Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.6 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 1034 0 1950 6690368 5712151 2026-06-16T15:17:31Z Octopus 13285 /* Smrti */ Ali Tegin 6690368 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1034''' ('''[[rimske številke|MXXXIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == [[Slika:Holy Roman Empire 1000 map-de.png|thumb|right|400px|Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1000]] * [[31. oktober]] - Umrlega korejskega kralja dinastije Gorjeo [[Deokdžong (Gorjeo)|Deokdžong]]a nasledi [[Džeongdžong (Gorjeo)|Džeongdžong]]. * Po smrti soproga [[Roman III. Argir|Romana III. Argirja]], ki je umorjen v kopalni kadi, se bizantinska cesarica [[Zoja Bizantinska|Zoja]] poroči z [[Mihael IV. Paflagonec|Mihaelom IV. Paflagoncem]], z načrtom, da bi kot sovladarka vplivala na soproga, kar ji pri Romanu ni uspelo. * Rimsko-nemški cesar [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] izloči iz Kraljevine Burgundije pokrajino [[Franche-Comté]] in jo vključi v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. * Po smrti poljskega vojvode [[Mješko II. Poljski|Mješka II.]] postane poljski vojvoda njegov sin [[Kazimir I. Obnovitelj]]. * [[Pisanska republika|Pisanci]] v lovu za arabskimi pirati za leto dni okupirajo alžirsko mesto [[Annaba]]. * Vzpon [[Seldžuki|Seldžukov]]: v [[Veliki Horasan|Korasanu]] se spopadejo z vojsko [[Gaznavidi|Gaznavidskega]] imperija in jo premagajo. * Začetek gradnje [[Wormška sinagoga|sinagoge]] v Wormsu. * Ustanovitev samostana [[Opatija Bec|Bec]] v Normandiji == Rojstva == * [[3. september]] - cesar [[Go-Sandžo (japonski cesar)|Go-Sandžo]], 71. japonski cesar († [[1073]]) ; Neznan datum * [[Rodolfo Gabrielli]], benediktanski menih in svetnik († [[1064]]) == Smrti == * [[11. april]] - [[Roman III. Argir]], bizantinski cesar (* [[968]]) * [[11. maj]] - [[Mješko II. Lambert]], poljski kralj (* [[990]]) * [[25. julij]] - [[Konstanca Arleška]], francoska kraljica, žena [[Robert II. Francoski|Roberta II.]] (* [[986]]) * [[31. oktober]] - [[Deokdžong (Gorjeo)|Deokdžong]], korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1016]]) * [[25. november]] - [[Malcolm II. Škotski|Malcolm II.]], škotski kralj ; Neznan datum * [[Ali Tegin]], vladar Transoksanije (* ni znano) * [[Samuel ben Hofni]], arabski judovski teolog, prevajalec in rabin == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1034|*]] 6vyq7v5n3y75ht2vwzhr9ls8p73qcc2 955 0 2029 6690366 6537593 2026-06-16T15:15:54Z Octopus 13285 /* Smrti */ Satuk 6690366 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''955''' ('''[[rimske številke|CMLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[bitka pri Lechfeldu]] == Rojstva == * [[Arduin iz Ivreje]], severnoitalijanski mejni grof Ivreje in italijanski kralj († [[1015]]) * [[Elfrik Slovničar]] (Alfricus Grammaticus), angleški opat in teolog († [[1010]]) == Smrti == * [[16. oktober]] – [[Stojgnev]], knez [[Obodriti|Obodritov]] (* ni znano) * [[23. november]] – [[Eadred]], kralj Angljije in Jorvika (* ok. [[923]]) ; Neznan datum * [[Satuk Bugra Kan]], kan Karahanidskega kanata (* [[920]]) ==Sklici== == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 955|*]] j5m4ju3e7e5whjlcb4etxxfjlvqm83h 920 0 2064 6690365 5258838 2026-06-16T15:14:57Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Satuk 6690365 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''920''' ('''[[rimske številke|CMXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[al-Uklidisi]], arabski [[matematik]] (približni datum) († okoli [[990]]) * [[Rogvolod]], ustanovitelj [[Polock]]a († [[978]]) * [[Satuk Bugra Kan]], kan Karahanidskega kanata († [[955]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 920|*]] n0tkm15sa1s1h0wy2t4rp21329uhccd Hrvaška 0 4742 6690528 6689778 2026-06-16T23:04:59Z EUPBR 237338 /* Samostojna država */ 6690528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''Republika Hrvatska'' |conventional_long_name = Republika Hrvaška |common_name = Hrvaška |common_name2 = Hrvaške |image_flag = Flag of Croatia.svg |image_coat = Coat of arms of Croatia.svg |image_map = EU-Croatia.svg |map_caption = Lega Hrvaške (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> |image_map2 = Croatia Location map UN.svg |national_anthem = ''[[Lijepa naša domovino]]''<small><br />''Naša lepa domovina''</small> [[Slika:Lijepa nasa domovino instrumental.ogg|center]] |motto = |official_languages = [[hrvaščina]]{{oznaka vira|jeziki|a|}} |capital = [[Zagreb]] |latd=45| latm=48| latNS=N| longd=16| longm=0| longEW=E |largest_city = capital |demonym = Hrvàt, Hrvatíca |government_type = [[Parlamentarna demokracija|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[predsednik Hrvaške|predsednik]] |leader_name1 = {{Wikidata|p35}} |leader_title2 = [[predsednik vlade Hrvaške|predsednik vlade]] |leader_name2 = {{Wikidata|p6}} |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] |established_event1 = razglašena |established_event2 = sprejeta v OZN |established_date1 = [[25. junij]]a [[1991]] |established_date2 = [[22. maj]]a [[1992]] |accessionEUdate = [[1. julij]]a [[2013]] |area_rank = 126. |area_km2 = 56.594 <!--56,414 land, 128 water and 33,200 sea--> |percent_water = 0,2 |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = 3.871.833<ref name="popis2021"/> |population_census_year = 2021 |population_density_km2 = 79 |population_density_rank = |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.HR">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=960,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Croatia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-11}}</ref> |GDP_nominal = 86,30 mrd. USD |GDP_nominal_rank = 79. |GDP_PPP = 172,78 mrd. USD |GDP_PPP_rank = 82. |GDP_nominal_per_capita = 22.519 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 51. |GDP_PPP_per_capita = 45.087 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 45. |Gini = 28,3 |Gini_year = 2020 |Gini_change = upad <!-- rast/upad/nespremenjen --> |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=2021-08-09}}</ref> |Gini_rank = |HDI_year = 2021 |HDI_change = rast <!-- rast/upad/nespremenjen --> |HDI = 0,858 |HDI_ref = <ref name="2022 components">{{navedi knjigo |title=Human Development Report 2021-22: Uncertain Times, Unsettled Lives: Shaping our Future in a Transforming World |date=2022-09-08 |publisher=Program Združenih narodov za razvoj |isbn=978-9-211-26451-7 |pages=272–276 |website=hdr.undp.org |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |access-date=2022-09-08 |archive-date=2022-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live }}</ref> |HDI_rank = 40. |currency = [[evro]]{{oznaka vira|valuta|b|}} |currency_code = EUR |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.hr]] |calling_code = 385 |iso3166code = HR |vehicle_code = HR |footnote_a = {{opomba|jeziki}} Uradni jezik je po ustavi hrvaščina, v mestih in občinah z najmanj 33,3&nbsp;% pripadnikov manjšine pa se vzporedno uporabljajo drugi uradni jeziki ali pisave. Trenutno so to [[srbščina]], [[italijanščina]], [[madžarščina]], [[češčina]], [[slovaščina]] in [[rusinščina]].<ref name="Prijedlog izvještaja">{{navedi splet |url=https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/Arhiva//125.%20-%2023.pdf |title=PETO IZVJEŠĆE REPUBLIKE HRVATSKE O PRIMJENI EUROPSKE POVELJE O REGIONALNIM ILI MANJINSKIM JEZICIMA, stranica 36 |format=PDF |accessdate=2015-07-12 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518084608/https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/Arhiva//125.%20-%2023.pdf |archivedate=2015-05-18 |url-status=dead}}</ref> |footnote_b = {{opomba|valuta}} Pred letom 2023 [[hrvaška kuna]]. }} '''Hrvaška''', uradno '''Republika Hrvaška''' ({{lang-hr|Republika Hrvatska|links=no}}, {{Audio|Hr-Republika Hrvatska.oga|poslušaj}}), je [[suverena država]] z nekaj manj kot 3,9 milijona prebivalcev (2023) na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Glavno mesto je [[Zagreb]], ki tvori posebno administrativno območje, ozemlje države pa je razdeljeno še na [[Županije Hrvaške|dvajset upravnih enot]] – ''[[županija|županij]]''. Ozemlje Hrvaške pokriva {{wikidata|p2046}} km<sup>2</sup> in ima sicer raznoliko, vendar večinoma [[celinsko podnebje|celinsko]] in [[sredozemsko podnebje]]. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov [[Alpe|Alp]] na severozahodu do [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in bregov [[reka|reke]] [[Donava|Donave]] na vzhodu, njen osrednji del pokriva [[Dinarsko gorstvo|Dinarski gorski masiv]], južni in zahodni del pa se končujeta na [[obala|obali]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na severu in severozahodu meji na [[Slovenija|Slovenijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], na jugu in vzhodu na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], na jugu na [[Črna gora|Črno goro]] ter na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. Hrvaška obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 1778&nbsp;km,<ref name="ministrstvo">{{navedi splet |url=http://www.hidrografija.si/p1/2.php |title=Navtični vodnik slovenskega morja in obale |accessdate=24.2.2016 |date= |format= |work=[[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo]] |archive-date=2016-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923213805/http://www.hidrografija.si/p1/2.php |url-status=dead }}</ref> ob njej pa leži tudi več kot [[Seznam otokov na Hrvaškem|1200 otokov]]. Prebivalstvo države se giblje okoli štirih milijonov, večino od tega so [[Hrvati]], prevladujoča veroizpoved pa je [[Rimokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci [[Srbi|srbske]] narodnosti oziroma [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne]] vere.<ref name=hr-narodnosti>{{navedi splet | title = Stanovništvo prema narodnosti po gradovima/općinama, Popis 2011. | format = HTML | publisher = Državni zavod za statistiku | language = hr | accessdate = 13.5.2014 | url = http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html | archive-date = 2017-06-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170630090604/http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_04/h01_01_04_RH.html | url-status = dead }}</ref><ref name="preb_2018">{{navedi splet |url=https://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/broj-stanovnika-u-hrvatskoj-brojke-koje-je-objavio-zavod-za-statistiku-najbolji-su-pokazatelj-da-se-u-hrvatskoj-puno-prica-ali-promjena-nema---522149.html |title=Državni zavod za statistiku ima nove podatke: Jeste li iznenađeni time koliko je ljudi otišlo iz Hrvatske od ulaska u Europsku uniju? |accessdate=11.3.2019 |date=29.12.2018 |format= |work=Dnevnik.hr }}</ref> Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od [[paleolitik]]a (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve kneževini, [[Panonija (kneževina)|Panonsko]] in [[Primorska Hrvaška (kneževina)|Primorsko Hrvaško]]. [[Kralj Tomislav|Tomislav]] je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)|Hrvaško kraljestvo]] je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]]. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z [[Madžarska|Madžarsko]]. Leta 1527 je v vihri vojne z [[Otomanski imperij|otomanskim imperijem]] hrvaški parlament okronal [[Habsburžani|Habsburga]] [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] kot hrvaškega kralja. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki je nastala na pogorišču [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], nato pa še [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in nato [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je obstajala fašistična [[Neodvisna država Hrvaška]]. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) najprej [[Federativna republika Jugoslavija|Federativne]], nato pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom [[Daytonski sporazum|daytonskega sporazuma]] med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, [[republika]] s [[Parlamentarna demokracija|parlamentarno demokracijo]]. [[Mednarodni denarni sklad]] Hrvaško definira kot razvito državo, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica [[Evropska unija|Evropske unije]] (od 2013), zveze [[NATO]], [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Sredozemska zveza|Sredozemske zveze]], [[evroobmočje|evroobmočja]] in [[Schengensko območje|schengenskega območja]]. Kot aktivni član [[OZN]] ter njenih mirovnih sil je sodelovala v [[Afganistan]]u ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] pri OZN. Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %.<ref name="cia2017">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html |title=Croatia Economy |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=[[CIA]] |archive-date=2020-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200515110629/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html |url-status=dead }}</ref> Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) [[turizem]],<ref name="euturizem">{{navedi splet |url=http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Tourism_statistics_for_Croatia |title=Tourism statistics for Croatia |accessdate=24.2.2016 |date=februar 2014 |format= |work=[[Eurostat]] }}</ref> saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu.<ref name="UNWTO">{{navedi splet|url=http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom07_3_en.pdf|title=UNWTO World Tourism Barometer|date=October 2007|accessdate=2008-04-23|archive-date=2013-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130910050655/http://www.unwto.org/facts/eng/pdf/barometer/UNWTO_Barom07_3_en.pdf|url-status=dead}}</ref> Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu).<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Hrvaska/Bilateralni_ekonomski_odnosi_s_Slovenijo_4101.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Hrvaške s Slovenijo |accessdate=24.2.2016 |date=september 2015 |format= |work=IUS-INFO }}</ref> Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti [[Italija]] in [[Nemčija]], pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva.<ref name="rtvslo_demogr">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/hrvaska-demografska-katastrofa-najmanj-otrok-v-sto-letih/447021 |title=Hrvaška demografska katastrofa - najmanj otrok v sto letih |accessdate=11.7.2018 |date=24.2.2018 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Etimologija == [[File:Greda i zabat s natpisom kneza Branimira 879.jpg|thumb|left|Branimirjev napis je najstarejši ohranjeni spomenik, ki vsebuje zapis o hrvaškem srednjeveškem vladarju kot hrvaškem vojvodi.]] Ime Hrvaške izhaja iz srednjeveške [[Latinščina|latinske]] besede ''Croātia'' – v primerjavi z ''DUX CRUATORVM''{{sic}} ("Vojvoda Hrvatov") izpričano v Branimirjevem napisu, ki je sam po sebi izpeljanka severozahodno slovanskega ''*Xrovat-'', z [[Metateza|metatezo]] likvidov, najverjetneje iz skupnoslovanskega izraza ''*Xorvat-'' in še prej najverjetneje iz praslovanskega ''*Xarwāt-'' (''*Xъrvatъ'') ali ''*Xŭrvatŭ'' (''*xъrvatъ'').<ref name="Gluhak-1993">{{navedi knjigo|author=Alemko Gluhak|title=Hrvatski etimološki rječnik / Croatian Etymological Dictionary|language=hr|publisher=August Cesarec|year=1993|isbn=953-162-000-8}}</ref> [[File:Horovathos.jpg|thumb|left|150px|[[Tanais|Tanajska]] plošča B (po [[Stari Grki|grškem]] naselju Tanais v [[Don (reka)|Donovi]] [[Rečna delta|delti]]), označeno je ime ''Khoroáthos''.]] Izvor imena je nejasen, vendar je najverjetneje [[Goti|gotski]] ali [[Indoiranski jeziki|indo-arijanski]] izraz za slovanska plemena.<ref name="KU-Greenberg">{{navedi splet| publisher= [[University of Kansas]]| author= Marc L. Greenberg| title= The Role of Language in the Creation of Identity: Myths in Linguistics among the Peoples of the Former Yugoslavia| url= http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/969/1/yugoslav_myths96.pdf| format= PDF| date= april 1996| accessdate= 14.10.2011| archive-date= 2016-07-03| archive-url= https://web.archive.org/web/20160703073028/https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/969/yugoslav_myths96.pdf%3Bjsessionid%3D672FA062F0D6112F00890854B141728F?sequence=1| url-status= dead}}</ref> Najstarejši ohranjeni zapis hrvaške oznake za ljudstvo *xъrvatъ je iz [[Baška plošča|Baške plošče]] v obliki ''zvъnъmirъ kralъ xrъvatъskъ'' ("[[Dimitrij Zvonimir|Zvonimir]], hrvaški kralj").<ref name="Fučić-1971">{{navedi časopis |url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=21348 |first=Branko | last = Fučić | authorlink = Branko Fučić |title=Najstariji hrvatski glagoljski natpisi| trans-title= The Oldest Croatian Glagolitic Inscriptions |journal=[[Slovo (journal)|Slovo]] |publisher=[[Old Church Slavonic Institute]] |volume=21 |date=september 1971 |language=hr| pages=227–254| accessdate=14.10.2011}}</ref> Prva omemba latinskega imena je pripisana listini vojvode [[Trpimir (hrvaški knez)|Trpimirja I.]] iz leta 852. Original je izgubljen, ohranjen je le prepis iz 1568, kar vodi k dvomom o resničnosti trditve.{{sfn|Mužić|2007|p=27}} Najstarejši ohranjeni zapis v kamnu je z Branimirjevega napisa iz 9. stoletja (ki so ga našli v bližini današnjega [[Benkovac|Benkovca]]), kjer [[Branimir (hrvaški knez)|vojvodo Branimirja]] naslavljajo z nazivom ''Dux Cruatorvm''. Točen datum nastanka ni gotov, splošno pa velja, da je najverjetneje iz obdobja med letoma 879 in 892, kar sovpada z obdobjem Branimirjeve vladavine.{{sfn|Mužić|2007|pp=195–198}} == Zgodovina == === Prazgodovina in zgodnja antika === [[Slika:Krapina Neanderthal Museum Photo 4.jpg|thumb|right|250px|Muzej neandertalca v Krapini]] [[File:Pula Arena, Istria, Croatia.JPG|thumb|right|250px|[[Amfiteater]] v Puli iz 1. stoletja je bil šesti največji v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]]] Ozemlje sedanje Hrvaške je bilo poseljeno že v prazgodovini. Izkopavanja v severni Hrvaški so razkrila [[fosil]]ne ostanke [[Neandertalec|neandertalcev]], ki izhajajo iz obdobja srednjega [[paleolitik]]a. Najbolj znano ter najbolje predstavljeno nahajališče se nahaja v [[Krapina|Krapini]] (t.i. ''krapinski človek'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/rubrikon/fotofokus/2011/11/krapinski_neandertalci.aspx|title=Na obisku pri krapinskih neandertalcih |accessdate=28.3.2016 |date=21.11.2011 |format= |work=Planet SiOL.net }}</ref><ref>{{navedi časopis|journal=Acta Medico-Historica Adriatica|publisher=Hrvatsko znanstveno društvo za povijest zdravstvene kulture|issn=1334-4366|date=december 2010|volume=8|issue=2|author=Igor Salopek|title=Krapina Neanderthal Museum as a Well of Medical Information|pages=197–202|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=95232|accessdate=15.10.2011}}</ref> V vseh hrvaških regijah so našli tudi ostanke [[Neolitik|neolitskih]] in [[bakrena doba|bakrenodobnih]] kultur.<ref>{{navedi časopis|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=[[Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=Study of the Neolithic and Eneolithic as reflected in articles published over the 50 years of the journal Opuscula archaeologica|pages=93–122|volume=30|issue=1|date=april 2008|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=34026}}</ref> Največji del najdišč leži v rečnih dolinah severne Hrvaške, med njimi so najbolj znane lasinjska kultura, vučedolska kultura in badenska kultura.<ref>{{navedi splet |url= http://www.bastina-slavonija.info/tematskecjeline.aspx?id=7|title=Enolitik/Slavonija|accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske }}</ref><ref>{{navedi časopis|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=The Kostolac horizon at Vučedol|pages=25–40|volume=29|issue=1|date=december 2005| author=Jacqueline Balen|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref><ref>{{navedi časopis|journal=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog zavoda|publisher=Filozofska fakulteta v Zagrebu |issn=0473-0992|title=Prilog poznavanju neolitičkih obrednih predmeta u neolitiku sjeverne Hrvatske / A Contribution to Understanding Neolithic Ritual Objects in the Northern Croatia Neolithic|language= hr|pages=43–48|volume=27|issue=1|date=december 2003|author=Tihomila Težak-Gregl|accessdate=15.10.2011|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=26644}}</ref> Iz železne dobe izhajajo ostanki [[Iliri|ilirske]] [[Halštatska doba|halštatske kulture]] in [[Kelti|keltske]] kulture.<ref>{{navedi časopis|journal=Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu|publisher=Institut za arheologiju|issn=1330-0644|volume=19|issue=1|date=julij 2002 |title= Prilog poznavanju naseljenosti Vinkovaca i okolice u starijem željeznom dobu / A Contribution to Understanding Continuous Habitation of Vinkovci and its Surroundings in the Early Iron Age|language=hr|pages=79–100|author1=Hrvoje Potrebica|author2=Marko Dizdar|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=1560|accessdate=15.10.2011}}</ref> === Obdobje Grkov in Rimljanov === [[File:Baska_tablet.png|thumb|right|[[Baška plošča]], najstarejši ohranjeni zapis [[Glagolica|glagolice]]]] [[File:Oton_Ivekovic,_Dolazak_Hrvata_na_Jadran.jpg|thumb|left|Prihod [[Hrvati|Hrvatov]] na [[Jadransko morje|Jadran]] slikarja [[Oton Iveković|Otona Ivekovića]]]] Precej kasneje so območje poselili [[Liburni]] in Iliri, medtem ko prve [[Stari Grki|grške]] kolonije zasledimo na otokih [[Hvar]] ''(Pharos)'', [[Korčula]] ''(Melaina Korkyra)''<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Illyrians.html?id=4Nv6SPRKqs8C|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=Wiley-Blackwell|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=114|quote=...&nbsp;in the early history of the colony settled in 385&nbsp;BC on the island Pharos (Hvar) from the Aegean island Paros, famed for its marble. In traditional fashion they accepted the guidance of an oracle,&nbsp;... |accessdate=15.10.2011}}</ref> in [[Vis]] ''(Issa)''.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.scribd.com/doc/15826619/John-Wilkes-The-Illyrians|author=John Wilkes|title=The Illyrians|year=1995|publisher=Wiley-Blackwell|location=Oxford, UK|isbn=978-0-631-19807-9|page=115|quote=The third Greek colony known in this central sector of the Dalmatian coast was Issa, on the north side of the island Vis.|accessdate=3.4.2012}}</ref> Leta 9 našega štetja je ozemlje današnje Hrvaške postalo del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] ([[Dalmacija (rimska provinca)|rimska provinca Dalmatia]]). Cesar [[Dioklecijan]] je po upokojitvi leta 305 na mestu današnjega [[Split]]a zgradil palačo, katere ostanki so vidni še danes; v [[Pulj]]u pa še vedno stoji dobro ohranjen [[rimski amfiteater]].<ref>{{navedi knjigo|author1=Edward Gibbon|author2=John Bagnell Bury|author3=Daniel J. Boorstin|title=The Decline and Fall of the Roman Empire|publisher=Modern Library|year=1995|location=New York|page=335|isbn=978-0-679-60148-7|url=https://books.google.com/books?id=bdKLyie1M50C|accessdate=27.10.2011}}</ref> V 5. stoletju je eden zadnjih vladarjev Zahodnega rimskega cesarstva, [[Seznam rimskih cesarjev#Zadnji cesarji Zahodnega cesarstva|Julius Nepos]], svojemu cesarstvu vladal iz splitske palače.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Xw4fAAAAMAAJ|author=J. B. Bury|title=History of the later Roman empire from the death of Theodosius I. to the death of Justinian|page=408|publisher=Macmillan Publishers|year=1923|accessdate=15.10.2011}}</ref> Obdobje se je zaključilo z vdori Avarov in Hrvatov v prvi polovici 7. stoletja, med katerimi so bila uničena skoraj vsa rimska mesta. Romanski staroselci so se umaknili v mesta na obali, otokih in gorah. Tako je mesto [[Dubrovnik]] nastalo iz preživelih iz mesta ''Epidaurum'' (današnji [[Cavtat]]).<ref name="AAPatton">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=E_NBAAAAYAAJ|title=Researches on the Danube and the Adriatic|author=Andrew Archibald Paton|year=1861|pages=218–219|publisher=Trübner|accessdate=15.10.2011}}</ref> === Prihod Hrvatov in srednji vek === [[Etnogeneza]] Hrvatov je nezanesljiva in jo razlaga več teorij, med katerima sta v ospredju ''slovanska'' in ''iranska''.<ref>{{navedi splet |url=http://croexpress.eu/vijest.php?vijest=4164 |title=Znate li odakle potječe riječ 'Hrvat'? Donosimo 5 zanimljivih teorija |accessdate=28.3.2016 |date= |format= |work=Croexpress.eu |archive-date=2016-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160409193638/http://croexpress.eu/vijest.php?vijest=4164 |url-status=dead }}</ref> Najširše sprejeta, slovanska, govori o selitvi Belih Hrvatov z območja Bele Hrvaške v [[Preseljevanje ljudstev|obdobju preseljevanja ljudstev]]. Nasprotno, iranska teorija govori o iranskem izvoru na osnovi plošče iz Tanaisa, kjer so v grščini zapisana imena ''Χορούαθ[ος]'', ''Χοροάθος'' in ''Χορόαθος'' (Khoroúathos, Khoroáthos, and Khoróathos) in njihova razlaga kot imena za Hrvate.<ref name="Nikšić-Heršak">{{navedi časopis|journal=Migracijske i etničke teme|issn= 1333-2546|publisher=Institute for Migration and Ethnic Studies|date=September 2007|volume=23|issue=3|pages=251–268|author1=Emil Heršak|author2=Boris Nikšić|language=hr|title=Hrvatska etnogeneza: pregled komponentnih etapa i interpretacija (s naglaskom na euroazijske/nomadske sadržaje) / Croatian Ethnogenesis: A Review of Component Stages and Interpretations (with Emphasis on Eurasian/Nomadic Elements) | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=28729&lang=en}}</ref> [[Slika:Trpimirjeva Hrvaska.PNG|thumb|200px|left|V obdobju [[Trpimir (hrvaški knez)|kneza Trpimirja]] so predniki Hrvatov verjetno doživeli razširitev tako na kopnem kot na morju]] [[File:Balkans850.png|thumb|200px|left|Kneževina Hrvaška (približno 850 AD) je bila [[vazal]]na država tako [[Frankovsko cesarstvo|Frankom]] kot [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincem]], dokler leta 879 knez [[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]] ni od [[Papež Janez VIII.|papeža Janeza VIII.]] prejel priznanja kot samostojni vladar.]] [[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih [[Hrvati|Hrvatov]] in ostali [[Južni Slovani]] naj bi se ustalili na sedanjem območju tik pred začetkom 7. stoletja ali, po drugi teoriji, nekje do 9. stoletja. Hrvaška je bila prvič omenjena v [[Franki|frankovskih]] in bizantinskih [[kronika]]h v 9. stoletju, njene meje pa je prvi opisal bizantinski cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet]] v 10. stoletju v delu ''De Administrando Imperio''.{{sfn|Mužić|2007|pp=249–293}} Nastali sta dve kneževini, [[Panonija (kneževina)|Panonija]] (s sedežem v [[Sisek|Sisku]]) in [[Primorska Hrvaška (kneževina)|Hrvaška]] (s sedežem v [[Nin]]u.<ref name="hrvatska">{{navedi knjigo |author=Dubravko Horvatć |year=1995 |title=Hrvatska |publisher=Pegaz, Zagreb |isbn=86-7133-186-5 |cobiss= |pages=175}}</ref>), ki sta jima vladala [[Ljudevit Posavski|Ljudevit]] in [[Borna]], kot v svojih kronikah navaja [[Einhard]] v letu 818. Najvišji položaj v zgodnji hrvaški državi je zasedal [[knez]], ki so ga izvolile pomembne hrvaške rodbine. Od začetka 10. stoletja pa je nosil naziv [[kralj]], [[krona (simbol)|krona]] je postala nato dedna in večina poglavarjev v naslednjih 300 letih je izhajala iz rodbine [[Trpimirovići|Trpimirovićev]]. Od pogodbe v [[Aachen|Aachnu]] v letu 812, ki je končala vojno med vzhodnim in zahodnim cesarjem, je Hrvaška postala vazalna država [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in njegovih naslednikov. Frankovska nadvlada se je končala med vladanjem kneza [[Mislav (hrvaški knez)|Mislava]] dve desetletji kasneje. V tem času se je območje med [[Sava|Savo]] in [[Drava|Dravo]], poznano kot [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnja Panonija]], kasneje [[Slavonija]], razvilo v kneževino pod svojimi domačimi knezi.{{sfn|Mužić|2007|pp=169–170}} Prvi domači hrvaški kralj, ki ga je priznal papež, deloma po svojih močeh in sposobnostih, deloma pa zaradi nemoči zahodnih vladarjev, je bil knez [[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]], ki je priznanje papeža Janeza VIII. prejel 7. junija 879.{{sfn|Mužić|2007|pp=195–198}} Po Konstantinu VII. naj bi se pokristjanjevanje začelo v 7. stoletju, vendar teorija ni sprejeta in se pokristjanjevanje običajno povezuje z 9. stoletjem.<ref>{{navedi časopis|journal=Bogoslovska smotra|publisher=Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu |issn=0352-3101|date=april 1968|issue=3–4|volume=37|author=Antun Ivandija|title=Pokrštenje Hrvata prema najnovijim znanstvenim rezultatima / Christianization of Croats according to the most recent scientific results|language=hr|pages=440–444 | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=64623&lang=en}}</ref> [[Slika:Kingdom of Croatia.png|thumb|right|300px|[[Kraljevina Hrvaška (925–1102)|Hrvaško kraljestvo]] okoli leta 925, med vladavino kralja Tomislava]] [[File:Oton Ivekovic, Krunidba kralja Tomislava.jpg|right|thumb|''Kronanje prvega hrvaškega kralja [[Kralj Tomislav|Tomislava]]'' slikarja [[Oton Iveković|Otona Ivekovića]]]] [[File:Vinodol.jpg|thumb|120px|left|Vinodolski zakonik, najstarejši ohranjeni zakonik v hrvaškem jeziku, iz leta 1288]] Posebno mesto v hrvaški zgodovini so zasedali vladarji obalnih in otoških mest, ki so bila od 812. leta vključena v bizantinsko provinco Dalmacijo. Ta mesta [[Zadar]], [[Split]], [[Trogir]], Dubrovnik, [[Kotor]], [[Krk (mesto)|Krk]], [[Rab]] in [[Osor]] so bile nekakšne trdnjave tuje moči sredi hrvaškega kraljestva in so tako predstavljala določeno nevarnost. Zaradi tega je hrvaški kralj stopil na bizantinsko stran v njihovi vojni z [[Bolgari]] v 9. in 10. stoletju in kot nagrado za to pomoč so dobili pod svojo upravo provinco Dalmacijo, ki so ji vladali v bizantinskem imenu. Takšen položaj je bil v obdobju kralja Tomislava, ki je bil tudi prvi v virih izpričan kralj (v pismu [[papež Janez X.|papeža Janeza X.]], s katerim hrvaško kraljestvo datiramo v leto 925), ki je nosil naziv kralj Hrvaške in Dalmacije, in [[Štefan Držislav|Štefana Držislava]] (969–997). Med vladanjem kralja [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] (1054–1074) in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]] (1075–1089) je bila Dalmacija dokončno vključena v hrvaško kraljestvo in se je s tem ločila od bizantinskega imperija, hrvaško kraljestvo pa je ta čas doseglo svoj največji obseg.<ref name="Margetić">{{navedi časopis|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=29|issue=1|issn=0353-295X|pages=11–20|title=Regnum Croatiae et Dalmatiae u doba Stjepana II. / Regnum Croatiae et Dalmatiae in age of Stjepan II|language=hr|author=Lujo Margetić|date=januar 1997|accessdate=16.10.2011|url= http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76963}}</ref> Ko je kralj [[Štefan II. (hrvaški kralj)|Stjepan II.]] umrl leta 1091 in s tem postal zaključil dinastijo Trpimirovićev, je ogrski kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] v imenu svoje sestre [[Helena Ogrska|Helene]], žene Dimitrija Zvonimirja, zahteval hrvaško krono. Odpor tej zahtevi je vodil do [[Bitka na Gvozdu|bitke na Gvozdu]] (sedaj Petrovi gori) 1097, katere končni rezultat – poraz Hrvatov in smrt kralja Petra Svačića – je bilo leta 1102 kronanje madžarskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]] za kralja Hrvaške in vstop v personalno unijo z Ogrsko; kralja je formalno izvolilo hrvaško plemstvo in nov kralj se jim je zahvalil v obliki oprostitve plačevanja davkov. To pa jim je zamerilo madžarsko plemstvo. Oblast na Hrvaškem je v tem času predstavljal sabor in [[ban]], Hrvaška pa je bila skoraj štiri stoletja administrativno ločena od Ogrske.<ref name="HR-HU-Heka">{{navedi časopis|journal=Scrinia Slavonica|issn=1332-4853|publisher=Hrvatski institut za povijest – Podružnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje|title= Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije / Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|language=hr|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144|author= Ladislav Heka|date=oktober 2008|volume=8|issue=1|pages=152–173|accessdate=16.10.2011}}</ref> Dalmatinska mesta so bila predmet [[Beneška republika|beneških]] interesov, zato so se mesta morala v času med 12. in 14. stoletju stalno bojevati za svojo svobodo. Kljub temu je Beneška republika do leta 1428 prevzela oblast nad Zadrom in Rabom (ne pa tudi nad Raguzo-Dubrovnikom), toda kralj in hrvaško plemstvo sta preprečila okupacijo celotne province. Ko je pričela moč madžarskih [[Arpadoviči|Arpadovičev]] slabeti, so postali hrvaški bani iz družine [[Šubič-Bribir]] (kasneje Zrinski) pravzaprav neodvisni vladarji. Pavel, pripadnik [[Anžuvinci|Anžuvinske dinastije]] iz [[Neapelj|Neaplja]], kot novi vladar pa je moč teh hrvaških banov kmalu zlomil. Posledica tega je bilo beneško zavzetje vseh dalmatinskih mest, zato je kralj [[Ludvik Veliki]] začel z vojno proti Benečanom, ki se je končala v njegovo korist leta 1358 s pogodbo v Zadru, s katero je provinca Dalmacija zopet pripadla Hrvaški. Hkrati je to tudi rojstni datum [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki je bila sicer pod oblastjo madžarsko-hrvaških kraljev, toda delovala je povsem avtonomno. Novo obdobje nazadovanja centralne kraljeve oblasti pod kraljem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom]] in njegovih naslednikov je omogočilo Benetkam v obdobju 1409–1480, da so za skoraj štiri stoletja zavzele nadzor nad dalmatinskimi mesti z izjemo Dubrovnika, vse do leta 1797. === Habsburška monarhija in Avstro-Ogrska === Prelomen trenutek v hrvaški zgodovini je bil prihod Turkov na Balkan. Po srbskem porazu v [[Kosovska bitka|Kosovski bitki]] (1389) in padcu bosanskega kraljestva (1463) se je turški imperij razširil do hrvaških meja. Država je bila izpostavljena številnim in pogostim turškim napadom, ki so povzročili številne človeške žrtve, nekatere ljudi so odvedli s sabo, v velikem delu populacije je prišlo do migracij, prav tako pa je prišlo do teritorialnih izgub. Proti koncu 16. stoletja so bile hrvaške in slavonske meje potisnjene daleč nazaj na zahod, tako oslabljeni Hrvaška in Slavonija sta bili ponovno združeni, od druge polovice 16. stoletja sta imeli tudi skupnega bana. Hrvaški poraz v bitki na Krbavskem polju v [[Lika|Liki]] leta 1493, madžarski poraz v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] (1526) in smrt kralja [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II.]] so vnesli potrebo po izvolitvi novega vladarja. Hrvaško plemstvo je videlo edino upanje zoper Turke v podpori s strani [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Zato se je hrvaški parlament leta 1527 zbral v [[Cetina|Cetini]] in izbral [[Ferdinand I. Habsburški|nadvojvodo Ferdinanda]] za kralja Hrvaške (1. januar 1527), pod pogojem, da bo Hrvaško varoval pred Osmanskim cesarstvom in hkrati ohranil njene politične pravice.<ref name="Povijest-saborovanja">{{navedi splet|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|title=Povijest saborovanja / History of parliamentarism|language=hr|publisher=Sabor|accessdate=18.10.2010|archivedate=2010-12-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202061135/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=404|url-status=dead}}</ref>{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} V tem obdobju se je uveljavilo plemstvo iz družin Frankopan in Zrinski, iz katerih so nato v prihodnosti izšli številni bani.<ref name="Font">{{navedi časopis|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=13778|issn=0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2005|volume=28|issue=28|pages=7–22|author=Márta Font|title=Ugarsko Kraljevstvo i Hrvatska u srednjem vijeku (Hungarian Kingdom and Croatia in the Middlea Ages)|language=hr |accessdate=17.10.2011}}</ref> Madžarsko plemstvo pa je podpiralo [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljo]], člana plemiške družine iz Slavonije, in po obdobju državljanske vojne je bil Ferdinand tudi s strani madžarskega plemstva potrjen za novega kralja. Habsburžani so tako vladali obema državama vse do leta 1918. V 16. stoletju so Habsburžani in hrvaško plemstvo organizirali in postavili obrambni pas proti Turkom, imenovan [[Vojna krajina]]. Habsburška politika je pripeljala do upora vidnejšega hrvaškega in madžarskega plemstva, katerega cilj je bilo svobodno hrvaško kraljestvo v vazalnem odnosu do [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Zrinsko-Frankopanski upor je bil odkrit in zatrt, njegovi voditelji so bili leta 1671 obglavljeni, Turkom pa odprta pot za [[Drugo obleganje Dunaja|obleganje Dunaja 1683]]. V tem obdobju je prišlo tudi do znatnih demografskih sprememb. Hrvati so bežali v Avstrijo in sedanji [[Gradiščanska|gradiščanski]] Hrvati so njihovi neposredni potomci.<ref>{{navedi splet|publisher=Croatian Cultural Association in Burgenland|url=http://www.hkd.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61&Itemid=102&lang=hr|language=hr|title=Povijest Gradišćanskih Hrvatov / History of Burgenland Croats|accessdate=17.10.2011|archivedate=2012-01-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120111143517/http://www.hkd.at/index.php?option=com_content&view=article&id=61&Itemid=102&lang=hr|url-status=dead}}</ref> Da bi nadomestili bežeče prebivalstvo, so Habsburžani povabili krščansko prebivalstvo Bosne in Srbije. Dolžnost teh svobodnih poljedelskih naseljencev je bilo bojevanje proti Turkom, bili so oproščeni plačevanja davkov; po verski pripadnosti so bili deloma katoliki, deloma pa pripadniki pravoslavne veroizpovedi in ti so bili imenovani tudi kot [[Vlahi]]. Srbske migracije v to področje so dosegle vrhunec med velikimi srbskimi migracijami leta 1690 in v letih 1737–39.<ref>{{navedi knjigo|first1=John R. |last1=Lampe |first2=Marvin R. |last2=Jackson|title=Balkan economic history, 1550–1950: from imperial borderlands to developing nations|page= 62|publisher=Indiana University Press |year=1982|isbn=978-0-253-30368-4|url=https://books.google.com/books?id=OtW2axOSn10C|accessdate=17.10.2011}}</ref> Podoben proces se je dogajal tudi v Dalmaciji; po uspešnih vojnah v 17. in 18. stoletju proti Turkom in ponovni priključitvi večine delov srednjeveške Hrvaške so bili že pod Benečani naseljeni na območje Dalmacije srbski živinorejci kot mejni vojaki, največ okoli mesta [[Knin]], kjer so kmalu prevladali nad krščansko večino. Uspešna vojna proti Turkom (npr. [[bitka pri Sisku]] leta 1593, kjer so sodelovali tudi Slovenci pod vodstvom [[Andrej Turjaški|Andreja Turjaškega]]) se je končala s pogodbo v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1699) in s [[Požarevski mir|Požarevskim mirom]] (1718; ta ureja mejo med Beneško republiko in Turčijo), nekateri deli Hrvaške in Slavonije so se osvobodili in meje ob Bosni in Hercegovini iz leta 1718 so ostale skoraj enake vse do danes. V letu 1712 je bil izglasovan zakon, ki je dovolil ženski članici Habsburške dinastije biti okronana za vladarico v primeru, če ni nobenega moškega naslednika, kar je kasneje [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], kljub nasprotovanju madžarskega plemstva, omogočilo priti do madžarske krone. Hrvaško plemstvo je novo cesarico podprlo; Hrvaški je zavladala leta 1767 na kraljevem koncilu, ki je bil hkrati prva hrvaška vlada, ki je obstajala do leta 1779, cesarica pa se je za podporo oddolžila z ugodnostmi in pravicami za Hrvaško. V času [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] sta tako Beneška kot Dubrovniška republika izgubili svojo neodvisnost, Francozi pa so zasedli ozemlje pod beneškim nadzorom in leta 1809 je ozemlje postalo del [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}} Kot odgovor je britanska mornarica z otoka Visa izvajala blokado Jadranskega morja, ki je vodila do [[Bitka pri Visu (1811)|bitke pri Visu]] leta 1811.{{sfn|Adkins|Adkins|2008|pp=359–362}} Ilirske province so Avstrijci zavzeli leta 1813 in so po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] 1815 postale del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. S tem so se vsa ozemlja osrednje in primorske Hrvaške zopet združila pod isto krono.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ZTC3IWC_py8C|author=Harold Nicolson|title=The Congress of Vienna: A Study in Allied Unity: 1812–1822|publisher=Grove Press|isbn=978-0-8021-3744-9|page=180|year=2000|accessdate=2011-10-17}}</ref> 1830. in 1840. so bila leta romantičnega nacionalizma, ki so navdihovala hrvaški nacionalni preporod, t.i. ''[[ilirsko gibanje]]'', politično in kulturno gibanje, ki je zagovarjalo enotnost vseh južnih Slovanov v cesarstvu. Glavni cilj gibanja je bil uveljavitev standardnega slovanskega jezika kot protiutež [[Madžarščina|madžarščini]], skupaj z spodbujanjem hrvaške literature in kulture.<ref name="CRIS-Stančić">{{navedi časopis|journal=Cris: časopis Povijesnog društva Križevci|issn=1332-2567|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=80164|author=Nikša Stančić|title=Hrvatski narodni preporod – ciljevi i ostvarenja / Croatian National Revival – goals and achievements|pages=6–17|volume=10|issue=1|date=februar 2009|accessdate=7.10.2011|language=hr}}</ref> Med madžarsko revolucijo leta 1848 je bila Hrvaška na avstrijski strani, ban [[Josip Jelačić]] je leta 1849 pomagal poraziti madžarske sile in s tem spodbudil obdobje [[germanizacija|germanizacije]].<ref>{{navedi časopis|journal=Review of Croatian History|publisher=Croatian Institute of History|issn=1845-4380|volume=4|issue=1|date=december 2008|author=Ante Čuvalo|title=Josip Jelačić – Ban of Croatia|pages=13–27|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=77559|accessdate=17.10.2011}}</ref> Do 1860. so posledice neuspešne germanizacije v cesarstvu postale vidne, kar je vodilo do avstrijsko-madžarskega kompromisa leta 1867 in nastanka personalne unije med Avstrijskim cesarstvom in [[Kraljevina Madžarska|madžarskim kraljestvom]]; ob takrat oslabljeni Avstriji po izgubah v vojni s [[Prusija|Prusijo]] in [[Italijani]] je na moči v cesarstvu pridobila Madžarska in leta 1868 so bili hrvaški predstavniki prisiljeni v sprejetje sporazuma z Madžarsko. Dogovor je določal preoblikovanje Hrvaške v enotno državo, z združenima kraljestvoma Hrvaška in Slavonija, z lastnimi notranjimi organi, sodstvom in izobraževalnim sistemom, toda kot del Madžarskega kraljestva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|title=Constitution of Union between Croatia-Slavonia and Hungary|publisher=H-net.org|accessdate=16.5.2010}}</ref> Kraljestvo Dalmacija je bilo pod avstrijskim nadzorom, medtem ko je Reka obdržala status ''[[corpus separatum]]'', uveljavljen leta 1779.<ref name="HR-HU-Heka"/> Ko je [[Avstro-Ogrska]] na podlagi [[Berlinski kongres|Berlinskega dogovora]] iz leta 1878 okupirala Bosno in Hercegovino, je bilo do takrat obmejno vojaško področje leta 1881 zopet podrejeno neposredno hrvaškemu parlamentu{{sfn|Frucht|2005|pp=422–423}}, v skladu z hrvaško-madžarskim dogovorom.<ref>{{navedi časopis|journal=Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci|issn=1330-349X|publisher=Univerza na Reki|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=39787|author=Ladislav Heka|title=Hrvatsko-ugarska nagodba u zrcalu tiska (Croatian-Hungarian compromise in light of press clips)|language=hr|volume=28|issue=2|date=december 2007|accessdate=10.4.2012|pages=931–971}}</ref><ref name="Dubravica">{{navedi časopis|journal=Politička misao|issn=0032-3241|publisher=Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu |title=Političko-teritorijalna podjela i opseg civilne Hrvatske u godinama sjedinjenja s vojnom Hrvatskom 1871–1886 / Political and territorial division and scope of civilian Croatia in the period of unification with the Croatian military frontier 1871–1886|language=hr|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=38709&lang=en|author=Branko Dubravica|pages=159–172|volume=38|issue=3|date=januar 2002|accessdate=20.6.2012}}</ref> Obnovljene napore za ponovno uveljavitev velike Avstrije s Hrvaško kot federalno enoto je ustavila prihajajoča [[prva svetovna vojna]].<ref>{{navedi knjigo|author=Max Polatschek|title=Franz Ferdinand: Europas verlorene Hoffnung|language=de|isbn=978-3-85002-284-2|publisher=Amalthea|year=1989|page=231|accessdate=2011-10-17|url=https://books.google.com/books?id=SZu0AAAAIAAJ}}</ref> Razdelitev države na Dalmacijo in ostalo Hrvaško, kot tudi položaj hrvaškega parlamenta, ki je bil izključen iz cesarskega, je v tem obdobju povzročilo krepitev moči politikov, ki so bili naklonjeni ideji o združenju Južnih Slovanov ter odcepitvi iz cesarstva. <gallery> File:Johann Peter Krafft 005.jpg|Hrvaški ban [[Nikola Šubić Zrinski]] je zaradi svoje obrambe [[Szigetvár]]ja leta 1566 med [[Turški vpadi|osmanskimi vdori]] narodni heroj tako za Hrvaško kot za džarsko File:Ivan Zasche, Portret bana Josipa Jelacica.jpg|Ban [[Josip Jelačić]] se je bojeval proti madžarski revoluciji v letih 1848 in 1849 Slika:Austria-Hungary map-sl.svg|Kraljestvo Hrvaška-Slavonija (št. 17) je bilo avtonomno kraljestvo znotraj Avstro-Ogrske, ustanovljeno 1868 na podlagi hrvaško-madžarskega dogovora </gallery> === Kraljevina SHS in Jugoslavija === [[File:Radic_govori_na_skupstini.jpg|thumb|right|[[Stjepan Radić]], vodja Hrvaške kmečke stranke in zagovornik hrvaške avtonomije od [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], na parlamentarni skupščini v Dubrovniku, 1928]] [[File:Banovine Jugoslavia.png|left|200px|thumb|Banovine Kraljevine Jugoslavije med 1929 in 1939 – Hrvaška je bila razdeljena na več banovin]] [[File:Creation of Banovina.png|200px|thumb|Z ustanovitvijo Hrvaške banovine 1939 je oblast želela rešiti ''hrvaško vprašanje'' v Jugoslaviji.]] 29. oktobra 1918 je hrvaški parlament (''Sabor'') razglasil neodvisnost in sprejel odločitev o pridružitvi novoustanovljeni [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov]],<ref name="Povijest-saborovanja"/> ki je, z [[Zagreb]]om kot glavnim mestom, obstajala komaj mesec dni. Srbska populacija je želela hitro združitev s Srbskim kraljestvom, na drugi strani pa so italijanske grožnje po zavzetju obsežnih hrvaških območij v Dalmaciji prisilile Hrvaško, da je tudi sama prosila za pomoč Srbijo. Država je nato 1. decembra 1918 vstopila v unijo z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] in oblikovala [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] s sedežem v [[Beograd]]u.<ref>{{navedi knjigo|title=World War I: encyclopedia, Volume 1|author1=Spencer Tucker|author2=Priscilla Mary Roberts|isbn=978-1-85109-420-2|page=1286|year=2005|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C}}</ref> Hrvaški sabor v resnici ni nikoli pisno potrdil združitve s Srbijo in Črno goro.<ref name="Povijest-saborovanja"/> [[Vidovdanska ustava]] iz leta 1921 je državo opredelila kot unitarno, razpust sabora pa je skupaj z brisanjem administrativnih meja dejansko zaključil obdobje hrvaške samostojnosti. Hrvaška je bila administrativno ločena na več področij in praktično na robu obstoja. Novi ustavi je nasprotovala najštevilčnejša hrvaška stranka, ''Hrvaška seljačka stranka'' (HSS; Hrvaška kmečka stranka) pod vodstvom [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]].<ref>{{navedi časopis|journal=Scrinia Slavonica|publisher=Croatian Institute of History – Slavonia, Syrmium and Baranya history branch|issn=1332-4853|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=31497|volume=3|issue=1|date=November 2003|title=Parlamentarni izbori u Brodskom kotaru 1923. godine (Parliamentary Elections in the Brod District in 1932)|language=hr |accessdate=17.10.2011|pages=452–470}}</ref> V letu 1925 in še nekaj let pozneje je po vsej Kraljevini SHS potekala [[Tisočletnica Hrvaškega kraljestva]], ki so jo začeli pripravljati leta 1906 [[Družba »Bratje Hrvaškega Zmaja«]]. Obletnico so zaznamovali z vrsto kulturnih dogodkov, proslav ter postavitvijo spomenikov in spominskih plošč po vsej Kraljevini.<ref>[https://kraljtomislav.hazu.hr/04---proslava-tisuite-godinjice-hrvatskog-kraljevstva/ Proslava tisućite godišnjice Hrvatskog kraljevstva] (v hrvaščini) Hrvaška akademija znanosti in umetnosti</ref><ref>[https://dbhz.hr/ostvarenja-popis-postavljenih-spomen-ploca-viktora-mohra/ Popis postavljenih i otkrivenih spomen ploča od 1905.-1946] (v hrvaščini) dbhz.hr, Družba »Bratje Hrvaškega Zmaja«</ref> Politični položaj se je še poslabšal po Radićevem umoru v državnem parlamentu, kar je privedlo do uvedbe [[Diktatura|diktature]] [[Aleksander I. Karadžordžević|kralja Aleksandra]] januarja 1929.<ref>{{navedi časopis|journal=Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru|publisher=Hrvaška akademija znanosti in umetnosti |issn=1330-0474|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=74560|pages=203–218|issue=51|date=November 2009|author=Zlatko Begonja|title=Ivan Pernar o hrvatsko-srpskim odnosima nakon atentata u Beogradu 1928. godine (Ivan Pernar on Croatian-Serbian relations after 1928 Belgrade assassination)|language=hr |accessdate=17.10.2011}}</ref> Diktature je sicer formalno bilo konec 1931, ko je kralj uveljavil še bolj unitarno ustavo, država pa je dobila manj z narodi povezano novo ime: Kraljevina Jugoslavija.<ref>{{navedi knjigo|title=Yugoslavia's ruin: the bloody lessons of nationalism, a patriot's warning|author=Cvijeto Job|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-1784-4|page=9|year=2002|accessdate=27.10.2011|url=https://books.google.com/books?id=yH3Hz2AXonwC}}</ref> Hrvaške politične stranke so v obdobju kraljeve diktature delovale v opoziciji. HSS, ko jo je sedaj vodil [[Vladko Maček]], je še naprej zagovarjala federalizacijo, kar je na koncu, ob naraščajoči grožnji 2. svetovne vojne, avgusta 1939 privedlo do dogovora [[Pavel Karađorđević|princa Pavla]] z [[Vladko Maček|Vladkom Mačkom]] in srbskim premierom [[Dragiša Cvetković|Dragišo Cvetkovićem]] – [[dogovor Cvetković–Maček]] – in s tem do avtonomije Banovine Hrvaške. Jugoslovanska vlada je zadržala nadzor nad obrambo, notranjo varnostjo, zunanjimi zadevami, trgovino in transportom, ostale stvari pa prenesla na Sabor in s strani kralja imenovanega bana.{{sfn|Klemenčič|Žagar|2004|pp=121–123}} === Neodvisna država Hrvaška (NDH) === Ko so aprila leta 1941 [[Nemci]] okupirali Jugoslavijo, je mnogo Hrvatov videlo v tem osvoboditev po dolgem obdobju zatiranja. Nemci in [[Italijani]] so se strinjali glede ustanovitve [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (''Nezavisna država Hrvatska'') s fašistično vlado. Meje te države so vključevale Hrvaško, dele Bosne in Hercegovine in [[Srem]] ter nekaj ozemlja na južni meji današnje Slovenije, okoli [[Obrežje, Brežice|Obrežja]]. Hrvaški [[fašisti]] so nemudoma sprejeli [[nürnberški zakoni|nürnberške zakone]] in pričeli z zatiranjem in preganjanjem [[Judje|Judov]] (ocena je, da jih je od 39.000 preživelo le 9000) in [[Srbi|Srbov]]; prišlo je do ustanovitve [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|koncentracijskega taborišča Jasenovac]] ter spremembe rabe zaporov v [[Stara Gradiška|Stari Gradiški]].<ref>{{navedi časopis|journal=Arhivski vjesnik|publisher=Croatian State Archives|issn=0570-9008|date=November 1996|issue=39|author=Josip Kolanović|pages=157–174|title=Holocaust in Croatia – Documentation and research perspectives|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=97652|accessdate=17.10.2011}}</ref> Ocena števila med vojno s strani [[Ustaši|ustaškega]] režima NDH pobitih hrvaških Srbov je okoli 500.000.<ref>{{harvnb|Midlarsky|2005|p=131}}: "Memories of the mass murder of at least 500,000 Serbs by the fascist Croatian state in alliance with Nazi Germany during World War II were rekindled by Tuđman's behavior."</ref><ref>{{navedi knjigo|author1=Philip J. Cohen|author2=David Riesman|title=Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History|isbn=978-0-89096-760-7|pages=109–110|publisher=Texas A&M University Press |year=1996|url=https://books.google.com/books?id=Fz1PW_wnHYMC|accessdate=17.10.2011}}</ref> Po drugi strani je ocena števila umrlih Hrvatov okoli 200.000, kar vključuje tako žrtve fašističnega režima, partizane, kot tudi medvojne žrtve in žrtve povojnih pobojev članov kolaborantske vojske.<ref name="Kočević">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8RdnAAAAMAAJ |first=Bogoljub |last=Kočović |title=Sahrana jednog mita: žrtve Drugog svetskog rata u Jugoslaviji|language=sr|trans-title=Pokop nekega mita: žrtve druge svetovne vojne v Jugoslaviji |publisher=Otkrovenje|year=2005|isbn=978-86-83353-39-2|accessdate=2011-10-18}}</ref><ref name="Victims-Cohen">{{navedi knjigo|author1=Philip J. Cohen|author2=David Riesman|title=Serbia's Secret War: Propaganda and the Deceit of History|isbn=978-0-89096-760-7|pages=106–111|publisher=Texas A&M University Press |year=1996|url=https://books.google.com/books?id=Fz1PW_wnHYMC|accessdate=17.10.2011}}</ref><ref>{{navedi enciklopedijo | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/143561/Croatia/223956/World-War-II | title = History of Croatia, World War II | author1 =Bracewell, C.W. |first2=John R. |last2=Lampe | work = Encyclopædia Britannica Online | publisher = Encyclopædia Britannica Inc. | year = 2012 | accessdate = 2.3.2013}}</ref> 22. junija 1941 je bila blizu Siska ustanovljena prva hrvaška protifašistična partizanska skupina (prva v nemško zasedeni Evropi). Kljub temu pa so bile ob začetku vojne partizanske skupine politično nehomogene in [[komunisti]] so jih kmalu vključili pod svoj nadzor. Leta 1943 so hrvaški [[partizani]] ustanovili antifašistični parlament, ki je združeval [[Istra|Istro]] s Hrvaško. Po zmagi nad fašisti je to postal tudi uradni parlament, meje Hrvaške pa so bile na novo oblikovane. Ob meji z Bosno in Hercegovino je obveljala že dve stoletji stara mejna črta, meja s Srbijo pa je bila oblikovana skladno z nacionalno večino v regiji Srem. Hrvaška je dobila tudi provinco [[Baranja|Baranjo]] z večinoma hrvaško populacijo ter že omenjeno Istro. Tako kot v Sloveniji je tudi precejšen del Hrvatov umrl v povojnih pobojih, od katerih se jih je zaradi umikanja kolaborantskih enot NDH ter civilnega prebivalstva proti Avstriji znaten del zgodil prav na ozemlju Slovenije in bližnje okolice ([[Tezno]] pri Mariboru, [[Pliberk]], [[Teharje]], [[Barbarin rov]] ...), kar na Hrvaškem pogosto označujejo z izrazom "križev pot" ({{langx|hr|križni put}}).<ref name="harv">{{navedi knjigo |author=Tomasevich, Jozo |year=2001 |title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration |publisher=Stanford University Press |isbn=978-0-8047-3615-2 |cobiss= |pages=}}</ref> === Hrvaška kot del socialistične Jugoslavije === Po koncu druge svetovne vojne je Hrvaška postala enostrankarska [[Socializem|socialistična]] federalna enota ([[Socialistična republika Hrvaška|republika]]) [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]], v kateri je bila na oblasti Komunistična stranka Hrvaške. Znotraj federacije je uživala določeno stopnjo samostojnosti. Leta 1967 so hrvaški pisci in jezikoslovci objavili Izjavo o statusu in imenu standardnega hrvaškega jezika, s čimer so želeli doseči večjo samostojnost hrvaščine.<ref name="Šute-Deklaracija">{{navedi časopis|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest|volume=31|issue=1|issn=0353-295X|pages=317–318|title=Deklaracija o nazivu i položaju hrvatskog književnog jezika – Građa za povijest Deklaracije / Declaration on the Status and Name of the Croatian Standard Language – Declaration History Articles|author=Ivica Šute|date=april 1999 | language = hr | url = http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=76413&lang=en}}</ref> Izjava je prispevala k razvoju narodnega gibanja za večje človekove pravice in decentralizacijo jugoslovanskega gospodarstva, ki je doseglo vrhunec z Hrvaškim poletjem leta 1971. Politični nasprotniki so gibanje imenovali [[MASPOK]] (masovni pokret). Najvidnejši vodje gibanja so bili [[Savka Dabčević-Kučar]] (1923–2009) in [[Miko Tripalo]] (1926–95), poleg njiju pa še [[Pero Pirker]], [[Ivan Šibl]], [[Dragutin Haramija]], razumniki kot [[Vlado Gotovac]] in [[Marko Veselica]], ter študentski vodje [[Dražen Budiša]] in [[Ivan Zvonimir Čičak]]. Zaradi sodelovanja je bilo obsojenih več kot 2000 oseb, več deset tisoč pa je izgubilo službo ali pa so bili premeščeni na nižja delovna mesta. Prepovedano je bilo delovanje ''Matice hrvatske'' ter ukinjeni številni časopisi in listi, vse po ukazu najvišjega jugoslovanskega vodstva.<ref>{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |title=Hrvaška: Jugoslavija i II. svjetski rat, (1918-1990) |accessdate=4.3.2019 |date= |format= |work=croatia.eu |archive-date=2019-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522124417/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=23 |url-status=dead }}</ref><ref name="JL-Savka">{{navedi novice|newspaper=[[Jutarnji list]] |language=hr |url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ |title=Heroina Hrvatskog proljeća / Heroine of the Croatian Spring |date=6.8.2009 |author=Vlado Vurušić |accessdate=14.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmExEdP?url=http://www.jutarnji.hr/heroina-hrvatskog-proljeca/305499/ }}</ref> Kljub vsemu je [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|jugoslovanska ustava iz leta 1974]] zveznim enotam podelila večjo samostojnost in s tem pravzaprav izpolnila cilje hrvaške pomladi ter pripravila pravno osnovo za neodvisnost federalnih enot.<ref name="Rich">{{navedi časopis|author=Roland Rich|title=Recognition of States: The Collapse of Yugoslavia and the Soviet Union|journal=European Journal of International Law|year=1993|issue=1|volume=4|pages=36–65|url=http://www.ejil.org/article.php?article=1207&issue=67|accessdate=18.10.2011}}</ref> Po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita leta 1980 se je politično stanje v Jugoslaviji poslabšalo, mednarodnostne napetosti pa je še podžgal Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti (1986) ter prevrati v Vojvodini, Kosovu in Črni gori (1989).{{sfn|Frucht|2005|p=433}}<ref>{{navedi novice|agency=Reuters |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE7D9123FF931A25752C0A96F948260&scp=2&sq=Titograd&st=nyt |title=Leaders of a Republic In Yugoslavia Resign |newspaper=The New York Times |date=12.1.1989 |accessdate=7.2.2010 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69QmSYE7N?url=https://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html }}</ref> === Samostojna država === Januarja 1990 se je Komunistična stranka Jugoslavije razdrobila po narodnostnih linijah, pri čemer je hrvaški del zahteval ohlapnejšo federacijo.<ref name="Pauković-14Congress-2009">{{navedi časopis|author=Davor Pauković|publisher=Centar za politološka istraživanja|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=55640|language=hr|title=Posljednji kongres Saveza komunista Jugoslavije: uzroci, tijek i posljedice raspada / Last Congress of the League of Communists of Yugoslavia: Causes, Consequences and Course of Dissolution|date=1.6.2008|journal=Časopis za suvremenu povijest|volume=1|issue=1|pages=21–33|format=PDF|issn=1847-2397|accessdate=11.12.2010}}</ref> Istega leta so na Hrvaškem izpeljali prve večstrankarske volitve po koncu 2. svetovne vojne, po katerih je zmaga [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] še dodatno zaostrila mednarodnostna nasprotja. Po desetletjih je ponovno začel delovati svobodno izvoljen parlament, ''sabor''.<ref name="Independent-Tuđman-Obituary">{{navedi novice|newspaper=The Independent |url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html |title=Obituary: Franjo Tudjman |author=Branka Magas |date=13.12.1999 |accessdate=17.10.2011 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmjvz7e?url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/obituary-franjo-tudjman-1132142.html }}</ref> Kmalu po volitvah je parlament junija 1991 razglasil popolno [[suverenost]] Republike Hrvaške, sklicujoč se tudi na dejstvo, da Hrvaška kot država z več ali manj neodvisnosti obstaja že več kot 11 stoletij (z izjemo 15-letnega obdobja v predvojni Jugoslaviji). Neodvisnost je v veljavo stopila 8. oktobra 1991. Nekateri izmed hrvaških Srbov so po tem zapustili sabor in razglasili neodvisnost območij, ki so kmalu postala znana kot nepriznana [[Srbska republika Krajina]], s čimer so hoteli doseči polno neodvisnost teh območij od Hrvaške.<ref name="NYTimes-Autonomy-AUG1990">{{navedi novice|newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html |first=Chuck |last=Sudetic |title=Croatia's Serbs Declare Their Autonomy |date=2.10.1990 |accessdate=11.12.2010 |archivedate=25.7.2012 |archiveurl=http://www.webcitation.org/69Qmswhv4?url=https://www.nytimes.com/1990/10/02/world/croatia-s-serbs-declare-their-autonomy.html }}</ref><ref name="EE-CIS-book">{{navedi knjigo|title=Eastern Europe and the Commonwealth of Independent States|url=https://books.google.com/books?id=qmN95fFocsMC|pages=272–278|isbn=978-1-85743-058-5|year=1998|publisher=Routledge|accessdate=16.12.2010}}</ref> Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanskimi]] (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji#Vojna na Hrvaškem|vojna na Hrvaškem]]).<ref>Goldstein, I., 2008</ref> Leta 2013 je Hrvaška postala polnopravna članica Evropske unije. <gallery> Slika:Jasenovac HDR C.jpg|Spominski park v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovcu]] s spomenikom – okamenelim cvetom File:Adolf Hitler meets Ante Pavelić.1941.jpg|[[Adolf Hitler]] se sreča s fašističnim diktatorjem [[Ante Pavelić|Antejem Pavelićem]] po prihodu na Berghof kot del državniškega obiska, junij 1941 Slika:Ndh 1941.png|Obseg Neodvisne države Hrvaške med drugo svetovno vojno File:Tito in Kumrovec, 1961.jpg|[[Josip Broz Tito]] je vodil SFR Jugoslavijo od 1944 do 1980; na sliki na obisku v rojstnem [[Kumrovec|Kumrovcu]], [[Hrvaško Zagorje]], 1961 Slika:Coat_of_Arms_of_the_Socialist_Republic_of_Croatia.svg|Grb Socialistične republike Hrvaške File:Serb T-55 Battle of the Barracks.JPG|Prizor iz vojne hrvaške vojne za neodvisnost – tank T-55 jugoslovanske ljudske armade File:Tuđman i Ana Havel.jpg|[[Franjo Tuđman]] je bil prvi demokratično izvoljeni hrvaški predsednik. </gallery> == Geografija == [[File:Croatia topo.jpg|thumb|400px|Topografska karta Hrvaške]] Hrvaška leži na stičišču [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]]. Meji na Slovenijo in Italijo (morska meja) na (severo)zahodu, Madžarsko na severovzhodu, Srbijo na vzhodu, Bosno in Hercegovino na (jugo)vzhodu, Črno goro na skrajnem jugovzhodu ter [[Jadransko morje]] na jugozahodu. Večina ozemlja se razteza med geografskima širinama 42° in 47° severno ter dolžinama 13° in 20° vzhodno. Del ozemlja na skrajnem jugu okoli [[Dubrovnik]]a je praktično [[eksklava]], ki je z ostalim ozemljem povezana le preko teritorialnih voda, na kopnem pa dostop seka ozemlje kratke obale Bosne in Hercegovine pri [[Neum]]u.<ref name="DZS-Stat2010">{{navedi splet|publisher=[[Hrvaški statistični urad]]|url=http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|format=PDF|title=2010 – Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|date=december 2010|accessdate=7.10.2011|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|url-status=dead}}</ref> Do tega ozemlja je trenutno brez prečkanja meja moč priti le preko [[trajekt]]ne povezave [[Ploče]]–[[Trpanj]] na polotoku [[Pelješac]]: Na Pelješac je Hrvaška zgradila veličasten most s pomočjo kitajskih gradbenikov in slovenskih inženirjev (M. Pipenbacher).<ref name="most">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042834683 |title=Tretji začetek gradnje mostu na Pelješac |accessdate=15.2.2019 |date=30.7.2018 |format= |work=Dnevnik/STA |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216094131/https://www.dnevnik.si/1042834683 |url-status=dead }}</ref> Ozemlje obsega 56.594&nbsp;km², od tega 56.414&nbsp;km² kopna in 128&nbsp;km² celinskih voda. Hrvati pogosto prištevajo območje morja, kar podvoji površino države. Po površini je realno 127. država na svetu.<ref name="IMF">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=27&pr.y=10&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CLP&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=oktober 2007|accessdate=9.3.2008}}</ref> Nadmorska višina se giblje od vrhov v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorovju]] z najvišjim vrhom Dinara (1831 m) blizu meje z Bosno in Hercegovino<ref name="CIA"/> na jugu do obale Jadranskega morja, ki se razteza po celotni jugozahodni meji. Hrvaško obalo zaznamuje več kot [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov in otočkov]] ter čeri različnih velikosti, od katerih je stalno naseljenih le 48 otokov. Največja otoka sta [[Cres]] in [[Krk]],<ref name="CIA"/> vsak z okoli 405&nbsp;km². Gričevnati severni deli [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškega Zagorja]] in ravnice [[Slavonija|Slavonije]] na vzhodu, ki je del [[Panonska nižina|Panonske nižine]], so prepredeni z večjimi rekami, kot so [[Donava]], [[Drava]], [[Kolpa]] in [[Sava]]. Donava, druga najdaljša evropska reka, teče skozi mesto [[Vukovar]] na skrajnem vzhodu in predstavlja mejo s Srbijo. Osrednja in južna območja ob jadranski obali sestavljajo nižja gorovja in gozdnata višavja. Kraška območja sestavljajo približno polovico Hrvaške in so zlasti prevladujoča na območju [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj |title=Raširenost krša u Hrvatskoj |trans-title=Presence of Karst in Croatia |language=hr |publisher=Croatian Geographic Society |date=18.12.2006 |author=Mate Matas |accessdate=18.10.2011 |work=geografija.hr |archivedate=8.8.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69lbXToZS?url=http://www.geografija.hr/clanci/1011/rasirenost-krsa-u-hrvatskoj }}</ref> Na tem območju je tudi precej [[Kraška jama|kraških podzemnih jam]], izmed katerih je 49 globljih od 250 m, 14 od njih globljih od 500 m in 3 globlje od 1000 m. Najbolj znana hrvaška jezera so [[Plitvička jezera]], skupina 16 jezer s slapovi, ki jezera povezujejo prek pregrad iz dolomita in apnenca. Jezera so znana po svoji značilnih barvah, ki se raztezajo od turkizne do globoko zelene, sive ali modre.<ref name="BBC-Plitvice">{{navedi splet|publisher=BBC |url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe |title=The best national parks of Europe |date=28.6.2011 |accessdate=11.10.2011 |archivedate=4.8.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69fOQEt30?url=http://www.bbc.com/travel/feature/20110617-the-best-national-parks-of-europe }}</ref> Naravni viri, ki so na voljo v količinah, primernih za gospodarsko izkoriščanje, vključujejo [[Nafta|nafto]], [[premog]], [[boksit]], manj kvalitetno [[železo]]vo rudo, [[kalcij]], apno, naravni asfalt, siliko, glino, sol in [[hidroenergija|hidroenergijo]].<ref name="cia2017"/> <gallery mode="packed"> File:Krčić source.jpg|[[Dinara]] je najvišji vrh v Hrvaški (1831 m) Goli.jpg|Hrvaška ima preko [[Seznam hrvaških otokov|1000 otokov]]; na sliki: narodni park [[Mljet]], najstarejše zaščiteno območje v Sredozemlju Otok Levrnaca.jpg|Eden izmed otočkov v [[Kornati]]h Plitvice Lakes National Park (2).jpg|[[Plitvička jezera]], [[Unescova svetovna dediščina]] Zagorje.jpg|Polja v [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškem Zagorju]] Slavonija - panoramio.jpg|Polja v ravninski [[Slavonija|Slavoniji]], delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]] </gallery> === Biotska raznovrstnost === [[File:Kopački rit wooden trail.JPG|thumb|right|Lesena pot skozi [[Naravni park Kopački rit]] v [[Slavonija|Slavoniji]]]] Hrvaško lahko zaradi podnebja in oblike površja razdelimo na več ekoregij. Zaradi tega dejstva je z vidika biotske raznovrstnosti ena izmed najbogatejših evropskih držav. Na hrvaškem ozemlju so zastopani štirje [[biogeografija|biogeografski]] tipi: mediteranski ob morski obali in v neposrednem zaledju, alpski po večini Gorskega Kotarja, panonski ob Dravi in Donavi ter celinski v ostalih predelih. Med bolj opaznimi so [[Kraški relief|kraški]] habitati s podvodnim okoljem, kot npr. v reki [[Zrmanja (reka)|Zrmanji]] in [[Krka (Hrvaška)|Krki]], ter s podzemnimi habitati. Kraško območje skriva okoli 7000 jam in manjših lukenj; nekatere izmed njih so, tako kot v Sloveniji, bivališče edinega znanega jamskega [[Vretenčarji|vretenčarja]], [[Človeška ribica|človeške ribice]]. V državi so znatno zastopani tudi gozdovi, ki pokrivajo 2.490.000 hektarjev, kar predstavlja 44 % hrvaškega kopna. Drugi tipi življenjskega okolja vključujejo [[mokrišče|mokrišča]], travnike, [[barje|barja]] in [[močvirje|močvirja]], grmičevja ter obalna in morska okolja.<ref name="MCult-Biodiversity">{{navedi knjigo|publisher=State Institute for Nature Protection, Ministry of Culture (Croatia)|format=PDF|url=http://www.dzzp.hr/dokumenti_upload/20120515/dzzp201205151608230.pdf|title=Biodiversity of Croatia|year= 2006|editor=Jasminka Radović|editor2=Kristijan Čivić|editor3= Ramona Topić|isbn=953-7169-20-0|accessdate=13.10.2011}}</ref> V smislu [[fitogeografija|fitogeografije]] Hrvaška leži v zmerno hladnem ter sredozemskem območju. [[Svetovni sklad za naravo]] (angleško ''World Wide Fund for Nature'' - WWF) deli Hrvaško v tri ekoregije: panonski mešani gozdovi, mešani gozdovi Dinarskega gorstva in ilirski hrastovi gozdovi.<ref name="DU-Sustdev">{{navedi splet|publisher=6th Dubrovnik Conference on Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems|url=http://www.dubrovnik2011.sdewes.org/venue.php|title=Venue|accessdate=13.10.2011}}</ref> Na ozemlju Hrvaške je dokumentiranih 37.000 vrst živih bitij, ocenjena številka pa je med 50.000 in 100.000.<ref name="MCult-Biodiversity" /> Trditev temelji na skoraj 400 novih vrstah, odkritih samo v letih med 2000 in 2005.<ref name="MCult-Biodiversity" /> Od tega je več kot 1000 [[endemit]]ov, zlasti na območju masivov [[Velebit]] in [[Biokovo]] ter na območju jadranskih otokov in kraških rek. Zakonodaja ščiti 1131 vrst.<ref name="MCult-Biodiversity" /> Najresnejša grožnja tem vrstam so izgube in uničevanje njihovih naravnih življenjskih okolij. Dodaten problem predstavljajo tujerodne invazivne vrste, zlasti alge ''[[Caulerpa taxifolia]]''. Invazivne [[alge]] redno opazujejo in odstranjujejo ter s tem ščitijo domača življenjska okolja. Številne so tudi domače sorte kulturnih rastlin in [[pasma|pasme]] domačih živali, ki vključujejo tudi pet pasem konj, pet pasem goveda, osem pasem ovc, dve pasmi prašičev in pasmo perutnine. Tudi med temi domačimi pasmami jih je že devet ogroženih ali kritično ogroženih.<ref name="MCult-Biodiversity"/> Na ozemlju Hrvaške je 408 zaščitenih območij, kar predstavlja 9,2 % ozemlja. To vključuje osem [[narodni park|narodnih parkov]], dva [[Naravni rezervat|naravna rezervata]] in enajst naravnih parkov.<ref name="turizem2017" /> Najbolj znan in hkrati najstarejši je narodni park [[Plitvička jezera]], ki je tudi uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/98 Unesco]</ref>. [[Narodni park Severni Velebit]] je del Unescovega [[Program Človek in biosfera]] ''(Man and the Biosphere Programme)''. Zaščitene rezervate in posebne rezervate upravlja država, medtem ko so ostala območja upravljajo županije. Leta 2005 je bila vzpostavljena Nacionalna ekološka mreža kot prvi korak pri pridruževanju Evropski uniji in pridruževanju programu [[Natura 2000]].<ref name="MCult-Biodiversity"/> === Narodni parki === Kot narodni park so opredeljena naslednja območja: * [[Narodni park Brioni|Brioni]] * [[Narodni park Kornati|Kornati]] * [[Narodni park Krka|Krka]] * [[Narodni park Mljet|Mljet]] * [[Narodni park Paklenica|Paklenica]] * [[Narodni park Plitvička jezera|Plitvička jezera]] * [[Narodni park Risnjak|Risnjak]] * [[Narodni park Severni Velebit|Severni Velebit]]. === Podnebje === {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = Croatia Köppen.svg | width1 = 150 | alt1 = | caption1 = Tipi podnebja na Hrvaškem po Köppnu | image2 = Nin (bura).jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = Orkanska [[burja]] v kraju [[Nin]]. Burja je suh veter, ki piha s kopnega v morje, in je močna zlasti v kanalu pod masivom [[Velebit]]a v okolici mesta [[Senj]] }} V večini Hrvaške prevladuje zmerno toplo in deževno [[celinsko podnebje]], kot ga določa [[Köppnova podnebna klasifikacija]]. Srednja mesečna temperatura se giblje med −3&nbsp;°C v januarju in 18&nbsp;°C v juliju. Najhladnejša dela Hrvaške sta [[Lika]] in [[Gorski Kotar]], kjer najdemo snežno gozdnato podnebje na nadmorskih višinah nad 1200 m. Najtoplejši deli Hrvaške so ob Jadranskem morju in v neposrednem zaledju, kjer prevladuje sredozemsko podnebje in temperaturne vrhunce umirja bližina morja. Posledično se najvišje temperature pojavljajo v celinskem delu: najnižjo temperaturo −35,5&nbsp;°C so 3. februarja 1919 izmerili v [[Čakovec|Čakovcu]], najvišjo, 42,8&nbsp;°C, pa 4. avgusta 1981 v [[Ploče|Pločah]].{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015||p=42}}<ref name="record temp">{{navedi splet|title=Najviša izmjerena temperatura zraka u Hrvatskoj za razdoblje od kada postoje meteorološka motrenja|url=http://klima.hr/razno.php?id=priopcenja&param=pr21072017|website=Klima.hr|publisher=[[Croatian Meteorological and Hydrological Service]]|accessdate=1.8.2017|language=hr|date=21.7.2017|archive-date=2017-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170802003217/http://klima.hr/razno.php?id=priopcenja&param=pr21072017|url-status=dead}}</ref> Srednja letna količina padavin se giblje med 600&nbsp;mm in 3500&nbsp;mm, odvisno od geografskega področja in prevladujočega podnebnega tipa. Najmanj padavin tako beležijo na zunanjih otokih ([[Biševo]], [[Lastovo]], [[Svetac]], [[Vis]]) in v vzhodnem delu Slavonije, pri čemer se v Slavoniji padavine pojavljajo zlasti v sezoni rasti poljščin. Najvišjo količino padavin pa beležimo v Dinari in Gorskem Kotarju.{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015|p=42}} Prevladujoči vetrovi v notranjosti so šibki do zmerni severovzhodni ali jugozahodni, ob obali pa so odvisni od lokalne oblike površja. Močnejši vetrovi so pogostejši v hladnejših mesecih leta, največkrat v obliki [[Burja|burje]] ali, redkeje, [[Široko|široka]]. S soncem najbolj obdarjeni deli države so zunanji otoki, zlasti [[Hvar]] in [[Korčula]], z okoli 2700 ur obsijanosti letno, sledijo pa Srednji in Južni Jadran ter severna jadranska obala z več kot 2000 urami sončne svetlobe letno.{{sfn|Statistical Yearbook of the Republic of Croatia 2015|p=43}} == Politika == [[File:St._Marks_Sq_Zagreb_pano.jpg|thumb|left|upright=2|Trg svetega Marka v Zagrebu – ''od leve proti desni'': [[Banski dvori]], uradna rezidenca hrvaške vlade, cerkev svetega Marka, Sabor – hrvaški parlament]] [[File:Predstavljanje_nove_Vlade_RH_(6558633915).jpg|thumb|right|Notranjščina hrvaškega parlamenta – ''[[Sabor]]a'']] Republika Hrvaška je unitarna država s [[parlamentarni sistem|parlamentarnim sistemom]] upravljanja. Ob razpadu vladavine komunistične stranke v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] je leta 1990 Hrvaška izvedla prve večstrankarske volitve in sprejela novo ustavo.<ref name="NYTimes-Elections2-HRV1990">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/05/09/world/evolution-in-europe-conservatives-win-in-croatia.html|title=Evolution in Europe; Conservatives Win in Croatia|date=9.5.1990|accessdate=14.10.2011}}</ref> 9. oktobra 1991 je razglasila neodvisnost in s tem še prispevala k razpadu Jugoslavije ter v letu 1992 prejela priznanje s strani številnih držav in postala članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]].<ref name="Sabor-Independence-8Oct1991">{{navedi splet|work=Official web site of the Croatian Parliament|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462|title=Ceremonial session of the Croatian Parliament on the occasion of the Day of Independence of the Republic of Croatia|date=7.10.2004|accessdate=29.7.2012|archivedate=29.7.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/69Wk9bFY8?url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=20091&sec=2462}}</ref><ref name="NYT-UN-membership">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html |title=3 Ex-Yugoslav Republics Are Accepted Into U.N. |newspaper=[[The New York Times]] |author=[[Paul L. Montgomery]] |date=23.5.1992 |accessdate=29.7.2012 |archivedate=29.7.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/69WnEWOSK?url=http://www.nytimes.com/1992/05/23/world/3-ex-yugoslav-republics-are-accepted-into-un.html }}</ref> V skladu z ustavo iz leta 1990 je Hrvaška delovala po [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškem sistemu]] do leta 2000 (dolgoletni predsednik [[Franjo Tuđman]] je umrl leta 1999), ko je prešla na parlamentarni sistem.<ref name="BBC-CroProfile">{{navedi novice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1097128.stm|title=Croatia country profile|date=20.7.2011|accessdate=14.10.2011}}</ref> Veje oblasti so zakonodajna, izvršna in sodna.<ref name="VRH-PoliticalStructure">{{navedi splet|publisher=[[Government of Croatia]]|url=http://www.vlada.hr/en/about_croatia/information/political_structure|title=Political Structure|date=6.5.2007|accessdate=14.10.2011|archive-date=2013-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203020541/http://www.vlada.hr/en/about_croatia/information/political_structure|url-status=dead}}</ref> Predsednik republike ({{lang-hr|predsjednik Republike}}) vodi državo ter je voljen neposredno za petletno obdobje; po ustavi je lahko izvoljen največ dvakrat. Poleg vrhovnega poveljstva hrvaških oboroženih sil ima na podlagi soglasja parlamenta proceduralno vlogo imenovanja predsednika vlade ter ima nekaj vpliva na državno zunanjo politiko.<ref name="VRH-PoliticalStructure"/> Na tem položaju je trenutno [[Zoran Milanović]]. Hrvaško vlado vodi predsednik vlade, ki ima štiri namestnike ter šestnajst ministrov, ki bdijo vsak nad svojim področjem.<ref name="Govt-Ministers">{{navedi splet|publisher=Government of Croatia|url=http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|title=Members of the Government|accessdate=14.10. 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130604052735/http://www.vlada.hr/en/naslovnica/o_vladi_rh/clanovi_vlade|archivedate=4.6.2013}}</ref> Kot izvršna veja oblasti je vlada pristojna za predlaganje zakonodaje in proračuna, izvrševanje zakonov ter vodenje zunanje in notranje politike države. Sedež vlade je v [[Banski dvori|Banskih dvorih]] v Zagrebu.<ref name="VRH-PoliticalStructure" /> Hrvaško vlado trenutno vodi {{Wikidata|p6}}. Enodomni parlament (''{{lang|hr|Sabor}}'') nosi zakonodajno vlogo. Drugi dom parlamenta, Dom županij (''Županijski dom''), ki je bil vzpostavljen leta 1993, so opustili leta 2001. Predstavniki v Saboru, katerih število se giblje med 100 in 160, so voljeni za štiriletno obdobje. Seje Sabora potekajo med 15. januarjem in 15. julijem ter 15. septembrom in 15. decembrom.<ref name="Sabor-about">{{navedi splet|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=713|title=About the Parliament|accessdate=14.10.2011|archive-date=2016-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160706061905/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=713|url-status=dead}}</ref> Dve najmočnejši stranki sta [[Hrvaška demokratska skupnost|HDZ]] (Hrvatska demokratska zajednica) in [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|SDP]] (Socijaldemokratska partija Hrvatske)<ref name="Sabor-MPs">{{navedi splet|publisher=Sabor|title=Members of the 6th Parliament|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=776|accessdate=14.10.2011|archive-date=2016-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160706062229/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=776|url-status=dead}}</ref> === Upravna delitev === Hrvaška je upravno razdeljena na 20 administrativnih enot, imenovanih [[županija|županije]], glavno mesto je Zagreb, ki pa ima poseben status.{{-}} {{Zemljevid županij Hrvaške|options=float:right}} {| class="sortable wikitable" cellspacing="2" style="margin-top:7px; margin-right:0; background:none; text-align:left; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:right;" ! <!--style="width:120/75/75/85px"--> [[Hrvaške županije|Županija]] !! Sedež !! Površina (km<sup>2</sup>)!! Prebivalstvo po<br>popisu leta 2011 |- | [[File:Zastava bjelovarsko bilogorske zupanije.gif|border|23px]] [[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovar-Bilogora / Bjelovarsko-bilogorska županija]] || [[Bjelovar]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.652|| style="text-align:right;padding-right:2px"|119.743 |- | [[File:Flag of Brod-Posavina County.svg|border|23px]] [[Brodsko-posavska županija|Brod-Posavina / Brodsko-posavska županija]] || [[Slavonski Brod]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.043|| style="text-align:right;padding-right:2px"|158.559 |- | [[File:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|border|23px]] [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovnik-Neretva / Dubrovniško-neretvanska županija]] || [[Dubrovnik]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.783|| style="text-align:right;padding-right:2px"|122.783 |- | [[File:Zastava Istarske županije.svg|border|23px]] [[Istrska županija|Istra / Istrska županija]] || [[Pazin]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.820|| style="text-align:right;padding-right:2px"|208.440 |- | [[File:Flag of Karlovac county.svg|border|23px]] [[Karlovška županija|Karlovec / Karlovška županija]] || [[Karlovec]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.622|| style="text-align:right;padding-right:2px"|128.749 |- | [[File:Flag of Koprivnica-Križevci County.png|border|23px]] [[Koprivniško-križevska županija|Koprivnica-Križevci / Koprivniško-križevska županija]] || [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]] ||style="text-align:right;padding-right:2px"|1.746|| style="text-align:right;padding-right:2px"|115.582 |- | [[File:Flag of Krapina-Zagorje County.svg|border|23px]] [[Krapinsko-zagorska županija|Krapina-Zagorje / Krapinsko-zagorska županija]] || [[Krapina]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.224|| style="text-align:right;padding-right:2px"|133.064 |- | [[File:Flag of Lika-Senj County.svg|border|23px]] [[Liško-senjska županija|Lika-Senj / Liško-senjska županija]] || [[Gospić]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|5.350|| style="text-align:right;padding-right:2px"|51.022 |- | [[File:Flag of Međimurje County.svg|border|23px]] [[Medžimurska županija|Medžimurje / Medžimurska županija]] || [[Čakovec]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|730|| style="text-align:right;padding-right:2px"|114.414 |- | [[File:Zastava Osječko-baranjske županije.png|border|23px]] [[Osiješko-baranjska županija|Osijek-Baranja / Osiješko-baranjska županija]] || [[Osijek]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|4.152|| style="text-align:right;padding-right:2px"|304.899 |- | [[File:Flag of Požega-Slavonia County.png|border|23px]] [[Požeško-slavonska županija|Požega-Slavonija / Požeško-slavonska županija]] || [[Požega, Hrvaška|Požega]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.845|| style="text-align:right;padding-right:2px"|78.031 |- | [[File:Flag of Primorje-Gorski Kotar County.png|border|23px]] [[Primorsko-goranska županija|Primorje-Gorski kotar / Primorsko-goranska županija]] || [[Reka (Hrvaška)|Reka]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.582|| style="text-align:right;padding-right:2px"|296.123 |- | [[File:Flag of Sisak-Moslavina County.png|border|23px]] [[Sisaško-moslavška županija|Sisek-Moslavina / Siško-moslavška županija]] || [[Sisek]] ||style="text-align:right;padding-right:2px"|4.463|| style="text-align:right;padding-right:2px"|172.977 |- | [[File:Flag of Split-Dalmatia County.svg|border|23px]] [[Splitsko-dalmatinska županija|Split-Dalmacija / Splitsko-dalmatinska županija]] || [[Split]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|4.534|| style="text-align:right;padding-right:2px"|455.242 |- | [[File:Flag of Šibenik-Knin County.svg|border|23px]] [[Šibeniško-kninska županija|Šibenik-Knin / Šibeniško-kninska županija]] || [[Šibenik]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.939|| style="text-align:right;padding-right:2px"|109.320 |- | [[File:Flag of Varaždin County.png|border|23px]] [[Varaždinska županija|Varaždin / Varaždinska županija]] || [[Varaždin]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|1.261|| style="text-align:right;padding-right:2px"|176.046 |- | [[File:Flag of Virovitica-Podravina County.png|border|23px]] [[Virovitiško-podravska županija|Virovitica-Podravina / Virovitiško-podravska županija]] || [[Virovitica]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.068|| style="text-align:right;padding-right:2px"|84.586 |- | [[File:Flag of Vukovar-Syrmia County.svg|border|23px]] [[Vukovarsko-sremska županija|Vukovar-Srem / Vukovarsko-sremska županija]] || [[Vukovar]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|2.448|| style="text-align:right;padding-right:2px"|180.117 |- | [[File:Flag of Zadar County.png|border|23px]] [[Zadrska županija|Zadar / Zadrska županija]] || [[Zadar]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.642|| style="text-align:right;padding-right:2px"|170.398 |- | [[File:Flag of Zagreb County.svg|border|23px]] [[Zagrebška županija|Zagreb / Zagrebška županija]] || [[Zagreb]] || style="text-align:right;padding-right:2px"|3.078|| style="text-align:right;padding-right:2px"|317.642 |- | [[File:Flag of Zagreb.svg|border|23px]] [[Zagreb]] || [[Zagreb]] ||style="text-align:right;padding-right:2px"|641|| style="text-align:right;padding-right:2px"|792.875 |} === Mednarodni odnosi === [[File:Treaty of Rome anniversary group photograph 2017-03-25 03.jpg|thumb|Skupinska fotografija voditeljev vlad [[Evropska unija|Evropske unije]] ob 60. letnici Rimskega sporazuma; Rim, Italija]] Hrvaška ima vzpostavljene diplomatske odnose s 194 državami.<ref name="HMZZ">{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/vanjska-politika/bilateralni-odnosi/datumi-priznanja/ |title=Bilatelarni odnosi/Datumi uspostave diplomatskih odnosa |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> Glede na stanje leta 2019 Hrvaška vzdržuje mrežo preko 54 veleposlaništev, 28 konzulatov in osem stalnih diplomatskih misij. Poleg tega je na Hrvaškem 52 tujih veleposlaništev in 69 konzulatov,<ref>{{navedi splet |url=http://www.mvep.hr/hr/predstavnistva/veleposlanstva-stranih-drzava-u-rh/ |title=Veleposlanstva stranih država u RH |accessdate=26.2.2019 |date= |format= |work=Republika Hrvatska/Ministarstvo vanjskih i evropskih poslova }}</ref> skupaj s pisarnami mednarodnih organizacij, kot so [[Evropska banka za obnovo in razvoj|Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)]], Mednarodna organizacija za migracije, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetovna banka, [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO), Mednarodni tribunal za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije ([[ICTY]]), Visoki komisar Združenih narodov za begunce in [[UNICEF]].<ref name="MVP-foreign-missions">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške |url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|title=Diplomatic Missions and Consular Offices to Croatia|accessdate=24.9.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110928000722/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1614|archivedate=28.9.2011}}</ref> [[File:Podizanje NATO zastave 070409 pano 1.jpg|thumb|right|Svečanost ob dvigu zastave NATO ob pristopu Hrvaške k zvezi NATO leta 2009]] Od leta 2003 dalje se je hrvaška zunanja politika osredotočala na strateški cilj pridružitve Evropski uniji.<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL">{{navedi novice|work=[[Nacional (weekly)|Nacional]] |url=http://arhiva.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato |issue=517 |language=hr |title=Mesićeva podrška UN-u blokira ulazak Hrvatske u NATO |trans-title=Mesić's support to the UN blocks Croatian NATO accession |date=17.10.2005 |author=Eduard Šoštarić |accessdate=24.9.2011 |archivedate=30.6.2012 |archiveurl=https://www.webcitation.org/68ocR483H?url=http://www.nacional.hr/clanak/21036/mesiceva-podrska-un-u-blokira-ulazak-hrvatske-u-nato }}</ref><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic">{{navedi splet|publisher=Sabor|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|title=Izvješća o aktivnostima saborskih dužnosnika – rujan 2005: Odbor za parlamentarnu suradnju i odnose s javnošću Skupštine Zapadnoeuropske unije posjetio Hrvatski sabor|trans-title=Report on activities of Parliament officials – September 2005: Western European Union parliamentary cooperation and public relations committee visits Croatian Parliament|language=hr|date=26.9.2005|accessdate=24.9.2011|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118190958/http://www.sabor.hr/Default.aspx?art=1680|url-status=dead}}</ref> 9. decembra 2011 je Hrvaška zaključila pridružitvena pogajanja in z Evropsko unijo podpisala pristopno izjavo.<ref name="EU-Negotiations-Completed">{{navedi splet|url=http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/824&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en|title=EU closes accession negotiations with Croatia|date=30.6.2011|publisher=[[European Commission]]|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="EU-Accession-Treaty">{{navedi splet|publisher=Evropska unija |url=http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|title=Croatia signs EU accession treaty|date=9.12.2011|accessdate=12.12.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120123185048/http://europa.eu/news/external-relations/2011/03/20110302_en.htm|archivedate=23.1.2012}}</ref> Z dejanskim vstopom v EU 1. julija 2013 je Hrvaška zaključila proces, ki se je začel leta 2001.<ref name="NYTimes-Croatia-EU-2013">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2011/06/11/world/europe/11iht-croatia11.html|title=Croatia Given Conditional Approval to Join E.U. in 2013|date=10.6.2011|author=Stephen Castle|accessdate=24.9.2011}}</ref> Ponavljajoči se oviri med pridružitvenimi pogajanji sta bili hrvaško nesodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine na ozemlju bivše Jugoslavije in slovensko zaustavljanje pogajanj zaradi nerešenih mejnih vprašanj.<ref>{{navedi novice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4337777.stm|title=EU stalls over talks with Croatia|date=10.3.2005|accessdate=22.12.2011}}</ref><ref>{{navedi novice|publisher=BBC News|title=Slovenia unblocks Croatian EU bid|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8250441.stm|date=11.9.2009|accessdate=22.12.2011}}</ref> Zadnje naj bi rešili z arbitražnim sporazumom, podpisanim leta 2009,<ref name="NYTimes-Croatia-Slovenia-Arbitration">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2010/06/07/world/europe/07iht-slovenia.html|title=Slovenians Seem to Favor Arbitration in Border Dispute With Croatia|date=6.6.2010|agency=[[Reuters]]|accessdate=24.9.2011}}</ref> toda zaradi dogodkov med arbitražo Hrvaška ne priznava rezultatov. V začetku leta 2019 je stanje tako, da ima Hrvaška nerešena mejna vprašanja z vsemi državami z ozemlja bivše Jugoslavije, na katere meji (Slovenija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora).<ref name="Border issues">{{navedi novice|publisher=www.total-croatia-news.com|url=https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|title=Overview of Croatia’s Border Disputes with BiH, Montenegro, Serbia, Slovenia, Liberland|date=22.1.2017|accessdate=1.1.2019|archive-date=2019-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327101217/https://www.total-croatia-news.com/politics/16084-overview-of-croatia-s-border-disputes-with-bij-montenegro-serbia-slovenia-liberland|url-status=dead}}</ref> Drug hrvaški strateški cilj za to obdobje je bil članstvo v [[NATO]].<ref name="EU-NATO-StrategicGoals-NCL"/><ref name="Sabor-EU-NATO-Strategic"/> Hrvaška se je leta 2000 vključila v Partnerstvo za mir, leta 2008 je bila povabljena v NATO, ki se mu je formalno pridružila 1. aprila 2009.<ref name="NYTimes-Bush-Zagreb">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2008/04/05/world/europe/05cnd-prexy.html|title=Bush Champions Expansive Mission for NATO|date=5.4.2008|author=Steven Lee Myers|accessdate=24.9.2011}}</ref><ref name="BBC-Croatia-NATO">{{navedi novice|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/7977332.stm|title=Nato welcomes Albania and Croatia|date=1.4.2009|accessdate=24.9.2011}}</ref> Hrvaška je v letih 2008–2009 bila tudi nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, kar je v letu 2008 vključevalo tudi predsedstvo.<ref name="MVPEI-UNSC-2008-2009">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške|url=http://www.mvpei.hr/mvp.asp?pcpid=2531|title=Membership of the Republic of Croatia in the UN Security Council 2008–2009|accessdate=24.9.2011|archive-date=2013-01-07|archive-url=https://archive.today/20130107231744/http://www.mvep.hr/mvp.asp?pcpid=2531|url-status=dead}}{{dead link|date=januar 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Hrvaška se trenutno pripravlja za vstop v [[schengensko območje]], kjer je problematična zlasti dolga meja z BiH.<ref>{{navedi novice|url=http://www.vecernji.hr/vijesti/karamarko-granicni-nadzor-prema-eu-ukidamo-2015-clanak-248519|title=Karamarko: Granični nadzor prema EU ukidamo 2015.|trans-title=Karamarko: Border control towards the EU shall be abolished in 2015|language=hr|author=Stojan de Prato|date=4.2. 2011|newspaper=Večernji list|accessdate=2.7.2011}}</ref> === Vojska === [[Oborožene sile Republike Hrvaške]] (OSRH) sestavljajo [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba]], [[Hrvaška kopenska vojska]] in [[Hrvaška vojna mornarica]], poleg poveljstva za izobraževanje in podporo. OSRH vodi Vrhovni [[štab]], ki poroča ministru za obrambo, ki pa nato na tem področju poroča predsedniku države. V skladu z ustavo je predsednik države tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil in v primeru grozeče nevarnosti med vojno poveljuje neposredno Vrhovnemu štabu.<ref name="CAFstructure">{{navedi splet|url=http://www.osrh.hr/prikaz_en.asp?idi=100&kati=2|title=Chain of Command in the CAF|publisher=Ministrstvo za obrambo Republike Hrvaške |accessdate=2.7.2012}}</ref> {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = US Navy 021029-N-1955P-020 Navy aircraft participate in Joint Wings 2002.jpg | width1 = 150 | alt1 = | caption1 = Hrvaško vojno letalstvo ([[MiG-21]] v maskirnih barvah) in letala [[Ameriška mornarica|ameriške mornarice]] ([[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] in 3 x [[F-18]]) med mednarodnimi vojaškimi vajami, 2002 | image2 = Providing security (7296490988).jpg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = Vojaki hrvaške vojske med vajo Immediate Response 2012 (IR12) v bližini [[Slunj]]a | image3 = Petar_Kresimir_Ri_180909.jpg | width3 = 150 | alt3 = | caption3 = Raketna topnjača Kralj Petar Krešimir IV hrvaške vojne mornarice }} Po zaključku t.i. ''domovinske vojne'' med letoma 1991–95 so se obseg in izdatki za hrvaške oborožene sile ves čas zmanjševali. Tako je bila potrošnja leta 2005 2,39 % BDP,<ref name="CIA">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html|title=World Factbook|accessdate=9.11.2011|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|archive-date=2020-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200515110629/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/hr.html|url-status=dead}}</ref> leta 2017 pa le še 1,32 % BDP,<ref name="noj_izdatki">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/politics/25957-croatia-to-further-increase-defence-budget |title=Croatia to Further Increase Defence Budget |accessdate=23.2.2019 |date=17.2.2018 |format= |work=[[HINA]] |archive-date=2019-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190301013314/https://www.total-croatia-news.com/politics/25957-croatia-to-further-increase-defence-budget |url-status=dead }}</ref> kar je znatno manj kot rekordna stopnja 11,1 % BDP leta 1994.<ref name="sipri">{{navedi splet|url=http://milexdata.sipri.org/ |title=SIPRI Military Expenditure Database |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]] |accessdate=9.11.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328072123/http://milexdata.sipri.org/ |archivedate=28.3.2010 }}</ref> Številčna popolnjenost je tradicionalno temeljila na naborniškem sistemu, so pa hrvaške oborožene sile pred pridružitvijo zvezi NATO izvedle številne reforme, ki so se osredotočale na zmanjševanje kadra, prestrukturiranje sestave in profesionalizacijo. Leta 2016 je bilo v oboroženih silah 15.977 zaposlenih. Številka zajema 14.474 vojaških oseb, od tega 1539 ali 10,63 % žensk, in 1503 državnih uslužbencev in nameščencev, od tega 537 ali 35,73 % žensk, s čimer se nadaljuje rast deleža žensk v vseh kategorijah vojaškega in drugega osebja hrvaških oboroženih sil.<ref>{{navedi splet |url= http://www.osrh.hr/#rubData/HTML/HR/O%20NAMA/OP%C4%86ENITO/20170302_Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016/Osoblje_u_OS_RH_2001.-2016._HR.htm|title=Osoblje u OS RH 2001.-2016. |accessdate=28.2.2019 |date= |format= |work=Oružane snage Republike Hrvatske }}</ref> Obvezno služenje vojaškega roka je bilo ukinjeno januarja 2008.<ref name="cia2017" /> Dotlej je bil za moške nad 18 let obvezen šestmesečni vojaški rok, ki je že skrajšan s prejšnjih devet mesecev do leta 2001. Alternativa je bila osemmesečno civilno služenje roka.<ref name="vojnirokkraci">{{navedi novice|url=http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|title=Vojni rok u Hrvatskoj kraći, nego drugdje u Europi i NATO-u|author=Milan Jelovac|date=23.1.2001|newspaper=Vjesnik|language=hr|accessdate=9.9.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120127065234/http://www.monitor.hr/clanci/vojni-rok-u-hrvatskoj-kraci-nego-drugdje-u-europi-i-nato-u/11191/|archive-date=27.1.2012|url-status=dead}}</ref> Leta 2018 je bilo v različnih vojaških misijah po svetu razporejenih 550 pripadnikov hrvaških oboroženih sil, od tega glavnina v okviru različnih NATO-vih operacij ([[Afganistan]] ...), poleg tega pa tudi misije v okviru [[Združeni narodi|Združenih narodov]] in Evropske unije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.vecernji.hr/vijesti/hrvatska-vojska-novac-mirovne-misije-1207254|title=Nikad više hrvatskih vojnika i novca za mirovne misije diljem svijeta |accessdate=28.2.2019 |date=13.11.2017 |format= |work=[[Večernji list]] }}</ref> Na Hrvaškem deluje tudi relativno močna oborožitvena industrija. Tako je izvoz opreme in orožja leta 2016 znašal 224 milijonov EUR, kar je več kot 100% povečanje glede na predhodno leto. Tega leta je bila Hrvaška tretji največji izvoznik orožja v [[ZDA]], zlasti na račun [[Pištola|pištol]] [[HS2000]] proizvajalca [[HS Produkt]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.jutarnji.hr/globus/biznis/amerikanci-vole-hrvatsko-oruzje-svaki-deseti-komad-vatrenog-naoruzanja-uvezen-u-sad-dolazi-iz-nase-drzave-a-najvise-izvozi-hs-produkt-7096794 |title=Amerkanci vole hrvatsko oružje : Svaki deseti komad vatrenog naoružanja uvezen u SAD dolazi iz naše države, a najviše izvozi HS Produkt |language=hr |accessdate=28.2.2019 |date=6.3.2018 |format= |work=Jutarnji list }}</ref> V letih 2024 in 2025 bo Hrvaška posodobila svoje vojno letalstvo, ko naj bi prevzela 12 rabljenih letal [[Dassault Rafale]] ter spremljajočo oborožitev. Vrednost posla se ocenjuje na več kot milijardo EUR.<ref name="Rafale">{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/hrvatska-je-preuzela-prvi-rafale-a-evo-kad-stizu-preostali-no-javnost-ni-nakon-dvije-godine-ne-zna-bitnu-informaciju-15380262|title=Prvih šest Rafalea stiže u svibnju 2024., evo kada bi trebali stizati preostali|accessdate=15.3.2024|publisher=Jutarnji list<</ref> == Demografija == [[Slika:Croatia-Serbs-2011.PNG|thumb|150px|Razširjenost Srbov kot največje manjšine]] === Prebivalstvo === [[File:Bevölkerungspyramide Kroatien 2016.png|thumb|right|Prebivalstvena piramida 2016]]Ob popisu prebivalstva leta 2021 je Republika Hrvaška štela 3.871.833 prebivalcev. Povprečna gostota poselitve je 68,5 prebivalca na kvadratni kilometer.<ref name="popis2021">{{Navedi splet|url=https://dzs.gov.hr/vijesti/objavljeni-konacni-rezultati-popisa-2021/1270|title=Objavljeni konačni rezultati Popisa 2021.|date=22. september 2022|accessdate=23. septembra 2022|publisher=Državni zavod za statistiku|language=hr}}</ref> Pričakovana življenjska doba novorojenčka je v letu 2016 znašala 78,2 leta.<ref name=who0>{{navedi splet|url=http://gamapserver.who.int/gho/interactive_charts/mbd/life_expectancy/atlas.html|title=WHO Life Expectancy at birth|accessdate=6.12.2014|publisher=[[World Health Organization]]|year=2012|archive-date=2014-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141206093205/http://gamapserver.who.int/gho/interactive_charts/mbd/life_expectancy/atlas.html|url-status=dead}}</ref> Prebivalci (glede na zadnji popis) so [[Hrvati]] (91,63 %), med pomembnejše etnične skupnosti v državi pa sodijo še: * [[Srbi]]: 3,20 % * [[Bošnjaki]]: 0,62 % * [[Romi]]: 0,46 % * [[Italijani]]: 0,36 % * [[Albanci]]: 0,36 %<ref name="popis2021" /> Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva. Tako naj bi se po nekaterih ocenah do leta 2050 število prebivalcev zmanjšalo kar za 17 %.<ref name="rtvslo_demogr" /> [[Rodnost]] trenutno{{Kdaj}} znaša 1,43 otroka na mater. kar je ena najnižjih rodnosti v svetovnem merilu. Od leta 1991 hrvaška stopnja [[smrtnost]]i neprestano presega stopnjo rodnosti.<ref name="DZS-Stat2010" /> Do leta 2008 je Hrvaška beležila pozitiven migracijski saldo (pozitivno razmerje med doseljenimi in izseljenimi), zlasti na račun priseljencev iz BiH,<ref name="Limun-immigration">{{navedi splet|publisher=Limun.hr|url=http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|title=U Hrvatskoj dvostruko više doseljenika|trans-title=Twice as many immigrants in Croatia|date=21.7.2007|accessdate=12.10.2011|archive-date=2017-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170114083714/http://limun.hr/main.aspx?id=178599&NadID=178578|url-status=dead}}</ref> od takrat dalje, še zlasti po pridružitvi EU, pa Hrvaška tudi tu beleži vedno višji negativni saldo, ki še dodatno pripomore k zmanjševanju števila prebivalcev.<ref name="migracije">{{navedi splet |url=https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |title=Who is Leaving Croatia and Who is Coming? Official Migration Statistics 2007-16 |accessdate=12.1.2019 |date=27.1.2018 |format= |work=Paul Bradbury |archive-date=2019-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113062925/https://www.total-croatia-news.com/lifestyle/24881-who-is-leaving-croatia-and-who-is-coming-official-migration-statistics-2007-16 |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2011 in 2018 se je prebivalstvo tako zmanjšalo za 170.491, od tega skoraj 150 tisoč po vstopu Hrvaške v EU.<ref name="preb_2018" /> === Največja mesta === {|class="infobox" style="text-align:center; width:97%; margin-right:10px; font-size:90%" !style="text-align:center;" colspan=11|Hrvaška mesta po številu prebivalstva |- !rowspan=23 width:150|<br> [[File:Trg bana Jelacica Zagreb 30102012 2 roberta f.jpg|135px|Zagreb]]<br>[[Zagreb]]<br> [[File:Port_of_Split_from_the_air_1.jpg|135px|Split]]<br>[[Split]]<br> [[File:Rijeka city center 0.jpg|border|135px|Rijeka]]<br>[[Rijeka]]<br> [[File:Osijek - Zimska luka.jpg|border|135px|Osijek]]<br>[[Osijek]]<br> !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Št. !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Mesto !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|[[Županije Hrvaške|Županija]] !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Mestno prebivalstvo !style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Prebivalstvo z zaledjem !rowspan=23 width:150|{{navbar|Largest cities of Croatia|plain=1}} [[File:Hlll Donatus Anastasia Zadar 2.jpg|135px|Zadar]]<br>[[Zadar]]<br> [[File:Pula Aerial View.jpg|border|135px|Pula]]<br>[[Pulj]]<br> [[File:Brodsko korzo (ljeto 2008).jpg|border|135px|Slavonski Brod]]<br>[[Slavonski Brod]]<br> [[File:Trg_b.j._Jelačića,_KA_01118.JPG|border|135px|Karlovac]]<br>[[Karlovec]]<br> |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 1 || style="text-align:left;" | '''[[Zagreb]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagreb|Mesto Zagreb]]||688.163||790.017 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 2 || style="text-align:left;" | '''[[Split]]''' || style="text-align:left;" |[[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinska]]||167.121||178.102 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 3 || style="text-align:left;" | '''[[Reka, Hrvaška|Reka]]''' (Rijeka) || style="text-align:left;" |[[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]]||128.314||128.624 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 4 || style="text-align:left;" | '''[[Osijek]]''' || style="text-align:left;" |[[Osiješko-baranjska županija|Osiješko-baranjska]]||83.104||108.048 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 5 || style="text-align:left;" | '''[[Zadar]]''' || style="text-align:left;" |[[Zadrska županija|Zadrska]]||71.471||75.082 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 6 || style="text-align:left;" | '''[[Pulj]]''' (Pula)|| style="text-align:left;" |[[Istrska županija|Istrska]]||57.460||57.460 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 7 || style="text-align:left;" | '''[[Slavonski Brod]]''' || style="text-align:left;" |[[Brodsko-posavska županija|Brodsko-posavska]]||53.531||59.143 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 8 || style="text-align:left;" | '''[[Karlovec]]''' (Karlovac) || style="text-align:left;" |[[Karlovška županija|Karlovška]]||46.833||55.705 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 9 || style="text-align:left;" | '''[[Varaždin]]''' || style="text-align:left;" |[[Varaždinska županija|Varaždinska]]||38.839||46.946 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 10 || style="text-align:left;" | '''[[Šibenik]]''' || style="text-align:left;" |[[Šibeniško-kninska županija|Šibeniško-kninska]]||34.302||46.332 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 11 || style="text-align:left;" | '''[[Sisek]]''' (Sisak) || style="text-align:left;" |[[Siško-moslavška županija|Siško-moslavška]]||33.332||47.768 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 12 || style="text-align:left;" | '''[[Vinkovci]]''' || style="text-align:left;" |[[Vukovarsko-sremska županija|Vukovarsko-sremska]]||32.032||35.312 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 13 || style="text-align:left;" | '''[[Velika Gorica]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagrebška županija|Zagrebška]]||31.553||63.517 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 14 || style="text-align:left;" | '''[[Dubrovnik]]''' || style="text-align:left;" |[[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanska]]||28.434||42.615 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 15 || style="text-align:left;" | '''[[Bjelovar]]''' || style="text-align:left;" |[[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovarsko-bilogorska]]||27.024||40.276 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 16 || style="text-align:left;" | '''[[Vukovar]]''' || style="text-align:left;" |[[Vukovarsko-sremska županija|Vukovarsko-sremska]]||26.486||27.683 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 17 || style="text-align:left;" | '''[[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]]''' || style="text-align:left;" |[[Koprivniško-križevska županija|Koprivniško-križevska]]||23.955||30.854 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 18 || style="text-align:left;" | '''[[Solin]]''' || style="text-align:left;" |[[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinska]]||20.212||23.926 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 19 || style="text-align:left;" | '''[[Zaprešić]]''' || style="text-align:left;" |[[Zagrebška županija|Zagrebška]]||19.644||25.226 |- |style="text-align:center;background:#f0f0f0;" | 20 || style="text-align:left;" | '''[[Požega, Hrvaška|Požega]]''' || style="text-align:left;" |[[Požeško-slavonska županija|Požeško-slavonska]]||19.506||26.248 |- |colspan="5" style="text-align:center;background:#f5f5f5;"|Vir: Popis prebivalstva 2011<ref>{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/e01_06_01/E01_06_01.htm |title=Population in major towns and municipalities, 2011 census |accessdate= |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} <noinclude>{{-}} </noinclude> === Religija === Hrvaška je večinsko [[Katolištvo|katoliška]] država. Ob popisu leta 2021 se je 78,97 % prebivalcev izreklo za rimokatolike, 3,32 % za [[pravoslavna cerkev|pravoslavce]], za neverujoče in [[Ateizem|ateiste]] 4,71 % prebivalcev in za [[Islam|muslimane]] 1,32 %.<ref name="popis2021" /> Pravoslavci v večini pripadajo srbski etnični manjšini, za muslimane pa se opredeljujejo Bošnjaki in Albanci, živeči na Hrvaškem. Odnos do religije na Hrvaškem je kompleksen, kar velja tudi za ostale države bivše Vzhodne Evrope: vera se pojmuje kot osebno prepričanje in sredstvo identifikacije z narodnostjo, vendar zunanje obeleževanje vere (obiskovanje obredov ipd.) ni pogosto. Hkrati večina prebivalstva zagovarja ločevanje cerkve od države,<ref>{{navedi splet |url= https://www.jutarnji.hr/globus/Globus-zivot/veliko-istrazivanje-o-religiji-i-nacionalnom-identitetu-koliko-hrvata-vjeruje-u-boga-a-koliko-ih-smatra-da-crkva-ne-smije-imati-utjecaja-na-politiku/6141016/|title= ZNANOST I RELIGIJA-VELIKO ISTRAŽIVANJE O RELIGIJI I NACIONALNOM IDENTITETU Koliko Hrvata vjeruje u Boga, a koliko ih smatra da Crkva ne smije imati utjecaja na politiku|accessdate=26.3.2019 |date=28.5.2017 |format= |work=Jutarnji list }}</ref> po drugi strani pa Hrvaška precej proračunskih sredstev nameni za delovanje verskih skupnosti, zaradi številčnosti zlasti katoliške Cerkve.<ref name="vera">{{navedi splet |url=https://dubokavoda.com/je-li-hrvatska-vjerska-drzava/ |title=JE LI HRVATSKA VJERSKA DRŽAVA? |accessdate=26.3.2019 |date=30.1.2018 |format= |work=dubokavoda.hr }}</ref> == Gospodarstvo == === Osnovni kazalci in gospodarsko okolje === <div style="float:left; margin-right:10px"> {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" |- style="background:#efefef;" ! colspan=5 style="text-align:center;"| Največja hrvaška podjetja po prometu 2015<ref name="Deloitte-HRV-2015">{{navedi splet|publisher=[[Deloitte]]|url=http://www2.deloitte.com/hr/hr/pages/about-deloitte/articles/2016cetop500.html|language=hr|title=500 najvećih tvrtki Srednje Europe|trans-title=500 largest Central European companies|accessdate=9.9.2011|year=2016|archive-date=2016-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915135123/http://www2.deloitte.com/hr/hr/pages/about-deloitte/articles/2016cetop500.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Deloitte500-2010-HR">{{navedi splet|publisher=Deloitte|language=hr|format=PDF|url=http://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/About-Deloitte/central-europe/ce-top-500-2016.pdf|title=Rang lista 500 najvećih tvrtki Srednje Europe|trans-title=Ranking of the 500 Largest Central European Companies|accessdate=9.9.2016|archive-date=2016-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160915135125/http://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/About-Deloitte/central-europe/ce-top-500-2016.pdf|url-status=dead}}</ref> |- ! style="text-align:center;"| Rank|| style="text-align:center;"| Name|| style="text-align:center;"| Prihodki<br />(Mil.&nbsp;€) || style="text-align:center;"| Dobiček<br />(Mil.&nbsp;€) |- | 1 || style="text-align:left;"| [[Agrokor]]|| {{increase}} 6,435 || {{increase}} 131 |- | 2 || style="text-align:left;"| [[INA (company)|INA]]|| {{decrease}} 2,476 || {{increase}} 122 |- | 3 || style="text-align:left;"| [[Konzum]]|| {{increase}} 1,711 || {{increase}} 18 |- | 4 || style="text-align:left;"| [[Hrvatska elektroprivreda]] (HEP) || {{increase}} 1,694|| {{decrease}} 260 |- | 5 || style="text-align:left;"| [[List of companies of Croatia|Orbico Group]]|| {{steady}} 1,253 || {{increase}} 17 |} </div> <div style="float:left; margin-right:10px"> {| class="wikitable sortable" style="text-align:right;" |- style="background:#efefef;" ! colspan=5 style="text-align:center;"| Največja hrvaška podjetja po prometu 2017<ref name="coface_top500">{{navedi splet |url=https://www.coface.com/content/download/167374/2751431/file/Coface+CEE+Top+500+Ranking+2018-Booklet-Web.pdf |title=COFACE CEE TOP 500 RANKING; str 47 |accessdate=31.1.2019 |date= |format=PDF |work=Coface Central Europe Holding AG, Dunaj |archive-date=2019-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190201080249/https://www.coface.com/content/download/167374/2751431/file/Coface+CEE+Top+500+Ranking+2018-Booklet-Web.pdf |url-status=dead }}</ref> |- ! style="text-align:center;"| Rank|| style="text-align:center;"| Name|| style="text-align:center;"| Prihodki<br />(Mil.&nbsp;€) || style="text-align:center;"| Dobiček<br />(Mil.&nbsp;€) |- | 1 || style="text-align:left;"| [[INA]]|| {{increase}} 2,413 || {{increase}} 191,7 |- | 2 || style="text-align:left;"| Prvo plinarsko društvo (PPD) || {{increase}} 1,029 || {{increase}} 34,1 |- | 3 || style="text-align:left;"| [[Hrvatska elektroprivreda]] (HEP) || {{decrease}} 1,028 || {{decrease}} 48,9 |- | 4 || style="text-align:left;"| Hrvatski Telekom || {{increase}} 837|| {{decrease}} 113,1 |- | 5 || style="text-align:left;"| [[Petrol]] || {{increase}} 627 || {{decrease}} 8,2 |} </div> Po klasifikaciji Združenih narodov Hrvaška sodi med visokodohodkovna gospodarstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/development/desa/dpad/wp-content/uploads/sites/45/publication/2017wesp_full_en.pdf|title=World Economic Situation and Prospects 2017|page=156|publisher=United Nations|year=2017|accessdate=25.9.2017}}</ref> [[Mednarodni denarni sklad]] hrvaški nominalni [[BDP]] za leto 2017 ocenjuje na 53,5 milijarde USD ali 12.863 USD na prebivalca, medtem ko je po pariteti kupne moči BDP ocenjen na 100 milijard USD oziroma 24.095 USD na prebivalca.<ref name=WEO2017>{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=62&pr.y=12&sy=2015&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=960&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|accessdate=25.4.2017 |title=World Economic Outlook Database, April 2017 – Croatia|work=International Monetary Fund}}</ref> Po podatkih [[Eurostat]]-a je hrvaški ocenjeni BDP na prebivalca po pariteti kupne moči za leto 2012 znašal 61 % povprečja EU,<ref name="Eurostat-GDPPC">{{navedi splet|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|title=GDP per capita in PPS|publisher=[[Eurostat]]|accessdate=13.12.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625234316/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF|archivedate=25.6.2013}}</ref> leta 2018 pa 62 % povprečja EU; za primerjavo: slovenski BDP na prebivalca po pariteti kupne moči je v letu 2018 znašal 85 % povprečja EU.<ref>{{navedi splet |url= https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tec00114&plugin=1|title= GDP per capita in PPS /Code: tec00114 |accessdate=31.1.2019 |date=1.6.2018 |format= |work=EUROSTAT }}</ref> [[File:Istria3.JPG|thumb|Vinogradi v [[Istra|Istri]]; praktično po vseh regijah Hrvaške pridelujejo vino.]] Povprečna mesečna neto plača hrvaškega delavca v januarju 2017 je bila 5895 [[Hrvaška kuna|hrvaških kun]] (HRK) – približno 800 EUR, povprečna bruto plača pa 7911 HRK (približno 1070 EUR) mesečno.<ref name="salary7161">{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/default.htm |title=Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku |work=Dzs.hr |accessdate=23.3.2017 |archive-date=2017-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170426093939/http://www.dzs.hr/default.htm |url-status=dead }}</ref> Stopnja nezaposlenosti na Hrvaškem je v decembru 2018 v primerjavi z istim mesecem 2017 padla z 12,2 % na 9,6 %, tako da je število nezaposlenih znašalo 148.919. V obdobju 1996 do 2018 je povprečna stopnja nezaposlenosti znašala 17,4 %, z vrhuncem 23,6 % januarja 2002 in najnižjo stopnjo 8,4 % nezaposlenih septembra 2018. Na stopnjo nezaposlenosti znotraj enega leta močno vpliva sezonsko zaposlovanje (turizem, kmetijstvo).<ref name="zaposlitev">{{navedi splet |url=https://tradingeconomics.com/croatia/unemployment-rate |title=Croatia Unemployment Rate |accessdate=3.2.2019 |date= |format= |work=Trading Economics }}</ref> Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70 % BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %. Industrijske panoge po pomembnosti: kemija in plastika, orodjarstvo, kovinski izdelki, elektronika, surovo obdelani kovinski izdelki in valjana pločevina, aluminij, papir, lesni izdelki, gradbeni material, tekstilni izdelki, ladjarstvo (še pred desetletjem ena glavnih panog), nafta in derivati, hrana in pijača, turizem. Glavni kmetijski pridelki: žito, koruza, ječmen, sladkorna pesa, sončnice, oljna repica, detelja, krompir, zelje, čebula, paradižnik, paprike, sadje (jabolka, slive. mandarine, olive), grozdje za vino, živina (govedo, prašičereja). Izvoz po tekočih cenah znaša 13,15 milijarde USD (ocena 2017). Glavni izvozni trgi so Italija (13,4 %), [[Nemčija]] (12,2 %), Slovenija (10,6 %), [[Bosna in Hercegovina]] (9,8 %), [[Avstrija]] (6,2 %) in [[Srbija]] (4,8 %; 2017). V izvozu prevladuje transportna oprema, stroji, tekstil, kemični izdelki in prehrambeni izdelki.<ref name="cia2017"/> [[Privatizacija]] državnih podjetij se je začela, toda z mešanimi rezultati. Spremljale so jo korupcijske afere, med najbolj odmevnimi je bila vloga bivšega premiera [[Ivo Sanader|Iva Sanaderja]] pri prodaji podjetja [[INA (podjetje)|INA]] madžarskemu [[MOL (podjetje)|MOL]]-u.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/novice/svet/sanader-za-hypo-in-mol-v-zapor-za-osem-let-in-pol.html|title=Sanader za Hypo in Mol v zapor za osem let in pol |accessdate=4.2.2019 |date=13.6.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Trenutno potrošnja proračunskih uporabnikov znaša 19 % BDP. Izzivi ostajajo neenaka regijska razvitost, zahtevno investicijsko okolje, neučinkovito sodstvo ter izgube izobraženega mladega kadra, ki svoje priložnosti in boljše dohodke išče drugje v Evropski skupnosti.<ref name="cia2017" /> Leta 2018 je stopnja zaznane korupcije, ki jo objavlja organizacija [[Transparency International]] (100 = ni korupcije, 0 = popolnoma koruptivno), znašala 48/100, kar Hrvaško uvršča na 60./180 mesto v svetu (Slovenija: stopnja 60/100, 36./180)<ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/HRV |title=Croatia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190207015635/https://www.transparency.org/country/HRV |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.transparency.org/country/SVN |title=Slovenia |accessdate=4.2.2019 |date= |format= |work=Transparency International |archive-date=2019-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190119113116/https://www.transparency.org/country/SVN |url-status=dead }}</ref> Javni dolg je junija 2013 znašal 59,5 % državnega BDP,<ref>{{navedi splet|url=http://countryeconomy.com/national-debt/croatia|title=Croatia National Debt on Country Economy|publisher=countryeconomy.com|accessdate=3.12.2013}}</ref> leta 2016 82,3 % BDP in 2017 77,8 % BDP.<ref name="cia2017" /> 1. januarja 2023 je Hrvaška [[Hrvaška kuna|hrvaške kune]] nadomestila z [[Evro|evri]] po menjalnem tečaju 7,5345 kune za evro.<ref>{{Navedi splet|title=Na Hrvaško kmalu z evri &ndash; kaj storiti s kunami?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-hrvasko-kmalu-z-evri-kaj-storiti-s-kunami/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref> === Turizem === [[File:Bol na Bracu - Zlatni rat.jpg|thumb|upright=1.0|Plaža [[Zlatni Rat]] na otoku [[Brač]] je ena najbolj turistično obiskanih točk na Hrvaškem.]] [[Slika:2018-12-Adventni Zagreb (77).jpg|thumb|right|Božični sejem v Zagrebu]] V hrvaškem storitvenem sektorju je močno prisoten [[turizem]], ki k BDP prispeva okoli 20 %. V letu 2017 je ocenjen prihodek v višini 9,5 milijarde evrov.<ref>{{navedi splet|url=http://hr.n1info.com/a291216/Biznis/Prihodi-u-2017.-najbolje-pokazuju-napredak-hrvatskog-turizma.html|title=Prihodi u 2017. najbolje pokazuju napredak hrvatskog turizma|trans-title=Revenue in 2017 show best Croatian tourism's progress|work=hr.n1info.com|publisher=[[N1 (television)|N1]]|language=hr|date=30.3.2018|accessdate=22.4.2018|archive-date=2018-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422202407/http://hr.n1info.com/a291216/Biznis/Prihodi-u-2017.-najbolje-pokazuju-napredak-hrvatskog-turizma.html|url-status=dead}}</ref> Njegovi pozitivni učinki se čutijo v celotnem hrvaškem gospodarstvu v smislu višjih prihodkov v maloprodaji, prehrambeni industriji ter sezonskih zaposlitev. Pomen industrije je zlasti v izvozu, saj znatno prispeva k zmanjševanju zunanjega trgovinskega primanjkljaja države.<ref>{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYhbBry?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=D37B6CB1-C728-44FE-94C7-8C80B4EA582F|language=hr|title=Iako čini gotovo petinu BDP-a, i dalje niskoprofitabilna grana domaće privrede|trans-title=Even though it comprises nearly a fifth of the GDP, it is still a low-profit branch of the national economy|author1=Tomislav Pili|author2=Davor Verković|date=1.10.2011|accessdate=20.10.2011}}</ref> Od zaključka hrvaške vojne za neodvisnost je število turistov nenehno raslo in doseglo petkratnik medvojnega obiska, tj. 14 milijonov turistov letno.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=412}} Najštevilčnejši so turisti iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije, Poljske, Češke in Slovaške, Velike Britanije in same Hrvaške. Leta 2015 je bila povprečna doba bivanja 5 dni.<ref name="turizem2017">{{navedi splet |url=https://mint.gov.hr/UserDocsImages//AA_2018_c-dokumenti//180608_HTZTUBENG_2017.PDF |title=Croatia-TOURISM IN FIGURES 2017 |accessdate=10.2.2019 |date= |format=pdf |work=Ministrstvo za turizem Republike Hrvaške}}</ref> Glavnina turistične industrije je zgoščena ob obali Jadranskega morja. Opatija je bila prvo turistično letovišče; turizem se je začel razvijati sredi 19. stoletja, do 1890-ih pa je že postala eno najbolj prepoznavnih zdravilnih letovišč v Evropi.<ref>{{navedi splet|publisher=Opatija Tourist Board|url=http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|title=History of Opatija|accessdate=21.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120429102936/http://www.opatija-tourism.hr/en/Home.aspx?PageID=5|archivedate=29.4.2012}}</ref> Kasneje se je na otokih in ob obali razvilo še več različnih letovišč, ki so nudila storitve tako za množični turizem kot za različne nišne trge. Eden najrazvitejših izmed teh je navtični turizem, saj so na voljo številne [[Marina (pristanišče)|marine]] z več kot 16.000 privezi;<ref name="marine">{{navedi splet |url=https://croatia.hr/en-GB/experiences/nautical |title=Nautical-Full of islands to discover |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Croatia Tourism Board }}</ref> kulturni turizem gradi na privlačnosti obalnih srednjeveških mest in z množico poletnih kulturnih prireditev privablja množice turistov. Deskarji obiskujejo [[Bol na Braču]] in [[Viganj]] na [[Pelješac|Pelješcu]]. V notranjosti se razvijajo kmečki turizem, gorska letovišča in zdraviliški turizem. Pomembnejša turistična destinacija je tudi glavno mesto Zagreb, ki se že kosa z obalnimi letovišči. [[Božič]]ni sejem v Zagrebu je bil že večkrat prepoznan kot eden najatraktivnejših v Evropi.<ref>{{navedi splet|publisher=[[Croatian National Tourist Board]]|url=http://croatia.hr/en-GB/Activities-and-attractions|title=Activities and attractions|accessdate=21.10.2011|archive-date=2016-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160403135239/http://croatia.hr/en-GB/Activities-and-attractions|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.europeanbestdestinations.com/christmas-markets/zagreb/ |title=CHRISTMAS MARKET IN ZAGREB |accessdate=11.2.2019 |date= |format= |work=Europpean Best Destinations }}</ref> Hrvaško morje je precej neonesnaženo, kar se izkazuje skozi številne naravne rezervate in 116 plaž z [[modra zastava|modro zastavo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|title=Croatia|accessdate=21.10.2011|publisher=[[Foundation for Environmental Education]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111202124844/http://www.blueflag.org/Menu/Awarded+sites/2011/Northern+Hemisphere/Croatia|archivedate=2011-12-02}}</ref> Po številu turistov se Hrvaška uvršča med 20 najbolj obiskanih držav na svetu.<ref name="UNWTO2018">{{navedi splet|url=https://www.e-unwto.org/doi/pdf/10.18111/9789284419876|title=UNWTO World Tourism Barometer|date=2018|accessdate=12.2.2019}}</ref> [[File:Adriatic_Sea_islands.jpg|thumb|center|Hrvaška ima preko 1000 otokov.|alt=|720x720_pik]] === Infrastruktura === {{Več slik | align = right | direction = horizontal | width = | image1 = A1 near junction Maslenica.jpg | width1 = 180 | alt1 = | caption1 = Hrvaška je zgradila preko [[Avtoceste na Hrvaškem|1.250 kilometrov avtocest]]; večino v zgodnjih 2000-ih; na sliki: avtocesta A1 v bližini [[Maslenica|Maslenice]] | image2 = Kroatien_Autobahnen_(aktueller_Stand)_hr.svg | width2 = 130 | alt2 = | caption2 = Shema hrvaških avtocest }} Glavnina zadnjih hrvaških vlaganj v razvoj infrastrukture je bila osredotočena v izgradnjo [[Avtoceste na Hrvaškem|avtocest]], ki so bile večinoma zgrajene v poznih 1990-ih in v začetku 2000-ih. Tako je leta 2019 na Hrvaškem uporabnikom na voljo 1313,8 kilometrov avtocest in hitrih cest, ki povezujejo Zagreb z vsemi deli države in se širše vključujejo v štiri panevropske cestne koridorje.<ref name="avto">{{navedi splet |url=http://www.huka.hr/en/motorways-network |title=Motorways network |accessdate=12.2.2019 |publisher=Hrvatska udruga koncesionara za autoceste s naplatom cestarine |archive-date=2019-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190701160424/http://www.huka.hr/en/motorways-network |url-status=dead }}</ref><ref name="Helsinki-1997">{{navedi časopis|publisher=Pomorska fakulteta na Reki |url =http://hrcak.srce.hr/file/6570|title=The integration of the Republic of Croatia into the Pan-European transport corridor network|author=Tanja Poletan Jugović|journal=Pomorstvo|volume=20|issue=1|pages=49–65|date=11.4.2006|accessdate=14.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2007">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2007_07_77_2443.html|title=Odluka o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on classification of public roads as motorways|date=25.7.2007|accessdate=18.10.2010}}</ref><ref name="NN-Motorways2009">{{navedi novice|newspaper=Narodne Novine|language=hr|url=http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2009_01_13_296.html|title=Odluka o izmjenama i dopunama odluke o razvrstavanju javnih cesta u autoceste|trans-title=Decision on amendments and additions to the Decision on classification of public roads as motorways|date=30.1.2009|accessdate=18.10.2010}}</ref> Najbolj prometni sta avtocesti [[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]] med Zagrebom in Splitom in [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]] od Zagreba proti Beogradu.<ref name="HC-promet">{{navedi splet|publisher=[[Hrvatske ceste]] |url=http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221195254/http://www.hrvatske-ceste.hr/WEB%20-%20Legislativa/brojenje-prometa/CroDig2009.pdf |url-status=dead |archive-date=21.2.2011 |title=Traffic counting on the roadways of Croatia in 2009 – digest |format=PDF |accessdate=1.5.2010 }}</ref> Hrvaške avtoceste so bile večkrat prepoznane kot ene najvarnejših v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|title=EuroTest|publisher=Eurotestmobility.com|accessdate=2009-01-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010646/http://www.eurotestmobility.com/news.php?item=25&PHPSESSID=a7d9b4decd981bb3cdc3494656b0104d|archivedate=2011-04-30}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|title=Brinje Tunnel Best European Tunnel|publisher=Javno.com|accessdate=2009-01-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090115220041/http://www.javno.com/en/croatia/clanak.php?id=38990|archivedate=2009-01-15}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |title=Hrvatska cestovna infrastruktura među najboljima u svijetu |accessdate=12.2.2019 |date=6.6.2018 |format= |work=Hrvatske autoceste d.o.o. |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005808/http://hac.hr/hr/odnosi-s-javnoscu/novosti-hr/hrvatska-cestovna-infrastruktura-medu-najboljima-u-svijetu |url-status=dead }}</ref> Široko razprostranjena mreža državnih cest služi kot povezovalne poti do avtocest in hkrati povezuje tudi glavna naselja v državi. Po ozemlju Hrvaške poteka 2722 kilometrov železniških prog, od katerih je 984 kilometrov elektrificiranih in 254 kilometrov dvotirnih.{{sfn|2013 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|p=346}} Najpomembnejše so tiste na panevropskih koridorjih Vb in X, ki povezujejo [[Reka, Hrvaška|Reko]] z [[Budimpešta|Budimpešto]] in [[Ljubljana|Ljubljano]] z [[Beograd]]om, pri čemer obe potekata preko Zagreba.<ref name="Helsinki-1997"/> Vse storitve na omrežju opravljajo Hrvatske željeznice (HŽ).<ref>{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|title=Skuplje korištenje pruga uništava HŽ|trans-title=More Expensive Railway Fees Ruin Croatian Railways|language=hr|date=10.5.2011|author=Tomislav Pili|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PYpf0Jp?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=B93764C8-6505-4A87-BDDF-B22148331E6E|accessdate=26.10.2011}}</ref> Posebnost železniške proge do Pulja v Istri je, da je z ostalim omrežjem na Hrvaškem povezana le preko slovenskega ozemlja, zaenkrat brez kratkoročnih načrtov o neposredni povezavi, za katero bi bilo potrebno izvrtati predor pod [[Učka|Učko]].<ref>{{navedi splet|url= http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|title= Željeznice u Istri|accessdate= 19.3.2019|date= 2008|format= |work= Leksikografski zavod MIROSLAV KRLEŽA|archive-date= 2021-05-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20210506094539/http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=3122|url-status= dead}}</ref> Eden večjih načrtovanih projektov je nova, t. i. "nižinska proga" na relaciji Reka–Zagreb z nizkim naklonom za povečanje prepustnosti obstoječe povezave (podobno kot slovenska povezava [[Železniška proga Divača–Koper|Divača–Koper]]), ki pristanišču Reka služi že od 19. stoletja.<ref name="nizinska_proga">{{navedi splet |url=https://www.dnevno.hr/ekalendar/na-danasnji-dan/koliko-je-vec-stara-zeljeznicka-pruga-rijeka-karlovac-1873-69368/ |title=Koliko je već stara željeznička pruga Rijeka–Karlovac? – 1873. |accessdate=19.3.2019 |date=22.11.2013 |format= |work=www.dnevno.hr }}</ref> Izgradnja je načrtovana do leta 2030, en krak pa naj bi sicer povezal tudi istrsko progo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|title= Nizinska pruga|accessdate= 19.3.2019|date= |format= |work= RH Mistarstvo mora, prometa i infrastrukture)|archive-date= 2019-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20190327090816/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=7418|url-status= dead}}</ref> Mednarodna letališča so v [[Letališče Dubrovnik|Dubrovniku]], [[Letališče Osijek|Osijeku]], [[Letališče Pulj|Puli]], [[Letališče Reka|Reki]], [[Letališče Split|Splitu]], [[Letališče Zadar|Zadru]] in [[Letališče Zagreb|Zagrebu]].<ref name="MMPI-Airports">{{navedi splet|publisher=[[Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške]]|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=675|title=Air transport|accessdate=10.10.2011|archive-date=2016-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160703104330/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=675|url-status=dead}}</ref> Največje in najprometnejše letališče je [[Letališče Franjo Tuđman|Letališče Franja Tuđmana v Zagrebu]].<ref>{{navedi splet|url=https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5+sjednica+Vlade//5+-+8.pdf|title=Wayback Machine|date=5.3.2016|publisher=|accessdate=30.3.2018 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305092336/https://vlada.gov.hr/UserDocsImages//Sjednice/2016/5%20sjednica%20Vlade//5%20-%208.pdf|archivedate=5.3.2016}}</ref> Hrvaška ustreza varnostnim mednarodnim standardom organizacije [[IATA]], ameriška Zvezna organizacija za letalstvo ([[FAA]]) pa jo uvršča v kategorijo 1.<ref>{{navedi splet|url=http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|title=FAA Raises Safety Rating for Croatia|publisher=[[Federal Aviation Administration]]|date=26.1.2011|accessdate=27.1.2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626094211/http://www.faa.gov/news/press_releases/news_story.cfm?newsId=12337|archive-date=26.6.2013|url-status=dead}}</ref> Najprometnejše tovorno pristanišče na Hrvaškem je Reka (hrv. ''Rijeka''), največ potnikov pa potuje skozi pristanišči Split in Zadar.<ref name="WB-Rijeka">{{navedi splet|publisher=World Bank|language=hr|title=Riječka luka –jadranski "prolaz" prema Europi|trans-title=The Port of Rijeka – Adriatic "gateway" to Europe|date=3.3.2006|accessdate=13.10.2011|url=http://go.worldbank.org/V9N60RX7L0|archive-date=2012-08-05|archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20120805200119/http://go.worldbank.org/V9N60RX7L0|url-status=dead}}</ref><ref name="MMPI-RL-plan">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške|url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=480|title=Luke|trans-title=Ports|language=hr|accessdate=24.8.2011|archive-date=2012-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20121216063733/http://www.mppi.hr/default.aspx?id=480|url-status=dead}}</ref> Poleg tega množica manjših pristanišč omogoča trajektni promet, ki služi večinoma povezavam med otoki in celino, nekateri pa tudi mednarodnemu prometu, zlasti z južno Italijo.<ref name="AOLPP-Rijeka">{{navedi splet|publisher=Agencija za obalni linijski pomorski promet|url=http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|language=hr|title=Plovidbeni red za 2011. godinu|trans-title=Sailing Schedule for Year 2011|accessdate=27.8.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715203314/http://www.agencija-zolpp.hr/Brodskelinije/tabid/1267/Default.aspx|archivedate=15.7.2011}}</ref> Največje rečno pristanišče je [[Vukovar]] ob [[Donava|Donavi]], ki predstavlja tudi državno izhodišče za panevropski koridor št. VII.<ref name="Helsinki-1997"/><ref name="MMPI-River-Navigation">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške |url=http://www.mppi.hr/default.aspx?id=890|title=Plovni putovi|trans-title=Navigable routes|language=hr|accessdate=10.9.2011}}</ref> Po hrvaškem ozemlju poteka 631&nbsp;km [[naftovod]]ov, ki pristanišče Reka povezujejo z [[rafinerija]]ma v Reki in Sisku, ter še ostali tranzitni naftovodi. Sistem ima zmogljivost več kot 20 milijonov ton letno.<ref name="JANAF-system">{{navedi splet|publisher=[[Jadranski naftovod]]|url=https://janaf.hr/sustav-janafa/naftovodni-sustav|title=The JANAF system|accessdate=12.2.2019}}</ref> Sistem za distribucijo [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] sestavlja 2113&nbsp;km glavnih in regionalnih [[plinovod]]ov ter več kot 300 pripadajočih objektov, ki povezujejo vrtine, centralno skladišče [[Okoli]], 27 večjih končnih odjemalcev in 37 distribucijskih sistemov.<ref name="Plinacro-system">{{navedi splet|publisher=[[Plinacro]]|url=http://www.plinacro.hr/default.aspx?id=264|title=Transportni sustav|trans-title=Transport system|language=hr|accessdate=8.10.2011}}</ref> Hrvaška lastna proizvodnja energije pokriva 85 % potreb po [[Zemeljski plin|zemeljskem plinu]] in 19 % potreb po nafti. Leta 2013 je 30 % energetskih potreb pokrival zemeljski plin, nafta 12,4 %, drva 14,3 %, vodna energija 38,1 %, obnovljivi viri 3,7 %. Leta 2013 je bila neto proizvodnja električne energije 13.431 GWh, pri čemer je bila stopnja samooskrbe 54,3%.<ref name="energija2013">{{navedi splet |url=https://www.enu.hr/ee-u-hrvatskoj/20-20-20-i-dalje/rezultati/energija-hr/ |title=Ukupna proizvodnja energije u Hrvatskoj |accessdate=12.2.2019 |date= |format= |work=Centar za praćenje poslovanja energetskog sektora i investicija/CEI }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eihp.hr/wp-content/uploads/2015/02/Energija2013.pdf|title=ENERGIJA U HRVATSKOJ-ENERGY IN CROATIA 2013 |accessdate=12.2.2019 |date= |format= |work=REPUBLIKA HRVATSKA - MINISTARSTVO GOSPODARSTVA }}</ref> Glavnino uvoza energije predstavlja uvoz iz [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]], ki si jo Slovenija in Hrvaška delita v lastništvu 50:50, pri čemer NEK zagotavlja 15 % hrvaške porabe elektrike.<ref name="EUB-NEK">{{navedi splet|publisher=EU Business|url=http://www.eubusiness.com/news-eu/japan-disaster.9bc|title=Croatia, Slovenia's nuclear plant safe: Croatian president|date=28.3.2011|accessdate=8.10.2011|archive-date=2011-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110923171546/http://www.eubusiness.com/news-eu/japan-disaster.9bc|url-status=dead}}</ref> == Kultura == === Splošno === [[File:Trakošćan 2007.JPG|thumb|upright=1.0|[[Dvorec Trakoščan]] je ena najbolje ohranjenih zgodovinskih zgradb na Hrvaškem.<ref>{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške|url=http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|archive-url=https://archive.today/20120804223840/http://www.mvpei.hr/MVP.asp?pcpid=134|url-status=dead|archive-date=4.10.2012|title=Trakošćan|language=hr|accessdate=27.10.2011}}</ref>]] Zaradi svoje zemljepisne lege Hrvaška predstavlja mešanico štirih kultur. Kultura se je razvijala na stičišču vplivov zahodne in vzhodne – od [[Shizma|shizme]] med [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnim rimskim cesarstvom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; prav tako pa tudi pod vplivom srednjeevropske in sredozemske kulture.<ref name="HTZ-History-Culture">{{navedi splet|publisher=Croatian National Tourist Board|url=http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|title=Culture and History|accessdate=7.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111016185426/http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Culture-and-History|archivedate=16.10.2011}}</ref> Najpomembnejše obdobje za narodno kulturno zgodovino je bilo v času [[Ilirsko gibanje|Ilirskega gibanja]], saj se je 19. stoletje izkazalo ključno za emancipacijo hrvaškega jezika in je prišlo do dotlej nevidenega razvoja na vseh področjih umetnosti in kulture ter pojava mnogih sedaj pomembnih zgodovinskih osebnosti.<ref name="CRIS-Stančić"/> Za ohranjanje in razvoj naravne in kulturne dediščine je krovno zadolženo hrvaško Ministrstvo za kulturo. Nekatere dodatne aktivnosti se izvajajo tudi na ravni lokalne uprave.<ref name="MKult-Djelokrug">{{navedi splet|publisher=[[Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške]]|url=http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=348|language=hr|title=Djelokrug|trans-title=Scope of authority|accessdate=7.10.2011}}</ref> [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] vsebuje tudi deset vpisov na Hrvaškem. Hrvaška je prav tako bogata z nesnovno kulturno dediščino; na Unescov seznam svetovne dediščine je tako uvrščenih tudi 15 vpisov na Hrvaškem, kar Hrvaško v svetovnem merilu uvršča na četrto mesto.<ref>{{navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/lists?text=&multinational=3&display1=countryIDs#tabs|title=Browse the Lists of Intangible Cultural Heritage and the Register of good safeguarding practices – intangible heritage |publisher=UNESCO – Culture Sector |website=ich.unesco.org}}</ref> Svetovno poznan hrvaški kulturni doprinos je [[kravata]], ki je nastala iz dodatka, ki so ga v francoski vojski v 17. stoletju nosili hrvaški naborniki.<ref name="NYT-tie">{{navedi novice|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1995/07/30/magazine/style-dressed-to-kill.html|title=STYLE; Dressed to Kill|author=Eric P. Nash|date=30.7.1995|accessdate=12.10.2011}}</ref><ref name="Huzjan">{{navedi časopis|journal=Povijesni prilozi|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=43829|issn= 0351-9767|publisher=Croatian Institute of History|date=julij 2008|volume=34|issue=34|pages=103–120|author=Vladimir Huzjan|title=Pokušaj otkrivanja nastanka i razvoja kravate kao riječi i odjevnoga predmeta|language=hr|trans-title=The origin and development of the tie (kravata) as a word and as a garment|accessdate=17.10.2011}}</ref> Hrvaška se uvršča med države z visokim [[Indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]] (HDI – ''Human Development Index''), z visoko enakostjo tako za moške kot za ženske.<ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2018_human_development_statistical_update.pdf |title=2018 Human Development Report |year=2018 |accessdate=14.9.2018 |publisher=Program Združenih narodov za razvoj}}</ref> V državi se posveča skrb tudi osebam z gibalnimi motnjami.<ref name="EU-Disability">{{navedi splet|publisher=[[European Union]]|url=http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|title=Conference on the implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities in Croatia, with regard to the persons with intellectual disabilities|date=17.6.2009|accessdate=7.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130509002650/http://www.delhrv.ec.europa.eu/?lang=en&content=1869|archivedate=9.5.2013}}</ref> Priznavanje [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih zvez]] se je v zadnjih desetletjih izboljševalo ter se na koncu odrazilo v civilnih zvezah julija 2014, s katerimi so istospolnim parom zagotovljene enake pravice do dedovanja in davčnih olajšav kot [[Heteroseksualnost|heteroseksualnim]], omejena pa ostaja pravica do posvojitve.<ref>{{navedi novice|title=Croatia passes civil partnerships law|url=http://www.pinknews.co.uk/2014/07/15/croatia-passes-civil-partnerships-law/|accessdate=1.8.2014|publisher=PinkNews|date=15.7.2014}}</ref> Kljub vsemu je bilo na podlagi referenduma iz decembra 2013 v ustavo zapisano, da se izraz poroka nanaša izključno na zvezo moškega in ženske.<ref name="gay marriage reuters">{{navedi splet|url=http://uk.reuters.com/article/2013/12/01/uk-croatia-referendum-idUKBRE9B005V20131201|title=Croats set constitutional bar to same-sex marriage|last=Radosavljević|first=Zoran|date=1.12.2013|publisher=Reuters.com|accessdate=6.1.2014|archive-date=2014-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140811200856/http://uk.reuters.com/article/2013/12/01/uk-croatia-referendum-idUKBRE9B005V20131201|url-status=dead}}</ref> Svet Evrope je ob dogodkih, povezanih z vsakoletno komemoracijo žrtvam povojnega poboja beguncev pri Pliberku, leta 2018 izrazil tudi posebno zaskrbljenost ob pojavih "desnih ekstremistov in neofašistov na Hrvaškem."<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/hr/vije%C4%87e-europe-zabrinuto-stanjem-u-hrvatskoj/a-43789240 |title=Vijeće Europe zabrinuto stanjem u Hrvatskoj |accessdate=26.3.2019 |date=15.5.2018 |format= |work=[[Deutche Welle]] }}</ref> Kot najpomembnejše sodobne posameznike lahko štejemo tri dobitnike [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]]: [[Ivo Andrić]] za [[književnost]], [[Vladimir Prelog]] in [[Lavoslav Ružička]] za [[kemija|kemijo]]. === Znanost === Iz Hrvaške izhaja kar nekaj znanih [[znanstvenik]]ov in [[izumitelj]]ev. [[Slavoljub Eduard Penkala]] je izumitelj kemičnega svinčnika, in [[Nikola Tesla]] je izumil [[Električni generator|generator]] [[Izmenična napetost|izmenične elektike]], [[transformator]] in rotirajoče [[magnetno polje]]. Tesla je pogosto opredeljen kot ''človek, ki je izumil dvajseto stoletje''. [[Faust Vrančić]] je izumil [[padalo]], [[Ivan Vukić|Ivan Lupis-Vukić]] pa [[torpedo]]. [[Ivan Vučetić]] je izumitelj [[Daktiloskopija|daktiloskopije]], metode [[identifikacija|identifikacije]] s pomočjo prstnih odtisov. [[Antun Lučić (mineralog)|Antun Lučić]] je zaslužen za izum prve [[nafta|naftne vrtine]]. Najpomembnejši znanstveniki so [[Ruđer Bošković]], [[Dragutin Gorjanović-Kramberger]], [[Andrija Mohorovičić]] in [[Milutin Milanković]]. [[Ivan Lučić]] se pojmuje kot oče hrvaškega zgodovinopisja, ostali pomembni zgodovinarji pa so še [[Juraj Rattkay]], [[Ivan Kukuljević Sakcinski]], [[Franjo Rački]], [[Tadija Smičiklas]], [[Vjekoslav Klaić]] in [[Ferdo Šišić]]. === Umetnost in literatura === [[File:de Gondola.jpg|thumb|upright|[[Ivan Gundulić]], najbolj znan hrvaški [[Barok|baročni]] pisec [[Pesništvo|poezije]]]] [[Arhitektura]] v Hrvaški odraža vplive sosednjih narodov. Avstrijski in madžarski vpliv je viden na javnih mestih in zgradbah v severnih ter osrednjih regijah, ob obali in v Istri pa je viden beneški vpliv.<ref>{{navedi knjigo|title=A short history of Yugoslavia from early times to 1966|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-09531-0|author1=Stephen Clissold|author2=Henry Clifford Darby|url=https://books.google.com/books?id=_G43AAAAIAAJ|year=1968|pages=51–52|accessdate=30.11.2011}}</ref> Po umetnikih imenovani večji trgi, lepo negovani parki ter peš cone so značilnosti starejših mest, zlasti tistih, kjer so se uporabljala načela [[Baročna arhitektura|baročnega načrtovanja mest]]; primeri so [[Osijek]] ([[Tvrđa]]), [[Varaždin]] in [[Karlovec]].<ref name="Telegraph-Baroque">{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/croatia/10124483/Varazdin-Croatias-little-Vienna.html|title=Varaždin: Croatia's 'little Vienna'|date=17.6.2013|last=MacGregor|first=Sandra|publisher=[[Telegraph Media Group]]|accessdate=4.9.2013}}</ref><ref name="JL-Karlovac-Baroque">{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/najljepsi-gradovi-sjeverne-hrvatske---karlovac--ozalj--ogulin/877654/| title= Najljepši gradovi Sjeverne Hrvatske – Karlovac, Ozalj, Ogulin|trans-title=The Most Beautiful Cities of the Northern Croatia – Karlovac, Ozalj, Ogulin|language=hr|date=14.8.2010|accessdate=10.10.2011}}</ref> Sodobnejša arhitektura izkazuje vplive [[art nouveau]].<ref name="IPU-Art-Nouveau">{{navedi časopis|journal=Radovi Instituta za povijest umjetnosti|issn=0350-3437|publisher=Institute of Art History (Croatia)|format=PDF|language=hr|url=http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|author=Darja Radović Mahečić|title=Sekvenca secesije – arhitekt Lav Kalda|trans-title=Sequence of the Art Nouveau – Architect Lav Kalda|year=2006|volume=30|pages=241–264|accessdate=10.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721100230/http://www.hart.hr/uploads/documents/354.pdf|archivedate=21.7.2011}}</ref> Ob obali se sredozemska arhitektura meša z močnimi beneškimi in [[Renesančna arhitektura|renesančnimi]] vplivi, kar je vidno skozi dela arhitektov, kot sta npr. [[Juraj Dalmatinac]] in [[Niccolò Fiorentino]], ki sta prispevala k podobi [[stolnica sv. Jakoba, Šibenik|stolnice sv. Jakoba]] v Šibeniku. Najstarejši ohranjeni primeri stare hrvaške arhitekture so cerkve iz 9. stoletja, med katerimi po velikosti izstopa [[Cerkev svetega Donata, Zadar|cerkev sv. Donata]] v Zadru.<ref name="MVPEI-Art">{{navedi splet|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Hrvaške |url=http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |title=Croatian Art History – Overview of Prehistory |accessdate=10.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111007184122/http://www.mfa.hr/MVP.asp?pcpid=1467 |archivedate=7.10.2011 }}</ref><ref name="TZZadar-Donat">{{navedi splet|publisher=Zadar Tourist Board|url=http://www.tzzadar.hr/en/city-guide/historical-monuments/23.05.2007/church-of-saint-donat|title=Church of Saint Donat|accessdate=10.10.2011}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg arhitekture, skozi katero so se ohranila najstarejša hrvaška umetnostna dela, se je do [[Srednji vek|srednjega veka]] zvrstilo večje število umetnikov. Iz tega obdobja je npr. kamniti portal [[Trogirska stolnica|Trogirske stolnice]], delo mojstra Radovana, ki je najpomembnejši [[Romanska arhitektura|romanski]] spomenik. [[Renesančna arhitektura|Renesančni]] vpliv je najbolj opazen ob jadranski obali, saj so drugi deli Hrvaške bili vpleteni v stoletne hrvaško-turške spopade. Z ugašanjem [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] se je umetnost razcvetela v obdobju [[barok]]a in [[rokoko]]ja. V 19. in 20. stoletju so se uveljavili številni umetniki, ki so jih pri tem podpirali [[mecen]]i, kot na primer škof [[Josip Juraj Strossmayer]].<ref name="Essehist-Strossmayer">{{navedi časopis|journal=Essehist|publisher=[[Filozofska fakulteta v Osijeku]] |issn=1847-6236|date=September 2011|volume=2|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=95675|title=Josip Juraj Strossmayer – Rođeni Osječanin|trans-title=Josip Juraj Strossmayer – Native of Osijek|language=hr|pages=70–73|author=Pavao Nujić|accessdate=10.10.2011}}</ref> Svetovno slavo sta dosegla slikar [[Vlaho Bukovac]] in kipar [[Ivan Meštrović]].<ref name="MVPEI-Art" /> Drugi znani upodabljajoči umetniki so še: kipar in arhitekt [[Jurij Dalmatinac]] in slikarji [[Mato Celestin Medović]], [[Ivan Generalić]], [[Julije Klović]], [[Jozo Kljaković]], [[Edo Murtić]], [[Krsto Hegedušić]], [[Ivan Rabuzin]], in drugi. ''Baška plošča'' z otoka Krka, ki izvira iz obdobja okoli leta 1100, se šteje kot najstarejši ohranjen zapis v hrvaščini.<ref name="KRK-Baška">{{navedi splet|publisher=Island of Krk Tourist Board|url=http://www.krk.hr/en/offer/attractions/the_baska_tablet|title=The Baška tablet|accessdate=13.10.2011|archive-date=2019-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190502052935/http://www.krk.hr/en/offer/attractions/the_baska_tablet|url-status=dead}}</ref> Začetek vidnejšega razvoja hrvaške literature označuje renesansa in [[Marko Marulić]]. Poleg Marulića so znani literati še renesančni pisec dramatike [[Marin Držić]], baročni pesnik [[Ivan Gundulić]], hrvaški narodni preroditelj pesnik [[Ivan Mažuranić]], romanopisec, dramatik in pesnik [[August Šenoa]], otroška pisateljica [[Ivana Brlić-Mažuranić]], pisateljica in novinarka [[Marija Jurić Zagorka]], pesnik in pisec [[Antun Gustav Matoš]], pesnik [[Antun Branko Šimić]], [[Ekspresionizem|ekspresionistični]] in [[realizem|realistični]] pisec [[Miroslav Krleža]], pesnik [[Tin Ujević]] ter romanopisec in esejist [[Ivo Andrić]].<ref name="LZMK">{{navedi splet|publisher=[[Miroslav Krleža Institute of Lexicography]]|url=http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|date=2011-02-11|language=hr|title=Hrvatska književnost u 270.000 redaka|trans-title=Croatian Literature in 270,000 Lines|accessdate=13.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111217062534/http://www.lzmk.hr/hr/vijesti-zavoda/iz-medija/524-hrvatska-knjizevnost-u-270000-redaka-vjesnik|archivedate=17.12.2011}}</ref><ref name="NYT-Readerguide">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1993/04/18/books/a-reader-s-guide-to-the-balkans.html|title= A Reader's Guide to the Balkans|author=Robert D. Kaplan|date=18.4.1993|newspaper=The New York Times}}</ref> Na Hrvaškem deluje 95 poklicnih [[Gledališče|gledališč]], 30 poklicnih gledališč za otroke in 52 amaterskih gledaliških skupin, katerih predstave skupaj letno obišče več kot 1,5 milijona obiskovalcev. Poklicna gledališča zaposlujejo približno 1200 igralcev. Na ozemlju Hrvaške deluje tudi 46 poklicnih [[Orkester|orkestrov]], ansamblov in zborov, ki letno zberejo preko 300.000 gledalcev. Skupaj 166 [[kinematograf]]ov zbere več kot 4,8 milijona obiskovalcev letno.{{sfn|2018 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|pp=512–513}} V državi deluje tudi 222 muzejev s skupaj preko 2,7 milijona obiskovalcev letno (2016). Dostop do tiskane besede in drugih vsebin zagotavlja mreža 1768 knjižnic, ki hranijo 26,8 milijona enot knjižničnega gradiva, ter 19 državnih arhivov.{{sfn|2017 Statistical Yearbook of the Republic of Croatia|pp=520-521}} === Unescova svetovna dediščina === Na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] so uvrščeni:<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/hr|title=UNESCO-Croatia-Properties inscribed on the World Heritage List |accessdate=28.3.2016 |date= |format= |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> *Kulturna dediščina (9) **[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Episkopalni kompleks Evfrazijeve bazilike]] v zgodovinskem centru [[Poreč]]a (1997) **Zgodovinsko mesto [[Trogir]] (1997) **Zgodovinsko jedro mesta [[Split]] z Dioklecijanovo palačo (1979) **Staro mesto [[Dubrovnik]] (1979) **Planjava pri [[Stari Grad, Hvar|Starem gradu]] na otoku [[Hvar]] (ohranjen [[Stara Grčija|starogrški]] kataster polj) (2008) **Stolnica sv. Jakoba, [[Šibenik]] (2000) **[[Steček|Stečki]] (srednjeveški nagrobni spomeniki; skupaj z BiH, Srbijo in Črno goro) (2016) **del Beneških obrambnih del med 15. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da Mar: [[Trdnjava sv. Nikola, Šibenik-Knin]] in [[Obrambni sistem Zadra]] (2017) **[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]; skupaj 12 držav (2017) *Naravna dediščina (1) **Narodni Park [[Plitvička jezera]] (1979) <gallery> File:Croatia Porec Euphrasius Basilika BW 2014-10-08 10-47-48.jpg|[[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Episkopalni kompleks Evfrazijeve bazilike]], [[Poreč]] File:Clock tower (Trogir).jpg|Zgodovinsko mesto [[Trogir]] File:Peristyle,_Split_1.jpg|Zgodovinsko jedro mesta [[Split]] z [[Dioklecijan]]ovo palačo iz 4. stoletja File:Aerial view of the Old Town of Dubrovnik - Croatia.jpg|Staro mesto [[Dubrovnik]] File:Stari_Grad_00539.JPG|Planjava pri [[Stari Grad, Hvar|Starem gradu]] na otoku [[Hvar]] File:HR-Sibenik-Kathedrale-01.jpg|Katedrala sv. Jakoba, [[Šibenik]] File:Stećci, croatian medieval tombstones.JPG|[[Steček|Stečki]] v bližini [[Imotski|Imotskega]] File:Stadt Tor Porta terraferma, Zadar 3.JPG|Utrjena mestna vrata v [[Zadar|Zadru]] File:Plitvice_Lakes_National_Park-108870.jpg|Narodni Park [[Plitvička jezera]] </gallery> === Mediji === [[File:Zgrada HRT Zagreb.jpg|thumb|Radio Zagreb, del [[HRT]], je bila leta 1926 prva javna radijska postaja v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="press">{{navedi splet |url=http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |title=Mediji |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=hrvatska.eu |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602213616/http://croatia.eu/article.php?lang=1&id=47 |url-status=dead }}</ref>]] Svoboda tiska in svoboda govora sta zagotovljeni z ustavo Republike Hrvaške.<ref name="worldpress">{{navedi enciklopedijo|last=Benfield|first=Richard W.|editor=Quick, Amanda C.|encyclopedia=World Press Encyclopedia|title=Croatia|url=http://www.pressreference.com/Co-Fa/Croatia.html|accessdate=13.9.2011|edition=2|publisher=[[Gale (publisher)|Gale]]|volume=1|location=Detroit|isbn=0-7876-5583-X}}</ref> Hrvaška je leta 2018 zasedla 69. mesto v svetu po merjenju indeksa novinarske svobode (''Press Freedomm Index''), medtem ko je leta 2010 zasedala 62. mesto. Kot ena glavnih težav tiska se izpostavljajo fizični napadi in psihološki pritisk na raziskovalne novinarje, ki obdelujejo [[Korupcija|korupcijo]], organiziran kriminal in [[Vojni zločin|vojne zločine]], ter neprestano vmešavanje politike v vsebine na nacionalnem radiu in televiziji.<ref>{{navedi splet |url= https://rsf.org/en/croatia|title=Ranking 2018 |accessdate=26.3.2019 |date= |format= |work=WPFI }}</ref> Državna tiskovna agencija HINA nudi tekoče informacije o politiki, gospodarstvu, družbi in kulturi v hrvaškem in angleškem jeziku.<ref name="HINA-about">{{navedi splet|publisher=[[HINA]]|url=http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|title=About Hina|accessdate=13.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111011031419/http://websrv2.hina.hr/hina/web/view.action?view=hina|archivedate=11.10.2011}}</ref> Leta 2010 je bilo objavljeno 7348 knjig in brošur, skupaj z 2676 revijami in 267 časopisi. Leta 2017 je delovalo 147 radijskih postaj; štiri radijske postaje so s programom pokrivale celotno državo, ostale radijske postaje so bile regionalne ali lokalne. Po statusu radijske postaje jih je bilo 18 javnih organizacij, 11 neprofitnih in 118 komercialnih. Delovalo je tudi 27 TV postaj, od tega ena javna ([[HRT]] – Hrvatska radiotelevizija). Leta 2015 sta bila posneta dva igrana filma, 92 dokumentarnih, 4 risani in 39 reklamnih filmov. V letu 2009 je delovalo 784 amaterskih kulturnih in umetnostnih združenj, ki so skupaj ustvarila več kot 10.000 kulturnih, izobraževalnih in umetniških dogodkov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Trg knjižnega založništva obvladuje nekaj večjih založb, ki svojo ponudbo pogosto predstavijo na osrednjem letnem sejmu [[Interliber]], ki poteka na lokaciji Zagrebškega velesejma.<ref name="JL-Interliber">{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/interliber--nobelovci-za-20--bestseleri-za-50--remek-djela-za-100-kuna/902783/|title=Interliber: Nobelovci se prodaju za 20, bestseleri za 50, remek-djela za 100 kuna|trans-title=Interliber: Nobel Laureates Sold for 20, Bestsellers for 50, Masterpieces for 100 Kuna|language=hr|author=Adriana Piteša|date=10.11.2010|accessdate=13.10.2011|archive-date=2012-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120124020747/http://www.jutarnji.hr/interliber--nobelovci-za-20--bestseleri-za-50--remek-djela-za-100-kuna/902783/|url-status=dead}}</ref> Na trgu tiskanih medijev prevladujeta [[Europapress Holding]] in [[Styria Media Group]], ki izdajata dnevnike ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'' in ''[[24sata (Croatia)|24sata]]''. Drugi vplivni časopisi so ''[[Novi list (Reka)|Novi list]]'' in ''[[Slobodna Dalmacija]]''.<ref name="EPH-Print">{{navedi splet|publisher=[[Europapress Holding]] |url=http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |title=Print Products |accessdate=13.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111008011534/http://www.eph.hr/eng/products_and_services/index.html |archivedate=8.10.2011 }}</ref><ref name="Styria-dailies">{{navedi splet|publisher=[[Styria Media Group]] |url=http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |title=Daily papers |accessdate=13.10.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110921110603/http://www.styria.com/en/konzernunternehmen/kategorie.php?&cat=1 |archivedate=2011-09-21 }}</ref> Relativno majhno hrvaško filmsko produkcijo s subvencijami Ministrstva za kulturo močno podpira država, pogosto pa v koprodukcijo vstopi tudi državna HRT.<ref name="JL-Film">{{navedi novice|newspaper=Jutarnji list|url=http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|title=Ministarstvo financira rekordan broj filmova|trans-title=Ministrstvo [za kulturo] financira rekordno število filmov |language=hr|date=12.9.2006|author=Adriana Piteša|accessdate=13.10. 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120126125752/http://www.jutarnji.hr/ministarstvo-financira-rekordan-broj-filmova/154303/|archivedate=26.11.2012}}</ref><ref name="HRT-coproducing">{{navedi splet|publisher=Croatian Radiotelevision|url=http://www.hrt.hr/index.php?id=94&tx_ttnews%5Btt_news%5D=108897&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=348879aae9|language=hr|title=Potpora hrvatskim filmovima i koprodukcijama|trans-title=Supporting Croatian Films and Co-Productions|date=18.3.2011|accessdate=13.10.2011|archive-date=2013-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130828143142/http://www.hrt.hr/index.php?id=94&tx_ttnews%5Btt_news%5D=108897&tx_ttnews%5BbackPid%5D=23&cHash=348879aae9|url-status=dead}}</ref> Vsakoletni [[Puljski filmski festival]] kot najbolj odmevni hrvaški dogodek s področja filma gosti domače in tuje filmske ustvarjalce.<ref name="Vjesnik-PulaFilm">{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZHz7nn?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=4D920144-9B74-462C-82CF-ED90611927CA|title=Trierova trijumfalna apokalipsa|trans-title=Trier's Triumphant Apocalypse|author=Vedran Jerbić|date=12.7.2011|accessdate=13.10.2011|language=hr}}</ref> Največji dosežek hrvaške filmografije je dosegel [[Dušan Vukotić]], ki je za svoj animirani kratki film Surogat (slovensko ''Ponaredek'') prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]].<ref name="Vjesnik-surogat">{{navedi novice|newspaper=Vjesnik|url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|archivedate=14.6.2012|archiveurl=https://www.webcitation.org/68PZPXXTe?url=http://www.vjesnik.hr/Article.aspx?ID=7C537DEE-B4AE-4879-9F79-7C68D6294510|title="Surogat" napunio pola stoljeća|trans-title="Ersatz" celebrates half a century|language=hr|author=Božidar Trkulja|date=29.5. 2011|accessdate=13.10.2011}}</ref> === Kulinarika === [[File:Homar_3.jpg|thumb|right|[[Jastog]] iz [[Dalmacija|Dalmacije]]]] [[File:Mussel dishes - Seafood of Croatia.jpg|thumb|right|[[Klapavica|Školjke]] v rdeči [[paradižnik]]ovi omaki, ''buzari'', [[Pelješac]]]] Hrvaška tradicionalna kuhinja se razlikuje med regijami. [[Dalmacija]] in [[Istra]] črpata iz kulinaričnih vplivov [[italijanska kulinarika|italijanske]] in [[Mediteranska prehrana|mediteranske kuhinje]], ki gradita zlasti na različnih morskih jedeh, kuhani zelenjavi in [[Testenine|testeninah]] ter na začimbah, kot sta [[oljčno olje]] in [[česen]]. Kontinentalna kuhinja je pod močnim vplivom avstrijske, madžarske in turške kulinarike. V tem delu prevladujejo mesne jedi, sladkovodne ribe in zelenjavne jedi.<ref name="HTZ-cuisine">{{navedi splet|publisher=Croatian National Tourist Board|url=http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Gastronomy-and-enology|accessdate=13.10.2011|title=Gastronomy and enology|archive-date=2016-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406080627/http://croatia.hr/en-GB/Discover-Croatia/Gastronomy-and-enology|url-status=dead}}</ref> Na Hrvaškem sta dve glavni vinorodni regiji. V kontinentalni na severovzhodu, zlasti v [[Slavonija|Slavoniji]], proizvajajo vrhunska [[Vino|vina]], še zlasti [[belo vino|bela]]. Ob severni morski obali, v Istri in na otoku Krk pridelujejo podobna vina kot v sosednji Italiji in Sloveniji (od tod izhajajo tudi vzroki za spor med Hrvaško in Slovenijo glede zaščite vina teran).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042814348 |title=Sodišče EU bi sodbo glede terana lahko razglasilo do konca 2019 |accessdate=5.3.2019 |date=11. marec 2018 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)]]) |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306043412/https://www.dnevnik.si/1042814348 |url-status=dead }}</ref> Južneje, v Dalmaciji, močno prevladujejo sredozemska [[rdeče vino|rdeča vina]].<ref name="HTZ-cuisine"/> Letna proizvodnja presega 140 milijonov litrov.<ref name="DZS-Stat2010"/> Hrvaška je bila do poznega 18. stoletja praktično le potrošnica vina, nakar se je pričela množična proizvodnja in potrošnja [[Pivo|piva]];<ref name="skenderovic">{{navedi novice|url=http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|title=Kako je pivo došlo u Hrvatsku|last=Skenderović|first=Robert|year=2002|work=[[Hrvatska revija]]|language=hr|accessdate=10.9.2011|archive-date=2013-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605031538/http://www.matica.hr/HRRevija/revija032.nsf/AllWebDocs/skenderovic|url-status=dead}}</ref> letna proizvodnja piva je okoli 340 milijonov litrov, kar Hrvaško uvršča na 22. mesto v EU. Letna potrošnja piva na prebivalca je 80 litrov z vključenimi turisti in 64 litrov brez turistov. Od piva je neposredno ali posredno odvisnih 28.000 delovnih mest.<ref>{{navedi splet |url=https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |title=Stanje tržišta piva u Hrvatskoj |accessdate=5.3.2019 |date=20.8.2018 |format= |work=progressive.com.hr |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306044130/https://progressive.com.hr/component/content/article/7822.html |url-status=dead }}</ref> == Šport == [[File:Croatia_WC2018_final.jpg|thumb|Hrvaška nogometna reprezentanca je osvojila drugo mesto na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018]]]] [[File:Poljud panorama 2.jpg|thumb|right|Stadion [[Poljud]], [[Split]], je bil prizorišče Evropskega prvenstva v atletiki leta 1990.]] [[File:18.10..2015. Arena . Zagreb - panoramio.jpg|thumb|right|[[Arena Zagreb]], eno izmed prizorišč Moškega svetovnega prvenstva v odbojki 2009.]] Posebno dobre rezultate in veliko popularnosti v Hrvaški uživajo športi z žogo, kot so [[nogomet]], [[rokomet]], [[košarka]] in [[vaterpolo]]. [[GNK Dinamo Zagreb|GNK Dinamo]] iz Zagreba je edini hrvaški klub, ki je uspel osvojiti eno izmed evropskih nagrad, Pokal velesejemskih mest 1967. leta. Drugi najpopularnejši nogometni klub je [[split]]ski [[HNK Hajduk Split|Hajduk]], ki je od hrvaških klubov najuspešnejši v elitnih tekmovanjih, npr. [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]], kjer je prišel do četrtfinala. [[Hrvaška rokometna reprezentanca]] je dvakratni olimpijski prvak, svetovni prvak in trikrat svetovni podprvak. [[Ivano Balić]] je pogosto označen kot najboljši rokometaš generacije. [[Rokometni klub Croatia Osiguranje Zagreb|RK Zagreb]] je dvakratni, [[Rokometni klub Bjelovar|Bjelovar]] pa enkratni rokometni prvak Evrope. [[Dražen Petrović]] se šteje za enega najboljših evropskih košarkašev vseh časov, ki je ostalim igralcem iz Evrope odprl vrata v [[National Basketball Association|NBA]]. Ostali znani košarkaši so [[Krešimir Ćosić]], [[Toni Kukoč]], [[Dino Rađa]] in trener [[Mirko Novosel]], član [[Košarkarski hram slavnih|Košarkarskega hrama slavnih]]. Najbolj znani košarkarski klubi so KK Split, KK Cibona in KK Zadar. [[Hrvatska vaterpolska reprezentanca]] je 2007. leta postala svetovni prvak. Zelo uspešni pa so tudi vaterpolo klubi Mladost, Jug, Jadran in POŠK. Hrvaški [[nogomet]]aši so bili tretji na svetovnem prvenstvu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] in drugi leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]; [[Luka Modrić]] je na tem prvenstvu prejel tudi nagrado [[Zlata žoga|zlato žogo]] kot najboljši strelec tekmovanja. Hrvaška je bila gostiteljica več pomembnejših športnih dogodkov, med drugim moškega Svetovnega [[rokomet]]nega prvenstva 2009, Svetovnega [[Namizni tenis|namiznoteniškega]] prvenstva 2007, [[Svetovno prvenstvo v veslanju 2000|Svetovnega veslaškega prvenstva 2000]] ter več evropskih prvenstev. Viganj na Pelješcu je 2013 gostil svetovno prvenstvo v jadranju na deski.<ref>{{navedi splet |url= https://www.index.hr/sport/clanak/Peljesac-izbacio-i-San-Francisco-Surferska-elita-stize-u-Viganj!/685660.aspx|title=Pelješac izbacio i San Francisco: Surferska elita stiže u Viganj! |accessdate=11.2.2019 |date=27.6.2013 |format= |work=Index.hr }}</ref> Krovna športna organizacija je Hrvaški olimpijski komite ({{lang-hr|Hrvatski olimpijski odbor}}), ustanovljen 1991, priznan ravno pravočasno, da so hrvaški športniki lahko zastopali novo državo na [[Zimske olimpijske igre 1992|Zimskih olimpijskih igrah 1992 v Albertvillu]], [[Francija]].<ref name="HOO-COO">{{navedi splet|publisher=Hrvaški olimpijski komite |url=http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|title=Hrvatski Olimpijski Odbor |accessdate=9.10.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110704233649/http://www.hoo.hr/en/hoo.aspx|archivedate=4.7.2011}}</ref> Hrvaški športniki so od samostojnosti 1991 na olimpijskih igrah osvojili več kot 40 medalj, od tega zlate v [[rokomet]]u, [[Dviganje uteži|dviganju uteži]], [[Alpsko smučanje|alpskem smučanju]], [[met diska|metu diska]], [[Strelstvo|streljanju]], [[met kopja|metu kopja]], [[Jadranje|jadranju]] in [[Veslanje na Olimpijskih igrah|veslanju]]. {| class="wikitable collapsible expanded" cellspacing="2" style="margin-top:7px; margin-right:0; background:none; text-align:center; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:right;" |+Na olimpijskih igrah osvojene hrvaške medalje<ref name="IOCMedalTable">{{navedi splet|publisher=[[Mednarodni olimpijski komite ]]|url=http://www.olympic.org/croatia|title=Croatia|accessdate=30.6.2012}}</ref> |- ! rowspan=2 style="width:250px;"|[[Olimpijske igre]] !! colspan=3|[[Olimpijska medalja|Olimpijske medalje]] |- ! style="width:50px;"|Zlata|| style="width:50px;"|Srebrna|| style="width:50px;"|Bronasta|| style="width:50px;"|Skupaj na OI |- | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Zimske olimpijske igre 1992|1992 Albertville]] || 0 || 0 || 0 || ''0'' |- | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Poletne olimpijske igre 1992|1992 Barcelona]] || 0 || 1 || 2 || ''3'' |- | align=left|{{flagicon|NOR}} [[Zimske olimpijske igre 1994|1994 Lillehammer]] || 0 || 0 || 0 || ''0'' |- | align=left|{{flagicon|USA}} [[Poletne olimpijske igre 1996|1996 Atlanta]] || 1 || 1 || 0 || ''2'' |- | align=left|{{flagicon|JPN}} [[Zimske olimpijske igre 1998|1998 Nagano]] || 0 || 0 || 0 || ''0'' |- | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Poletne olimpijske igre 2000|2000 Sydney]] || 1 || 0 || 1 || ''2'' |- | align=left|{{flagicon|USA}} [[Zimske olimpijske igre 2002|2002 Salt Lake City]] || 3 || 1 || 0 || ''4'' |- | align=left|{{flagicon|GRE}} [[Poletne olimpijske igre 2004|2004 Atene]] || 1 || 2 || 2 || ''5'' |- | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Zimske olimpijske igre 2006|2006 Torino]] || 1 || 2 || 0 || ''3'' |- | align=left|{{flagicon|PRC}} [[Poletne olimpijske igre 2008|2008 Beijing]] || 0 || 2 || 3 || ''5'' |- | align=left|{{flagicon|CAN}} [[Zimske olimpijske igre 2010|2010 Vancouver]] || 0 || 2 || 1 || ''3'' |- | align=left|{{flagicon|UK}} [[Poletne olimpijske igre 2012|2012 London]] || 3 || 1 || 2 || ''6'' |- | align=left|{{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|2014 Soči]] || 0 || 1 || 0 || ''1'' |- | align=left|{{flagicon|BRA}} [[Poletne olimpijske igre 2016|2016 Rio de Janeiro]] || 5 || 3 || 2 || ''10'' |- |{{flagicon|JAP}} [[Poletne olimpijske igre 2020|2020 Tokio]] |3 |3 |2 |8 |- ! SKUPAJ: || 18 || 19 || 15 |} {{clear}} Hrvaški športniki so osvojili zlate medalje na svetovnih prvenstvih, od tega 4 v atletiki, eno v rokometu (2003), vaterpolo (2007 in 2017), eno v veslanju (2010), 6 v alpskem smučanju in 2 v [[taekwondo]]ju (2011, 2007). Hrvaška je osvojila tudi teniški [[Davisov pokal]] (2005, 2018). [[Sandra Perković]] je petkratna evropska prvakinja v metu diska, poleg tega pa tudi dvakratna olimpijska prvakinja, dvakratna svetovna prvakinja ter šestkratna dobitnica naslova [[Diamantna liga|Diamantne lige]]. [[Tenis|Teniški]] igralec [[Goran Ivanišević]] je leta 2001 osvojil [[Odprto prvenstvo Anglije|turnir v Wimbledonu]]. Ostali znani igralci tenisa so [[Ivan Ljubičić]], [[Mario Ančić]] in [[Iva Majoli]]. [[Alpsko smučanje|Smučarka]] [[Janica Kostelić]] je najboljša hrvaška športnica vseh časov. Je edina smučarka, ki je osvojila štiri zlate olimpijske medalje, od tega tri na enih olimpijskih igrah. S štirimi zlatimi in dvema srebrnima medaljama je tudi na splošno najuspešnejša olimpijska smučarka vseh časov. Je trikratna zmagovalka [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|Svetovnega pokala v alpskem smučanju]] ter petkratna svetovna prvakinja. Njen brat, [[Ivica Kostelić]], je ravno tako dosegel opazne rezultate. [[Blanka Vlašić]], skakalka v višino, je najboljša hrvaška [[Atletika|atletičarka]] in aktualna svetovna prvakinja. Najboljši plavalci so [[Duje Draganja]], [[Sanja Jovanović]] in [[Đurđica Bjedov]]. [[Željko Mavrović]] in [[Mate Parlov]] so najbolj znani [[boks]]arji. [[Tamara Boroš]] je najboljša tekmovalka v [[Namizni tenis|namiznem tenisu]]. Hrvaška na splošno po nekaterih analizah v šport vlaga znatno manj od povprečja EU (0,06 % BDP; povprečje EU 28 0,33 %), kar je eden izmed dejavnikov, ki v končni fazi vpliva na nizko pričakovano življenjsko dobo prebivalstva.<ref>{{navedi splet |url= http://ideje.hr/hrvatska-zemlja-sporta-otkrivamo-koliko-u-usporedbi-s-eu-zemljama-hrvatska-izdvaja-javnog-novca-za-sport-kulturu-javno-emitiranje-i-religiju/|title=Hrvatska – zemlja sporta!? Otkrivamo koliko, u usporedbi s EU-zemljama, Hrvatska izdvaja javnog novca za sport, kulturu, javno emitiranje i – religiju! |accessdate=22.3.2019 |date=26.11.2018 |format= |work=index.hr }}</ref> Po podatkih iz leta 2017 se tako 62 % Hrvatov, starejših od 15 let, ne ukvarja z nobeno telesno aktivnostjo.<ref>{{navedi splet |url=http://europski-tjedan-sporta.hr/cak-62-hrvata-nije-tjelesno-aktivno-u-nedovoljnom-kretanju-prednjace-stariji/ |title=Čak 62% Hrvata nije tjelesno aktivno, u nedovoljnom kretanju prednjače stariji |accessdate=22.3.2019 |date=22.7.2018 |format= |work=Europski tjedan sporta |archive-date=2019-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190322174947/http://europski-tjedan-sporta.hr/cak-62-hrvata-nije-tjelesno-aktivno-u-nedovoljnom-kretanju-prednjace-stariji/ |url-status=dead }}</ref> == Državni prazniki == {| class=wikitable |+ '''Državni prazniki in spominski dnevi na Hrvaškem'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2002/2194.htm |title=Zakon o blagdanima, spomendanima i neradnim danima u Republici Hrvatskoj (pročišćeni tekst) |work=Narodne novine 136/2002 |date=21.11.2002 }}</ref> |- bgcolor="#efefef" ! Datum !! Praznik |- | [[1. januar]] || [[Novo leto]] |- | [[6. januar]] || [[Sveti trije kralji]] |- | ''40 dni od [[Pepelnica|Pepelnice]], brez nedelj || [[Velika noč]] |- | ''dan po Veliki noči'' || [[Velikonočni ponedeljek]] |- | [[1. maj]] || [[Praznik dela]] |- | ''60 dni po Veliki noči'' || [[Telovo]] |- | [[22. junij]] || [[Dan protifašističnega boja]] |- | [[25. junij]] || [[Dan državnosti]] |- | [[5. avgust]] || [[Dan zmage in domovinske hvaležnosti]] |- | [[15. avgust]] || [[Velika Gospa]] |- | [[8. oktober]] || [[Dan neodvisnosti]] |- | [[1. november]] || [[Vsi sveti]] |- | [[25. december]] || [[Božič]] |- | [[26. december]] || [[Sveti Štefan|Sv. Štefan]] |} == Glej tudi == * [[Odlikovanja Republike Hrvaške]] * [[Mesec|Hrvaška imena za koledarske mesece]] * [[Operacija Nevihta]] == Opombe in sklici == {{sklici|3}} == Literatura == {{refbegin|30em}} *{{navedi knjigo|first1=Roy|last1=Adkins|first2=Lesley|last2=Adkins|year=2008|title=The War for All the Oceans|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-311392-8|url=https://books.google.com/books?id=3u9jdSlnGiMC|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first1=Damir|last1=Agičić|first2=Dragutin|last2=Feletar|first3=Anita|last3=Filipčić|first4=Tomislav|last4=Jelić|first5=Zoran|last5=Stiperski|title=Povijest i zemljopis Hrvatske: priručnik za hrvatske manjinske škole / History and Geography of Croatia: Minority School Manual|url=https://books.google.com/?id=9SArPwAACAAJ|year=2000|isbn=978-953-6235-40-7|language=hr|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=KfqbujXqQBkC|first=Ivo|last=Banac|authorlink=|title=The national question in Yugoslavia: origins, history, politics|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9493-2|year=1984|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Mark|last=Biondich|title=Stjepan Radić, the Croat Peasant Party, and the politics of mass mobilization, 1904–1928|url=https://books.google.com/books?id=dZBgIIZ18WMC|year=2000|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-8294-7|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Peterjon|last=Cresswell|title=Time Out Croatia|url=https://books.google.com/?id=kwOYuX-Oy18C|accessdate=10.3.2010|edition=1|date=10.7.2006|publisher=Time Out Group Ltd & Ebury Publishing, Random House|location=London, Berkeley & Toronto|isbn=978-1-904978-70-1}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=7TiFZQHwAjQC|first=Sharon|last=Fisher|title=Political change in post-Communist Slovakia and Croatia: from nationalist to Europeanist|year=2006|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-7286-6|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=MWTrLQAACAAJ|first1=Joerg|last1=Forbrig|first2=Pavol|last2=Demeš|title=Reclaiming democracy: civil society and electoral change in central and eastern Europe|year=2007|isbn=978-80-969639-0-4|publisher=The German Marshall Fund of the United States|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Richard C.|last=Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|year=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|first=Ivo|last=Goldstein|title=Hrvaška zgodovina|year=2005|publisher=|isbn=978-961-213-180-7|accessdate=|ref=}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/Hrvatska_politika_1990_2000.html?id=z7sVAQAAIAAJ|editor-first=Mirjana|editor-last=Kasapović|language=hr|title=HRVATSKA POLITIKA 1990.-2000. / Croatian Politics 1990–2000|publisher=Fakulteta političnih znanosti v Zagrebu|year=2001|isbn=978-953-6457-08-3|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ORSMBFwjAKcC|first1=Matjaž|last1=Klemenčič|first2=Mitja|last2=Žagar|title=The former Yugoslavia's diverse peoples: a reference sourcebook|publisher=ABC-CLIO|year=2004|isbn=978-1-57607-294-3|accessdate=17.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Frederic Chapin|last=Lane|authorlink=|title=Venice, a Maritime Republic|publisher=JHU Press|year=1973|isbn=978-0-8018-1460-0|url=https://books.google.com/?id=PQpU2JGJCMwC|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Manus I.|last=Midlarsky|title=The Killing Trap: Genocide in the Twentieth Century|url=https://books.google.com/books?id=-oJuL_gcFHMC|accessdate=2013-03-25|edition=1|date=2005-10-20|publisher=Cambridge University Press|location=[[Cambridge]]|isbn=978-1-139-44539-9}} *{{navedi knjigo|first=Branka|last=Magaš|title=Croatia Through History: The Making of a European State|publisher=Saqi Books|year=2007|isbn=978-0-86356-775-9|url=https://books.google.com/books?id=OY5pAAAAMAAJ|accessdate=18.10.2011}} *{{navedi knjigo|first=Ivan|last=Mužić|title=Hrvatska povijest devetoga stoljeća / Croatian Ninth Century History|language=hr|url=http://www.muzic-ivan.info/hrvatska_povijest.pdf|format=PDF|isbn=978-953-263-034-3|year=2007|publisher=Naklada Bošković|accessdate=14.10.2011|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808024028/http://www.muzic-ivan.info/hrvatska_povijest.pdf|url-status=dead}} * Statistični letopis Hrvaške za leto 2013 * Statistični letopis Hrvaške za leto 2015 {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Croatia}} {{Wikipotovanje|Croatia|Hrvaška}} V slovenščini * [http://europa.eu/about-eu/countries/member-countries/croatia/index_sl.htm Hrvaška – pregled države EU – Evropska unija] * [https://croatia.hr/sl-si Uradno spletno mesto Hrvaške turistične skupnosti] * [https://www.gov.si/predstavnistva/veleposlanistvo-zagreb/ Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu] * [https://mvep.gov.hr/veleposlanistvo/kontakt-in-delovni-cas/108535 Hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani] * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Hrvaska/Predstavitev_drzave_4285.aspx Izvozno okno - gospodarski odnosi s Hrvaško] V hrvaščiniː * [http://meteo.hr/ Hrvaški meteorološki zavod] V angleščiniː * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/croatia/ Podatki o Hrvaški] v CIA ''World Factbook'' * [https://www.lonelyplanet.com/croatia Lonely planet o Hrvaški] * [https://www.similarweb.com/top-websites/croatia Najbolj obiskane spletne strani na Hrvaškem] *{{Wikiatlas|Croatia}} {{Geographic location | Centre = {{flag|Hrvaška}} | North = {{flag|Madžarska}} | Northeast = {{flag|Srbija}} | East = {{flag|Bosna in Hercegovina}} | Southeast = {{flag|Črna gora}} | South = [[Jadransko morje]] | Southwest = [[Jadransko morje]] | West = {{flag|Italija}} | Northwest = {{flag|Slovenija}} }} {{Mesta na Hrvaškem}} {{Unescova svetovna dediščina na Hrvaškem}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Hrvaška| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] pa5zxtlm9b7mnybf7u1hqwtpcp2erj9 Zelenortski otoki 0 5897 6690541 6660572 2026-06-17T05:28:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690541 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''República de Cabo Verde'' |conventional_long_name = Republika Zelenortski otoki |common_name = Zelenortski otoki |image_flag = Flag of Cape Verde.svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Cape_Verde.svg |symbol_type = Državni emblem |image_map = LocationCapeVerde.svg |national_anthem = ''Cântico da Liberdade'' |official_languages = [[portugalščina]] |regional_languages = [[zelenortska kreolščina]] |capital = [[Praia]] |latd=14 |latm=55 |latNS=N |longd=23 |longm=31 |longEW=W |largest_city = glavno mesto |government_type = [[republika]] |leader_title1 = predsednik |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name1 = José Maria Neves |leader_name2 = Ulisses Correia e Silva |area_rank = 172. |area_magnitude = 1 E9 |area_km2 = 4033 |percent_water = zanemarljivo |population_census = 491.233<ref name="census">{{cite web |title=CENSO 2021 |url=https://ine.cv/ine_censos_quadros_category/censo-2021/ |website=Instituto Nacional de Estatística (INE) Cabo Verde |access-date=17 November 2025 |archive-date=2023-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230327051422/https://ine.cv/ine_censos_quadros_category/censo-2021/ |url-status=dead }}</ref> |population_census_year = 2021 |population_density = 130 |population_density_rank = 172. |demonym = Zelenortčan | GDP_PPP = {{increase}} $5,717 mrd<ref name="IMFWEO.CV">{{cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=624,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Cape Verde) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=26 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_rank = 170. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $9909<ref name="IMFWEO.CV" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 125. | GDP_nominal = {{increase}} $2,598 mrd<ref name="IMFWEO.CV" /> | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_rank = 181. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $4502<ref name="IMFWEO.CV" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 117. |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Portugalska|Portugalske]] |established_event1 = priznana |established_date1 = 5. julija 1975 | Gini_year = 2015 | Gini_change = decrease<!-- increase/decrease/steady --> | Gini = 42,4 | Gini_ref = <ref name="gini-index">{{cite web |title=GINI index |url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?order=wbapi_data_value_2002+wbapi_data_value+wbapi_data_value-last&sort=asc&page=2 |publisher=World Bank |access-date=16 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131220051710/http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?order=wbapi_data_value_2002+wbapi_data_value+wbapi_data_value-last&sort=asc&page=2 |archive-date=20 December 2013 |url-status=live}}</ref> | Gini_rank = | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI = 0,668 | HDI_ref = <ref>{{Cite web |date= 26 May 2025 |title=Human Development Report 2023/2024 |url= https://hdr.undp.org/data-center/specific-country-data#/countries/CPV|access-date=25 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 135. |currency = [[zelenortski eskudo]] |currency_code = CVE |country_code = |time_zone = [[Zelenortski čas|CVT]] |utc_offset = -1 |time_zone_DST = ne upoštevajo |utc_offset_DST = -1 |cctld = [[.cv]] |calling_code = 238 |footnotes = }} '''Zelenortski otoki''' {{efn|{{IPAc-en|audio=En-Cape Verde.ogg|ˈ|v|ɜːr|d|(|i|)}} ali '''Cabo Verde''',{{efn|{{IPAc-en|audio=En-Cabo Verde-pronunciation.ogg|ˌ|k|ɑː|b|oʊ|_|ˈ|v|ɜːr|d|eɪ}}, {{IPAc-en|ˌ|k|æ|b|oʊ|_|-}}, {{IPA|pt|ˈkabu ˈveɾdɨ|label=local}}}}{{efn|{{langx|kea|Kabu Verdi|label=Cape Verdean Creole}}}} uradno '''Republic of Cabo Verde''',{{efn|{{langx|pt|República de Cabo Verde}}}}, uradno '''Republika Zelenortski otoki''' so [[suverenost|suverena]] [[republika]] na [[otočje|otočju]] [[Makaronezija|Makaronezijske]] [[ekoregija|ekoregije]] Severnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] ob zahodni obali [[Afrika|Afrike]]. Sestavlja jo deset vulkanskih otokov s skupno površino približno 4033 kvadratnih kilometrov.<ref name="NameNatGeo">{{cite magazine |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2013/12/131212-maps-cabo-verde-cartography-science-cape-verde-africa/ |title=Cape Verde Gets New Name: 5 Things to Know About How Maps Change |author=Tanya Basu |magazine=National Geographic |date=12 December 2013 |access-date=12 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213044150/http://news.nationalgeographic.com/news/2013/12/131212-maps-cabo-verde-cartography-science-cape-verde-africa/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=dead}}</ref> Ti otoki ležijo med 600 in 850 kilometri zahodno od [[Zeleni rt|Cap-Verta]] v [[Senegal]]u, najzahodnejše točke celinske Afrike, po kateri so tudi poimenovani.<ref>{{Cite web |date=2025-10-14 |title=Cabo Verde {{!}} Capital, Map, Language, People, & Portugal {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Cabo-Verde |access-date=2025-10-15 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Zelenortski otoki so del ekoregije Makaronezija, skupaj z [[Azori]], [[kanarski otoki|Kanarskimi otoki]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Ilhas Selvagens]]. Otočje je bilo nenaseljeno do 15. stoletja, ko so se na otoke naselili portugalski raziskovalci in ustanovili eno prvih evropskih naselij v tropih. Zaradi strateške lege je imelo pomembno vlogo v transatlantski trgovini s sužnji v 16. in 17. stoletju; otoki so doživeli hitro gospodarsko rast, ki jo je poganjala trgovina z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino in zlato. Do sredine 19. stoletja so povečana tuja konkurenca, vztrajna suša in upad trgovine s sužnji povzročili gospodarski upad in izseljevanje. Zelenortski otoki so si postopoma opomogli kot pomembno trgovsko središče in postajališče za glavne ladijske poti. Zelenortski otoki so postali neodvisni leta 1975. Od začetka 1990-ih so stabilna predstavniška demokracija in ostajajo ena najbolj razvitih in demokratičnih držav v Afriki. Zaradi pomanjkanja naravnih virov je njihovo razvijajoče se gospodarstvo večinoma usmerjeno v storitve, z vse večjim poudarkom na turizmu in tujih naložbah. S približno 491.233 prebivalci[5] (od leta 2021) so Zelenortski otoki med najmanj naseljenimi državami v Afriki. Prebivalci Zelenortskih otokov svoje prednike iščejo predvsem v zahodnoafriškem prebivalstvu, z dodatnimi prispevki zgodnjih portugalskih naseljencev in drugih skupin, ki so na otoke prišle v času Atlantika. Po vsem svetu, zlasti v Združenih državah Amerike in na Portugalskem, obstaja precejšnja diaspora, ki številčno precej presega prebivalce na otokih. Zelenortski otoki so članica Afriške unije. Uradni jezik je [[portugalščina]], priznani nacionalni jezik pa je [[zelenortska kreolščina]] (''crioulo''), ki jo govori velika večina prebivalstva. Po popisu prebivalstva leta 2021 so bili najbolj naseljeni otoki Santiago (269.370) – kjer je glavno in največje mesto države, Praia – São Vicente (74.016), Santo Antão (36.632), Fogo (33.519) in [[Sal]] (33.347). Največja mesta so [[Praia]] (137.868), [[Mindelo]] (69.013), [[Espargos]] (24.500) in [[Assomada]] (21.297).<ref>{{Cite web |title=Cape Verde: Islands, Municipalities, Cities & Urban Localities - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=http://www.citypopulation.de/en/capeverde/ |access-date=2024-02-07 |website=www.citypopulation.de}}</ref> == Etimologija == Država je dobila ime po polotoku ''Cap-Vert'' ([[Zeleni rt]]) na senegalski obali.<ref>Lobban, [https://books.google.com/books?id=K8KA40g7vnQC&pg=PA4 p. 4] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160125001356/https://books.google.com/books?id=K8KA40g7vnQC&pg=PA4 |date=25 January 2016 }}</ref> Ime ''Cap-Vert'' pa izvira iz portugalskega jezika ''Cabo Verde'' ('zeleni rt'), ki so mu ga leta 1444, nekaj let preden so naleteli na otoke, dali portugalski raziskovalci. Leta 2013 je delegacija države [[Združeni narodi|Združene narode]] obvestila, da se za uradne namene uporablja samo ''Cabo Verde'' (Zelenortski otoki) in nobenih drugih prevodov.<ref>{{cite web |title=Cabo Verde põe fim à tradução da sua designação oficial |url=http://www.panapress.com/Cabo-Verde-poe-fim-a-traducao-da-sua-designacao-oficial--3-885656-47-lang4-index.html |date=31 October 2013 |access-date=17 December 2013 |publisher=Panapress |language=pt |trans-title=Cabo Verde puts an end to translation of its official designation |archive-url=https://web.archive.org/web/20131217224228/http://www.panapress.com/Cabo-Verde-poe-fim-a-traducao-da-sua-designacao-oficial--3-885656-47-lang4-index.html |archive-date=17 December 2013 |url-status=live}}</ref> == Zgodovina == [[File:Insulae Capitis viridis-1598.jpg|thumb|upright=1.15|''Insulae Capitis Viridis'' (1598), ki prikazuje Zelenortske otoke]] Otočje je nastalo pred približno 40–50 milijoni let v [[eocen]]ski dobi. Pred prihodom Evropejcev so bili Zelenortski otoki nenaseljeni.<ref>{{cite web |title=Cabo Verde – Cultural life |url=https://www.britannica.com/place/Cabo-Verde/Cultural-life#ref516606 |website=Encyclopedia Britannica |language=en |quote=Čeprav ni prepričljivih dokazov, da so bili otoki naseljeni pred prihodom Portugalcev, obstajajo argumenti za obiske Feničancev, Mavrov in Afričanov v prejšnjih stoletjih. |access-date=17 May 2021 |archive-date=17 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517175902/https://www.britannica.com/place/Cabo-Verde/Cultural-life#ref516606 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Cape Verde, Country on the West Coast of Africa {{!}} South African History Online |url=https://www.sahistory.org.za/place/cape-verde-country-west-coast-africa |website=South Africa History Online |quote=Zgodnja naselitev Zelenortskih otokov s strani arabskih in afriških ribičev je bila povezana le z ustnim izročilom in ostaja del mitoloških zgodb o nastanku otočja. Na splošno velja, da so bili otoki nenaseljeni, ko so se leta 1456 prvič izkrcali Portugalci. |access-date=17 May 2021 |archive-date=17 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517191416/https://www.sahistory.org.za/place/cape-verde-country-west-coast-africa |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |last1=Halter |first1=Marilyn |editor1-last=Barkan |editor1-first=Elliott Robert |title=Immigrants in American History: Arrival, Adaptation, and Integration, Volume 1 |date=2013 |publisher=ABC-CLIO Publisher |page=269 |url=https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |chapter=Cape Verdeans and Cape Verdean Americans, 1870–1940 |isbn=978-1-59884-219-7 |quote=Čeprav zelenortska folklora vključuje zgodbe o izkrcanjih arabskih in afriških ribičev, preden so sredi petnajstega stoletja portugalski mornarji opazili otočje, se večina zgodovinarjev strinja, da je bilo nenaseljeno, ko so se tam začeli naseljevati Portugalci. |access-date=17 May 2021 |archive-date=7 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230807060425/https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |url-status=live }}</ref> Odkrili so jih genovski in portugalski pomorščaki okoli leta 1456. Po portugalskih uradnih zapisih<ref>''Carta regia'' (royal letter) of 19 September 1462</ref> je prva odkritja opravil v Genovi rojeni [[António de Noli]], ki ga je kralj [[Alfonz V. Portugalski]] pozneje imenoval za guvernerja Zelenortskih otokov. Drugi pomorščaki, ki so omenjeni kot tisti, ki so prispevali k odkritjem na Zelenortskih otokih, so [[Diogo Dias]], [[Diogo Afonso]], Benečan [[Alvise Cadamosto]] in [[Diogo Gomes]] (ki je spremljal Antónia de Nolija na njegovem raziskovalnem potovanju in je trdil, da je bil prvi, ki je pristal na Santiagu in prvi, ki je ta otok poimenoval). Leta 1462 so portugalski naseljenci prispeli na otok [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]] in ustanovili naselje, ki so ga poimenovali Ribeira Grande. Danes se imenuje Cidade Velha ('Staro mesto'), da se loči od Ribeira Grande. Prvotna Ribeira Grande je bila prvo stalno evropsko naselje v tropih.<ref name="bn">[https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2835.htm Cape Verde background note] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190604183534/https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2835.htm |date=4 June 2019 }} . United States Department of State (July 2008).</ref> V 16. stoletju je arhipelag cvetel zaradi atlantske trgovine s sužnji. Pirati so občasno napadali portugalska naselja. [[Francis Drake]], angleški zasebnik, je leta 1585, ko je bila del Iberske unije, dvakrat izropal Ribeiro Grande.<ref name=bn /> Po francoskem napadu leta 1712 je mesto izgubilo na pomenu v primerjavi z bližnjo [[Praia|Praio]], ki je leta 1770 postala glavno mesto.<ref name=bn /> Upad trgovine s sužnji v 19. stoletju je povzročil gospodarsko krizo. Zgodnja blaginja Zelenortskih otokov je počasi izginila. Vendar pa je lega otokov ob srednjeatlantskih ladijskih poteh Zpostala idealna lokacija za oskrbovanje ladij. Zaradi odličnega pristanišča je [[Mindelo]], ki je na otoku [[São Vicente, Zelenortski otoki|São Vicente]], postal pomembno trgovsko središče. Diplomat Edmund Roberts je leta 1832 obiskal Zelenortske otoke.<ref name=Roberts>{{cite book |last=Roberts |first=Edmund |title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat |year=1837 |publisher=Harper & Brothers |location=New York |page=17 |url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/ |access-date=10 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109011955/http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/17/ |archive-date=9 November 2013 |url-status=live}}</ref> Zelenortski otoki so bili prva postaja na potovanju [[Charles Darwin|Charlesa Darwina]] z ladjo HMS ''Beagle'' leta 1832.<ref>[[s:en:Journal of researches into the natural history and geology of the countries visited during the voyage of H.M.S. Beagle round the world/Chapter 1|Journal of researches into the natural history and geology of the countries visited during the voyage of HMS ''Beagle'' round the world – Chapter 1 at Wikisource, top part]]</ref> [[File:Garthpool SLV AllanGreen.jpg|thumb|upright=1.15|Škotska ladja ''Garthpool'' za prevoz žita, ki se je leta 1928 razbila pri otoku Boa Vista]] Zaradi malo naravnih virov in nezadostnih trajnostnih naložb Portugalcev so bili državljani vse bolj nezadovoljni s kolonialnimi gospodarji, ki lokalnim oblastem niso hoteli zagotoviti večje avtonomije. Leta 1951 je Portugalska spremenila status Zelenortskih otokov iz kolonije v čezmorsko provinco, da bi zajezila naraščajoči nacionalizem. Leta 1956 sta [[Amílcar Cabral]] in skupina rojakov Zelenortskih otokov in Gvinejcev organizirala (v Portugalski Gvineji) tajno Afriško stranko za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov (PAIGC).<ref name=bn /> Zahtevala je izboljšanje gospodarskih, socialnih in političnih razmer na Zelenortskih otokih in v Portugalski Gvineji ter je bila osnova gibanja za neodvisnost obeh narodov. Leta 1960 je PAIGC preselila svoj sedež v [[Conakry]] v [[Gvineja|Gvineji]] in leta 1961 začela oborožen upor proti Portugalski. Sabotaže so sčasoma prerasle v vojno v Portugalski Gvineji, v kateri se je 10.000 vojakov PAIGC, ki jih je podpiral sovjetski blok, spopadlo s 35.000 portugalskimi in afriškimi vojaki. Do leta 1972 je PAIGC kljub prisotnosti portugalskih čet nadzoroval velik del Portugalske Gvineje, vendar organizacija ni poskušala ovirati portugalskega nadzora na Zelenortskih otokih. Portugalska Gvineja je leta 1973 razglasila neodvisnost, leta 1974 pa ji je bila podeljena ''de iure'' neodvisnost. Gibanje za neodvisnost, ki ga je prvotno vodil Amílcar Cabral, ki je bil umorjen leta 1973, se je preneslo na njegovega polbrata Luísa Cabrala in doseglo vrhunec v neodvisnosti otočja leta 1975. === Neodvisnost === Po revoluciji aprila 1974 na Portugalskem je PAIGC postal aktivno politično gibanje na Zelenortskih otokih. Decembra 1974 sta PAIGC in Portugalska podpisala sporazum, ki je določal prehodno vlado, sestavljeno iz Portugalcev in Zelenortskih otokov. 30. junija 1975 so Zelenortski otoki izvolili narodno skupščino, ki je 5. julija 1975 prejela listine o neodvisnosti od Portugalske.<ref name=bn /> PAIGC je Zelenortskim otokom vladala kot enopartijski državi do leta 1990. 2. februarja 2024 so Zelenortski otoki postali tretja afriška država, brez [[malarija|malarije]].<ref>{{cite web |title=WHO certifies Cabo Verde as malaria-free, marking a historic milestone in the fight against malaria |url=https://www.who.int/news/item/12-01-2024-who-certifies-cabo-verde-as-malaria-free--marking-a-historic-milestone-in-the-fight-against-malaria |website=www.who.int |language=en}}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Zelenortskih otokov}} [[File:Topographic map of Cape Verde-en.svg|thumb|Topografski zemljevid Zelenortskih otokov]] [[File:Cape Verde.2010-11-23.250m-per-px.jpg|thumb|Satelitska fotografija Zelenortskih otokov, 2010]] Otočje Zelenortskih otokov leži v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], približno 570 kilometrov od zahodne obale afriške celine, blizu [[Senegal]]a, [[Gambija|Gambije]] in [[Mavretanija|Mavretanije]], ter je del ekoregije [[Makaronezija]]. Leži med zemljepisnima širinama 14° in 18° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 22° in 26° zahodne zemljepisne dolžine. Država je skupek desetih otokov (devet naseljenih) in osmih otočkov v obliki podkve,<ref name="pc">{{cite web |url=http://www.peacecorps.gov/welcomebooks/cvwb655.pdf |title=The Peace Corps Welcomes You to Cape Verde |publisher=Peace Corps |date=April 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170427225315/http://files.peacecorps.gov/manuals/welcomebooks/cvwb655.pdf |archive-date=27 April 2017 |url-status=dead}} ''This article incorporates text from this source, which is in the [[public domain]].''</ref> ki predstavljajo površino 4033 km<sup>2</sup>. Otoki so prostorsko razdeljeni v dve skupini: *Otoki Barlavento (privetrni otoki): [[Santo Antão, Zelenortski otoki|Santo Antão]], [[São Vicente, Zelenortski otoki|São Vicente]], Santa Luzia, [[São Nicolau, Zelenortski otoki|São Nicolau]], [[Sal]], Boa Vista in *Otoki Sotavento (zavetrni otoki): [[Maio, Zelenortski otoki|Maio]], [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]], [[Fogo, Zelenortski otoki|Fogo]], [[Brava, Zelenortski otoki|Brava]]. Največji otok, tako po velikosti kot po številu prebivalcev, je Santiago, kjer je glavno mesto države, Praia, glavna urbana aglomeracija v arhipelagu. Sal, Boa Vista in Maio so precej ravni, peščeni in suhi; drugi otoki so na splošno bolj skalnati z več vegetacije. === Fizična geografija in geologija === Geološko so otoki sestavljeni predvsem iz [[magmatske kamnine|magmatskih kamnin]], pri čemer vulkanske strukture in piroklastični ostanki predstavljajo večino celotne prostornine arhipelaga. Vulkanske in plutonske kamnine so izrazito bazične; arhipelag je sodno-alkalna petrografska provinca s petrološkim zaporedjem, podobnim tistemu na drugih makaronezijskih otokih. Otoki ležijo na batimetričnem valu, znanem kot ''dvig Zelenortskih otokov''.<ref>R. Ramalho et al., 2010</ref> Dvig je eden največjih izboklin v svetovnih oceanih, ki se dviga 2,2 kilometra v polkrožnem območju 1200 km<sup>2</sup>, povezanem z dvigom geoida.<ref name="Pim et al., 2008, p.422" /> Magnetne anomalije, odkrite v bližini arhipelaga, kažejo, da strukture, ki tvorijo otoke, segajo 125–150 milijonov let nazaj: otoki so stari od 8 milijonov (na zahodu) do 20 milijonov let (na vzhodu).<ref name="Pim et al., 2008, p.422">Pim et al., 2008, p. 422</ref> Najstarejše izpostavljene kamnine so na Maiu in severnem polotoku Santiago in so blazinaste lave, stare 128–131 milijonov let. Prva faza vulkanizma na otokih se je začela v zgodnjem [[miocen]]u in dosegla vrhunec ob koncu tega obdobja, ko so otoki dosegli svoje največje velikosti. Zgodovinski vulkanizem (znotraj človeške naselitve) je bil omejen na [[Fogo, zelenortski otoki|Fogo]].<ref>{{cite book |last1=Carracedo |first1=Juan Carlos |last2=Troll |first2=Valentin R. |title=Encyclopedia of Geology |chapter=North-East Atlantic Islands: The Macaronesian Archipelagos |date=2021 |pages=674–699 |doi=10.1016/b978-0-08-102908-4.00027-8 |isbn=978-0-08-102909-1 }}</ref> [[Pico do Fogo]], največji aktivni [[vulkan]] v regiji, je izbruhnil leta 2014. Ima [[kaldera|kaldero]] s premerom osem kilometrov, katere rob je na nadmorski višini 1600 metrov, notranji stožec pa se dviga na 2829 metrov nadmorske višine. Kaldera je nastala zaradi posedanja po delnem izbruhu magmatske komore vzdolž valjastega stebra znotraj magmatske komore (na globini 8 kilometrov). Na Salu in Maiu najdemo obsežne slane ravnice.<ref name="pc" /> Na Santiagu, Santo Antãu in São Nicolauu se sušna pobočja ponekod umaknejo poljem sladkornega trsa ali plantažam banan, ki se razprostirajo ob vznožju visokih gora. Oceanske pečine so nastale zaradi katastrofalnih zemeljskih plazov.<ref>{{Citation |last=Le Bas |first=T.P. |chapter=Slope Failures on the Flanks of Southern Cape Verde Islands |editor-last=Lykousis, Vasilios |title=Submarine mass movements and their consequences: 3rd international symposium |publisher=Springer |date=2007 |isbn=978-1-4020-6511-8}}</ref> <gallery> File:Calhau.jpg|Plaža Calhau, z Monte Verde v ozadju, na [[São Vicente, Zelenortski otoki]] File:Estr. Baía das Gatas - Calhau, Cape Verde - panoramio (1).jpg|Podeželje v Estrada Baía das Gatas File:Boa Vista IMG 3886 25.jpg|Plaža vzhodno od Curral Velha, Boa Vista [[File:Ribeira Principal (1).jpg|thumb|Majhna dolina (ali ''dale'') Principala, Santiago </gallery> === Podnebje === Podnebje Zelenortskih otokov je milejše od podnebja afriške celine, ker okoliško morje uravnava temperature, hladni atlantski tokovi pa ustvarjajo sušno ozračje. Nasprotno pa otoki ne prejemajo vzponov (hladnih tokov), ki vplivajo na zahodnoafriško obalo, zato je temperatura zraka nižja kot v Senegalu, morje pa je toplejše. Zaradi reliefa nekaterih otokov, kot je Santiago s strmimi gorami, imajo lahko otoki orografsko povzročene padavine, ki omogočajo rast bogatih gozdov in bujne vegetacije, kjer vlažen zrak kondenzira in prepoji rastline, skale, zemljo, hlode, mah itd. Na višjih otokih in nekoliko bolj vlažnih otokih je podnebje primerno za razvoj suhih monsunskih gozdov in lovorovih gozdov. Zelenortski otoki ležijo v ekoregiji suhih gozdov Zelenortskih otokov.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E. M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=David |last29=Birch |first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan |last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |year=2017 |pages=534–545 |doi=10.1093/biosci/bix014 |pmid=28608869 |pmc=5451287}}</ref> Povprečne temperature se gibljejo od 22 °C februarja do 27 °C septembra.<ref name="inmg">{{cite web |title=Normais Climatológicas |url=https://www.inmg.gov.cv/index.php/servicos/servicos-climaticos |website=www.inmg.gov.cv |access-date=28 May 2021 |language=pt-pt |archive-date=29 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201229191802/https://www.inmg.gov.cv/index.php/servicos/servicos-climaticos |url-status=live }}</ref> Zelenortski otoki so del sahelskega polsušnega pasu, ki se ne more primerjati z ravnijo padavin v bližnji Zahodni Afriki. Med avgustom in oktobrom dežuje neenakomerno, s pogostimi kratkimi močnimi nalivi. [[Puščava]] je običajno opredeljena kot teren, ki prejme manj kot 250 mm letnih padavin. Skupna količina padavin v Salu, ki znaša 145 mm, potrjuje to klasifikacijo. Večina letnih padavin pade septembra.<ref name="inmg" /> Zaradi redkega pojavljanja padavin, kjer ni gorato, je pokrajina tako sušna, da je manj kot dva odstotka obdelovalne.<ref>{{cite book |last1=Halter |first1=Marilyn |editor1-last=Barkan |editor1-first=Elliott Robert |title=Immigrants in American History: Arrival, Adaptation, and Integration, Volume 1 |date=2013 |publisher=ABC-CLIO Publisher |page=269 |url=https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |chapter=Cape Verdeans and Cape Verdean Americans, 1870–1940 |isbn=978-1-59884-219-7 |quote=Veriga Zelenortskih otokov ... je bila poimenovana po najzahodnejši konici celinske Afrike, Zelenortskih otokih, in[,] čeprav izraz "Verde" (zeleno) daje vtis bujne in zelene pokrajine, nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Otoki so v bistvu pomorski podaljšek suhega in prašnega polpuščavskega območja [[Sahel]], teren pa je tako suh in gorat, da je manj kot 2 odstotka zemlje primernega za kmetovanje. |access-date=17 May 2021 |archive-date=7 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230807060425/https://books.google.com/books?id=AP7QCteb0o0C&q=Cape+Verde |url-status=live }}</ref> Arhipelag lahko razdelimo na štiri široke ekološke cone – sušno, polsušno, subhumidno in vlažno, glede na nadmorsko višino in povprečno letno količino padavin, ki se giblje od manj kot 100 milimetrov na sušnih območjih obale, kot je Deserto de Viana (67 milimetrov v Sal Reiu) do več kot 1000 milimetrov v vlažnem gorovju. Večina padavin je posledica kondenzacije oceanske meglice. Na nekaterih otokih, kot je Santiago, je bolj vlažno podnebje v notranjosti in na vzhodni obali v nasprotju s suhim podnebjem na južni/jugozahodni obali. [[Orkan]]i, ki se širijo na zahodno poloblo, imajo pogosto zgodnje začetke v bližini Zelenortskih otokov. Ti orkani na Zelenortskih otokih lahko postanejo zelo intenzivni, ko prečkajo tople atlantske vode. Povprečna sezona orkanov ima približno dva orkana tipa Zelenortskih otokov, ki sta običajno največja in najintenzivnejša nevihta v sezoni, saj imajo pogosto veliko toplega odprtega oceana, nad katerim se lahko razvijejo, preden naletijo na kopno. Pet največjih atlantskih tropskih ciklonov, ki so bili zabeleženi, je bilo orkanov tipa Zelenortskih otokov. Večina najdlje živečih tropskih ciklonov v atlantski kotlini so orkani Zelenortskih otokov.<ref>{{cite web | url=https://www.aoml.noaa.gov/first-cabo-verde-missions/ | title=First Cabo Verde Missions Explore Earliest Roots of Atlantic Hurricanes | date=14 September 2022 }}</ref> Od leta 1851 so otoke v zabeleženi zgodovini dvakrat prizadeli orkani: leta 1892 in leta 2015 (orkan Fred, najvzhodnejši orkan, ki se je kdaj koli oblikoval v Atlantiku).<ref>{{cite web |url=https://www.climate.gov/news-features/event-tracker/wait-hurricane-formed-where-atlantic |archive-url=https://archive.today/20240924071341/https://www.climate.gov/news-features/event-tracker/wait-hurricane-formed-where-atlantic |url-status=dead |archive-date=24 September 2024 |title=Wait, a hurricane formed where in the Atlantic? |website=Climate.gov |date=3 September 2015 |access-date=13 January 2025}}</ref> Po besedah ​​predsednika Nauruja so bili Zelenortski otoki leta 2011 zaradi poplav, povezanih s podnebnimi spremembami, uvrščeni na osmo mesto najbolj ogroženih držav.<ref>{{cite web |date=14 November 2011 |title=A sinking feeling: why is the president of the tiny Pacific island nation of Nauru so concerned about climate change? |url=http://www.thefreelibrary.com/A+sinking+feeling%3A+why+is+the+president+of+the+tiny+Pacific+island...-a0273079165 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150209212434/http://www.thefreelibrary.com/A+sinking+feeling%3A+why+is+the+president+of+the+tiny+Pacific+island...-a0273079165 |archive-date=9 February 2015 |url-status=live |access-date=9 February 2015 |work=New York Times Upfront}}</ref> Leta 2023 je generalni sekretar ZN [[António Guterres]] prispel na Zelenortske otoke, da bi izrazil zaskrbljenost glede podnebnih sprememb. Dejal je, da je država v prvih bojnih vrstah eksistencialne krize, ki jo povzročajo podnebne motnje, in da morajo svetovni voditelji ukrepati za reševanje podnebne krize.<ref>{{Cite web |author=Philip Andrew Churm |date=2023-01-22 |title=UN chief arrives in Cabo Verde to raise concerns about climate change |url=https://www.africanews.com/2023/01/22/guterres-arrives-in-cabo-verde-to-raise-concerns-about-climate-change/ |access-date=2023-04-15 |website=Africanews |language=en |archive-date=15 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415182523/https://www.africanews.com/2023/01/22/guterres-arrives-in-cabo-verde-to-raise-concerns-about-climate-change/ |url-status=live }}</ref> Zelenortski otoki so vodilni na področju obnovljivih virov energije v podsaharski Afriki. Trenutno 20 % njihove energije prihaja iz obnovljivih virov, cilj pa je, da se ta delež do leta 2030 poveča na 50 %.<ref>{{Cite web |date=2023-01-21 |title=Cabo Verde 'on the frontlines' of climate crisis, says Guterres ahead of Ocean Summit {{!}} UN News |url=https://news.un.org/en/story/2023/01/1132692 |access-date=2023-04-15 |website=news.un.org |language=en |archive-date=15 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415182523/https://news.un.org/en/story/2023/01/1132692 |url-status=live }}</ref> Leta 2023 je Portugalska podpisala sporazum o odpisu 140 milijonov evrov dolga Zelenortskih otokov v zameno za naložbe države v okoljske projekte. Ta sporazum je ena prvih zamenjav dolga za naravo v Afriki.<ref>{{Cite web |date=2023-01-26 |title=Portugal leads way for Europe with Cape Verde debt-for-nature swap |url=https://www.euronews.com/green/2023/01/26/debt-for-nature-portugal-is-trading-cape-verdes-national-debt-for-climate-investments |access-date=2023-04-15 |website=euronews |language=en |archive-date=15 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415182523/https://www.euronews.com/green/2023/01/26/debt-for-nature-portugal-is-trading-cape-verdes-national-debt-for-climate-investments |url-status=live }}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Zelenortskih otokov}} Zaradi izolacije Zelenortskih otokov živi na otokih več endemičnih vrst, zlasti ptic in plazilcev, od katerih jih je veliko ogroženih zaradi človekovega razvoja. Med endemične ptice spadajo zelenortski hudournik (''Apus alexandri''), Bournova čaplja (''Ardea purpurea bournei''), zelenortski škrjanec (''Alauda razae''), zelenortski penica (''Acrocephalus brevipennis'') in zelenortski vrabec (''Passer iagoensis'').<ref>{{cite web |url=http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=EbaHTMDetails.asp&sid=79&m=0 |title=Endemic Bird Areas: Cape Verde Islands |website=Birdlife.org |access-date=26 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090102230740/http://www.birdlife.org/datazone/ebas/index.html?action=EbaHTMDetails.asp&sid=79&m=0 |archive-date=2 January 2009 |url-status=live}}</ref> Otoki so tudi pomembno gnezdišče morskih ptic, vključno z zelenortskim viharnikom. Med plazilci je tudi zelenortski orjaški gekon (''Tarentola gigas''). Gozdna pokritost predstavlja približno 11 % celotne površine, kar ustreza 45.720 hektarjem gozda v letu 2020, kar je več kot 15.380 ha v letu 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 13.680 ha, zasajeni gozd pa 32.040 ha. Za leto 2015 je bilo 100 % gozdne površine v javni lasti.<ref>{{Cite book |url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content |title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194 |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |year=2023}}</ref><ref>{{Cite web |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Cabo Verde |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/CPV/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> == Upravna delitev == Zelenortski otoki so razdeljeni na 22 občin (''concelhos'') in nato na 32 župnij (''freguesias''), ki temeljijo na verskih župnijah, ki so obstajale v kolonialnem obdobju: <div> {| class="wikitable" |+ Privetrni otoki |- ! style="width:100px;"| Otok ! style="width:200px;"| Občina ! style="width:80px;"| štetje 2010<ref name="ReferenceA">2010 Census&nbsp;— source: Instituto Nacional de Estatistica.</ref> ! style="width:80px;"| štetje 2021<ref name="ReferenceB">2021 Census&nbsp;— source: Instituto Nacional de Estatistica.</ref> ! style="width:200px;"| župnija |- | rowspan=7 | [[Santo Antão, Zelenortski otoki|Santo Antão]] | rowspan=4 | Ribeira Grande | rowspan=4 | 18.890 | rowspan=4 | 15.022 | Nossa Senhora do Rosário |- | Nossa Senhora do Livramento |- | Santo Crucifixo |- | São Pedro Apóstolo |- | Paúl | 6997 | 5696 | Santo António das Pombas |- | rowspan="2" | Porto Novo | rowspan="2" | 18.028 | rowspan="2" | 15.014 | São João Baptista |- | Santo André |- | [[São Vicente, Zelenortski otoki|São Vicente]] | rowspan="2" | São Vicente | rowspan="2" | 76.107 | rowspan="2" | 74.016 | rowspan="2" | Nossa Senhora da Luz |- | [[Santa Luzia, Zelenortski otoki|Santa Luzia]] |- | rowspan="3" | [[São Nicolau, Zelenortski otoki|São Nicolau]] | rowspan="2" | Ribeira Brava | rowspan="2" |7580 | rowspan="2" |6978 | Nossa Senhora da Lapa |- | Nossa Senhora do Rosário |- | Tarrafal de São Nicolau | 5237 | 5261 | São Francisco |- | [[Sal, Zelenortski otoki|Sal]] | Sal | 25.765 | 33.347 | Nossa Senhora das Dores |- | rowspan="2" | [[Boa Vista, Zelenortski otoki|Boa Vista]] | rowspan="2" | Boa Vista | rowspan="2" | 9162 | rowspan="2" | 12.613 | Santa Isabel |- | São João Baptista |} </div> <div> {| class="wikitable" |+ Zavetrni otoki |- ! style="width:100px;"| Otok ! style="width:200px;"| Občina ! style="width:80px;"| štetje 2010<ref name="ReferenceA" /> ! style="width:80px;"| štetje 2021<ref name="ReferenceB" /> ! style="width:200px;"| župnija |- | [[Maio, Zelenortski otoki|Maio]] | Maio | 6952 | 6298 | Nossa Senhora da Luz |- | rowspan="11" | [[Santiago, Zelenortski otoki|Santiago]] | Praia | 131.602 | 142.009 | Nossa Senhora da Graça |- | rowspan="2" | São Domingos | rowspan="2" | 13.808 | rowspan="2" | 13.958 | Nossa Senhora da Luz |- | São Nicolau Tolentino |- | Santa Catarina | 43.297 | 37.472 | Santa Catarina |- | São Salvador do Mundo | 8.677 | 7.452 | São Salvador do Mundo |- | Santa Cruz | 26.609 | 25.004 | |Santiago Maior |- | São Lourenço dos Órgãos | 7388 | 6317 | São Lourenço dos Órgãos |- | rowspan="2" | Ribeira Grande de Santiago | rowspan="2" | 8.325 | rowspan="2" | 7.632 | Santíssimo Nome de Jesus |- | São João Baptista |- | São Miguel | 15.648 | 12.906 | São Miguel Arcanjo |- | Tarrafal | 18.565 | 16.620 | Santo Amaro Abade |- | rowspan=4 |[[Fogo, Zelenortski otoki|Fogo]] | rowspan="2" | São Filipe | rowspan="2" | 22.228 | rowspan="2" | 20.732 | São Lourenço |- | Nossa Senhora da Conceição |- | Santa Catarina do Fogo | 5299 | 4725 | Santa Catarina do Fogo |- | [Mosteiros | 9524 | 8062 | Nossa Senhora da Ajuda |- | rowspan="2" | [[Brava, Zelenortski otoki|Brava]] | rowspan="2" | Brava | rowspan="2" | 5995 | rowspan="2" | 5594 | São João Baptista |- | Nossa Senhora do Monte |} </div>{{Clear}} == Demografija == Zelenortski otoki so imeli leta 2021 491.233 prebivalcev. Velik delež (236.000) Zelenortskih otokov živi na Santiagu.<ref name=cvp>{{cite web |title=Cape Verde: Population |url=http://www.capeverde.com/population.html |publisher=caperverde.com |access-date=29 November 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141114140611/http://www.capeverde.com/population.html |archive-date=14 November 2014 |url-status=live}}</ref> Zelenortski otoki so potomci Afričanov (svobodnih ali zasužnjenih) in Evropejcev različnega porekla. Obstajajo tudi Zelenortski otoki, ki imajo judovske prednike iz Severne Afrike, predvsem iz Boa Viste, Santiaga in Santo Antãa. Zgodovinska pot države je od začetka vključevala proces oblikovanja družbenih razredov. Trenutno je mogoče opaziti odsotnost 'buržoazije', vendar je obstoj več vrst 'male buržoazije' številčno pomemben. Večino prebivalstva pa sestavljajo kmeti in nekaj delavskega razreda.<ref>{{cite news |date= |title=Michel Lesourd, État et société aux îles du Cap Vert, Paris: Karthala, 1995 |work= |url=}}</ref> === Jezik === Uradni jezik je [[portugalščina]].<ref name=":0">{{cite web |url=https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl-nat.nsf/0/1437105f604ce363c1257082003ea54a/$FILE/Constitution%20Cape%20Verde%20-%20POR.pdf |title=Constituição da República de Cabo Verde |website=International Committee of the Red Cross databases on international humanitarian law |at=Article 9 |access-date=11 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170312062840/https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl-nat.nsf/0/1437105f604ce363c1257082003ea54a/$FILE/Constitution%20Cape%20Verde%20-%20POR.pdf |archive-date=12 March 2017 |url-status=live}}</ref> Je jezik poučevanja in vlade. Uporablja se tudi v časopisih, na televiziji in radiu. Zelenortska kreolščina (''Kriolu'') se uporablja pogovorno in je materni jezik skoraj vseh Zelenortskih otokov. Nacionalna ustava zahteva ukrepe za njeno enakovrednost s portugalščino.] V kreolščini obstaja veliko literature, zlasti v santiaški in são vicentski kreolščini. Kriolu pridobiva na ugledu od osamosvojitve države od Portugalske. Razlike med oblikami jezika znotraj otokov so bile glavna ovira pri standardizaciji jezika. Nekateri so se zavzemali za razvoj dveh standardov: severnega standarda, osredotočenega na são vicentsko kreolščino, in južnega standarda, osredotočenega na santiaško kreolščino. Manuel Veiga, jezikoslovec in minister za kulturo Zelenortskih otokov, je glavni zagovornik uradizacije in standardizacije krioluja.<ref>Amado, Abel D. (2015), [https://hdl.handle.net/2144/15999 The Illegible State in Cape Verde: Language Policy and the Quality of Democracy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230215080232/https://open.bu.edu/handle/2144/15999 |date=15 February 2023 }}, Boston University, a thesis submitted in partial fulfilment of the requirements for the degree of Doctor of Philosophy.</ref> == Gospodarstvo == [[File:Cabo Verde Airlines, D4-CCF, Boeing 757-236 (49587833096).jpg|thumb|Cabo Verde Airlines, nacionalni letalski prevoznik Zelenortskih otokov, prej znan kot TACV]] [[File:CV-praia-in der avenida cabral.jpg|thumb|right|Avenija Cabral, eden glavnih simbolov razvoja Zelenortskih otokov]] Zelenortski otoki so zaradi svoje izjemne gospodarske rasti in izboljšanja življenjskih razmer kljub pomanjkanju naravnih virov deležni mednarodnega priznanja, saj jim druge države in mednarodne organizacije pogosto zagotavljajo razvojno pomoč. Od leta 2007 jih ZN uvršča med države v razvoju in ne med najmanj razvite države. Zelenortski otoki imajo malo naravnih virov. Le pet od desetih glavnih otokov (Santiago, Santo Antão, São Nicolau, Fogo in Brava) običajno podpira znatno kmetijsko proizvodnjo,<ref>See Carlos Ferreira Couto, ''Incerteza, adaptabilidade e inovação na sociedade rural da Ilha de Santiago de Cabo Verde'', Lisbon: Fundação Galouste Gulbenkian, 2010</ref> več kot 90 % vse porabljene hrane pa se uvozi. Med mineralne vire spadajo [[sol]], [[pucolana]] (vulkanska kamnina, ki se uporablja pri proizvodnji cementa) in [[apnenec]].<ref name=bn /> Majhno število vinarn, ki proizvajajo vina v portugalskem slogu, se je tradicionalno osredotočalo na domači trg, vendar so v zadnjem času dosegle nekaj mednarodnega priznanja. Gospodarstvo je usmerjeno v storitve, saj trgovina, promet in javne storitve predstavljajo več kot 70 % BDP. Čeprav skoraj 35 % prebivalstva živi na podeželju, kmetijstvo in ribištvo prispevata le približno 9 % BDP. Lahka industrija predstavlja večino preostalega. Rib in školjk je veliko, majhne količine pa se izvažajo. Zelenortski otoki imajo hladilnice in zamrzovalnice ter obrate za predelavo rib v Mindelu, Praii in na Salu. Izseljenci Zelenortskih otokov prispevajo k domačemu gospodarstvu približno 20 % BDP prek nakazil. Kljub temu, da ima država malo naravnih virov in je polpuščava, ima najvišji življenjski standard v regiji in je privabila na tisoče priseljencev različnih narodnosti. Od leta 1991 vlada izvaja tržno usmerjeno gospodarsko politiko, vključno z odprtim sprejemom tujih vlagateljev in daljnosežnim programom privatizacije. Kot glavne razvojne prednostne naloge je določila spodbujanje tržnega gospodarstva in zasebnega sektorja; razvoj turizma, lahke industrije in ribištva; ter razvoj prometnih, komunikacijskih in energetskih objektov. Med letoma 1994 in 2000 je bilo opravljenih ali načrtovanih približno 407 milijonov dolarjev tujih naložb, od tega 58 % v turizem,<ref>See now Brígida Rocha Brito and others, ''Turismo em Meio Insular Africano: Potencialidades, constrangimentos e impactos'', Lisbon: Gerpress, 2010</ref> 17 % v industrijo, 4 % v infrastrukturo in 21 % v ribištvo in storitve. Leta 2011 je bila na štirih otokih zgrajena [[vetrna elektrarna]], ki oskrbuje državo s približno 30 % električne energije.<ref>{{cite web |url=http://www.infracoafrica.com/news.asp?id=11 |title=Turbines arrive for ground-breaking wind farm in Africa&nbsp;– InfraCo Limited |website=Infracoafrica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20120611092910/http://www.infracoafrica.com/news.asp?id=11 |archive-date=11 June 2012}}</ref> Zelenortski otoki so kot gostitelji Regionalnega centra za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost ECOWAS, odprtega leta 2010, načrtovali, da bodo dali zgled in do leta 2025 postali v celoti odvisni od obnovljivih virov energije. Ta politika je bila skladna z vrsto dokumentov, sprejetih leta 2015, ki so utirali pot bolj trajnostnemu razvoju, vključno z agendo preobrazbe Zelenortskih otokov do leta 2030, njihovim nacionalnim načrtom za obnovljivo energijo in strategijo za razvoj z nizkimi emisijami ogljika in odpornostjo na podnebne spremembe. Dve leti pozneje je sledil strateški načrt za trajnostni razvoj za obdobje 2017–2021.[64] Od takrat so Zelenortski otoki ta cilj prestavili in si prizadevali, da bi do leta 2030 50 % energije proizvedli iz obnovljivih virov, do leta 2050 pa 100 %.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.cnn.com/videos/business/2020/01/31/cape-verde-renewable-energy-africa-mpa.cnn |title=Cape Verde races to rely solely on renewable energy |date=2020-02-01 |last= |first= |last2= |first2= |last3= |language=en |access-date=2026-01-01 |via=CNN Business}}</ref> Brezposelnost se hitro zmanjšuje in država je na dobri poti, da doseže večino razvojnih ciljev tisočletja ZN – vključno s prepolovitvijo ravni revščine iz leta 1990. Leta 2007 so se Zelenortski otoki pridružili Svetovni trgovinski organizaciji (STO), leta 2008 pa je država iz najmanj razvite države (LDC) prešla v državo s srednjim dohodkom (MIC).<ref>{{cite web |url=http://www.mfw4a.org/cape-verde/cape-verde-financial-sector-profile.html |title=MFW4A |website=MFW4A |access-date=31 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110513110352/http://www.mfw4a.org/cape-verde/cape-verde-financial-sector-profile.html |archive-date=13 May 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://data.worldbank.org/country/cape-verde |title=Cabo Verde – Data |publisher=World Bank |access-date=22 August 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811164323/http://data.worldbank.org/country/cape-verde |archive-date=11 August 2011 |url-status=live}}</ref> Zelenortski otoki imajo pomembno sodelovanje s Portugalsko na vseh ravneh gospodarstva, zaradi česar je svojo valuto najprej vezala na portugalski eskudo, leta 1999 pa na evro. 23. junija 2008 so Zelenortski otoki postali 153. članica WTO.<ref>{{cite web |url=http://www.wto.org/english/news_e/news08_e/acc_capverde_june08_e.htm |title=Cape Verde to join WTO on 23 July 2008 |publisher=WTO News |access-date=4 July 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080708091440/http://www.wto.org/english/news_e/news08_e/acc_capverde_june08_e.htm |archive-date=8 July 2008 |url-status=live}}</ref> V začetku januarja 2018 je vlada napovedala, da se bo minimalna plača zvišala z 11.000 CVE (118 EUR) na mesec, kar je začelo veljati sredi januarja 2018.<ref>{{cite news |title=Governo vai aumentar salário mínimo nacional de 11 para 13 mil escudos |url=http://asemana.publ.cv/?Governo-vai-aumentar-salario-minimo-nacional-de-11-para-13-mil-escudos |date=6 January 2018 |newspaper=A Semana |language=pt |access-date=8 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108142029/http://asemana.publ.cv/?Governo-vai-aumentar-salario-minimo-nacional-de-11-para-13-mil-escudos |archive-date=8 January 2018 |url-status=dead}}</ref> Skupna dodelitev Evropske komisije za obdobje 2008–2013, predvidena za Zelenortske otoke za reševanje »zmanjševanja revščine, zlasti na podeželju in v primestnih območjih, kjer ženske vodijo gospodinjstva, ter dobrega upravljanja«, znaša 54,1 milijona EUR.<ref>{{cite web |url=http://ec.europa.eu/europeaid/where/acp/country-cooperation/cape-verde/cape-verde_en.htm |title=European Commission |publisher=Ec.europa.eu |date=21 December 2012 |access-date=28 March 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130430214342/http://ec.europa.eu/europeaid/where/acp/country-cooperation/cape-verde/cape-verde_en.htm |archive-date=30 April 2013}}</ref> Strateška lega Zelenortskih otokov na križišču srednjeatlantskih zračnih in morskih poti se je okrepila z znatnimi izboljšavami v pristanišču Mindelo (Porto Grande) in na mednarodnih letališčih Sal in Praia. Mednarodno letališče Aristides Pereira je bilo odprto leta 2007, letališče Cesária Évora pa leta 2009. Ladjedelniški obrati v Mindelu so bili odprti leta 1983. Glavni pristanišči sta Mindelo in Praia, vendar imajo vsi drugi otoki manjše pristaniške objekte. Poleg mednarodnega letališča na Salu so bila letališča zgrajena na vseh naseljenih otokih. Vsa letališča razen letališč na Bravi in ​​Santo Antãu imajo redne zračne povezave. Arhipelag ima 3050 km cest, od katerih je 1010 km asfaltiranih, večina pa je tlakovanih. == Kultura == [[File:Chã das Caldeiras-Musiciens.jpg|thumb|Zelenortski otoki so zelo glasbeno ljudstvo; skupina Chã das Caldeiras je primer tega]] [[File:Cesária Évora (3).jpg|thumb|left|[[Cesária Évora]], pevka iz Zelenortskih otokov]] Za kulturo Zelenortskih otokov je značilna mešanica afriških in evropskih elementov, medtem ko sta jezik in religija evropskega izvora, številni drugi vidiki, kot sta ples in glasba, pa so edinstvena mešanica kulturne dediščine obeh različnih celin. Zelenortski prebivalci so znani po svoji muzikalnosti, ki jo dobro izražajo priljubljene prireditve, kot je karneval v Mindelu. Zelenortska glasba vključuje »afriške, portugalske in brazilske vplive«.<ref name=manuel>{{cite book |author=Peter Manuel |url=https://archive.org/details/popularmusicsofn0000manu |url-access=registration |pages=[https://archive.org/details/popularmusicsofn0000manu/page/95 95]–97 |title=Popular Musics of the Non-Western World |year=1988 |publisher=Oxford University Press |location=New York |access-date=19 November 2014 |isbn=978-0-19-506334-9}}</ref> Nacionalna glasba je ''morna'', melanholična in lirična pesemska oblika, ki se običajno poje v zelenortski kreolščini. Najbolj priljubljen glasbeni žanr po ''morni'' je ''coladeira'', sledita ji ''funaná'' in ''batuque''. [[Cesária Évora]] je bila najbolj znana zelenortska pevka na svetu, znana kot ''bosonoga diva'', ker je rada nastopala bosa na odru. Imenovali so jo tudi ''kraljica Morne''<ref>{{Cite news |last=Pareles |first=Jon |date=2011-12-19 |title=Cesária Évora, Singer From Cape Verde, Dies at 70 (Published 2011) |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2011/12/19/arts/music/cesaria-evora-morna-singer-from-cape-verde-dies.html |access-date=2021-01-13 |issn=0362-4331 |archive-date=19 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111219234208/http://www.nytimes.com/2011/12/19/arts/music/cesaria-evora-morna-singer-from-cape-verde-dies.html |url-status=live }}</ref> v nasprotju z njenim stricem Bano, ki so ga imenovali ''kralj Morne''. Izkušnje zelenortske diaspore se odražajo v številnih umetniških in kulturnih izrazih, kot je Évorina pesem ''Sodade''.<ref>{{Cite web |last=Kimeria |first=Ciku |date=13 April 2019 |title=Cesaria, the unlikely heroine for the country that treasures her indomitable spirit |url=https://qz.com/africa/1594655/cesaria-evoras-cape-verde-musical-legacy-lives-on/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190414140414/https://qz.com/africa/1594655/cesaria-evoras-cape-verde-musical-legacy-lives-on/ |archive-date=14 April 2019 |access-date=7 September 2019 |website=Quartz Africa}}</ref> Med drugimi pevkami so Sara Tavares, Lura in Mayra Andrade. Drug velik predstavnik tradicionalne glasbe Zelenortskih otokov je bil Antonio Vicente Lopes, bolj znan kot Travadinha in Ildo Lobo, ki je umrl leta 2004. Hiša kulture v središču mesta Praia se v njegovo čast imenuje Hiša kulture Ildo Lobo. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cape Verde}} {{Wikivoyage|Cape Verde}} * {{Official website|https://www.governo.cv/}}, Government of Cape Verde * [http://www.capeverdebreaks.com Klima] {{ikona en}} * [http://www.capeverdebreaks.com/gallery.html Cape Verde Photos] {{ikona en}} * [http://cape-verde-tourism.blogspot.com Zelenortski otoki - ''Morabeza''] {{ikona en}} * [http://www.BoaVistaCV.com Zelenortski otoki - otok Boa Vista] {{West Africa}} {{CPLP}} {{Države AU}} [[Kategorija:Makaronezija]] [[Kategorija:Zahodnoafriške države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Zelenortski otoki|*]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] {{normativna kontrola}} e40k3gr7uk2sroyqbjkb7eo22jnjnfi Rodoslovje 0 10181 6690377 6678432 2026-06-16T16:01:56Z MaksiKavsek 244409 6690377 wikitext text/x-wiki '''Rodoslóvje''', '''genealogíja''' ali {{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|rodopisje}}<ref>{{Navedi splet|title=Fran/iskanje/rodopisje|url=https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=rodopisje|website=Fran|accessdate=2026-03-04|language=sl}}</ref> je [[Pomožne zgodovinske vede|pomožna zgodovinska]] [[veda]], ki proučuje in dokumentira [[družina|družinsko]] poreklo, prednike in sorodnike. To vključuje [[ime]]na živih in preminulih sorodnikov, zakonske zveze in odnose. Z uporabo [[pisni viri|pisnih]] in [[ustni viri|ustnih virov]] pridemo do [[družinsko drevo|'''družinskega drevesa''']] ali '''rodovnika'''. == Etimologija == Beseda genealogija je nastala iz dveh [[stara grščina|starogrških]] besed: družina oziroma [[rasa]] in [[teorija]] oz. [[znanost]]. Pomeni iskanje [[prednik]]ov oziroma raziskovanje družinske zgodovine. Beseda rodovnik (pedigre), ki predstavlja genealoške rezultate v obliki dreves ali drugačnih zapisov, je nastala iz dveh [[latinščina|latinskih]] besed: ped ([[noga]]) in grus (žerjav) in izhaja iz znamenja, ki je podobno žerjavovi nogi in so ga uporabljali za [[indeks]]iranje potomcev v zgodnje[[Evropa|evropskih]] genealogijah. == Zgodovina == Rodoslovje je univerzalni fenomen, ki ga najdemo v vseh obdobjih in pri vseh [[narod]]ih, od najenostavnejših do komparativnih kompleksnih oblik. Je mednarodna veda v svojem namenu in interesu. Čeprav je dandanes v glavnem omejena na ameriške in evropske države, je bila obravnavana v vseh civiliziranih delih sveta. Kjerkoli je bila državna ureditev dedna [[monarhija]] ali [[aristokracija]] (npr. [[Kitajska]] in [[Japonska]]), je bila tako kot preteklost potrebna tudi genealogija. Ker je genealogija internacionalna znanost, se poskuša uvesti univerzalne oznake in okrajšave, da bi bil sistem izdelave [[rodovnik]]ov uniformen. Prvi mednarodni kongres [[heraldika|heraldike]] in genealogije je bil v [[Barcelona|Barceloni]] leta 1928 in je veliko pripomogel k interesu po svetu. Veliko držav ima danes društva za promoviranje genealoških raziskav in nekatere so celo ustanovile univerzitetna [[profesor]]ska mesta v tem sklopu. '''Rodoslovec''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|rodopisec}}<ref>{{Navedi splet|title=Fran/iskanje/rodopisec|url=https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=rodopisec|website=Fran|accessdate=2026-03-04|language=sl}}</ref>) mora poznati [[paleografija|paleografijo]], ki mu pomaga dešifrirati stare zapise (npr. cerkvene [[arhiv]]e ali zvitke) in [[kronologija|kronologijo]], tako da lahko prepozna različice [[koledar]]jev, leta vladavin itd. Znanje drugih jezikov, latinščine, grščine ali sodobnih jezikov je v veliko pomoč. Stari [[račun]]i, [[pečat]]i, skice, [[kovanec|kovanci]], [[medalja|medalje]], [[tapiserija|tapiserije]], slike, [[grob]]ovi, nagrobniki in [[spomenik]]i so lahko dobra informacija. Genealogija ni več rezervirana samo za visoko situirane, ampak se zanima za vse vrste ljudi. Ustna izročila so bila ključnega pomena v zgodnjih dneh civilizacije. Ko ni bilo pisnih dokumentov je bil edino spomin, skupaj z [[mnemotehnika|mnemoničnimi]] načini kot je [[rima]]; sredstvo, na katerega so se zanašali, da bi določili zgodovino. Genealoške informacije so bile ustno izročilo, pogosto kot vrsta imen npr. starih [[Irska|irskih]] kraljev. Včasih so bili v njih vključeni tudi pomembni dogodki. Dolge [[orient]]alske genealogije se vglavnem ukvarjajo samo z velikimi osebnostmi ali z [[vladar]]ji. Nemogoče je ugotoviti verodostojnost genealogij starih [[Indija|indijskih]] družin, ki so v drevesu indijskih vladarjev najstarejših obdobij. Ker ni nobenih drugih podatkov, bi bile lahko tudi izmišljene. Primer v [[Afrika|Afriki]], kjer naj bi bivši [[Etiopija|etiopski]] [[kralj]] pripadal zelo dolgi genealoški veji, ne bore biti dokazan. Kralj naj bi bil potomec iz zakona kralja [[Salomon]]a in kraljice Šebe, toda, ker je to ustno izročilo staro več kot 15 stoletij, nam je težko v dokaz. [[Stara zaveza]] vsebuje veliko genealogij, katerih namen je pokazati [[Adam]]ove, [[Noe]]tove in [[Abraham]]ove potomce. Ko so te genealogije postale del [[Judje|židovskih]] spisov, je postalo shranjevanje družinskih podatkov pomembno zaradi koncepta rasne čistosti. Med [[Gentili]] ([[hebrejščina|hebresjko]]: goy = nacija; kasnejši pomen pa je ''ne-Židi'') je bila ideja o božjem rodu izražena v zgodbah o [[heroj]]ih, katerim so skoraj vedno pripisovali očetovstvo bogov. V [[Stari Grki|grških]] in [[Rimljani|rimskih]] genealogijah so bili veliki ljudje po navadi potomci bogov ali pa smrtnikov, ki so postali božanstva. Začetki pisne družinske dokumentacije se začne v antičnem sredozemskem okolju, kjer so oralne genealogije postale [[poezija|pesmi]] in zgodovine. Toda izum [[pisava|pisave]] še ni naredil iz genealogije [[znanost]]. Pisci so se vbadali z njo ali po naključju ali zaradi skrbi o potomcih svojih bogov. Zapisovanje plemiških rodov se je začelo v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Prve [[kronika|kronike]] so zapisali [[menih]]i, ki so dokumentirali ustna izročila rodovnikov svojih kraljev. Od približno leta 1100 do 1500 so se genealogi osredotočili na izdelavo »modro-krvnih« rodovnikov. Sklicevanja na pravico do [[prestol]]a so pogosto vsebovala rodovniška drevesa, kot v primeru smrti [[Aleksander III Škotski|Aleksandra III Škotskega]] (1286) in njegove zakonite [[dedič|dedinje]] [[Margareta Norveška|Margarete Norveške]], ko je v letu 1290 prišlo do mnogih primerov domnevnih dedičev [[Škoti|škotske]] [[krona|krone]]. Včasih je bila resnica ovržena zaradi [[politika|političnih]] razlogov, toda v glavnem so srednjeveški evropski zapisi genealoško točni, po zaslugi njihovega prvotnega namena, tj. zapis zemljiških transakcij, [[davek|davkov]], zakonskih tožb – in ne oskrbovanja z genealoškimi informacijami. V tem obdobju so začeli nastajati tudi prvi rodovniki ''navadnih'' ljudi. == Predmet == Rodoslovje se običajno začne z rekonstrukcijo (biološko-genetskih ali pravnih) prednikov. Začenši z določeno osebo kot ''egom'' ("jaz") ali ''subjektom'' ("testni subjekt"), osnovno raziskuje prednike v naraščajoči liniji in njihove potomce v padajoči liniji. Takoj ko opis odnosov preseže zgolj predstavitev prednikov, se to imenuje "''raziskava družinske zgodovine''" – na primer s ciljem odkriti življenjske razmere bolj oddaljenih prednikov. === Rodoslovje in raziskave družinske zgodovine === Predmeti genealoških in družinskozgodovinskih raziskav so informacije, ki jih običajno zbirajo (amaterski) genealogi za rekonstrukcijo življenjskih zgodb, družine in sorodstva: * Tako imenovani "podatki s pokopališča": [[ime]], [[rojstvo]], [[posvojitev]], (civilna ali cerkvena) [[poroka]], [[smrt]] oseb. * Vzporedno z versko biografijo, tj. denominacijsko ali versko pripadnostjo in (kjer je to primerno) dogodki, kot so [[krst]], cerkvena poroka in [[pokop]]. * Odnosi med starši in otroki med posamezniki, na primer tudi v kontekstu testov očetovstva, ki jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje oz. biološko preverjanje rodovnikov. * Zakonska razmerja, vključno z ločitvami (poroka ne predstavlja sorodstva v mdr. nemškem pravnem smislu, temveč sorodstveno razmerje, ki spada na primer pod rodovni koncept sorodstva). * Odnosi z botri in pričami/družicami. * Črkovanje in različice imen in priimkov. * Kraji bivanja, specifični hišni naslovi, kmetije. * Poklici, izobrazba, nazivi, službe. * Mrtvorojenost, vzroki smrti. * Sodelovanje v zgodovinskih dogodkih, npr. vojnah. * (Portretne) fotografije. * Osebna pisma in druga pisanja. * Testi [[DNK-rodoslovje|DNK-rodoslovja]], predvsem kot pomoč pri identifikaciji bioloških sorodnikov ("ujemanje"); poleg tega tako imenovana "analiza prednikov" obljublja določitev biološke "etnične pripadnosti" onkraj konkretnih rodoslovnih povezav. === Specifična vprašanja === * Raziskave selitev * Raziskave o specifičnih poklicnih skupinah ali cehih (npr. učenjaki, pastorji, steklarji, mlinarji itn.) * Popoln vpis prebivalstva kraja v lokalni matični register * Raziskava gostilničarjev in kmetij (lastnikov gostiln in kmetij) * Ugotavljanje izgube prednikov prek sorodstva prednikov Ker je genealogija podpodročje zgodovinskih raziskav, so pogosto obravnavana tudi druga sorodna ali tesno povezana področja, kot so onomastika in heraldika, lokalna in vojaška zgodovina, vojni grobovi in ​​stopnje sorodstva. Samostojno področje rodoslovja in jezikoslovja je [[onomastika]] – raziskovanje imen, izvora, razširjenosti in pomena družinskih imen. == Raziskovalne metode in viri na Slovenskem == === Ustni viri === Ustvarjanje družinskega drevesa neke osebe zahteva dolgotrajno raziskovanje natančnih podatkov o vseh prednikih in praviloma tudi potomcih; to zbiranje informacij lahko traja več let. Šele ko je poznan najstarejši znani prednik, se lahko začne grafični prikaz zbranih podatkov o sorodstvu. Prve podatke o prednikih je najprimerneje začeti zbirati v krogu družine. Starše in stare starše vprašamo, kaj vedo o svojih prednikih, ter zabeležimo osnovne rodoslovne podatke. To so ime in priimek, datum in kraj rojstva, datum in kraj poroke, datum in kraj smrti (lahko tudi druge podatke, na primer kraj pokopa). Pri ženskah je nujno zabeležiti dekliški priimek. Poleg osnovnih podatkov lahko po želji zberemo tudi podatke o še živečih sorodnikih in njihovih potomcih ter različne družinske zgodbe, anekdote in spomine. S tem so narejeni prvi koraki v rodoslovju, raziskovanju lastnega rodu. === Pokopališča === Priporočeno je obiskati tudi [[pokopališče]] in fotografirati ali prepisati podatke z nagrobnikov. Društveni projekt slovenskega rodoslovnega društva ''Register slovenskih pokopališč'' omogoča digitalni dostop do okoli 70 % slovenskih pokopališč, preko spletne strani [https://en.geneanet.org/cemetery/geo/SVN/slovenia Geneanet] (stanje januar 2026, 341.500 nagrobnikov).<ref>{{Navedi splet|title=Preko 337.000 nagrobnikov|url=https://rodoslovje.si/preko-337-000-nagrobnikov/|website=Slovensko rodoslovno društvo|date=2022-10-11|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI}}</ref> === Svetovni splet kot vir podatkov === Pomemben vir rodoslovnih informacij je svetovni splet, vendar ima tudi svoje omejitve. Na eni strani omogoča dostop do številnih uporabnih podatkov, digitaliziranih virov in raziskovalnih orodij. Na drugi strani pa vsebuje precej netočnih ali zavajajočih informacij, zato je pri njihovi uporabi potrebna previdnost; kadar je mogoče, je podatke treba preveriti. Na spletu obstaja veliko strani, ki proti plačilu ponujajo rodoslovne podatke, mdr. iz oseb rodovnikov in reprodukcij dokumentov. Zanesljivost takšnih ponudb je pogosto vprašljiva, saj so podatki pogosto povzeti iz družinskih dreves, ki so jih na portale naložili posamezni uporabniki. Ker takšne platforme praviloma ne preverjajo točnosti podatkov, rezultati pogosto temeljijo le na ujemanju imen ali drugih osnovnih podatkov, kar lahko vodi do napačnih povezav med osebami. Takšne baze podatkov so dostopne preko portalov [https://www.ancestry.com/search/ Ancestry], [https://www.familysearch.org/en/search/ FamilySearch], [https://www.myheritage.si/research MyHeritage], [https://www.geni.com/ Geni] itd. Slovensko rodoslovno društvo vodi tudi svoj (slovenski) [http://www.genealogy.si/index.html Rodoslovni indeks]. === Arhivi === ==== Cerkveni ==== Ko zmanjka ustnih virov, se rodoslovno raziskovanje nadaljuje z iskanjem podatkov v pisnih dokumentih. Najpomembnejši vir predstavljajo [[matične knjige]], ki pa jih je kmalu treba povezovati in umeščati v zgodovino določenega kraja in župnije. Pri raziskovanju praviloma iščemo zapise v župniji, kjer je bil opravljen določen (cerkveni) dogodek ([[krst]], [[poroka]], [[pokop]]). Tako na primer krstni zapis iščemo v župniji kraja rojstva, medtem ko mrliški zapis najdemo v župniji kraja smrti. Tako rodoslovec prične iskati primarne zgodovinske vire, ki jih hranijo arhivi in so javnosti prosto dostopni. Za začetnika je priporočljivo, da osebno obišče arhiv in zaposlene arhiviste poprosi za pomoč pri iskanju informacij o arhivskem gradivu. Matične knjige, ki so stare najmanj sto let in drugo gradivo se hrani v cerkvenih arhivih posameznih nadškofij in so v veliki večini digitalizirane na spletni strani [https://data.matricula-online.eu/sl/ '''Matricula''']. Matične knjige, pri katerih se je zadnji zapisan dogodek zgodil pred manj kot sto leti se večinoma hranijo na [[Upravne enote Slovenije|Upravnih enotah]]. Okvirno velja naslednja razdelitev: * Istra, Goriška, Kras, Primorska in deloma Notranjska – [[Škofijski arhiv Koper]]<ref>{{Navedi splet|title=Arhivski fondi {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-11}}</ref> * Gorenjska, Dolenjska, Ljubljana in deloma Notranjska – [[Nadškofijski arhiv Ljubljana]]<ref>{{Navedi splet|title=Arhivski fondi {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-11}}</ref> * Štajerska, Koroška, Prekmurje, Prlekija in Savinjska – [[Nadškofijski arhiv Maribor]]<ref>{{Navedi splet|title=Arhivski fondi {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-11}}</ref> V praksi je vedno potrebno preveriti, kje se gradivo dejansko nahaja, saj vse matične knjige še niso prenesene v arhive. Obstajajo tudi izjeme; del gradiva z območja Goriške se na primer hrani v arhivu v [[Gorica|Gorici]]. ==== Civilni ==== Na voljo so še civilni arhivi, ki skrbijo za javno arhivsko gradivo. Osrednji je [[Arhiv Republike Slovenije]], sledijo pa mu regionalni zgodovinski arhivi ter arhivi sodišč, šol in drugih javnih ustanov, ki so dolžni hraniti arhivsko gradivo, ki nastaja pri njihovem delu. Regionalni arhivi hranijo arhivsko gradivo lokalnih skupnosti, če ti ne ustanovijo lastnega arhiva za varstvo svojega javnega arhivskega gradiva. To so: * '''[[Zgodovinski arhiv Ljubljana]]''', ki pokriva območje naslednjih [[Upravne enote Slovenije|upravnih enot]]: Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Vrhnika. * '''[[Zgodovinski arhiv Ptuj]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ormož, Ptuj. * '''[[Pokrajinski arhiv Maribor]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica. * '''[[Pokrajinski arhiv Koper]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana. * '''[[Pokrajinski arhiv Nova Gorica]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin. * '''[[Zgodovinski arhiv Celje]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi, Žalec. Slovenski arhivi vsebine fondov že objavljajo na spletu. '''[https://vac.sjas.gov.si/vac/ VAČ]'''-iskalnik po vzajemnem informacijskem sistemu slovenskih regionalnih arhivov za mnoge raziskovalce predstavlja prvo seznanitev z informacijami o arhivskem gradivu, ki ga hranijo v posameznem arhivu. Podatke je mogoče iskati po polnem tekstu, po strukturi arhiva, po določenih poljih in po deskriptorjih. Najdeno popisano arhivsko gradivo je mogoče naročiti v čitalnicah pristojnih arhivov osebno, po telefonu ali e-pošti. Za rodoslovce je zelo uporaben vir [[Franciscejski kataster|francisejski kataster]], ki ga je ARS digitaliziral in je na voljo za uporabo preko spleta. Kadar spletna ločljivost ne zadošča za branje kart, jih je pri arhivu mogoče naročiti (posamične po e-pošti ali več listov na CD). Osnovne enote za izdelavo franciscejskega katastra so bile katastrske občine, ki so bile izoblikovane že ob izdelavi [[Jožefinski kataster|jožefinskega katastrskega]] (ki je prav tako pomemben rodoslovni vir za konec 18. stoletja, 1784–1790), zato je potrebno poznati njihov ustroj, da lahko poiščemo prave karte za obdobje 1823–1869. === Drugi spletni viri === Rodoslovci najdejo marsikaj uporabnega tudi med spletnimi objavami drugih, ustanov, še zlasti [[Knjižnica|knjižnic]]. Take so digitalne zbirke na spletnem portalu [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]] – [https://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], na portalu [https://www.sistory.si/ SiStory] in na portalu [https://www.kamra.si/ Kamra], preko katerih lahko uporabniki brezplačno dostopajo do digitaliziranih časopisov, knjig, uradnih listov idr. kulturne dediščine. V evropskem merilu je zanimiv portal [https://www.europeana.eu/sl Europeana] – evropska digitalna knjižnica z digitaliziranimi slikami, besedili itn. Podobno kot Dlib ima [[Avstrija]] vzpostavljeno stran [https://anno.onb.ac.at/ ANNO], kjer so dostopni avstrijski časopisi. Na spletu so postali dostopni tudi uradni listi avstrijskih dežel – dvojezične izdaje za slovenske dežele so dostopne v sistemu [https://alex.onb.ac.at/rbg_nichtdeutsch.htm ALEX]. Med vojnimi arhivi so spletno dostopni podatki Mednarodne agencije za vojne ujetnike o 10 milijonih internirancev med leti 1914–1918 ([[Prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]]), med katerimi je 8 milijonov vojakov, ostalo pa so civilisti. Na portalu [https://www.sistory.si/ww1?p=1-20 SiStory] deluje spletni iskalnik žrtev 1. svetovne vojne na Slovenskem. Na [https://www.sistory.si/ww2?p=1-20 Sistory]-ju je vzpostavljen tudi register žrtev med prebivalstvom na območju RS med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] in neposredno po njej. Oba seznama je upostavil [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštitut za novejšo zgodovino]], ki strokovni in laični javnosti dovoljuje dopolnjevanje zbirke. == Rodoslovna programska oprema == * [http://www.legacyfamilytree.com/ Legacy Family Tree] * [https://www.geni.com/home/ Geni Family Tree] - tudi v slovenščini. * [http://familytreemaker.com/ Family Tree Maker] * [http://www.ancquest.com/ Ancestral Quest] * [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/gene/ Gene] - za OS Apple-Macintosh. * [https://www.geni.com/ Geni] * [http://www.bkwin.org/version6.htm Brother's Keeper] Brother's Keeper - tudi v slovenščini. * [http://gramps-project.org/ GRAMPS] - za Linux, BSD, Solaris in Windows; brezplačni, odprtokodni in tudi v slovenščini. * [http://www.myheritage.si/family-tree-builder MyHeritage] MyHeritage Family Tree Builder - tudi v slovenščini. == Glej tudi == * [[Rodoslovna neskladja v Svetem pismu (Geneza)]] * [[Seznam rodoslovnih izrazov]] * [[Seznam slovenskih rodoslovcev]] * [[Slovensko rodoslovno društvo]] == Sklici == <references /> == Viri == * {{Cite book|author=Hawlina|title=Rodoslovni priročnik|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2008|first=Peter|cobiss=235440640}} * {{Cite book|author=Hohkraut|author2=Stanojević|author3=Košir|title=Rodoslovni priročnik Slovenskega rodoslovnega društva|publisher=Slovensko rodoslovno društvo|location=Šempas|year=2020|first=Matej|first2=Jasmina|first3=Jožek|cobiss=27407107}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Arhivski priročnik za rodoslovce|publisher=J. Toplišek|location=[S. l.]|year=2017|first=Janez|cobiss=1944693}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Rodoslovje: vodnik po poteh naših prednikov|location=Ljubljana|year=2018|first=Janez|publisher=Lingula|cobiss=294244864}} * {{Navedi splet|url=https://lampreht.com/brezplacno-druzinsko-drevo/|title=Brezplačno družinsko drevo|accessdate=2026-03-11|website=lampreht.com|last=Lampreht|first=Rajmund}} * {{Navedi splet|url=https://rodoslovje.si/arhivi/|title=Rodoslovje - Arhivi|accessdate=2026-03-19|website=rodoslovje.si}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|rodoslovje|Rodoslovje}} * [http://www.wikitree.org/ WikiTree.Org] * [http://www.conce.com/ conce Genealogic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060829215627/http://www.conce.com/ |date=2006-08-29 }} * [http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/rod.htm Slovensko rodoslovje] * [http://rodoslovje.si/index.php/sl/ Slovensko rodoslovno društvo] * [http://genealogy.ijp.si/ Genealogy and Heraldry in Slovenia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040817001708/http://genealogy.ijp.si/ |date=2004-08-17 }} * [http://s3.invisionfree.com/Rodoslovje Slovenski rodoslovni forum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040804132502/http://s3.invisionfree.com/Rodoslovje |date=2004-08-04 }} * [http://www.rodoslovje.com/ziz/ziz.htm Zgodovinski imenik župnij in domačih priimkov] * [https://dnk.rodoslovje.si/#map Slovenska genetska dediščina] [[Kategorija:Zgodovinske vede]] [[Kategorija:Rodoslovje|*]] {{normativna kontrola}} 7aanawpx37nah8pz7x4w4j9s1ove2ox Predsednik Vlade Republike Slovenije 0 14015 6690631 6685542 2026-06-17T10:24:44Z VidicK01 193275 /* Predsedniki vlade Republike Slovenije */ štetje dni Janševe vlade, ne Golobove 6690631 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = 1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Janez Janša]] | acting = | incumbentsince = 4. junij 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je mandat pričel 4. junija 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedala ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || '''[[Boris Kidrič]]'''<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || '''[[Miha Marinko]]'''<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || '''[[Boris Kraigher]]'''<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || '''[[Viktor Avbelj]]'''<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 29. april 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || '''[[Janko Smole]]'''<br />{{small|(1921–2010)}} || 29. april 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || '''[[Stane Kavčič]]'''<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || '''[[Andrej Marinc]]'''<br />{{small|(1930–2025)}}|| 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || '''[[Anton Vratuša]]'''<br />{{small|(1915–2017)}} || 9. maj 1978 || 16. julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || '''[[Janez Zemljarič]]'''<br />{{small|(1928–2022)}} || 16. julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| '''[[Dušan Šinigoj]]'''<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="12" |[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" width="1%" | ! rowspan="2" width="10%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="25%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! rowspan="2" width="5%" | Vlada ! rowspan="2" width="10%" |Koalicija ! rowspan="2" width="5%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! rowspan="2" width="10%" |[[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|1.]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|C {{small|(1990)}}]] | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[2. vlada Republike Slovenije|2.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1. {{small|(1992)}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | [[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | [[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|2. {{small|(1996)}}]] |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| [[5. vlada Republike Slovenije|5.]] | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2 | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|3. {{small|(2000)}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | [[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|4. {{small|(2004)}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | [[9. vlada Republike Slovenije|9.]] | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|5. {{small|(2008)}}]] | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|10.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} | rowspan=3 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|6. {{small|(2011)}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|11.]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|12.]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|7. {{small|(2014)}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|13.]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levice]]}} | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|8. {{small|(2018)}}]] |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|14.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| 4. junij 2026 | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1|2026|6|4}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|15.]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] | rowspan=2 |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|9. {{small|(2022)}}]] |- | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | [[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 4. junij 2026 | trenutni | {{age in days|2026|6|4}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[16. vlada Republike Slovenije|16.]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|10. {{small|(2026)}}]] |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:04/06/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 04/06/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] eu2esovxp65hxkkpcbjz18w0915fwpn Slovenska obveščevalno-varnostna agencija 0 19961 6690644 6537027 2026-06-17T11:00:27Z GoznikarT 177331 dodajanje novega direktorja 6690644 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox Government agency | agency_name = Slovenska obveščevalno-varnostna agencija | nativename_a = | nativename_r = | logo = | logo_width = 200px | logo_caption = Logotip Slovenske obveščevalno varnostne agencije | seal = Sova_logo.png | seal_width = 200px | seal_caption = Logotip Slovenske obveščevalno varnostne agencije | formed = 17. junij 1993 | headquarters = SOVA<br/> Stegne 23c, 1000 Ljubljana, Slovenija | employees = zaupno | budget = zaupno | chief1_name = Janez Stušek | chief1_position = direktor | parent_agency = brez (neodvisna vladna agencija) | child1_agency = | child2_agency = | website = {{URL|http://www.sova.gov.si/}} | footnotes = }} '''Slovenska obveščevalno-varnostna agencija''' (kratica '''SOVA''') je [[slovenija|slovenska]] osrednja civilna [[obveščevalna služba|obveščevalna]] in [[varnostna služba]], oblikovana po mednarodnem priznanju samostojne in suverene države [[Slovenija|Slovenije]], ki varuje nacionalne interese doma in v tujini. Kot vladna služba je podrejena [[predsednik Vlade Republike Slovenije|predsedniku Vlade Republike Slovenije]]. == Delovno področje == Sova je samostojna vladna služba. Svoje naloge opravlja na podlagi zakona in v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, sprejetega v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1884 Zakon o Sovi] v 2. členu opredeljuje tri osnovne naloge agencije: # pridobivanje podatkov; # vrednotenje podatkov; # posredovanje informacij iz tujine ali v povezavi s tujino. Delovno področje agencije zajema obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno razsežnost delovanja. Med njene temeljne naloge sodi delovanje pri zaščiti nacionalnih interesov na varnostnem, političnem in gospodarskem področju oziroma zagotavljanje nacionalne varnosti. Temu je prilagojena tudi organizacijska struktura agencije. Delokrog in pristojnosti agencije, oblike sodelovanja z drugimi državnimi organi ter uveljavljene oblike nadzora. Na obveščevalnem področju gre za pridobivanje podatkov iz tujine, pomembnih za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države. Ker učinkovite obveščevalne dejavnosti ni mogoče izvajati brez protiobveščevalne podpore in obratno, se obveščevalno in protiobveščevalno delo v agenciji prepletata tudi na področju pridobivanja podatkov o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi z njo ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev. Varnostna dejavnost agencije poteka v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi in službami, predvsem tistimi, katerih osnovna dejavnost je skrb za varnostne zadeve v državi. Omenjeno sodelovanje je še zlasti pomembno pri varnostnem preverjanju in posredovanju podatkov, pomembnih za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Vendar je treba pri tem poudariti, da agencija tovrstne podatke pridobiva pri izvrševanju svojih nalog, s pridobivanjem podatkov iz tujine ali v povezavi z njo. Pri opravljanju nalog iz 2. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1884 ZSOVA] agencija sodeluje oziroma izmenjuje podatke tudi s tujimi obveščevalnimi in varnostnimi službami ter tako prispeva k zagotavljanju nacionalne in mednarodne varnosti. Agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti, pa še predsednika republike, predsednika državnega zbora in pristojne ministre, pristojna ministrstva in druge organe državne uprave, ki jim posreduje tudi podatke z njihovega delovnega področja, da bi lahko predlagali oziroma sprejeli določene ukrepe. Državni organi so na zahtevo agencije slednji dolžni posredovati podatke in informacije, pomembne za izvajanje njenih nalog. == Nadzor nad delom SOVE == V demokratičnih državah je delovanje varnostnih in obveščevalnih služb stalno nadzorovano, zlasti z vidika varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zakonitosti in strokovnosti njihovega dela. Tudi Republika Slovenija je del skupnosti demokratičnih držav, zato je delovanje njenih obveščevalnih in varnostnih služb pod drobnogledom več ustanov. Sovo pri njenem delu nadzorujejo: varuh človekovih pravic, vrhovno sodišče, pristojna komisija državnega zbora, vlada, računsko sodišče in proračunska inšpekcija, javnost in informacijski pooblaščenec. Poleg zunanjih oblik je v agenciji zagotovljen tudi notranji nadzor. Varuhu človekovih pravic, ki je pristojen za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, morajo slednji, med njimi tudi Sova, na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njegove pristojnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave. Sodni nadzor izvaja predvsem predsednik Vrhovnega sodišča, ki s pisno odredbo dovoljuje izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov, opredeljenih v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1884 ZSOVA]. Agencija je dolžna predsednika Vrhovnega sodišča obvestiti o prenehanju uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov. Pristojna komisija [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] izvaja nadzor nad agencijo v skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3455 Zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb]. Posebne pristojnosti ima komisija pri nadzorovanju zakonitosti uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov, saj ima vpogled v dokumentacijo o uporabi le-teh, lahko pa si ogleda tudi naprave in prostore, ki jih agencija pri tem uporablja. Komisija izvaja nadzor tudi z obravnavo celovitega poročila o delu in finančnem poslovanju agencije v preteklem letu in programa dela za tekoče leto. Oba dokumenta ji v obravnavo predloži Vlada Republike Slovenije. Agencija vsake štiri mesece, po potrebi pa tudi zunaj tega roka, komisiji poroča o izvrševanju svojih splošnih dejavnosti. Vlada opravlja strokovni nadzor nad delom Sove s spremljanjem njenih aktivnosti in rezultatov dela. Agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika državnega zbora in pristojne ministre. Podatke o svojih ugotovitvah agencija posreduje tudi pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje svojih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe. Agencija pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja tudi za potrebe Sveta za nacionalno varnost in delovnih teles državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja. Nadzor porabe proračunskih sredstev Sove opravljata proračunska inšpekcija ministrstva za finance in računsko sodišče. Proračun agencije je javen. Nadzor javnosti ni posebej opredeljen, izraža pa se predvsem v javnem mnenju o agenciji, medijski odmevnosti njenega dela in komentarjih javnosti na nekatere njene postopke. Tudi spletna stran omogoča vpogled javnosti v delo Sove. Temeljna naloga notranjega nadzora je ugotavljanje, ali so bili na ustrezen način izvedeni in dokumentirani vsi postopki, ki jih določajo zakon, podzakonski akti in druga navodila.<br /> == Strategija razvoja == Na dan Sove, 17. junija 2019, je direktor agencije [[Rajko Kozmelj]] podpisal Strategijo razvoja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije kot deležnika obveščevalno-varnostne skupnosti v Republiki Sloveniji. == Zgodovina == Svoj današnji naziv – Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je agencija dobila 17. junija 1993, predhodno pa je bila znana kot [[Varnostno informativna služba]]. Decembra leta 2022 je SOVA po namigih tujih obveščevalnih služb odkrila dva ruska vohuna, ki sta se predstavljala kot argentinska državljana Maria Rosa Mayer Muños in Ludwik Gisch, katerih persono sta gradila več kot 10 let in sta Slovenijo uporabljala kot bazo za delovanje tudi in okoliških državah. Po prisluškovanju in sledenju so odkrili, da je družina in podjetji osumljencev le krinka, njuni pravi imeni sta Ana Dulceva in Artem Dulcev. V Sloveniji je bila njuna glavna tarča evropska Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, v tujini pa sta vodila druge agente.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=V Sloveniji prijeta ruska vohuna na sojenju priznala krivdo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sloveniji-prijeta-ruska-vohuna-na-sojenju-priznala-krivdo/716583|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-31|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Pomemben del njune naloge je bilo zmanjševanje javne podpore zvezi [[NATO]] in širjenje ruskih narativov ter [[Dezinformacija|dezinformacij]].<ref>{{Navedi splet|title=Podrobnosti s sojenja: vloga ruskih vohunov pomembnejša, kot smo mislili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ko-sta-prejela-informacijo-z-ruske-ambasade-sta-krivdo-priznala.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> Vohuna sta bila obsojena na zaporno kazen, po kateri sta bila izgnana in vključena v izmenjavi za različne osebe zaprte v Rusiji.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=EKSKLUZIVNI POSNETKI: Ruska vohuna z družino poletela iz Slovenije, Biden telefoniral Golobu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-vohuna-z-druzino-poletela-iz-slovenije-biden-telefoniral-golobu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> Hkrati je SOVA po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] spremljala porast števila nenavadno starih ruskih »študentov«, osem od katerih je bilo kasneje zaradi širjenja ruske propagande in impersoniranja slovenskih uradnikov tudi izgnanih.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Ruski vohunski par spravil Črnuče v Wall Street Journal|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ruski-par-spravil-crnuce-v-wall-street-journal|website=www.delo.si|accessdate=2024-06-18|language=sl}}</ref> == Direktorji SOVE == * [[Miha Brejc]] (1990 - 1993) * [[Janez Sirše]] (1993) * [[Silvan Jakin]] (1993) * [[Drago Ferš]] (1993 - 1999) * [[Tomaž Lovrenčič]] (01.2000 - 01.06.2002) * [[Iztok Podbregar]] (01.06.2002 - 01.10.2006) * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] (01.10.2006 - 14.09.2007) * [[Andrej Rupnik]] (14.09.2007 - 22.7.2010) * [[Sebastjan Selan]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/114563 |title=Delo.si - Vlada nepričakovano razrešila direktorja Sove |accessdate=2010-07-22 |archive-date=2023-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230511003223/https://www.delo.si/clanek/114563/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230511003223/https://www.delo.si/clanek/114563/ |date=2023-05-11 }}</ref> (22.7.2010 - 10.2.2012) * [[Damir Črnčec]]<ref>[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2012021005746498 Večer: Prve vladne kadrovske čistke, razrešili direktorja Sove]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (10.2.2012 - 21.03.2013) * [[Stane Štemberger]] (21.03.2013 - 22.10.2014) * [[Andrej Oček]] (22.10.2014 - 27.11.2014) * [[Zoran Klemenčič]] (27.11.2014 - 28.09.2018) *[[Rajko Kozmelj]] (28.09.2018 - 14.04.2020<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SOVA/Dokumenti/Izjava-17.-marec-2020.pdf|title=Obvestilo o odstopu direktorja Sove mag. Rajka Kozmelja|date=17. 3. 2020|accessdate=22. 3. 2020 |publisher=SOVA}}</ref>) * [[Janez Stušek]] (14.04.2020 - 01.06.2022) *[[Joško Kadivnik]] (vršilec dolžnosti od 2. junija do 1. decembra 2022; direktor od 2. decembra 2022 do 4. junija 2026)<ref name="kadivnik-gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/en/state-authorities/government-offices/slovenian-intelligence-and-security-agency/about-the-agency/josko-kadivnik/ |title=Joško Kadivnik |website=GOV.SI |publisher=Slovenian Intelligence and Security Agency |accessdate=17. junij 2026 |language=en }}</ref><ref name="stusek-2026-gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/ |title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije |website=GOV.SI |publisher=Vlada Republike Slovenije |date=4. junij 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> *[[Janez Stušek]] (od 5. junija 2026)<ref name="stusek-2026-gov" /><ref name="stusek-2026-rtv">{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celo-policije-danijel-lorbek-vodenje-sove-prevzema-janez-stusek/784368 |title=Na čelo policije Danijel Lorbek, vodenje Sove prevzema Janez Stušek |author=Al. Ma. |website=RTV Slovenija |date=4. junij 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref><ref name="stusek-2026-sta">{{Navedi splet |url=https://www.sta.si/3563488/vlada-za-sefa-sove-imenovala-janeza-stuska |title=Vlada za šefa Sove imenovala Janeza Stuška |website=STA |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=4. junij 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam obveščevalnih služb]] * [[Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.sova.gov.si/ Slovenska obveščevalno-varnostna agencija] {{-}} {{VladaSLO}} {{mil-stub}} [[Kategorija:Slovenske varnostno-obveščevalne službe]] [[Kategorija:Službe Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} 1d3fsvxwk9nwh6lxyka1qw7bkhtn3c3 Germani 0 23459 6690299 6652434 2026-06-16T12:59:46Z ~2026-35110-98 261712 pravopisna napaka 6690299 wikitext text/x-wiki [[File:Germanic Tribes in the Roman Imperial Period.png|thumb|Rekonstrukcija poselitvenega območja germanskih plemen v provincialnem rimskem obdobju]] '''Germani''' sestavljajo veliko, jezikovno in plemensko sorodno skupino indoevropskih ljudstev, katerih pradomovina je bila današnja južna [[Švedska]], [[Danska]], [[Schleswig-Holstein]] in [[Severnoevropsko nižavje]] (med rekama [[Weser]] in [[Odra]]). Značilnosti germanskih jezikov vključujejo določene glasovne spremembe v primerjavi z rekonstruiranim protoindoevropskim jezikom, ki je skupno znan kot germanski ali prvi glasovni premik. Območje naselitve, ki so ga naseljevala germanska ljudstva, so Rimljani imenovali ''[[Velika Germanija|Germania Magna]]''. Od začetka našega štetja naprej so stiki z Rimljani oblikovali germanski svet, tako kot se je razvoj [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] vse bolj prepletal z germanskim svetom. V pozni antiki, med obdobjem [[Preseljevanje ljudstev|selitve ljudstev]], so se številna plemena postopoma razširila proti vzhodu do reke [[Visla|Visle]], proti zahodu do reke [[Ren]] in proti jugu do [[Majna|Majne]], spuščajoč se celo do [[Donava|Donave]] in [[Karpati|Karpatov]]. Nekateri so oblikovali večje konfederacije in na koncu napadli Rimsko cesarstvo. Njihov glavni cilj je bil deliti bogastvo cesarstva, ne da bi nameravali uničiti njegove strukture in kulturo. Nekatere od teh skupin so na ozemlju [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]], ki je propadlo okoli leta 476, ustanovile kraljestva po vzoru starorimskih. Elementi germanske religije in verskih običajev so bili med drugim prilagojeni sprejetemu krščanstvu s pomočjo prilagoditev. Danes so to območja Nemčije in Avstrije, Švice, Francije, Anglije, zahodne Poljske, severne Italije, Danske, Norveške, Švedske, Liechtensteina, Luksemburga, Nizozemske in Sudetov (Češke republike). Novejše raziskave vse bolj kritično gledajo na skupni izraz ''germanska ljudstva'', saj se tako imenovane skupine nikoli niso videle kot enotna entiteta, temveč je izraz zgolj zunanja oznaka, ki zakriva razlike.<ref>Siehe etwa die Beiträge in: Matthias Friedrich; James M. Harland (Hrsg.): ''Interrogating the 'Germanic'. A Category and its Use in Late Antiquity and the Early Middle Ages''. Berlin: de Gruyter 2020.</ref> Ta članek opisuje splošno zgodovino germanskih ljudstev, ki se začne pred našim štetjem in se nadaljuje v pozno antiko in zgodnji srednji vek. Znanstveniki obravnavajo tudi zgodovino Skandinavije do srednjega veka v germanskem kontekstu. Zgodovina posameznih plemen, germanska mitologija in germansko plemensko pravo so predmet drugih člankov. == Izraz == === Izvor in razvoj pomena v antiki === Izvor izraza ''Germanoí'' ({{langx|el|Γερμανοί}}; {{langx|la|Germani}}), ostaja nezadovoljivo pojasnjen. Njegov jezikovni in etimološki izvor ter natančna starost prav tako ostajata nejasna. Zgodovinske raziskave so obravnavale jezikovne korenine v latinščini, keltskih in germanskih jezikih. Občasno predlagana povezava z germanskim ''*gaizaz'', 'ger, met kopja', se zdaj šteje za ovrženo. Izpeljava iz latinskega ''germānus'', 'telesni, pristen, resničen', ki jo je predlagal [[Strabon]], se zaradi fonetičnih razlogov prav tako šteje za malo verjetno.<ref name=Strabon_7,1,2>Strabon, ''Geographie'' 7, 1, 2. Strabon versteht den Germanennamen dabei bezeichnenderweise als „die echten Gallier“ (ὡς ἂν γνησίους Γαλάτας φράζειν βουλόμενοι).</ref> Keltska etimologija je torej najverjetnejša razlaga. Upoštevajo se tudi korenine staroirskega ''gair'', 'sosed' ali ''gairm'', 'jokati', iz katerih izhajajo poimenovalni motivi 'sosedje' in 'jokajoči'.<ref>Wolfgang Pfeifer: ''Etymologisches Wörterbuch des Deutschen'', München 2000, S. 434.</ref> V antiki je izraz ''germanski'' služil kot etnološki krovni izraz za veliko skupino ljudstev, ki so živela med [[Kelti]] in [[Skiti]]. Zato je šlo predvsem za oznako, ki so jo drugi dali določenim ljudstvom, in le v manjši meri, verjetno sekundarno, za samopoimenovanje germanskih ljudstev. Pred [[Julij Cezar|Cezarjevimi]] [[Galske vojne|galskimi vojnami]] (58–52 pr. n. št.) so ljudstva, ki so živela vzhodno od [[Ren]]a, ostala večinoma zunaj zavedanja starodavnih opazovalcev in ko so se prvič seznanili z njimi, so jih sprva imeli za Kelte ali pa se vsaj niso izrecno razlikovali od njih. Najstarejši zgodovinski zapisi o germanskih kulturah izvirajo iz srečanj z Grki in Rimskim cesarstvom; lastni pisni zapisi, kot so [[runa|runski]] napisi, so najdeni šele po našem času. Poročila starodavnih avtorjev o germanskih ljudstvih pogosto niso temeljila na njihovih lastnih opažanjih, temveč na govoricah. Grški popotnik [[Piteas]] iz Masalije (danes [[Marseille]]) je že leta 330 pr. n. št. poročal o deželah okoli Severnega morja in ljudstvih, ki so tam živela. Vzhodnogermanski [[Bastarni]] so od okoli leta 200 pr. n. št. napredovali proti jugovzhodu v današnjo vzhodno [[Romunija|Romunijo]] in se od leta 179 pr. n. št. naprej zapletli v konflikte z Makedonci in drugimi ljudstvi na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Okoli leta 120 pr. n. št. so se [[Kimbri]], [[Tevtoni]] in [[Ambroni]] preselili proti jugu in Rimljanom zadali več hudih porazov ([[Kimbrska vojna]]). Najstarejši dokaz, ki se včasih navaja za ime ljudstva, so ''[[Fasti]] Capitolini'' iz leta 222 pr. n. št.<ref>Wolfram Euler und Konrad Badenheuer: ''Sprache und Herkunft der Germanen. Abriss des Protogermanischen vor der Ersten Lautverschiebung.'' Inspiration Un Limited, Hamburg und London 2009, S. 12.</ref> Tam [[Mark Klavdij Marcel]] omenja zmago ''de Galleis et Germaneis'' ('nad Galci in Germani') pri Klastidiju. Vendar pa je ta omemba imena za germanska ljudstva lahko tudi kasnejša predelava v kontekstu [[Gaj Avgust Oktavijan|avgustovega]] urejanja ''Fasti Capitolini''.<ref>Vgl. Franz Schön: ''Germanen sind wir gewesen?''. In: Eckart Olshausen, Holger Sonnabend (Hrsg.): ''„Trojaner sind wir gewesen“ – Migrationen in der antiken Welt''. Stuttgart 2002, S. 167 ff., hier S. 172.</ref> Prva nedvoumna uporaba imena za germanska ljudstva se pojavlja okoli leta 80 pr. n. št. v spisih [[Posidonij]]a.<ref>Poseidonios von Apameia, ''Historien'', Buch 30. Auch der Text des Poseidonios ist allerdings nur durch ein Zitat bei Athenaios (um 190 n.&nbsp;Chr.) belegt.<br />Vgl. Gustav Stümpel: ''Name und Nationalität der Germanen. Eine neue Untersuchung zu Poseidonios, Caesar und Tacitus''. Dieterich, Leipzig 1932; Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier S. 183 ([http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_1884 Artikel] abgerufen über Germanische Altertumskunde Online (GAO) bei De Gruyter Online).</ref> Izraz se je sprva nanašal le na majhno plemensko skupino v belgijski regiji Spodnji Ren, katere ozemlje je prvotno bilo na desnem bregu Rena. Posidonij opisuje, kako so ti ''Germani'' kot glavni obrok jedli ude pečenega mesa, skupaj z mlekom in nerazredčenim vinom, kar na nek način odraža barbarski stereotip svojega časa. V svojem delu ''De Bello Gallico'' [[Gaj Julij Cezar]] poroča, da so se plemena [[Belgi|Belgov]] (Remi, Kondrusi, Eburoni, Caerosi, Paemani in Sekvani), ki so se naselila na levem bregu Rena, imenovala Germani. Ta plemena (vedno po poročilih svojih zaveznikov Remov) imenuje ''Germani cisrhenani'', ne pa Atuatukov (ki jih danes prav tako šteje za Germane) – ki jih je imel za potomce Kimbrov – in le z zadržki imenuje Ambivarite.<ref>Gaius Iulius Caesar, ''Commentarii de bello Gallico'' 2, 4, 4.<br />Vgl. Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier S. 184 f. ([http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_1884 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online), v. Petrikovits S. 89.</ref> Oznaka ''cisrhenani'' ('levi breg Rena') nakazuje, da so se ta plemena že takrat razlikovala od Germanov na desnem bregu Rena. [[Slika:Map of Europe according to Strabo.jpg|thumb|upright=1.1|Zemljevid Evrope po Strabonu]] V Cezarjevem vojnem poročilu se koncept ''Germanov'' še naprej razvija, kar doseže vrhunec v njegovi celoviti razlagi v ekskurziji o germanskih plemenih v šesti knjigi (53 pr. n. št.). Cezar tukaj tudi izrecno uporabi razširjen koncept Germanije, pri čemer Ren razglasi za kulturno ločnico med Galci na zahodnem bregu in germanskimi plemeni vzhodno od reke ter vsa ozemlja vzhodno od nje označi kot Germanijo.<ref>Gaius Iulius Caesar, ''Commentarii de bello Gallico'' 6, 21–28.</ref> Antični zgodovinar Mischa Meier zato sklepa: »Cezar si je izmislil germanska plemena.« Ni etnokulturnih meril, po katerih bi lahko objektivno opredelili skupine ljudi kot germanske ali negermanske.ref>Mischa Meier: ''Caesar hat die Germanen erfunden – oder doch nicht?'' In: Martin Langebach (Hrsg.): ''Germanenideologie. Einer völkischen Weltanschauung auf der Spur.'' Bundeszentrale für politische Bildung, Bonn 2020, S. 15–38, hier S. 15 und 29.</ref> Kaj je Cezarja motiviralo, da je vsa ljudstva, ki živijo vzhodno od Rena, opredelil kot germanska, je predmet razprave v zgodovinskih raziskavah. Ena od razlag bi lahko bila, da je general nameraval uporabiti Ren kot mejo med ljudstvi, s čimer je postavil temelje za globok razkol med Galci in germanskimi plemeni ter s tem prikazal svojo vojaško kampanjo kot »osvojitev Galije«.<ref>Walser; dagegen Wiegels, Sp. 955.<br />Vgl. Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier S. 188 ([http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_1884 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online).</ref> V tem primeru bi bila geografska razlika med Kelti in germanskimi plemeni tudi politično motivirana, saj bi lahko pomagala utrditi rimsko zahtevo po prevladi nad vsemi ozemlji zahodno od Rena. Medtem ko je Cezar prej uporabljal poenoten izraz ''Gali'' za označevanje različnih skupin, ki so se imele za Akvitance, Kelte in Belge, je zdaj izraz ''germanski'' uporabil za različne etnične skupine vzhodno od Rena.<ref>[http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_3397 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online.</ref> Vendar Ren takrat ni predstavljal jasne kulturne ločnice, saj so se vzhodno od njega naselile keltske skupine, zahodno od njega pa germanske skupine, kot že kaže Cezarjev zapis. Z arheološkega vidika je mogoče jasno opredeliti le območje keltskih ''oppid'' na severu in vzhodu. Cezarjeva opredelitev je imela posledično tudi razlikovalni učinek v etnografskem smislu. Pred Cezarjem so domnevali, da severno od Alp živijo Kelti na zahodu in Skiti na vzhodu – od njih jih ločuje reka Tanais (danes [[Don (reka)|Don]]). [[Cicero]] leta 56 pr. n. št. še ni bil seznanjen s Cezarjevim konceptom germanskih ljudstev.<ref>Cicero, ''De provinciis consularibus'' 32–33.</ref> Toda že za [[Pomponij Mela|Pomponija Melo]] (okoli 44 pr. n. št.) je bila južna meja germanskega ozemlja Alpe, zahodna meja Ren, vzhodna meja Visla in ozemlje Sarmatov, severna pa obala.<ref>Pomponius Mela, ''De chorographia'' 3, 3, 25.</ref> Tudi [[Plinij Starejši]] v svoji ''Prirodoslovni zgodovini'' (okoli 77 n. št.) omenja germanska ljudstva v Alpah.<ref>Plinius, ''Naturalis historia'' 3, 25.</ref> Celo [[Strabon]] je v svoji ''Geografiji'' (napisani med 20 pr. n. št. in 23 n. št.) opisal germanska ljudstva kot ljudstvo, podobno Galcem. Tudi selitev Kimbrov, Tevtonov in Ambronov je bila prepoznana šele veliko pozneje kot uvod v rimsko-germanski spopad. V času svojega nastanka Kimbri še niso bili opredeljeni kot germanski. Šele okoli leta 100 n. št. je [[Plutarh]] skoval izraz ''germanski'' za germansko pleme ob Severnem morju, ki je bilo prej pretežno obravnavano kot keltsko.<ref>Plutarch, ''Marius'' 11, 4.</ref> Rimski zgodovinar [[Tacit]] v svojem etnografskem delu ''Germania'' (objavljenem najpozneje leta 98 ​​n. št.) pojasnjuje izraza Germani in Germania, kot ju uporablja: {{quote|»Ime Germania je mimogrede novo in se je pojavilo šele pred kratkim. Prvi ljudje, ki so prečkali Ren in pregnali Galce, današnji Tungri, so se takrat imenovali Germani. Tako se je ime plemena – ne celotnega ljudstva – postopoma razširilo: sprva so vsa [ljudstva vzhodno od Rena] iz strahu pred njim imenovali Germani; kmalu pa so se tako imenovali tudi sami, ko se je ime začelo uporabljati.«|<ref>Tacitus, ''Germania'' 2, 5.<br />Vgl. Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier: S. 184.</ref>}} Ta Tacitova poročila se ujemajo s podatki, ki jih je Cezar posredoval o belgijskih Remih iz časa galskih vojn.<ref>[http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_3397 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online.</ref> Po tem zapisu so plemena vzhodno od Rena najprej sosednji Galci imenovali »Germani« v širšem smislu. To razširitev imena za germanska ljudstva se danes na splošno pripisuje dejstvu, da so Galci vzhodne napadalce dojemali kot tuje ali drugačne in so se od njih želeli razlikovati. Rimljani naj bi nato od Galcev prevzeli ime za germanska ljudstva.<ref>Reinhard Wenskus: ''Über die Möglichkeit eines allgemeinen interdisziplinären Germanenbegriffs''. In: Heinrich Beck (Hrsg.), ''Germanenprobleme in heutiger Sicht''. Berlin und New York 1986, S. 1–21, hier S. 13.</ref> === Germanska identiteta v antiki? === Tacit pripoveduje o mitski genealogiji, po kateri so germanska ljudstva sledila svojemu rodu nazaj do Tuista, njegovega sina Manusa, in Mannusovih treh sinov, ki so dali imena plemenskim skupinam Ingevonov, Hermionov in Istevonov. Različica je dodala še Marse, Gambrivie, Svebe in Vandile.<ref>Tacitus, ''Germania'' 2, 2.</ref> Samoidentifikacija plemen kot pripadnikov skupne etnične skupine, kot je razvidna iz te mitske genealogije, nakazuje na nekakšen občutek pripadnosti. V zgodovinskih časih so se znotraj germanske sfere odvijali različni procesi etnogeneze. Ta težnja k združevanju je izvirala iz različnih središč in je bila pogosto bolj spodbujana od zunaj kot od znotraj. Vlogo je igrala tudi infiltracija geografsko perifernih skupin vzdolž reke [[Laba|Labe]] in na Jutlandiji, pa tudi v južni [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Po mnenju Reinharda Wenskusa so bili [[Svebi]] glavna gonilna sila etnogeneze germanskih ljudstev v Srednji Evropi.<ref>Reinhard Wenskus: ''Stammesbildung und Verfassung''. Köln et al. 1977, S. 267.</ref> Prevlada Svebov je imela tudi zunanji vpliv, saj so njihove tradicije in videz postali odločilni za etnografsko dojemanje in opis številnih germanskih plemen v antičnem svetu. Wenskus trdi, da je dejstvo, da je na koncu prevladalo ime ''germanski'' in ne ime Svebi, posledica soočenja Svebov z Rimljani, kar je zlomilo politično moč Svebov. Od konca 5. stoletja naprej se je zunanji vpliv imena Svebi delno razširil na Gote, tako da je izraz ''gotska plemena'' postal običajen za številna, večinoma vzhodnogermanska ljudstva.<ref>Herwig Wolfram: ''Die Germanen''. Achte Auflage, München 2005, S. 23.</ref> Vendar pa se je izraz ''germanski'' za Germanijo Magno uporabljal tudi v tem obdobju, ob katerem so se migracijska vzhodnogermanska plemena pojavljala pod svojimi lastnimi identitetami – kot [[Goti]], [[Vandali]] itd. Nedavne raziskave vse bolj poudarjajo nestabilnost etničnih identitet, zlasti v antiki, in postavljajo pod vprašaj tudi koncept germanskih ljudstev, ki naj bi izviral iz razmišljanja o nacionalni državi v 18. in 19. stoletju. »Germanski« (tako kot »barbarski«) se razume zgolj kot zunanja oznaka, ki razkriva več o Grkih in Rimljanih kot o skupinah in posameznikih, na katere se nanaša. Nekateri celo pozivajo k popolni opustitvi izrazov »germanski« v akademskih kontekstih.<ref>Jörg Jarnut: ''Germanisch. Plädoyer für die Abschaffung eines obsoleten Zentralbegriffs der Frühmittelalterforschung.'' In: Walter Pohl (Hrsg.): ''Die Suche nach den Ursprüngen. Von der Bedeutung des frühen Mittelalters''. Wien 2004, S. 107 ff.</ref> === Sodobni koncept Germanije === [[Slika:1657 Jansson Map of Germany (Germania) - Geographicus - Germaniae-jansson-1657.jpg|thumb|upright=1.2|Johannes Janssonius: ''Germaniae Veteris Nova Descriptio'', zemljevid starodavne Germanije iz leta 1657, ki temelji na delih Tacita, Strabona in zlasti Klavdija Ptolameja]] Sodobni koncept Germanije temelji na konceptualizaciji antičnih pisateljev, ki je bila oživljena najkasneje v dobi [[humanizem|humanizma]]. Čeprav je Tacit že vključeval dele Skandinavije v Germanijo, je splošna razširitev koncepta Germanije na Skandinavijo poznejši razvoj, ki verjetno temelji predvsem na jezikovnih in etnografskih opazovanjih. V 16. stoletju je švedski reformator in zgodovinar Olaus Petri postavil tezo o skupnem izvoru Švedov in Nemcev. Do konca 18. stoletja je ideja o zgodovinski, etnični in jezikovni povezavi med nordijskimi državami in Nemčijo postala široko razširjeno prepričanje med učenjaki. Gottfried Wilhelm Leibniz je v svojem delu ''Unvorgreiffliche Gedancken, betreffend die Übung und Verbesserung der Teutschen Sprache'' (posmrtno objavljenem leta 1717, ponatisnjenem leta 1995, str. 22) zapisal, da vse, kar so Švedi, Norvežani in Islandci hvalili o svojih Gotih, velja tudi za nas; ta ljudstva ne bi smeli imeti za nič drugega kot za severne Nemce. Johann Gottfried Herder je to stališče delil leta 1765 v recenziji dela ''Uvod v zgodovino Danske'' zgodovinarja Paula Henrija Malleta. Hkrati se je humanistični koncept germanskih ljudstev združil z romantičnim konceptom ljudstva, kar je prek doktrine o 'ljudskem duhu' vodilo do ideje o kontinuiteti med starogermanskimi ljudstvi in ​​sodobnimi Nemci.<ref>Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998. S. 181–245, hier: S. 191.</ref> Napredek jezikoslovja v začetku 19. stoletja je omogočil povezavo tega koncepta ljudstva z jezikovno družino, ki jo danes imenujemo 'germanska'. Tudi sodobni arheološki koncept germanskih ljudstev je izhajal iz tega jezikovnega koncepta: ker se je 'duh ljudstva' izražal tudi v njegovih materialnih stvaritvah, so bile arheološke vrste najdb dodeljene specifičnim kulturnim skupinam, kadar je bilo mogoče dokazati neprekinjeno poselitev in je bilo to skladno s starodavnimi viri, kot je zlasti ugotovil Gustaf Kossinna.<ref>Wolfram Euler und Konrad Badenheuer: ''Sprache und Herkunft der Germanen'', S. 31 ff.</ref> Konec 19. stoletja so germanske študije doživele nadaljnji vzpon zaradi potrebe po opredelitvi nacionalno-kulturne identitete, kar je vodilo do pomembnih spoznanj, a tudi do večjega zanašanja na domnevno zgodovinsko kontinuiteto od germanskih ljudstev do Nemškega cesarstva 19. stoletja, ki je na koncu dosegla vrhunec v germanskem mitu o narodnih gibanjih in nato v [[Nacionalsocializem|nacionalsocializmu]].<ref>Vgl. dazu Heinrich Beck (Hrsg.): ''Germanenprobleme in heutiger Sicht''. Berlin/New York 1986; Heinrich Beck, Heiko Steuer, Dieter Timpe (Hrsg.): ''Germanen, Germania, germanische Altertumskunde''. Berlin/New York 1998; Ernst Wolfgang Böckenförde: ''Die deutsche verfassungsgeschichtliche Forschung im 19. Jahrhundert.'' Berlin 1961; Stefanie Dick: ''Der Mythos vom „germanischen“ Königtum.'' Berlin/New York 2008, S. 2–17; Otto Holzapfel: ''Die Germanen. Mythos und Wirklichkeit.'' Basel/Freiburg/Wien 2001; Klaus von See: ''Deutsche Germanen-Ideologie vom Humanismus bis zur Gegenwart''. Frankfurt am Main 1970; ders.: ''Barbar, Germane, Arier''. Heidelberg 1994</ref> Številne izjave in koncepti iz teh zgodnejših germanskih študij so zato postali vprašljivi.<ref>Siehe auch Ur- und Frühgeschichte#Urgeschichte oder Vorgeschichte und Völkerwanderungszeit.</ref> V novejšem času se je enoten koncept ''germanskih ljudstev'' delno razblinil v različne koncepte. Za to je bilo več razlogov: prvič, identifikacije tipov arheoloških najdb z enotnimi etničnimi skupinami ni bilo več mogoče ohraniti. Celo povsem veljavno jezikovno družinsko drevo še ne vzpostavlja bistvene enotnosti ''germanskih ljudstev''. Koncepti ''germanskih ljudstev'', specifični za različne discipline (zgodovinske raziskave, jezikoslovje, arheologija), zato niso več nujno skladni, čeprav je tesnejše sodelovanje, na primer med arheologijo in jezikoslovjem, zlasti na področju [[Toponomastika|toponimije]] in hidronimije, zagotovo zaželeno.<ref>Wolfram Euler und Konrad Badenheuer: ''Sprache und Herkunft der Germanen'', S. 30–36.</ref> Tako Skandinavci veljajo za germanske le na področju germanske filologije, ne pa tudi v zgodovinskih raziskavah Rimskega cesarstva. Po drugi strani pa edino ljudstvo, ki se je po antični tradiciji imenovalo za germansko, namreč Cezarjevi ''Germani cisrhenani'', morda sploh ni germansko, temveč keltsko asimilirani Belgi.<ref>Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998. S. 181–245, hier S. 192.</ref> Čeprav predstavnike prazgodovinske [[Jastorfska kultura|Jastorfske kulture]] imenujemo germanski, se etnografski koncept ''germanskega'' uporablja za obdobja, v katerih še ni obstajal – niti v svoji starodavni niti v sodobni obliki. === Jezik === {{glavni|Pragermanščina|Germanski jeziki}} [[Germanski jeziki]] spadajo v zahodno skupino [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]].<ref>Elmar Seebold: ''Sprache und Schrift''. In: Heinrich Beck (Hrsg.) unter Mitwirkung zahlreicher Fachgelehrter und red. Leitung von Rosemarie Müller: ''Germanen, Germania, germanische Altertumskunde''. Ungekürzte Studienausgabe des Artikels aus dem ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde''. Berlin 1998, ISBN 3-11-016383-7. S.&nbsp;99 ff.</ref> Prvotna oblika germanskega jezika je nastala iz zahodne indoevropskega jezika s prvim germanskim glasovnim premikom (glej [[Grimmov zakon]] in [[Vernerjev zakon]]). Vrstni red delitve in 'odnosi' (ne le) zahodnih indoevropskih jezikovnih skupin baltoslovanskih, germanskih, keltskih in italskih ostajajo sporni. Za vsak tesen odnos med dvema skupinama obstajajo zagovorniki in nasprotniki. Keltske izposojenke v germanskem leksikonu temeljijo na kulturnih stikih v železni dobi okoli leta 500 pr. n. št. in pred njim. Ti vplivi se nanašajo zlasti na besedišče, povezano z upravljanjem, trgovino in proizvodnjo blaga. Z razširitvijo rimskega cesarstva je latinščina posledično trajno vplivala na germanske jezike. Najstarejši celovito dokumentiran germanski jezik je [[gotščina]]. Jezikovni dokazi, od katerih nekateri segajo v zgodnejša obdobja, so sestavljeni iz zelo kratkih in včasih težko razumljivih runskih napisov ali celo zgodnejših osebnih imen, krajevnih imen in drugih izrazov, zabeleženih v antičnih virih. V nasprotju z gotščino so ti sestavljeni iz posameznih, nepovezanih omemb. === Pisanje === {{glavni|Runa}} [[Slika:01 Runes of the Elder Futhark painted on little stones - Runen des älteren Futhark auf kleine Steine gemalt.jpg|thumb|Starejši ''futhark'', prvi germanski znaki]] Germanski zapisi izvirajo okoli leta 200 n. št. z najstarejšimi protonordijskimi runskimi napisi. Pomen ohranjenih napisov vključuje imena in podatke o lastništvu, oznake izdelovalcev, magične napise, kultna dejanja in spomin na mrtve.<ref>Klaus Düwel: ''Runenkunde''. Metzler, Stuttgart 2003. S.&nbsp;1–11</ref> Najbolj znani primeri pisanja so monumentalni skandinavski [[Runski kamen|runski kamni]]. Imena posameznih run so ohranjena skozi runske pesmi. Primarni zgodnji prenos informacij, kot so zgodovinska dejstva, pa naj gre za zadeve prednikov ali druge zadeve, je bil ustni, in v tem pogledu skozi hvalnico. Iz tega se je razvila poznejša tradicija junaških sag, saj se je pojavil pisni sistem, ki je temeljil na latinščini in omogočil pomembno literaturo (staronordijsko pisavo).<ref>Heiko Uecker: ''Germanische Heldensage''. Metzler, Stuttgart 1972. S. 16</ref> »Znaki«, ki jih Tacit opisuje v 10. poglavju svoje ''Germanije'' v povezavi z vedeževanjem žrebom, so bili verjetno simboli, ki so se uporabljali na druge načine, ne pa rune v smislu pisnih znakov. Kljub temu so bili nekateri od njih vključeni v runske abecede.<ref>Klaus Düwel: ''Runenkunde''. Metzler, Stuttgart 2003, S. 178, 203.</ref> Prva prava oblika razvitega germanskega pisnega jezika je gotska pisava. Goti so, tako kot druga plemena in ljudstva, prvotno uporabljali običajno runsko pisavo in jo vklesavali v predmete iz lesa in drugih materialov (Pietroassa prstan). Gotski škof Ulfilas je za krščansko misijo k Gotom razvil abecedo, sestavljeno iz grških, latinskih in runskih znakov. Kronološko je predvidel razvoj nordijske pisave, ki je izhajala iz istih okoliščin. Runska pisava kot monumentalna pisava ni ustrezna za pisni jezik, ki bi celovita literarna besedila trajno in koherentno omogočil berljivost in razumljivost lokalnemu ali nadregionalnemu občinstvu. Njegov ljudski prevod Nove zaveze skupaj z drugimi gotskimi viri tvori osnovo primerjalnih raziskav germanske pismenosti in jezika zaradi obsežnega gotskega besedišča, ki ga predstavlja. Posamezna imena gotskih črk so ohranjena v tako imenovanem Salzburško-dunajskem rokopisu.<ref>Wilhelm Streitberg: ''Gotisches Elementarbuch''. Carl Winter, Heidelberg 1909. S. 21–39</ref> == Germanska plemena == === Pomen plemen === Plemena so bila ključni element političnega in družbenega reda na germanskem ozemlju. Kot naselitvena skupnost je pleme imelo v lasti določeno ozemlje, ki je lahko vključevalo tudi pripadnike drugih etničnih skupin, na primer na osvojenih ozemljih. Pleme je imelo enotno politično vodstvo in je predstavljalo pravno skupnost. Seveda so obstajali tudi skupni jezik, verski obredi in občutek identitete, katerega najjasnejši izraz je bil mit o skupnem predniku. V resnici pa plemena niso bila enotne in stabilne entitete, temveč so bila vedno podvržena mešanju, preoblikovanju, migracijam, upadanju in podobnemu. Prve podrobne opise germanskih ljudstev najdemo pri Tacitu. Opisuje dokaj enotno germansko kulturo na območju, ki se je približno raztezalo od [[Ren]]a na zahodu do [[Visla|Visle]] na vzhodu in od [[Severno morje|Severnega morja]] na severu do [[Donava|Donave]] in [[Vltava|Vltave]] na jugu. Poleg tega so obstajala germanska naselitvena območja v Skandinaviji, ki jih Tacit ni opisal. Tacit opisuje germanska plemena kot razdeljena v tri skupine in da obstajajo številna plemena, ki ne spadajo v to klasifikacijo. Po Tacitu so se posamezna plemena razlikovala glede na svoja kultna središča. Germanska plemena na prelomu tisočletja so bila zato verjetno predvsem kultne skupnosti. K tej klasifikaciji je mogoče pripisati tudi arheološke skupine. Od 2. stoletja naprej so se velika plemena pojavila kot najpomembnejši akterji v germanskem svetu. Postala so agresivni nasprotniki Rimskega cesarstva in nosilci kraljestev obdobja selitve ljudstev. Na različne načine so se prepletala z visoko sredozemsko kulturo in končala relativno enotnost germanskih ljudstev v korist ločenih razvojev. Ime ''germanski'' je izginilo iz antičnih virov in ga nadomestila imena velikih plemen z lastnimi tradicijami. Oblikovala so dogodke obdobja selitve ljudstev in tvorila osnovo evropske zgodovine, ki je zajemala tako etnične skupine kot nacionalne države. Študije Wenskusa,<ref>Reinhard Wenskus: ''Stammesbildung und Verfassung''. Köln u.&nbsp;a. 1977.</ref> ki analizirajo ta proces, predstavljajo trenutno stanje raziskav na to temo. Šlo je za proces koncentracije, ki je izhajal iz zavezništev, s ciljem doseganja politične in vojaške moči. Hkrati je prišlo do vse večje diferenciacije družbene stratifikacije. Oblikovanje vladavine, ki je temeljila na osebnih povezavah, pridobivanje zemlje, ljudi in plena na eni strani ter nestabilnost rezultatov na drugi, je bilo odvisno od tesne interakcije z imperialnimi in kulturnimi razmerami znotraj rimske vplivne sfere. Globoke politične in družbene spremembe so bile predpogoj za stabilne politične oblike.<ref>Walter Pohl: ''Die Völkerwanderung. Eroberung und Integration''. Stuttgart u.&nbsp;a. 2002.</ref> Opaziti je mogoče temeljno razliko med glavnimi plemeni Zahoda (Franki, Alemani) in gensi Vzhoda (Goti, Vandali, Heruli, Gepidi). Glavna plemena Zahoda so potrjena šele v 3. stoletju, medtem ko so gensi Vzhoda sprva ušli antični zaznavi. Njihove migracijske skupine se niso oblikovale na obrobju cesarstva, temveč daleč v zaledju. Na teh potovanjih so se nato vključili tudi obmejni sosedje rimskega cesarstva. === Plemena na prelomu ere === [[Slika:GermanenAD50.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid germanskih plemen okoli leta 100 n. št. (brez Skandinavije)]] Območja naselitve germanskih ljudstev v 1. stoletju (glej zemljevid) lahko razdelimo na: #Severnomorska germanska plemena (Tacit jih je imenoval Ingaevoni): [[Angli]], [[Havki]] (ki so se kasneje združili v večje pleme Sasov), [[Frizijci]], [[Varni]]. #Rensko-vezerska germanska plemena (morda sorodna Tacitovim Istævonom): [[Angrivari]], [[Batavi]], [[Brukteri]], [[Chamavi]], [[Hati]], [[Čatuarji]], [[Heruski]], [[Sugambri]], [[Tenkteri]], [[Ubijci]], [[Usipeti]]. Po hipotezi severozahodnega bloka so bila ta ljudstva kasneje germanizirana. Frankovsko pleme je nastalo iz plemen, ki so se naselila ob Renu v 3. stoletju. Nasprotno pa so se plemena ob [[Vezeri]], kot so Angrivari in Heruski, pridružila Sasom. #Polabska germanska plemena (morda sorodna Tacitovim Herminoncem): Iz polabske germanske skupine – ki jo sestavljajo [[Hermunduri]], [[Langobardi]], [[Markomani]], [[Kvadi]], [[Semnoni]], [[Svebi]] in morda [[Bastarni]] – se je v 3. stoletju pojavilo veliko pleme [[Alemani|Alemanov]]. Poleg tega so Markomani s prepletanjem z drugimi plemeni in etničnimi skupinami oblikovali veliko pleme [[Bavarci|Bavarcev]], Hermunduri pa [[Turingi|Turinge]]. Del Svebov je skupaj z [[Alani]] in [[Vandali]] leta 406 prečkal Ren (prečkanje Rena leta 406) in se z njimi leta 409 preselil v [[Hispanija|Hispanijo]]. Tam so na severozahodu ustanovili [[Svebsko kraljestvo]], ki je bilo osnova kasnejše države Portugalske. Langobardi, po katerih je Lombardija dobila ime, so v svoje pleme vključili tudi druge germanske skupine, najprej so ustanovili kraljestvo v Panoniji, po osvojitvi leta 568 pa še v Italiji. #Severnogermanska plemena: Severnogermanska plemena, znana tudi kot baltskogermanska plemena, ki so se naselila na Cimbrijskem polotoku in v Skandinaviji – Tacit omenja pleme, imenovano Suiones – so združena zaradi jezikovnih razlogov. Iz njih so kasneje izšli Danci, Švedi, Norvežani in Islandci. Arheološko so severnogermanska plemena razdeljena na vzhodno in zahodnonordijsko skupino. [[Angli]] in [[Juti]] tvorijo prehodno območje do severnomorskih germanskih plemen. #Odrsko-varška germanska plemena: [[Burgundi]], [[Lugi]] in [[Vandali]] so arheološko pripisani przeworški kulturi (na jugu Poljske). #Vislinska germanska plemena: [[Bastarni]], [[Gepidi]], [[Goti]], [[Rugi]] in [[Sciri]] so arheološko pripisani kulturi Wielbark (Willenbergova kultura), katere predhodnica je bila kultura Oxhöft. Potem ko se je kultura Wielbark razširila na območje južno od Baltskega morja, se je premaknila proti jugovzhodu, kjer je prešla v kulturo Černjahova od 2. do 5. stoletja. Te arheološke najdbe lahko odražajo selitev Gotov. === Pozna antika in obdobje preseljevanja ljudstev === Germanske plemenske konfederacije, katerih imena so postala znana v pozni antiki, v času Tacita še niso obstajale ali pa so bile v najboljšem primeru le nejasne oznake. Franki, Goti, Burgundi in drugi so se kot večja plemena pojavili šele v stoletjih po prelomu tisočletja in so dokumentirani v rimskih virih od 3. stoletja naprej. Ta razvoj je verjetno ostal precej časa skrit pred rimskimi in grškimi etnografi, zato so opisi v zgodovinskih zapisih redki. Raznolikost več kot 40 plemen ({{langx|la|gentes}}), ki jih omenja Tacit, se je zmanjšala na nekaj, ki so v antiki veljala za 'nova' ljudstva, dodana obstoječim. Manjše skupine ali etnične skupine, ki so se pridružile večjim plemenom ali oblikovale podplemena, so bile še vedno omenjene v pozni antiki, vključno z naslednjimi plemenskimi imeni: Varni, Angli, Juti, Jutungi, Rugi in Heruli. Med glavnimi plemenskimi konfederacijami, dokumentiranimi od 3. stoletja dalje, so Alemani, Burgundi, Franki, Goti, Gepidi, Langobardi, Markomani, [[Sasi]], Turingi, [[Anglosasi]] in Vandali. Markomani so se nato od 6. stoletja naprej vključili v Bavarce. ==== Alemani ==== [[Alemani]] so prvič omenjeni med plemeni, ki so zasedala ''Agri Decumates'' (ozemlje vzhodno od Rena), ki so ga Rimljani zapustili po letu 260. Takrat so bili Alemani mešanica plemenskih skupin Semnonov, Burgundov, Retovarjev, Brisigavov in drugih. Zato je ime morda prvotno pomenilo »vsi ljudje, ljudstvo«,<ref>So Gaius Asinius Quadratus, zitiert von dem byzantinischen Historiker Agathias (6. Jahrhundert).</ref> »plemeniti možje, ljudstvo v pravem pomenu besede« ali celo »potomci Manusa«.<ref>[http://woerterbuchnetz.de/cgi-bin/WBNetz/wbgui_py?sigle=DWB&mode=Vernetzung&lemid=GA02439#XGA02439 Eintrag „Allemann“], in: Jacob und Wilhelm Grimm: ''Deutsches Wörterbuch.'' Leipzig 1854–1961, Band 1, Sp. 218.</ref> Rimljani so Alemane tolerirali, saj so Ren priznavali kot svojo mejo. Šele od sredine 5. stoletja naprej so – danes imenovani Alemani – razširili svoje območje naselij na ozemlja zahodno od Rena, vse do Šampanje. To je privedlo do konflikta s Franki, severna ozemlja pa so izgubili po [[Bitka pri Tolbiacu|bitki pri Tolbiacu]] ({{langx|la|Zülpich}}) leta 496. V 7. stoletju so se Alemani razširili v severno Švico.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 37 f.</ref> ==== Burgundi ==== Po Pliniju so se vzhodnogermanski [[Burgundi]] na prelomu tisočletja naselili na območju med [[Odra|Odro]] in Vislo. Od 2. stoletja naprej so se preselili proti zahodu in naselili Lužico in vzhodne dele [[Brandenburg]]a. Stoletje pozneje so plemenske skupine dosegle dolino Majne, na začetku 5. stoletja pa je bilo v regiji [[Worms]] in [[Speyer]] ustanovljeno prvo kraljestvo. Burgundi so prišli v tesnejši stik z Rimskim cesarstvom in se tudi spreobrnili v krščanstvo.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 74.</ref> ==== Franki ==== [[Franki]] so nastali iz ohlapne, bojevite konfederacije Chamavov, Salijev, Chattuarjev, Ampsivarjev, Brukterjev in drugih plemenskih skupin. Napadi v Galiji se omenjajo od sredine 3. stoletja naprej. Frankovski najemniki v rimski službi so bili naseljeni v severni Galiji. [[Salijski Franki]] so kot ''[[Foederati]]'' dobili ozemlje za naselitev v Toxandriji. To naselje se je razširilo in do 5. stoletja zajemalo območje med [[Liège]]om in [[Tournai]]jem. Na spodnjem Renu so [[Ripuarski Franki]] ustanovili kneževino s središčem v [[Köln]]u.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 106.</ref> ==== Goti ==== [[Goti]] so se verjetno razvili kot plemenska konfederacija na območju ustja Visle. Tam so potrjeni vsaj okoli preloma tisočletja. Trditve o nadaljnjem izvoru Gotov ostajajo problematične: plemenske legende (''Origo gentis''), ki jo je posredoval [[Jordan (zgodovinar)|Jordan]], po kateri Goti izvirajo iz Skandze (Skandinavije ali Gotlanda), ni mogoče arheološko dokazati,<ref>Vgl. Artikel ''Goten,'' In: ''[[Reallexikon der germanischen Altertumskunde|RGA]].'' Bd. 12, S. 412.</ref> še posebej ker so bili Goti verjetno polietnični. Po letu 150 se je njihovo območje naselitve počasi premaknilo proti Črnemu morju. ==== Longobardi ==== Predniki [[Langobardi|Langobardov]] so se sprva naselili v regiji Spodnje Labe. Kasneje so se prve skupine selile vzdolž Labe na Češko in sosednja območja. Med markomanskimi vojnami v drugi polovici 2. stoletja so Langobardi prečkali Donavo vse do Panonije. Tam so se jim pridružile druge germanske plemenske skupine ob Labi. Sprejeli so tudi pritok germanskega prebivalstva iz Turingije. Do sredine 5. stoletja so te skupine razvile izrazit etnični profil in so prvič omenjene kot Langobardi leta 488.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 171.</ref> ==== Markomani ==== [[Markomani]] so se prvič pojavili v vojski Ariovista. Njihovo prvotno območje naselitve je bilo ob reki Majni, vendar so se pod pritiskom Rimljanov kmalu pred prelomom tisočletja pod poveljstvom generala [[Marobod]]a preselili na Češko. Tam so oblikovali središče plemenske konfederacije. Med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] so Rimljani le z velikimi težavami stabilizirali severno mejo svojega cesarstva. V naslednjih stoletjih so Markomani večkrat napredovali proti jugu. Nazadnje so bili omenjeni v 4. stoletju.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 183.</ref> ==== Sasi ==== [[Sasi]] so verjetno nastali v 3. stoletju,<ref>Eutrop erwähnt zwar aufständische Sachsen für das Jahr 285, in dem Kaiser Marcus Aurelius Carinus ermordet wurde (Eutrop, ''Breviarium'' 9,21). Eutrops Text entstand aber erst zwischen 364 und 380 n. Chr., allerdings auf Grundlage guter Quellen. Eine zeitnahe Anspielung findet sich wohl bereits im ''Panegyricus'' von 297, siehe Klaus-Peter Johne: ''Die Römer an der Elbe''. Berlin 2006, S. 287 f.</ref> morda pa šele v 4. stoletju, iz starejših plemen severnomorskih germanskih ljudstev. Najzgodnejša nesporna omemba izvira iz leta 356, ko jih je omenil cesar [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]].<ref>Vgl. Matthias Springer: ''Die Sachsen''. Stuttgart 2004, S. 17–31.</ref> V 5. stoletju so se Sasi razdelili na Anglosase, ki so se preselili v Anglijo, in Stare Sase, ki so ostali na celini. Stoletje pozneje so Stari Sasi nadzorovali velika območja vzdolž obale Severnega morja. Hkrati se je na zahodu okrepil pritisk Frankovskega cesarstva, na vzhodu pa Slovanov, ki so se širili v območje Polabe. Spor s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] je privedel do saksonskih vojn (772–804) pod Karlom Velikim. V tem obdobju je bila Stara Saška razdeljena na tri podplemena oziroma gospostva: Vestfalijo, Engern in Vzhodnofalijo. Po prisilni pokristjanjevanju so to delitev nadomestile grofije. Šele v 13. stoletju je bilo v ''Sachsenspiegelu'' (Saško ogledalo) kodificirano zdaj bolj razvito plemensko pravo, ''Lex Saxonum''. Nasprotno pa med današnjimi Sasi v Svobodni državi Saški in zgodovinskimi Starimi Sasi v zgodnjem srednjem veku ni kontinuitete,<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 238</ref> saj se je ime ''Saška'' na ta germanizirana območja preneslo šele v srednjem veku z različnimi dinastičnimi premiki. ==== Turingi ==== Po umiku [[Huni|Hunov]] so [[Turingi]] ustanovili kraljestvo, ki so ga leta 531 osvojili Franki. Severno Turingijo (približno današnja [[Saška-Anhalt]] zahodno od Labe) so nato delno naselili Sasi, prav tako [[Hessen]], [[Švabska|Švabsko]] in [[Frizija|Frizijo]]. Domnevno redko poseljenega območja med rekama Saale in Labe na današnji Saški pa ni bilo mogoče braniti pred vdornimi [[Slovani]]. Slovanska naselitev teh območij se je zgodila konec 6. stoletja. ==== Vandali ==== [[Vandali]] so imeli svoje prvotno območje naselitve v regiji med rekama Odra in Varta, znotraj Przeworške kulture. Plemenska skupina je bila razdeljena na plemena [[Hasdingi]] in [[Silingi]] – ki so morda regiji dali ime ''Šlezija''. V 2. stoletju so se nekatera plemena preselila vse do Karpatov in nižine reke Tise.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 267.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[nordijska mitologija]] * [[seznam ljudstev]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Germanic peoples}} {{Wiktionary|Germane}} * {{DNB-Portal|4020378-5}} * [http://www.gottwein.de/Lat/Lat.Lektuere.php#Tacitus Tacitus: Germania (lateinisch und deutsche Übersetzung)] * [http://www.novaesium.de/artikel/germanen.htm Germanen: Unterwegs zu höherer Zivilisation] von Hermann Ament, 1997 * [http://www.oeaw.ac.at/gema/gb/gb1.htm Germanen-Bibliographie] * [https://web.archive.org/web/20070929083913/http://www.eurasischesmagazin.de/artikel/?artikelID=20040313 Interview mit Jürgen Udolph] ; Dokumentarni filmi *[https://www.zdf.de/play/dokus/terra-x-grosse-voelker-100/grosse-voelker-die-germanen-100?q=Germanen terra x] ''Große Völker - Die Germanen.'' Ein Film von Sahar Eslah. Fachberatung: Rudolf Simek. Unter Mitwirkung von Rudolf Simek, Tania Lousdal Jensen, Ida Demant, Peter Heather, Angelika Abegg-Wigg, Richard North und Volker Gallé. ZDF 2016, 44 min. Abgerufen am 17. Februar 2026. * [http://www.arte.tv/de/Die-Welt-verstehen/Die-Germanen/1603478.html Wie lebten die Germanen?] Vielfältige Dokumentation auf arte.tv (Webseite bei Abruf am 17. Februar 2026 nicht mehr erreichbar). * ''Die Germanen im Südwesten'' Dokumentarfilm-Serie ARD 2016, jeweils 15 min. Filme von Peter Prestel für SWR, planet.schule.de. Abgerufen am 17. Februar 2026. [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-woran-glaubten-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Woran glaubten sie?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-siedelten-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie siedelten sie?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-woher-kamen-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Woher kamen sie?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-stylten-sie-sich--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie stylten sie sich?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-ernaehrten-sie-sich--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie ernährten sie sich?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-kaempften-und-wie-jagten-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie kämpften und wie jagten sie?] {{Germani}} [[Kategorija:Ljudstva]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] [[Kategorija:Germani|*]] {{normativna kontrola}} f9jcvwp5fw5tcebtpfg98hdhny6jvgo 6690380 6690299 2026-06-16T16:07:42Z ~2026-35110-98 261712 oštevilčenje plemen na prelomu ere 6690380 wikitext text/x-wiki [[File:Germanic Tribes in the Roman Imperial Period.png|thumb|Rekonstrukcija poselitvenega območja germanskih plemen v provincialnem rimskem obdobju]] '''Germani''' sestavljajo veliko, jezikovno in plemensko sorodno skupino indoevropskih ljudstev, katerih pradomovina je bila današnja južna [[Švedska]], [[Danska]], [[Schleswig-Holstein]] in [[Severnoevropsko nižavje]] (med rekama [[Weser]] in [[Odra]]). Značilnosti germanskih jezikov vključujejo določene glasovne spremembe v primerjavi z rekonstruiranim protoindoevropskim jezikom, ki je skupno znan kot germanski ali prvi glasovni premik. Območje naselitve, ki so ga naseljevala germanska ljudstva, so Rimljani imenovali ''[[Velika Germanija|Germania Magna]]''. Od začetka našega štetja naprej so stiki z Rimljani oblikovali germanski svet, tako kot se je razvoj [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] vse bolj prepletal z germanskim svetom. V pozni antiki, med obdobjem [[Preseljevanje ljudstev|selitve ljudstev]], so se številna plemena postopoma razširila proti vzhodu do reke [[Visla|Visle]], proti zahodu do reke [[Ren]] in proti jugu do [[Majna|Majne]], spuščajoč se celo do [[Donava|Donave]] in [[Karpati|Karpatov]]. Nekateri so oblikovali večje konfederacije in na koncu napadli Rimsko cesarstvo. Njihov glavni cilj je bil deliti bogastvo cesarstva, ne da bi nameravali uničiti njegove strukture in kulturo. Nekatere od teh skupin so na ozemlju [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]], ki je propadlo okoli leta 476, ustanovile kraljestva po vzoru starorimskih. Elementi germanske religije in verskih običajev so bili med drugim prilagojeni sprejetemu krščanstvu s pomočjo prilagoditev. Danes so to območja Nemčije in Avstrije, Švice, Francije, Anglije, zahodne Poljske, severne Italije, Danske, Norveške, Švedske, Liechtensteina, Luksemburga, Nizozemske in Sudetov (Češke republike). Novejše raziskave vse bolj kritično gledajo na skupni izraz ''germanska ljudstva'', saj se tako imenovane skupine nikoli niso videle kot enotna entiteta, temveč je izraz zgolj zunanja oznaka, ki zakriva razlike.<ref>Siehe etwa die Beiträge in: Matthias Friedrich; James M. Harland (Hrsg.): ''Interrogating the 'Germanic'. A Category and its Use in Late Antiquity and the Early Middle Ages''. Berlin: de Gruyter 2020.</ref> Ta članek opisuje splošno zgodovino germanskih ljudstev, ki se začne pred našim štetjem in se nadaljuje v pozno antiko in zgodnji srednji vek. Znanstveniki obravnavajo tudi zgodovino Skandinavije do srednjega veka v germanskem kontekstu. Zgodovina posameznih plemen, germanska mitologija in germansko plemensko pravo so predmet drugih člankov. == Izraz == === Izvor in razvoj pomena v antiki === Izvor izraza ''Germanoí'' ({{langx|el|Γερμανοί}}; {{langx|la|Germani}}), ostaja nezadovoljivo pojasnjen. Njegov jezikovni in etimološki izvor ter natančna starost prav tako ostajata nejasna. Zgodovinske raziskave so obravnavale jezikovne korenine v latinščini, keltskih in germanskih jezikih. Občasno predlagana povezava z germanskim ''*gaizaz'', 'ger, met kopja', se zdaj šteje za ovrženo. Izpeljava iz latinskega ''germānus'', 'telesni, pristen, resničen', ki jo je predlagal [[Strabon]], se zaradi fonetičnih razlogov prav tako šteje za malo verjetno.<ref name=Strabon_7,1,2>Strabon, ''Geographie'' 7, 1, 2. Strabon versteht den Germanennamen dabei bezeichnenderweise als „die echten Gallier“ (ὡς ἂν γνησίους Γαλάτας φράζειν βουλόμενοι).</ref> Keltska etimologija je torej najverjetnejša razlaga. Upoštevajo se tudi korenine staroirskega ''gair'', 'sosed' ali ''gairm'', 'jokati', iz katerih izhajajo poimenovalni motivi 'sosedje' in 'jokajoči'.<ref>Wolfgang Pfeifer: ''Etymologisches Wörterbuch des Deutschen'', München 2000, S. 434.</ref> V antiki je izraz ''germanski'' služil kot etnološki krovni izraz za veliko skupino ljudstev, ki so živela med [[Kelti]] in [[Skiti]]. Zato je šlo predvsem za oznako, ki so jo drugi dali določenim ljudstvom, in le v manjši meri, verjetno sekundarno, za samopoimenovanje germanskih ljudstev. Pred [[Julij Cezar|Cezarjevimi]] [[Galske vojne|galskimi vojnami]] (58–52 pr. n. št.) so ljudstva, ki so živela vzhodno od [[Ren]]a, ostala večinoma zunaj zavedanja starodavnih opazovalcev in ko so se prvič seznanili z njimi, so jih sprva imeli za Kelte ali pa se vsaj niso izrecno razlikovali od njih. Najstarejši zgodovinski zapisi o germanskih kulturah izvirajo iz srečanj z Grki in Rimskim cesarstvom; lastni pisni zapisi, kot so [[runa|runski]] napisi, so najdeni šele po našem času. Poročila starodavnih avtorjev o germanskih ljudstvih pogosto niso temeljila na njihovih lastnih opažanjih, temveč na govoricah. Grški popotnik [[Piteas]] iz Masalije (danes [[Marseille]]) je že leta 330 pr. n. št. poročal o deželah okoli Severnega morja in ljudstvih, ki so tam živela. Vzhodnogermanski [[Bastarni]] so od okoli leta 200 pr. n. št. napredovali proti jugovzhodu v današnjo vzhodno [[Romunija|Romunijo]] in se od leta 179 pr. n. št. naprej zapletli v konflikte z Makedonci in drugimi ljudstvi na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Okoli leta 120 pr. n. št. so se [[Kimbri]], [[Tevtoni]] in [[Ambroni]] preselili proti jugu in Rimljanom zadali več hudih porazov ([[Kimbrska vojna]]). Najstarejši dokaz, ki se včasih navaja za ime ljudstva, so ''[[Fasti]] Capitolini'' iz leta 222 pr. n. št.<ref>Wolfram Euler und Konrad Badenheuer: ''Sprache und Herkunft der Germanen. Abriss des Protogermanischen vor der Ersten Lautverschiebung.'' Inspiration Un Limited, Hamburg und London 2009, S. 12.</ref> Tam [[Mark Klavdij Marcel]] omenja zmago ''de Galleis et Germaneis'' ('nad Galci in Germani') pri Klastidiju. Vendar pa je ta omemba imena za germanska ljudstva lahko tudi kasnejša predelava v kontekstu [[Gaj Avgust Oktavijan|avgustovega]] urejanja ''Fasti Capitolini''.<ref>Vgl. Franz Schön: ''Germanen sind wir gewesen?''. In: Eckart Olshausen, Holger Sonnabend (Hrsg.): ''„Trojaner sind wir gewesen“ – Migrationen in der antiken Welt''. Stuttgart 2002, S. 167 ff., hier S. 172.</ref> Prva nedvoumna uporaba imena za germanska ljudstva se pojavlja okoli leta 80 pr. n. št. v spisih [[Posidonij]]a.<ref>Poseidonios von Apameia, ''Historien'', Buch 30. Auch der Text des Poseidonios ist allerdings nur durch ein Zitat bei Athenaios (um 190 n.&nbsp;Chr.) belegt.<br />Vgl. Gustav Stümpel: ''Name und Nationalität der Germanen. Eine neue Untersuchung zu Poseidonios, Caesar und Tacitus''. Dieterich, Leipzig 1932; Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier S. 183 ([http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_1884 Artikel] abgerufen über Germanische Altertumskunde Online (GAO) bei De Gruyter Online).</ref> Izraz se je sprva nanašal le na majhno plemensko skupino v belgijski regiji Spodnji Ren, katere ozemlje je prvotno bilo na desnem bregu Rena. Posidonij opisuje, kako so ti ''Germani'' kot glavni obrok jedli ude pečenega mesa, skupaj z mlekom in nerazredčenim vinom, kar na nek način odraža barbarski stereotip svojega časa. V svojem delu ''De Bello Gallico'' [[Gaj Julij Cezar]] poroča, da so se plemena [[Belgi|Belgov]] (Remi, Kondrusi, Eburoni, Caerosi, Paemani in Sekvani), ki so se naselila na levem bregu Rena, imenovala Germani. Ta plemena (vedno po poročilih svojih zaveznikov Remov) imenuje ''Germani cisrhenani'', ne pa Atuatukov (ki jih danes prav tako šteje za Germane) – ki jih je imel za potomce Kimbrov – in le z zadržki imenuje Ambivarite.<ref>Gaius Iulius Caesar, ''Commentarii de bello Gallico'' 2, 4, 4.<br />Vgl. Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier S. 184 f. ([http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_1884 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online), v. Petrikovits S. 89.</ref> Oznaka ''cisrhenani'' ('levi breg Rena') nakazuje, da so se ta plemena že takrat razlikovala od Germanov na desnem bregu Rena. [[Slika:Map of Europe according to Strabo.jpg|thumb|upright=1.1|Zemljevid Evrope po Strabonu]] V Cezarjevem vojnem poročilu se koncept ''Germanov'' še naprej razvija, kar doseže vrhunec v njegovi celoviti razlagi v ekskurziji o germanskih plemenih v šesti knjigi (53 pr. n. št.). Cezar tukaj tudi izrecno uporabi razširjen koncept Germanije, pri čemer Ren razglasi za kulturno ločnico med Galci na zahodnem bregu in germanskimi plemeni vzhodno od reke ter vsa ozemlja vzhodno od nje označi kot Germanijo.<ref>Gaius Iulius Caesar, ''Commentarii de bello Gallico'' 6, 21–28.</ref> Antični zgodovinar Mischa Meier zato sklepa: »Cezar si je izmislil germanska plemena.« Ni etnokulturnih meril, po katerih bi lahko objektivno opredelili skupine ljudi kot germanske ali negermanske.ref>Mischa Meier: ''Caesar hat die Germanen erfunden – oder doch nicht?'' In: Martin Langebach (Hrsg.): ''Germanenideologie. Einer völkischen Weltanschauung auf der Spur.'' Bundeszentrale für politische Bildung, Bonn 2020, S. 15–38, hier S. 15 und 29.</ref> Kaj je Cezarja motiviralo, da je vsa ljudstva, ki živijo vzhodno od Rena, opredelil kot germanska, je predmet razprave v zgodovinskih raziskavah. Ena od razlag bi lahko bila, da je general nameraval uporabiti Ren kot mejo med ljudstvi, s čimer je postavil temelje za globok razkol med Galci in germanskimi plemeni ter s tem prikazal svojo vojaško kampanjo kot »osvojitev Galije«.<ref>Walser; dagegen Wiegels, Sp. 955.<br />Vgl. Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier S. 188 ([http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_1884 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online).</ref> V tem primeru bi bila geografska razlika med Kelti in germanskimi plemeni tudi politično motivirana, saj bi lahko pomagala utrditi rimsko zahtevo po prevladi nad vsemi ozemlji zahodno od Rena. Medtem ko je Cezar prej uporabljal poenoten izraz ''Gali'' za označevanje različnih skupin, ki so se imele za Akvitance, Kelte in Belge, je zdaj izraz ''germanski'' uporabil za različne etnične skupine vzhodno od Rena.<ref>[http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_3397 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online.</ref> Vendar Ren takrat ni predstavljal jasne kulturne ločnice, saj so se vzhodno od njega naselile keltske skupine, zahodno od njega pa germanske skupine, kot že kaže Cezarjev zapis. Z arheološkega vidika je mogoče jasno opredeliti le območje keltskih ''oppid'' na severu in vzhodu. Cezarjeva opredelitev je imela posledično tudi razlikovalni učinek v etnografskem smislu. Pred Cezarjem so domnevali, da severno od Alp živijo Kelti na zahodu in Skiti na vzhodu – od njih jih ločuje reka Tanais (danes [[Don (reka)|Don]]). [[Cicero]] leta 56 pr. n. št. še ni bil seznanjen s Cezarjevim konceptom germanskih ljudstev.<ref>Cicero, ''De provinciis consularibus'' 32–33.</ref> Toda že za [[Pomponij Mela|Pomponija Melo]] (okoli 44 pr. n. št.) je bila južna meja germanskega ozemlja Alpe, zahodna meja Ren, vzhodna meja Visla in ozemlje Sarmatov, severna pa obala.<ref>Pomponius Mela, ''De chorographia'' 3, 3, 25.</ref> Tudi [[Plinij Starejši]] v svoji ''Prirodoslovni zgodovini'' (okoli 77 n. št.) omenja germanska ljudstva v Alpah.<ref>Plinius, ''Naturalis historia'' 3, 25.</ref> Celo [[Strabon]] je v svoji ''Geografiji'' (napisani med 20 pr. n. št. in 23 n. št.) opisal germanska ljudstva kot ljudstvo, podobno Galcem. Tudi selitev Kimbrov, Tevtonov in Ambronov je bila prepoznana šele veliko pozneje kot uvod v rimsko-germanski spopad. V času svojega nastanka Kimbri še niso bili opredeljeni kot germanski. Šele okoli leta 100 n. št. je [[Plutarh]] skoval izraz ''germanski'' za germansko pleme ob Severnem morju, ki je bilo prej pretežno obravnavano kot keltsko.<ref>Plutarch, ''Marius'' 11, 4.</ref> Rimski zgodovinar [[Tacit]] v svojem etnografskem delu ''Germania'' (objavljenem najpozneje leta 98 ​​n. št.) pojasnjuje izraza Germani in Germania, kot ju uporablja: {{quote|»Ime Germania je mimogrede novo in se je pojavilo šele pred kratkim. Prvi ljudje, ki so prečkali Ren in pregnali Galce, današnji Tungri, so se takrat imenovali Germani. Tako se je ime plemena – ne celotnega ljudstva – postopoma razširilo: sprva so vsa [ljudstva vzhodno od Rena] iz strahu pred njim imenovali Germani; kmalu pa so se tako imenovali tudi sami, ko se je ime začelo uporabljati.«|<ref>Tacitus, ''Germania'' 2, 5.<br />Vgl. Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier: S. 184.</ref>}} Ta Tacitova poročila se ujemajo s podatki, ki jih je Cezar posredoval o belgijskih Remih iz časa galskih vojn.<ref>[http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_3397 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online.</ref> Po tem zapisu so plemena vzhodno od Rena najprej sosednji Galci imenovali »Germani« v širšem smislu. To razširitev imena za germanska ljudstva se danes na splošno pripisuje dejstvu, da so Galci vzhodne napadalce dojemali kot tuje ali drugačne in so se od njih želeli razlikovati. Rimljani naj bi nato od Galcev prevzeli ime za germanska ljudstva.<ref>Reinhard Wenskus: ''Über die Möglichkeit eines allgemeinen interdisziplinären Germanenbegriffs''. In: Heinrich Beck (Hrsg.), ''Germanenprobleme in heutiger Sicht''. Berlin und New York 1986, S. 1–21, hier S. 13.</ref> === Germanska identiteta v antiki? === Tacit pripoveduje o mitski genealogiji, po kateri so germanska ljudstva sledila svojemu rodu nazaj do Tuista, njegovega sina Manusa, in Mannusovih treh sinov, ki so dali imena plemenskim skupinam Ingevonov, Hermionov in Istevonov. Različica je dodala še Marse, Gambrivie, Svebe in Vandile.<ref>Tacitus, ''Germania'' 2, 2.</ref> Samoidentifikacija plemen kot pripadnikov skupne etnične skupine, kot je razvidna iz te mitske genealogije, nakazuje na nekakšen občutek pripadnosti. V zgodovinskih časih so se znotraj germanske sfere odvijali različni procesi etnogeneze. Ta težnja k združevanju je izvirala iz različnih središč in je bila pogosto bolj spodbujana od zunaj kot od znotraj. Vlogo je igrala tudi infiltracija geografsko perifernih skupin vzdolž reke [[Laba|Labe]] in na Jutlandiji, pa tudi v južni [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Po mnenju Reinharda Wenskusa so bili [[Svebi]] glavna gonilna sila etnogeneze germanskih ljudstev v Srednji Evropi.<ref>Reinhard Wenskus: ''Stammesbildung und Verfassung''. Köln et al. 1977, S. 267.</ref> Prevlada Svebov je imela tudi zunanji vpliv, saj so njihove tradicije in videz postali odločilni za etnografsko dojemanje in opis številnih germanskih plemen v antičnem svetu. Wenskus trdi, da je dejstvo, da je na koncu prevladalo ime ''germanski'' in ne ime Svebi, posledica soočenja Svebov z Rimljani, kar je zlomilo politično moč Svebov. Od konca 5. stoletja naprej se je zunanji vpliv imena Svebi delno razširil na Gote, tako da je izraz ''gotska plemena'' postal običajen za številna, večinoma vzhodnogermanska ljudstva.<ref>Herwig Wolfram: ''Die Germanen''. Achte Auflage, München 2005, S. 23.</ref> Vendar pa se je izraz ''germanski'' za Germanijo Magno uporabljal tudi v tem obdobju, ob katerem so se migracijska vzhodnogermanska plemena pojavljala pod svojimi lastnimi identitetami – kot [[Goti]], [[Vandali]] itd. Nedavne raziskave vse bolj poudarjajo nestabilnost etničnih identitet, zlasti v antiki, in postavljajo pod vprašaj tudi koncept germanskih ljudstev, ki naj bi izviral iz razmišljanja o nacionalni državi v 18. in 19. stoletju. »Germanski« (tako kot »barbarski«) se razume zgolj kot zunanja oznaka, ki razkriva več o Grkih in Rimljanih kot o skupinah in posameznikih, na katere se nanaša. Nekateri celo pozivajo k popolni opustitvi izrazov »germanski« v akademskih kontekstih.<ref>Jörg Jarnut: ''Germanisch. Plädoyer für die Abschaffung eines obsoleten Zentralbegriffs der Frühmittelalterforschung.'' In: Walter Pohl (Hrsg.): ''Die Suche nach den Ursprüngen. Von der Bedeutung des frühen Mittelalters''. Wien 2004, S. 107 ff.</ref> === Sodobni koncept Germanije === [[Slika:1657 Jansson Map of Germany (Germania) - Geographicus - Germaniae-jansson-1657.jpg|thumb|upright=1.2|Johannes Janssonius: ''Germaniae Veteris Nova Descriptio'', zemljevid starodavne Germanije iz leta 1657, ki temelji na delih Tacita, Strabona in zlasti Klavdija Ptolameja]] Sodobni koncept Germanije temelji na konceptualizaciji antičnih pisateljev, ki je bila oživljena najkasneje v dobi [[humanizem|humanizma]]. Čeprav je Tacit že vključeval dele Skandinavije v Germanijo, je splošna razširitev koncepta Germanije na Skandinavijo poznejši razvoj, ki verjetno temelji predvsem na jezikovnih in etnografskih opazovanjih. V 16. stoletju je švedski reformator in zgodovinar Olaus Petri postavil tezo o skupnem izvoru Švedov in Nemcev. Do konca 18. stoletja je ideja o zgodovinski, etnični in jezikovni povezavi med nordijskimi državami in Nemčijo postala široko razširjeno prepričanje med učenjaki. Gottfried Wilhelm Leibniz je v svojem delu ''Unvorgreiffliche Gedancken, betreffend die Übung und Verbesserung der Teutschen Sprache'' (posmrtno objavljenem leta 1717, ponatisnjenem leta 1995, str. 22) zapisal, da vse, kar so Švedi, Norvežani in Islandci hvalili o svojih Gotih, velja tudi za nas; ta ljudstva ne bi smeli imeti za nič drugega kot za severne Nemce. Johann Gottfried Herder je to stališče delil leta 1765 v recenziji dela ''Uvod v zgodovino Danske'' zgodovinarja Paula Henrija Malleta. Hkrati se je humanistični koncept germanskih ljudstev združil z romantičnim konceptom ljudstva, kar je prek doktrine o 'ljudskem duhu' vodilo do ideje o kontinuiteti med starogermanskimi ljudstvi in ​​sodobnimi Nemci.<ref>Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998. S. 181–245, hier: S. 191.</ref> Napredek jezikoslovja v začetku 19. stoletja je omogočil povezavo tega koncepta ljudstva z jezikovno družino, ki jo danes imenujemo 'germanska'. Tudi sodobni arheološki koncept germanskih ljudstev je izhajal iz tega jezikovnega koncepta: ker se je 'duh ljudstva' izražal tudi v njegovih materialnih stvaritvah, so bile arheološke vrste najdb dodeljene specifičnim kulturnim skupinam, kadar je bilo mogoče dokazati neprekinjeno poselitev in je bilo to skladno s starodavnimi viri, kot je zlasti ugotovil Gustaf Kossinna.<ref>Wolfram Euler und Konrad Badenheuer: ''Sprache und Herkunft der Germanen'', S. 31 ff.</ref> Konec 19. stoletja so germanske študije doživele nadaljnji vzpon zaradi potrebe po opredelitvi nacionalno-kulturne identitete, kar je vodilo do pomembnih spoznanj, a tudi do večjega zanašanja na domnevno zgodovinsko kontinuiteto od germanskih ljudstev do Nemškega cesarstva 19. stoletja, ki je na koncu dosegla vrhunec v germanskem mitu o narodnih gibanjih in nato v [[Nacionalsocializem|nacionalsocializmu]].<ref>Vgl. dazu Heinrich Beck (Hrsg.): ''Germanenprobleme in heutiger Sicht''. Berlin/New York 1986; Heinrich Beck, Heiko Steuer, Dieter Timpe (Hrsg.): ''Germanen, Germania, germanische Altertumskunde''. Berlin/New York 1998; Ernst Wolfgang Böckenförde: ''Die deutsche verfassungsgeschichtliche Forschung im 19. Jahrhundert.'' Berlin 1961; Stefanie Dick: ''Der Mythos vom „germanischen“ Königtum.'' Berlin/New York 2008, S. 2–17; Otto Holzapfel: ''Die Germanen. Mythos und Wirklichkeit.'' Basel/Freiburg/Wien 2001; Klaus von See: ''Deutsche Germanen-Ideologie vom Humanismus bis zur Gegenwart''. Frankfurt am Main 1970; ders.: ''Barbar, Germane, Arier''. Heidelberg 1994</ref> Številne izjave in koncepti iz teh zgodnejših germanskih študij so zato postali vprašljivi.<ref>Siehe auch Ur- und Frühgeschichte#Urgeschichte oder Vorgeschichte und Völkerwanderungszeit.</ref> V novejšem času se je enoten koncept ''germanskih ljudstev'' delno razblinil v različne koncepte. Za to je bilo več razlogov: prvič, identifikacije tipov arheoloških najdb z enotnimi etničnimi skupinami ni bilo več mogoče ohraniti. Celo povsem veljavno jezikovno družinsko drevo še ne vzpostavlja bistvene enotnosti ''germanskih ljudstev''. Koncepti ''germanskih ljudstev'', specifični za različne discipline (zgodovinske raziskave, jezikoslovje, arheologija), zato niso več nujno skladni, čeprav je tesnejše sodelovanje, na primer med arheologijo in jezikoslovjem, zlasti na področju [[Toponomastika|toponimije]] in hidronimije, zagotovo zaželeno.<ref>Wolfram Euler und Konrad Badenheuer: ''Sprache und Herkunft der Germanen'', S. 30–36.</ref> Tako Skandinavci veljajo za germanske le na področju germanske filologije, ne pa tudi v zgodovinskih raziskavah Rimskega cesarstva. Po drugi strani pa edino ljudstvo, ki se je po antični tradiciji imenovalo za germansko, namreč Cezarjevi ''Germani cisrhenani'', morda sploh ni germansko, temveč keltsko asimilirani Belgi.<ref>Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998. S. 181–245, hier S. 192.</ref> Čeprav predstavnike prazgodovinske [[Jastorfska kultura|Jastorfske kulture]] imenujemo germanski, se etnografski koncept ''germanskega'' uporablja za obdobja, v katerih še ni obstajal – niti v svoji starodavni niti v sodobni obliki. === Jezik === {{glavni|Pragermanščina|Germanski jeziki}} [[Germanski jeziki]] spadajo v zahodno skupino [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]].<ref>Elmar Seebold: ''Sprache und Schrift''. In: Heinrich Beck (Hrsg.) unter Mitwirkung zahlreicher Fachgelehrter und red. Leitung von Rosemarie Müller: ''Germanen, Germania, germanische Altertumskunde''. Ungekürzte Studienausgabe des Artikels aus dem ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde''. Berlin 1998, ISBN 3-11-016383-7. S.&nbsp;99 ff.</ref> Prvotna oblika germanskega jezika je nastala iz zahodne indoevropskega jezika s prvim germanskim glasovnim premikom (glej [[Grimmov zakon]] in [[Vernerjev zakon]]). Vrstni red delitve in 'odnosi' (ne le) zahodnih indoevropskih jezikovnih skupin baltoslovanskih, germanskih, keltskih in italskih ostajajo sporni. Za vsak tesen odnos med dvema skupinama obstajajo zagovorniki in nasprotniki. Keltske izposojenke v germanskem leksikonu temeljijo na kulturnih stikih v železni dobi okoli leta 500 pr. n. št. in pred njim. Ti vplivi se nanašajo zlasti na besedišče, povezano z upravljanjem, trgovino in proizvodnjo blaga. Z razširitvijo rimskega cesarstva je latinščina posledično trajno vplivala na germanske jezike. Najstarejši celovito dokumentiran germanski jezik je [[gotščina]]. Jezikovni dokazi, od katerih nekateri segajo v zgodnejša obdobja, so sestavljeni iz zelo kratkih in včasih težko razumljivih runskih napisov ali celo zgodnejših osebnih imen, krajevnih imen in drugih izrazov, zabeleženih v antičnih virih. V nasprotju z gotščino so ti sestavljeni iz posameznih, nepovezanih omemb. === Pisanje === {{glavni|Runa}} [[Slika:01 Runes of the Elder Futhark painted on little stones - Runen des älteren Futhark auf kleine Steine gemalt.jpg|thumb|Starejši ''futhark'', prvi germanski znaki]] Germanski zapisi izvirajo okoli leta 200 n. št. z najstarejšimi protonordijskimi runskimi napisi. Pomen ohranjenih napisov vključuje imena in podatke o lastništvu, oznake izdelovalcev, magične napise, kultna dejanja in spomin na mrtve.<ref>Klaus Düwel: ''Runenkunde''. Metzler, Stuttgart 2003. S.&nbsp;1–11</ref> Najbolj znani primeri pisanja so monumentalni skandinavski [[Runski kamen|runski kamni]]. Imena posameznih run so ohranjena skozi runske pesmi. Primarni zgodnji prenos informacij, kot so zgodovinska dejstva, pa naj gre za zadeve prednikov ali druge zadeve, je bil ustni, in v tem pogledu skozi hvalnico. Iz tega se je razvila poznejša tradicija junaških sag, saj se je pojavil pisni sistem, ki je temeljil na latinščini in omogočil pomembno literaturo (staronordijsko pisavo).<ref>Heiko Uecker: ''Germanische Heldensage''. Metzler, Stuttgart 1972. S. 16</ref> »Znaki«, ki jih Tacit opisuje v 10. poglavju svoje ''Germanije'' v povezavi z vedeževanjem žrebom, so bili verjetno simboli, ki so se uporabljali na druge načine, ne pa rune v smislu pisnih znakov. Kljub temu so bili nekateri od njih vključeni v runske abecede.<ref>Klaus Düwel: ''Runenkunde''. Metzler, Stuttgart 2003, S. 178, 203.</ref> Prva prava oblika razvitega germanskega pisnega jezika je gotska pisava. Goti so, tako kot druga plemena in ljudstva, prvotno uporabljali običajno runsko pisavo in jo vklesavali v predmete iz lesa in drugih materialov (Pietroassa prstan). Gotski škof Ulfilas je za krščansko misijo k Gotom razvil abecedo, sestavljeno iz grških, latinskih in runskih znakov. Kronološko je predvidel razvoj nordijske pisave, ki je izhajala iz istih okoliščin. Runska pisava kot monumentalna pisava ni ustrezna za pisni jezik, ki bi celovita literarna besedila trajno in koherentno omogočil berljivost in razumljivost lokalnemu ali nadregionalnemu občinstvu. Njegov ljudski prevod Nove zaveze skupaj z drugimi gotskimi viri tvori osnovo primerjalnih raziskav germanske pismenosti in jezika zaradi obsežnega gotskega besedišča, ki ga predstavlja. Posamezna imena gotskih črk so ohranjena v tako imenovanem Salzburško-dunajskem rokopisu.<ref>Wilhelm Streitberg: ''Gotisches Elementarbuch''. Carl Winter, Heidelberg 1909. S. 21–39</ref> == Germanska plemena == === Pomen plemen === Plemena so bila ključni element političnega in družbenega reda na germanskem ozemlju. Kot naselitvena skupnost je pleme imelo v lasti določeno ozemlje, ki je lahko vključevalo tudi pripadnike drugih etničnih skupin, na primer na osvojenih ozemljih. Pleme je imelo enotno politično vodstvo in je predstavljalo pravno skupnost. Seveda so obstajali tudi skupni jezik, verski obredi in občutek identitete, katerega najjasnejši izraz je bil mit o skupnem predniku. V resnici pa plemena niso bila enotne in stabilne entitete, temveč so bila vedno podvržena mešanju, preoblikovanju, migracijam, upadanju in podobnemu. Prve podrobne opise germanskih ljudstev najdemo pri Tacitu. Opisuje dokaj enotno germansko kulturo na območju, ki se je približno raztezalo od [[Ren]]a na zahodu do [[Visla|Visle]] na vzhodu in od [[Severno morje|Severnega morja]] na severu do [[Donava|Donave]] in [[Vltava|Vltave]] na jugu. Poleg tega so obstajala germanska naselitvena območja v Skandinaviji, ki jih Tacit ni opisal. Tacit opisuje germanska plemena kot razdeljena v tri skupine in da obstajajo številna plemena, ki ne spadajo v to klasifikacijo. Po Tacitu so se posamezna plemena razlikovala glede na svoja kultna središča. Germanska plemena na prelomu tisočletja so bila zato verjetno predvsem kultne skupnosti. K tej klasifikaciji je mogoče pripisati tudi arheološke skupine. Od 2. stoletja naprej so se velika plemena pojavila kot najpomembnejši akterji v germanskem svetu. Postala so agresivni nasprotniki Rimskega cesarstva in nosilci kraljestev obdobja selitve ljudstev. Na različne načine so se prepletala z visoko sredozemsko kulturo in končala relativno enotnost germanskih ljudstev v korist ločenih razvojev. Ime ''germanski'' je izginilo iz antičnih virov in ga nadomestila imena velikih plemen z lastnimi tradicijami. Oblikovala so dogodke obdobja selitve ljudstev in tvorila osnovo evropske zgodovine, ki je zajemala tako etnične skupine kot nacionalne države. Študije Wenskusa,<ref>Reinhard Wenskus: ''Stammesbildung und Verfassung''. Köln u.&nbsp;a. 1977.</ref> ki analizirajo ta proces, predstavljajo trenutno stanje raziskav na to temo. Šlo je za proces koncentracije, ki je izhajal iz zavezništev, s ciljem doseganja politične in vojaške moči. Hkrati je prišlo do vse večje diferenciacije družbene stratifikacije. Oblikovanje vladavine, ki je temeljila na osebnih povezavah, pridobivanje zemlje, ljudi in plena na eni strani ter nestabilnost rezultatov na drugi, je bilo odvisno od tesne interakcije z imperialnimi in kulturnimi razmerami znotraj rimske vplivne sfere. Globoke politične in družbene spremembe so bile predpogoj za stabilne politične oblike.<ref>Walter Pohl: ''Die Völkerwanderung. Eroberung und Integration''. Stuttgart u.&nbsp;a. 2002.</ref> Opaziti je mogoče temeljno razliko med glavnimi plemeni Zahoda (Franki, Alemani) in gensi Vzhoda (Goti, Vandali, Heruli, Gepidi). Glavna plemena Zahoda so potrjena šele v 3. stoletju, medtem ko so gensi Vzhoda sprva ušli antični zaznavi. Njihove migracijske skupine se niso oblikovale na obrobju cesarstva, temveč daleč v zaledju. Na teh potovanjih so se nato vključili tudi obmejni sosedje rimskega cesarstva. === Plemena na prelomu ere === [[Slika:GermanenAD50.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid germanskih plemen okoli leta 100 n. št. (brez Skandinavije)]] Območja naselitve germanskih ljudstev v 1. stoletju (glej zemljevid) lahko razdelimo na: #Severnomorska germanska plemena (Tacit jih je imenoval Ingaevoni): [[Angli]], [[Havki]] (ki so se kasneje združili v večje pleme Sasov), [[Frizijci]], [[Varni]]. #Rensko-vezerska germanska plemena (morda sorodna Tacitovim Istævonom): [[Angrivari]], [[Batavi]], [[Brukteri]], [[Chamavi]], [[Hati]], [[Čatuarji]], [[Heruski]], [[Sugambri]], [[Tenkteri]], [[Ubijci]], [[Usipeti]]. Po hipotezi severozahodnega bloka so bila ta ljudstva kasneje germanizirana. Frankovsko pleme je nastalo iz plemen, ki so se naselila ob Renu v 3. stoletju. Nasprotno pa so se plemena ob [[Vezeri]], kot so Angrivari in Heruski, pridružila Sasom. #Polabska germanska plemena (morda sorodna Tacitovim Herminoncem): Iz polabske germanske skupine – ki jo sestavljajo [[Hermunduri]], [[Langobardi]], [[Markomani]], [[Kvadi]], [[Semnoni]], [[Svebi]] in morda [[Bastarni]] – se je v 3. stoletju pojavilo veliko pleme [[Alemani|Alemanov]]. Poleg tega so Markomani s prepletanjem z drugimi plemeni in etničnimi skupinami oblikovali veliko pleme [[Bavarci|Bavarcev]], Hermunduri pa [[Turingi|Turinge]]. Del Svebov je skupaj z [[Alani]] in [[Vandali]] leta 406 prečkal Ren (prečkanje Rena leta 406) in se z njimi leta 409 preselil v [[Hispanija|Hispanijo]]. Tam so na severozahodu ustanovili [[Svebsko kraljestvo]], ki je bilo osnova kasnejše države Portugalske. Langobardi, po katerih je Lombardija dobila ime, so v svoje pleme vključili tudi druge germanske skupine, najprej so ustanovili kraljestvo v Panoniji, po osvojitvi leta 568 pa še v Italiji. #Severnogermanska plemena: Severnogermanska plemena, znana tudi kot baltskogermanska plemena, ki so se naselila na Cimbrijskem polotoku in v Skandinaviji – Tacit omenja pleme, imenovano Suiones – so združena zaradi jezikovnih razlogov. Iz njih so kasneje izšli Danci, Švedi, Norvežani in Islandci. Arheološko so severnogermanska plemena razdeljena na vzhodno in zahodnonordijsko skupino. [[Angli]] in [[Juti]] tvorijo prehodno območje do severnomorskih germanskih plemen. #Odrsko-varška germanska plemena: [[Burgundi]], [[Lugi]] in [[Vandali]] so arheološko pripisani przeworški kulturi (na jugu Poljske). #Vislinska germanska plemena: [[Bastarni]], [[Gepidi]], [[Goti]], [[Rugi]] in [[Sciri]] so arheološko pripisani kulturi Wielbark (Willenbergova kultura), katere predhodnica je bila kultura Oxhöft. Potem ko se je kultura Wielbark razširila na območje južno od Baltskega morja, se je premaknila proti jugovzhodu, kjer je prešla v kulturo Černjahova od 2. do 5. stoletja. Te arheološke najdbe lahko odražajo selitev Gotov. === Pozna antika in obdobje preseljevanja ljudstev === Germanske plemenske konfederacije, katerih imena so postala znana v pozni antiki, v času Tacita še niso obstajale ali pa so bile v najboljšem primeru le nejasne oznake. Franki, Goti, Burgundi in drugi so se kot večja plemena pojavili šele v stoletjih po prelomu tisočletja in so dokumentirani v rimskih virih od 3. stoletja naprej. Ta razvoj je verjetno ostal precej časa skrit pred rimskimi in grškimi etnografi, zato so opisi v zgodovinskih zapisih redki. Raznolikost več kot 40 plemen ({{langx|la|gentes}}), ki jih omenja Tacit, se je zmanjšala na nekaj, ki so v antiki veljala za 'nova' ljudstva, dodana obstoječim. Manjše skupine ali etnične skupine, ki so se pridružile večjim plemenom ali oblikovale podplemena, so bile še vedno omenjene v pozni antiki, vključno z naslednjimi plemenskimi imeni: Varni, Angli, Juti, Jutungi, Rugi in Heruli. Med glavnimi plemenskimi konfederacijami, dokumentiranimi od 3. stoletja dalje, so Alemani, Burgundi, Franki, Goti, Gepidi, Langobardi, Markomani, [[Sasi]], Turingi, [[Anglosasi]] in Vandali. Markomani so se nato od 6. stoletja naprej vključili v Bavarce. ==== Alemani ==== [[Alemani]] so prvič omenjeni med plemeni, ki so zasedala ''Agri Decumates'' (ozemlje vzhodno od Rena), ki so ga Rimljani zapustili po letu 260. Takrat so bili Alemani mešanica plemenskih skupin Semnonov, Burgundov, Retovarjev, Brisigavov in drugih. Zato je ime morda prvotno pomenilo »vsi ljudje, ljudstvo«,<ref>So Gaius Asinius Quadratus, zitiert von dem byzantinischen Historiker Agathias (6. Jahrhundert).</ref> »plemeniti možje, ljudstvo v pravem pomenu besede« ali celo »potomci Manusa«.<ref>[http://woerterbuchnetz.de/cgi-bin/WBNetz/wbgui_py?sigle=DWB&mode=Vernetzung&lemid=GA02439#XGA02439 Eintrag „Allemann“], in: Jacob und Wilhelm Grimm: ''Deutsches Wörterbuch.'' Leipzig 1854–1961, Band 1, Sp. 218.</ref> Rimljani so Alemane tolerirali, saj so Ren priznavali kot svojo mejo. Šele od sredine 5. stoletja naprej so – danes imenovani Alemani – razširili svoje območje naselij na ozemlja zahodno od Rena, vse do Šampanje. To je privedlo do konflikta s Franki, severna ozemlja pa so izgubili po [[Bitka pri Tolbiacu|bitki pri Tolbiacu]] ({{langx|la|Zülpich}}) leta 496. V 7. stoletju so se Alemani razširili v severno Švico.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 37 f.</ref> ==== Burgundi ==== Po Pliniju so se vzhodnogermanski [[Burgundi]] na prelomu tisočletja naselili na območju med [[Odra|Odro]] in Vislo. Od 2. stoletja naprej so se preselili proti zahodu in naselili Lužico in vzhodne dele [[Brandenburg]]a. Stoletje pozneje so plemenske skupine dosegle dolino Majne, na začetku 5. stoletja pa je bilo v regiji [[Worms]] in [[Speyer]] ustanovljeno prvo kraljestvo. Burgundi so prišli v tesnejši stik z Rimskim cesarstvom in se tudi spreobrnili v krščanstvo.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 74.</ref> ==== Franki ==== [[Franki]] so nastali iz ohlapne, bojevite konfederacije Chamavov, Salijev, Chattuarjev, Ampsivarjev, Brukterjev in drugih plemenskih skupin. Napadi v Galiji se omenjajo od sredine 3. stoletja naprej. Frankovski najemniki v rimski službi so bili naseljeni v severni Galiji. [[Salijski Franki]] so kot ''[[Foederati]]'' dobili ozemlje za naselitev v Toxandriji. To naselje se je razširilo in do 5. stoletja zajemalo območje med [[Liège]]om in [[Tournai]]jem. Na spodnjem Renu so [[Ripuarski Franki]] ustanovili kneževino s središčem v [[Köln]]u.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 106.</ref> ==== Goti ==== [[Goti]] so se verjetno razvili kot plemenska konfederacija na območju ustja Visle. Tam so potrjeni vsaj okoli preloma tisočletja. Trditve o nadaljnjem izvoru Gotov ostajajo problematične: plemenske legende (''Origo gentis''), ki jo je posredoval [[Jordan (zgodovinar)|Jordan]], po kateri Goti izvirajo iz Skandze (Skandinavije ali Gotlanda), ni mogoče arheološko dokazati,<ref>Vgl. Artikel ''Goten,'' In: ''[[Reallexikon der germanischen Altertumskunde|RGA]].'' Bd. 12, S. 412.</ref> še posebej ker so bili Goti verjetno polietnični. Po letu 150 se je njihovo območje naselitve počasi premaknilo proti Črnemu morju. ==== Longobardi ==== Predniki [[Langobardi|Langobardov]] so se sprva naselili v regiji Spodnje Labe. Kasneje so se prve skupine selile vzdolž Labe na Češko in sosednja območja. Med markomanskimi vojnami v drugi polovici 2. stoletja so Langobardi prečkali Donavo vse do Panonije. Tam so se jim pridružile druge germanske plemenske skupine ob Labi. Sprejeli so tudi pritok germanskega prebivalstva iz Turingije. Do sredine 5. stoletja so te skupine razvile izrazit etnični profil in so prvič omenjene kot Langobardi leta 488.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 171.</ref> ==== Markomani ==== [[Markomani]] so se prvič pojavili v vojski Ariovista. Njihovo prvotno območje naselitve je bilo ob reki Majni, vendar so se pod pritiskom Rimljanov kmalu pred prelomom tisočletja pod poveljstvom generala [[Marobod]]a preselili na Češko. Tam so oblikovali središče plemenske konfederacije. Med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] so Rimljani le z velikimi težavami stabilizirali severno mejo svojega cesarstva. V naslednjih stoletjih so Markomani večkrat napredovali proti jugu. Nazadnje so bili omenjeni v 4. stoletju.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 183.</ref> ==== Sasi ==== [[Sasi]] so verjetno nastali v 3. stoletju,<ref>Eutrop erwähnt zwar aufständische Sachsen für das Jahr 285, in dem Kaiser Marcus Aurelius Carinus ermordet wurde (Eutrop, ''Breviarium'' 9,21). Eutrops Text entstand aber erst zwischen 364 und 380 n. Chr., allerdings auf Grundlage guter Quellen. Eine zeitnahe Anspielung findet sich wohl bereits im ''Panegyricus'' von 297, siehe Klaus-Peter Johne: ''Die Römer an der Elbe''. Berlin 2006, S. 287 f.</ref> morda pa šele v 4. stoletju, iz starejših plemen severnomorskih germanskih ljudstev. Najzgodnejša nesporna omemba izvira iz leta 356, ko jih je omenil cesar [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]].<ref>Vgl. Matthias Springer: ''Die Sachsen''. Stuttgart 2004, S. 17–31.</ref> V 5. stoletju so se Sasi razdelili na Anglosase, ki so se preselili v Anglijo, in Stare Sase, ki so ostali na celini. Stoletje pozneje so Stari Sasi nadzorovali velika območja vzdolž obale Severnega morja. Hkrati se je na zahodu okrepil pritisk Frankovskega cesarstva, na vzhodu pa Slovanov, ki so se širili v območje Polabe. Spor s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] je privedel do saksonskih vojn (772–804) pod Karlom Velikim. V tem obdobju je bila Stara Saška razdeljena na tri podplemena oziroma gospostva: Vestfalijo, Engern in Vzhodnofalijo. Po prisilni pokristjanjevanju so to delitev nadomestile grofije. Šele v 13. stoletju je bilo v ''Sachsenspiegelu'' (Saško ogledalo) kodificirano zdaj bolj razvito plemensko pravo, ''Lex Saxonum''. Nasprotno pa med današnjimi Sasi v Svobodni državi Saški in zgodovinskimi Starimi Sasi v zgodnjem srednjem veku ni kontinuitete,<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 238</ref> saj se je ime ''Saška'' na ta germanizirana območja preneslo šele v srednjem veku z različnimi dinastičnimi premiki. ==== Turingi ==== Po umiku [[Huni|Hunov]] so [[Turingi]] ustanovili kraljestvo, ki so ga leta 531 osvojili Franki. Severno Turingijo (približno današnja [[Saška-Anhalt]] zahodno od Labe) so nato delno naselili Sasi, prav tako [[Hessen]], [[Švabska|Švabsko]] in [[Frizija|Frizijo]]. Domnevno redko poseljenega območja med rekama Saale in Labe na današnji Saški pa ni bilo mogoče braniti pred vdornimi [[Slovani]]. Slovanska naselitev teh območij se je zgodila konec 6. stoletja. ==== Vandali ==== [[Vandali]] so imeli svoje prvotno območje naselitve v regiji med rekama Odra in Varta, znotraj Przeworške kulture. Plemenska skupina je bila razdeljena na plemena [[Hasdingi]] in [[Silingi]] – ki so morda regiji dali ime ''Šlezija''. V 2. stoletju so se nekatera plemena preselila vse do Karpatov in nižine reke Tise.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 267.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[nordijska mitologija]] * [[seznam ljudstev]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Germanic peoples}} {{Wiktionary|Germane}} * {{DNB-Portal|4020378-5}} * [http://www.gottwein.de/Lat/Lat.Lektuere.php#Tacitus Tacitus: Germania (lateinisch und deutsche Übersetzung)] * [http://www.novaesium.de/artikel/germanen.htm Germanen: Unterwegs zu höherer Zivilisation] von Hermann Ament, 1997 * [http://www.oeaw.ac.at/gema/gb/gb1.htm Germanen-Bibliographie] * [https://web.archive.org/web/20070929083913/http://www.eurasischesmagazin.de/artikel/?artikelID=20040313 Interview mit Jürgen Udolph] ; Dokumentarni filmi *[https://www.zdf.de/play/dokus/terra-x-grosse-voelker-100/grosse-voelker-die-germanen-100?q=Germanen terra x] ''Große Völker - Die Germanen.'' Ein Film von Sahar Eslah. Fachberatung: Rudolf Simek. Unter Mitwirkung von Rudolf Simek, Tania Lousdal Jensen, Ida Demant, Peter Heather, Angelika Abegg-Wigg, Richard North und Volker Gallé. ZDF 2016, 44 min. Abgerufen am 17. Februar 2026. * [http://www.arte.tv/de/Die-Welt-verstehen/Die-Germanen/1603478.html Wie lebten die Germanen?] Vielfältige Dokumentation auf arte.tv (Webseite bei Abruf am 17. Februar 2026 nicht mehr erreichbar). * ''Die Germanen im Südwesten'' Dokumentarfilm-Serie ARD 2016, jeweils 15 min. Filme von Peter Prestel für SWR, planet.schule.de. Abgerufen am 17. Februar 2026. [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-woran-glaubten-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Woran glaubten sie?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-siedelten-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie siedelten sie?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-woher-kamen-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Woher kamen sie?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-stylten-sie-sich--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie stylten sie sich?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-ernaehrten-sie-sich--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie ernährten sie sich?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-kaempften-und-wie-jagten-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie kämpften und wie jagten sie?] {{Germani}} [[Kategorija:Ljudstva]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] [[Kategorija:Germani|*]] {{normativna kontrola}} qgcoct16kjj167z2s6bcgzxqxasznkw 6690495 6690380 2026-06-16T20:08:52Z ~2026-35110-98 261712 pravopisna napaka 6690495 wikitext text/x-wiki [[File:Germanic Tribes in the Roman Imperial Period.png|thumb|Rekonstrukcija poselitvenega območja germanskih plemen v provincialnem rimskem obdobju]] '''Germani''' sestavljajo veliko, jezikovno in plemensko sorodno skupino indoevropskih ljudstev, katerih pradomovina je bila današnja južna [[Švedska]], [[Danska]], [[Schleswig-Holstein]] in [[Severnoevropsko nižavje]] (med rekama [[Weser]] in [[Odra]]). Značilnosti germanskih jezikov vključujejo določene glasovne spremembe v primerjavi z rekonstruiranim protoindoevropskim jezikom, ki je skupno znan kot germanski ali prvi glasovni premik. Območje naselitve, ki so ga naseljevala germanska ljudstva, so Rimljani imenovali ''[[Velika Germanija|Germania Magna]]''. Od začetka našega štetja naprej so stiki z Rimljani oblikovali germanski svet, tako kot se je razvoj [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] vse bolj prepletal z germanskim svetom. V pozni antiki, med obdobjem [[Preseljevanje ljudstev|selitve ljudstev]], so se številna plemena postopoma razširila proti vzhodu do reke [[Visla|Visle]], proti zahodu do reke [[Ren]] in proti jugu do [[Majna|Majne]], spuščajoč se celo do [[Donava|Donave]] in [[Karpati|Karpatov]]. Nekateri so oblikovali večje konfederacije in na koncu napadli Rimsko cesarstvo. Njihov glavni cilj je bil deliti bogastvo cesarstva, ne da bi nameravali uničiti njegove strukture in kulturo. Nekatere od teh skupin so na ozemlju [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]], ki je propadlo okoli leta 476, ustanovile kraljestva po vzoru starorimskih. Elementi germanske religije in verskih običajev so bili med drugim prilagojeni sprejetemu krščanstvu s pomočjo prilagoditev. Danes so to območja Nemčije in Avstrije, Švice, Francije, Anglije, zahodne Poljske, severne Italije, Danske, Norveške, Švedske, Liechtensteina, Luksemburga, Nizozemske in Sudetov (Češke republike). Novejše raziskave vse bolj kritično gledajo na skupni izraz ''germanska ljudstva'', saj se tako imenovane skupine nikoli niso videle kot enotna entiteta, temveč je izraz zgolj zunanja oznaka, ki zakriva razlike.<ref>Siehe etwa die Beiträge in: Matthias Friedrich; James M. Harland (Hrsg.): ''Interrogating the 'Germanic'. A Category and its Use in Late Antiquity and the Early Middle Ages''. Berlin: de Gruyter 2020.</ref> Ta članek opisuje splošno zgodovino germanskih ljudstev, ki se začne pred našim štetjem in se nadaljuje v pozno antiko in zgodnji srednji vek. Znanstveniki obravnavajo tudi zgodovino Skandinavije do srednjega veka v germanskem kontekstu. Zgodovina posameznih plemen, germanska mitologija in germansko plemensko pravo so predmet drugih člankov. == Izraz == === Izvor in razvoj pomena v antiki === Izvor izraza ''Germanoí'' ({{langx|el|Γερμανοί}}; {{langx|la|Germani}}), ostaja nezadovoljivo pojasnjen. Njegov jezikovni in etimološki izvor ter natančna starost prav tako ostajata nejasna. Zgodovinske raziskave so obravnavale jezikovne korenine v latinščini, keltskih in germanskih jezikih. Občasno predlagana povezava z germanskim ''*gaizaz'', 'ger, met kopja', se zdaj šteje za ovrženo. Izpeljava iz latinskega ''germānus'', 'telesni, pristen, resničen', ki jo je predlagal [[Strabon]], se zaradi fonetičnih razlogov prav tako šteje za malo verjetno.<ref name=Strabon_7,1,2>Strabon, ''Geographie'' 7, 1, 2. Strabon versteht den Germanennamen dabei bezeichnenderweise als „die echten Gallier“ (ὡς ἂν γνησίους Γαλάτας φράζειν βουλόμενοι).</ref> Keltska etimologija je torej najverjetnejša razlaga. Upoštevajo se tudi korenine staroirskega ''gair'', 'sosed' ali ''gairm'', 'jokati', iz katerih izhajajo poimenovalni motivi 'sosedje' in 'jokajoči'.<ref>Wolfgang Pfeifer: ''Etymologisches Wörterbuch des Deutschen'', München 2000, S. 434.</ref> V antiki je izraz ''germanski'' služil kot etnološki krovni izraz za veliko skupino ljudstev, ki so živela med [[Kelti]] in [[Skiti]]. Zato je šlo predvsem za oznako, ki so jo drugi dali določenim ljudstvom, in le v manjši meri, verjetno sekundarno, za samopoimenovanje germanskih ljudstev. Pred [[Julij Cezar|Cezarjevimi]] [[Galske vojne|galskimi vojnami]] (58–52 pr. n. št.) so ljudstva, ki so živela vzhodno od [[Ren]]a, ostala večinoma zunaj zavedanja starodavnih opazovalcev in ko so se prvič seznanili z njimi, so jih sprva imeli za Kelte ali pa se vsaj niso izrecno razlikovali od njih. Najstarejši zgodovinski zapisi o germanskih kulturah izvirajo iz srečanj z Grki in Rimskim cesarstvom; lastni pisni zapisi, kot so [[runa|runski]] napisi, so najdeni šele po našem času. Poročila starodavnih avtorjev o germanskih ljudstvih pogosto niso temeljila na njihovih lastnih opažanjih, temveč na govoricah. Grški popotnik [[Piteas]] iz Masalije (danes [[Marseille]]) je že leta 330 pr. n. št. poročal o deželah okoli Severnega morja in ljudstvih, ki so tam živela. Vzhodnogermanski [[Bastarni]] so od okoli leta 200 pr. n. št. napredovali proti jugovzhodu v današnjo vzhodno [[Romunija|Romunijo]] in se od leta 179 pr. n. št. naprej zapletli v konflikte z Makedonci in drugimi ljudstvi na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]]. Okoli leta 120 pr. n. št. so se [[Kimbri]], [[Tevtoni]] in [[Ambroni]] preselili proti jugu in Rimljanom zadali več hudih porazov ([[Kimbrska vojna]]). Najstarejši dokaz, ki se včasih navaja za ime ljudstva, so ''[[Fasti]] Capitolini'' iz leta 222 pr. n. št.<ref>Wolfram Euler und Konrad Badenheuer: ''Sprache und Herkunft der Germanen. Abriss des Protogermanischen vor der Ersten Lautverschiebung.'' Inspiration Un Limited, Hamburg und London 2009, S. 12.</ref> Tam [[Mark Klavdij Marcel]] omenja zmago ''de Galleis et Germaneis'' ('nad Galci in Germani') pri Klastidiju. Vendar pa je ta omemba imena za germanska ljudstva lahko tudi kasnejša predelava v kontekstu [[Gaj Avgust Oktavijan|avgustovega]] urejanja ''Fasti Capitolini''.<ref>Vgl. Franz Schön: ''Germanen sind wir gewesen?''. In: Eckart Olshausen, Holger Sonnabend (Hrsg.): ''„Trojaner sind wir gewesen“ – Migrationen in der antiken Welt''. Stuttgart 2002, S. 167 ff., hier S. 172.</ref> Prva nedvoumna uporaba imena za germanska ljudstva se pojavlja okoli leta 80 pr. n. št. v spisih [[Posidonij]]a.<ref>Poseidonios von Apameia, ''Historien'', Buch 30. Auch der Text des Poseidonios ist allerdings nur durch ein Zitat bei Athenaios (um 190 n.&nbsp;Chr.) belegt.<br />Vgl. Gustav Stümpel: ''Name und Nationalität der Germanen. Eine neue Untersuchung zu Poseidonios, Caesar und Tacitus''. Dieterich, Leipzig 1932; Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier S. 183 ([http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_1884 Artikel] abgerufen über Germanische Altertumskunde Online (GAO) bei De Gruyter Online).</ref> Izraz se je sprva nanašal le na majhno plemensko skupino v belgijski regiji Spodnji Ren, katere ozemlje je prvotno bilo na desnem bregu Rena. Posidonij opisuje, kako so ti ''Germani'' kot glavni obrok jedli ude pečenega mesa, skupaj z mlekom in nerazredčenim vinom, kar na nek način odraža barbarski stereotip svojega časa. V svojem delu ''De Bello Gallico'' [[Gaj Julij Cezar]] poroča, da so se plemena [[Belgi|Belgov]] (Remi, Kondrusi, Eburoni, Caerosi, Paemani in Sekvani), ki so se naselila na levem bregu Rena, imenovala Germani. Ta plemena (vedno po poročilih svojih zaveznikov Remov) imenuje ''Germani cisrhenani'', ne pa Atuatukov (ki jih danes prav tako šteje za Germane) – ki jih je imel za potomce Kimbrov – in le z zadržki imenuje Ambivarite.<ref>Gaius Iulius Caesar, ''Commentarii de bello Gallico'' 2, 4, 4.<br />Vgl. Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier S. 184 f. ([http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_1884 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online), v. Petrikovits S. 89.</ref> Oznaka ''cisrhenani'' ('levi breg Rena') nakazuje, da so se ta plemena že takrat razlikovala od Germanov na desnem bregu Rena. [[Slika:Map of Europe according to Strabo.jpg|thumb|upright=1.1|Zemljevid Evrope po Strabonu]] V Cezarjevem vojnem poročilu se koncept ''Germanov'' še naprej razvija, kar doseže vrhunec v njegovi celoviti razlagi v ekskurziji o germanskih plemenih v šesti knjigi (53 pr. n. št.). Cezar tukaj tudi izrecno uporabi razširjen koncept Germanije, pri čemer Ren razglasi za kulturno ločnico med Galci na zahodnem bregu in germanskimi plemeni vzhodno od reke ter vsa ozemlja vzhodno od nje označi kot Germanijo.<ref>Gaius Iulius Caesar, ''Commentarii de bello Gallico'' 6, 21–28.</ref> Antični zgodovinar Mischa Meier zato sklepa: »Cezar si je izmislil germanska plemena.« Ni etnokulturnih meril, po katerih bi lahko objektivno opredelili skupine ljudi kot germanske ali negermanske.ref>Mischa Meier: ''Caesar hat die Germanen erfunden – oder doch nicht?'' In: Martin Langebach (Hrsg.): ''Germanenideologie. Einer völkischen Weltanschauung auf der Spur.'' Bundeszentrale für politische Bildung, Bonn 2020, S. 15–38, hier S. 15 und 29.</ref> Kaj je Cezarja motiviralo, da je vsa ljudstva, ki živijo vzhodno od Rena, opredelil kot germanska, je predmet razprave v zgodovinskih raziskavah. Ena od razlag bi lahko bila, da je general nameraval uporabiti Ren kot mejo med ljudstvi, s čimer je postavil temelje za globok razkol med Galci in germanskimi plemeni ter s tem prikazal svojo vojaško kampanjo kot »osvojitev Galije«.<ref>Walser; dagegen Wiegels, Sp. 955.<br />Vgl. Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier S. 188 ([http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_1884 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online).</ref> V tem primeru bi bila geografska razlika med Kelti in germanskimi plemeni tudi politično motivirana, saj bi lahko pomagala utrditi rimsko zahtevo po prevladi nad vsemi ozemlji zahodno od Rena. Medtem ko je Cezar prej uporabljal poenoten izraz ''Gali'' za označevanje različnih skupin, ki so se imele za Akvitance, Kelte in Belge, je zdaj izraz ''germanski'' uporabil za različne etnične skupine vzhodno od Rena.<ref>[http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_3397 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online.</ref> Vendar Ren takrat ni predstavljal jasne kulturne ločnice, saj so se vzhodno od njega naselile keltske skupine, zahodno od njega pa germanske skupine, kot že kaže Cezarjev zapis. Z arheološkega vidika je mogoče jasno opredeliti le območje keltskih ''oppid'' na severu in vzhodu. Cezarjeva opredelitev je imela posledično tudi razlikovalni učinek v etnografskem smislu. Pred Cezarjem so domnevali, da severno od Alp živijo Kelti na zahodu in Skiti na vzhodu – od njih jih ločuje reka Tanais (danes [[Don (reka)|Don]]). [[Cicero]] leta 56 pr. n. št. še ni bil seznanjen s Cezarjevim konceptom germanskih ljudstev.<ref>Cicero, ''De provinciis consularibus'' 32–33.</ref> Toda že za [[Pomponij Mela|Pomponija Melo]] (okoli 44 pr. n. št.) je bila južna meja germanskega ozemlja Alpe, zahodna meja Ren, vzhodna meja Visla in ozemlje Sarmatov, severna pa obala.<ref>Pomponius Mela, ''De chorographia'' 3, 3, 25.</ref> Tudi [[Plinij Starejši]] v svoji ''Prirodoslovni zgodovini'' (okoli 77 n. št.) omenja germanska ljudstva v Alpah.<ref>Plinius, ''Naturalis historia'' 3, 25.</ref> Celo [[Strabon]] je v svoji ''Geografiji'' (napisani med 20 pr. n. št. in 23 n. št.) opisal germanska ljudstva kot ljudstvo, podobno Galcem. Tudi selitev Kimbrov, Tevtonov in Ambronov je bila prepoznana šele veliko pozneje kot uvod v rimsko-germanski spopad. V času svojega nastanka Kimbri še niso bili opredeljeni kot germanski. Šele okoli leta 100 n. št. je [[Plutarh]] skoval izraz ''germanski'' za germansko pleme ob Severnem morju, ki je bilo prej pretežno obravnavano kot keltsko.<ref>Plutarch, ''Marius'' 11, 4.</ref> Rimski zgodovinar [[Tacit]] v svojem etnografskem delu ''Germania'' (objavljenem najpozneje leta 98 ​​n. št.) pojasnjuje izraza Germani in Germania, kot ju uporablja: {{quote|»Ime Germania je mimogrede novo in se je pojavilo šele pred kratkim. Prvi ljudje, ki so prečkali Ren in pregnali Galce, današnji Tungri, so se takrat imenovali Germani. Tako se je ime plemena – ne celotnega ljudstva – postopoma razširilo: sprva so vsa [ljudstva vzhodno od Rena] iz strahu pred njim imenovali Germani; kmalu pa so se tako imenovali tudi sami, ko se je ime začelo uporabljati.«|<ref>Tacitus, ''Germania'' 2, 5.<br />Vgl. Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998, S. 181–245, hier: S. 184.</ref>}} Ta Tacitova poročila se ujemajo s podatki, ki jih je Cezar posredoval o belgijskih Remih iz časa galskih vojn.<ref>[http://www.degruyter.com/view/GAO/RGA_3397 Artikel] abgerufen über GAO bei De Gruyter Online.</ref> Po tem zapisu so plemena vzhodno od Rena najprej sosednji Galci imenovali »Germani« v širšem smislu. To razširitev imena za germanska ljudstva se danes na splošno pripisuje dejstvu, da so Galci vzhodne napadalce dojemali kot tuje ali drugačne in so se od njih želeli razlikovati. Rimljani naj bi nato od Galcev prevzeli ime za germanska ljudstva.<ref>Reinhard Wenskus: ''Über die Möglichkeit eines allgemeinen interdisziplinären Germanenbegriffs''. In: Heinrich Beck (Hrsg.), ''Germanenprobleme in heutiger Sicht''. Berlin und New York 1986, S. 1–21, hier S. 13.</ref> === Germanska identiteta v antiki? === Tacit pripoveduje o mitski genealogiji, po kateri so germanska ljudstva sledila svojemu rodu nazaj do Tuista, njegovega sina Manusa, in Mannusovih treh sinov, ki so dali imena plemenskim skupinam Ingevonov, Hermionov in Istevonov. Različica je dodala še Marse, Gambrivie, Svebe in Vandile.<ref>Tacitus, ''Germania'' 2, 2.</ref> Samoidentifikacija plemen kot pripadnikov skupne etnične skupine, kot je razvidna iz te mitske genealogije, nakazuje na nekakšen občutek pripadnosti. V zgodovinskih časih so se znotraj germanske sfere odvijali različni procesi etnogeneze. Ta težnja k združevanju je izvirala iz različnih središč in je bila pogosto bolj spodbujana od zunaj kot od znotraj. Vlogo je igrala tudi infiltracija geografsko perifernih skupin vzdolž reke [[Laba|Labe]] in na Jutlandiji, pa tudi v južni [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Po mnenju Reinharda Wenskusa so bili [[Svebi]] glavna gonilna sila etnogeneze germanskih ljudstev v Srednji Evropi.<ref>Reinhard Wenskus: ''Stammesbildung und Verfassung''. Köln et al. 1977, S. 267.</ref> Prevlada Svebov je imela tudi zunanji vpliv, saj so njihove tradicije in videz postali odločilni za etnografsko dojemanje in opis številnih germanskih plemen v antičnem svetu. Wenskus trdi, da je dejstvo, da je na koncu prevladalo ime ''germanski'' in ne ime Svebi, posledica soočenja Svebov z Rimljani, kar je zlomilo politično moč Svebov. Od konca 5. stoletja naprej se je zunanji vpliv imena Svebi delno razširil na Gote, tako da je izraz ''gotska plemena'' postal običajen za številna, večinoma vzhodnogermanska ljudstva.<ref>Herwig Wolfram: ''Die Germanen''. Achte Auflage, München 2005, S. 23.</ref> Vendar pa se je izraz ''germanski'' za Germanijo Magno uporabljal tudi v tem obdobju, ob katerem so se migracijska vzhodnogermanska plemena pojavljala pod svojimi lastnimi identitetami – kot [[Goti]], [[Vandali]] itd. Nedavne raziskave vse bolj poudarjajo nestabilnost etničnih identitet, zlasti v antiki, in postavljajo pod vprašaj tudi koncept germanskih ljudstev, ki naj bi izviral iz razmišljanja o nacionalni državi v 18. in 19. stoletju. »Germanski« (tako kot »barbarski«) se razume zgolj kot zunanja oznaka, ki razkriva več o Grkih in Rimljanih kot o skupinah in posameznikih, na katere se nanaša. Nekateri celo pozivajo k popolni opustitvi izrazov »germanski« v akademskih kontekstih.<ref>Jörg Jarnut: ''Germanisch. Plädoyer für die Abschaffung eines obsoleten Zentralbegriffs der Frühmittelalterforschung.'' In: Walter Pohl (Hrsg.): ''Die Suche nach den Ursprüngen. Von der Bedeutung des frühen Mittelalters''. Wien 2004, S. 107 ff.</ref> === Sodobni koncept Germanije === [[Slika:1657 Jansson Map of Germany (Germania) - Geographicus - Germaniae-jansson-1657.jpg|thumb|upright=1.2|Johannes Janssonius: ''Germaniae Veteris Nova Descriptio'', zemljevid starodavne Germanije iz leta 1657, ki temelji na delih Tacita, Strabona in zlasti Klavdija Ptolameja]] Sodobni koncept Germanije temelji na konceptualizaciji antičnih pisateljev, ki je bila oživljena najkasneje v dobi [[humanizem|humanizma]]. Čeprav je Tacit že vključeval dele Skandinavije v Germanijo, je splošna razširitev koncepta Germanije na Skandinavijo poznejši razvoj, ki verjetno temelji predvsem na jezikovnih in etnografskih opazovanjih. V 16. stoletju je švedski reformator in zgodovinar Olaus Petri postavil tezo o skupnem izvoru Švedov in Nemcev. Do konca 18. stoletja je ideja o zgodovinski, etnični in jezikovni povezavi med nordijskimi državami in Nemčijo postala široko razširjeno prepričanje med učenjaki. Gottfried Wilhelm Leibniz je v svojem delu ''Unvorgreiffliche Gedancken, betreffend die Übung und Verbesserung der Teutschen Sprache'' (posmrtno objavljenem leta 1717, ponatisnjenem leta 1995, str. 22) zapisal, da vse, kar so Švedi, Norvežani in Islandci hvalili o svojih Gotih, velja tudi za nas; ta ljudstva ne bi smeli imeti za nič drugega kot za severne Nemce. Johann Gottfried Herder je to stališče delil leta 1765 v recenziji dela ''Uvod v zgodovino Danske'' zgodovinarja Paula Henrija Malleta. Hkrati se je humanistični koncept germanskih ljudstev združil z romantičnim konceptom ljudstva, kar je prek doktrine o 'ljudskem duhu' vodilo do ideje o kontinuiteti med starogermanskimi ljudstvi in ​​sodobnimi Nemci.<ref>Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998. S. 181–245, hier: S. 191.</ref> Napredek jezikoslovja v začetku 19. stoletja je omogočil povezavo tega koncepta ljudstva z jezikovno družino, ki jo danes imenujemo 'germanska'. Tudi sodobni arheološki koncept germanskih ljudstev je izhajal iz tega jezikovnega koncepta: ker se je 'duh ljudstva' izražal tudi v njegovih materialnih stvaritvah, so bile arheološke vrste najdb dodeljene specifičnim kulturnim skupinam, kadar je bilo mogoče dokazati neprekinjeno poselitev in je bilo to skladno s starodavnimi viri, kot je zlasti ugotovil Gustaf Kossinna.<ref>Wolfram Euler und Konrad Badenheuer: ''Sprache und Herkunft der Germanen'', S. 31 ff.</ref> Konec 19. stoletja so germanske študije doživele nadaljnji vzpon zaradi potrebe po opredelitvi nacionalno-kulturne identitete, kar je vodilo do pomembnih spoznanj, a tudi do večjega zanašanja na domnevno zgodovinsko kontinuiteto od germanskih ljudstev do Nemškega cesarstva 19. stoletja, ki je na koncu dosegla vrhunec v germanskem mitu o narodnih gibanjih in nato v [[Nacionalsocializem|nacionalsocializmu]].<ref>Vgl. dazu Heinrich Beck (Hrsg.): ''Germanenprobleme in heutiger Sicht''. Berlin/New York 1986; Heinrich Beck, Heiko Steuer, Dieter Timpe (Hrsg.): ''Germanen, Germania, germanische Altertumskunde''. Berlin/New York 1998; Ernst Wolfgang Böckenförde: ''Die deutsche verfassungsgeschichtliche Forschung im 19. Jahrhundert.'' Berlin 1961; Stefanie Dick: ''Der Mythos vom „germanischen“ Königtum.'' Berlin/New York 2008, S. 2–17; Otto Holzapfel: ''Die Germanen. Mythos und Wirklichkeit.'' Basel/Freiburg/Wien 2001; Klaus von See: ''Deutsche Germanen-Ideologie vom Humanismus bis zur Gegenwart''. Frankfurt am Main 1970; ders.: ''Barbar, Germane, Arier''. Heidelberg 1994</ref> Številne izjave in koncepti iz teh zgodnejših germanskih študij so zato postali vprašljivi.<ref>Siehe auch Ur- und Frühgeschichte#Urgeschichte oder Vorgeschichte und Völkerwanderungszeit.</ref> V novejšem času se je enoten koncept ''germanskih ljudstev'' delno razblinil v različne koncepte. Za to je bilo več razlogov: prvič, identifikacije tipov arheoloških najdb z enotnimi etničnimi skupinami ni bilo več mogoče ohraniti. Celo povsem veljavno jezikovno družinsko drevo še ne vzpostavlja bistvene enotnosti ''germanskih ljudstev''. Koncepti ''germanskih ljudstev'', specifični za različne discipline (zgodovinske raziskave, jezikoslovje, arheologija), zato niso več nujno skladni, čeprav je tesnejše sodelovanje, na primer med arheologijo in jezikoslovjem, zlasti na področju [[Toponomastika|toponimije]] in hidronimije, zagotovo zaželeno.<ref>Wolfram Euler und Konrad Badenheuer: ''Sprache und Herkunft der Germanen'', S. 30–36.</ref> Tako Skandinavci veljajo za germanske le na področju germanske filologije, ne pa tudi v zgodovinskih raziskavah Rimskega cesarstva. Po drugi strani pa edino ljudstvo, ki se je po antični tradiciji imenovalo za germansko, namreč Cezarjevi ''Germani cisrhenani'', morda sploh ni germansko, temveč keltsko asimilirani Belgi.<ref>Dieter Timpe: ''Germanen, Germania, Germanische Altertumskunde. I. Geschichte.'' In: ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde.'' Bd. 11, Berlin/New York 1998. S. 181–245, hier S. 192.</ref> Čeprav predstavnike prazgodovinske [[Jastorfska kultura|Jastorfske kulture]] imenujemo germanski, se etnografski koncept ''germanskega'' uporablja za obdobja, v katerih še ni obstajal – niti v svoji starodavni niti v sodobni obliki. === Jezik === {{glavni|Pragermanščina|Germanski jeziki}} [[Germanski jeziki]] spadajo v zahodno skupino [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]].<ref>Elmar Seebold: ''Sprache und Schrift''. In: Heinrich Beck (Hrsg.) unter Mitwirkung zahlreicher Fachgelehrter und red. Leitung von Rosemarie Müller: ''Germanen, Germania, germanische Altertumskunde''. Ungekürzte Studienausgabe des Artikels aus dem ''Reallexikon der Germanischen Altertumskunde''. Berlin 1998, ISBN 3-11-016383-7. S.&nbsp;99 ff.</ref> Prvotna oblika germanskega jezika je nastala iz zahodne indoevropskega jezika s prvim germanskim glasovnim premikom (glej [[Grimmov zakon]] in [[Vernerjev zakon]]). Vrstni red delitve in 'odnosi' (ne le) zahodnih indoevropskih jezikovnih skupin baltoslovanskih, germanskih, keltskih in italskih ostajajo sporni. Za vsak tesen odnos med dvema skupinama obstajajo zagovorniki in nasprotniki. Keltske izposojenke v germanskem leksikonu temeljijo na kulturnih stikih v železni dobi okoli leta 500 pr. n. št. in pred njim. Ti vplivi se nanašajo zlasti na besedišče, povezano z upravljanjem, trgovino in proizvodnjo blaga. Z razširitvijo rimskega cesarstva je latinščina posledično trajno vplivala na germanske jezike. Najstarejši celovito dokumentiran germanski jezik je [[gotščina]]. Jezikovni dokazi, od katerih nekateri segajo v zgodnejša obdobja, so sestavljeni iz zelo kratkih in včasih težko razumljivih runskih napisov ali celo zgodnejših osebnih imen, krajevnih imen in drugih izrazov, zabeleženih v antičnih virih. V nasprotju z gotščino so ti sestavljeni iz posameznih, nepovezanih omemb. === Pisanje === {{glavni|Runa}} [[Slika:01 Runes of the Elder Futhark painted on little stones - Runen des älteren Futhark auf kleine Steine gemalt.jpg|thumb|Starejši ''futhark'', prvi germanski znaki]] Germanski zapisi izvirajo okoli leta 200 n. št. z najstarejšimi protonordijskimi runskimi napisi. Pomen ohranjenih napisov vključuje imena in podatke o lastništvu, oznake izdelovalcev, magične napise, kultna dejanja in spomin na mrtve.<ref>Klaus Düwel: ''Runenkunde''. Metzler, Stuttgart 2003. S.&nbsp;1–11</ref> Najbolj znani primeri pisanja so monumentalni skandinavski [[Runski kamen|runski kamni]]. Imena posameznih run so ohranjena skozi runske pesmi. Primarni zgodnji prenos informacij, kot so zgodovinska dejstva, pa naj gre za zadeve prednikov ali druge zadeve, je bil ustni, in v tem pogledu skozi hvalnico. Iz tega se je razvila poznejša tradicija junaških sag, saj se je pojavil pisni sistem, ki je temeljil na latinščini in omogočil pomembno literaturo (staronordijsko pisavo).<ref>Heiko Uecker: ''Germanische Heldensage''. Metzler, Stuttgart 1972. S. 16</ref> »Znaki«, ki jih Tacit opisuje v 10. poglavju svoje ''Germanije'' v povezavi z vedeževanjem žrebom, so bili verjetno simboli, ki so se uporabljali na druge načine, ne pa rune v smislu pisnih znakov. Kljub temu so bili nekateri od njih vključeni v runske abecede.<ref>Klaus Düwel: ''Runenkunde''. Metzler, Stuttgart 2003, S. 178, 203.</ref> Prva prava oblika razvitega germanskega pisnega jezika je gotska pisava. Goti so, tako kot druga plemena in ljudstva, prvotno uporabljali običajno runsko pisavo in jo vklesavali v predmete iz lesa in drugih materialov (Pietroassa prstan). Gotski škof Ulfilas je za krščansko misijo k Gotom razvil abecedo, sestavljeno iz grških, latinskih in runskih znakov. Kronološko je predvidel razvoj nordijske pisave, ki je izhajala iz istih okoliščin. Runska pisava kot monumentalna pisava ni ustrezna za pisni jezik, ki bi celovita literarna besedila trajno in koherentno omogočil berljivost in razumljivost lokalnemu ali nadregionalnemu občinstvu. Njegov ljudski prevod Nove zaveze skupaj z drugimi gotskimi viri tvori osnovo primerjalnih raziskav germanske pismenosti in jezika zaradi obsežnega gotskega besedišča, ki ga predstavlja. Posamezna imena gotskih črk so ohranjena v tako imenovanem Salzburško-dunajskem rokopisu.<ref>Wilhelm Streitberg: ''Gotisches Elementarbuch''. Carl Winter, Heidelberg 1909. S. 21–39</ref> == Germanska plemena == === Pomen plemen === Plemena so bila ključni element političnega in družbenega reda na germanskem ozemlju. Kot naselitvena skupnost je pleme imelo v lasti določeno ozemlje, ki je lahko vključevalo tudi pripadnike drugih etničnih skupin, na primer na osvojenih ozemljih. Pleme je imelo enotno politično vodstvo in je predstavljalo pravno skupnost. Seveda so obstajali tudi skupni jezik, verski obredi in občutek identitete, katerega najjasnejši izraz je bil mit o skupnem predniku. V resnici pa plemena niso bila enotne in stabilne entitete, temveč so bila vedno podvržena mešanju, preoblikovanju, migracijam, upadanju in podobnemu. Prve podrobne opise germanskih ljudstev najdemo pri Tacitu. Opisuje dokaj enotno germansko kulturo na območju, ki se je približno raztezalo od [[Ren]]a na zahodu do [[Visla|Visle]] na vzhodu in od [[Severno morje|Severnega morja]] na severu do [[Donava|Donave]] in [[Vltava|Vltave]] na jugu. Poleg tega so obstajala germanska naselitvena območja v Skandinaviji, ki jih Tacit ni opisal. Tacit opisuje germanska plemena kot razdeljena v tri skupine in da obstajajo številna plemena, ki ne spadajo v to klasifikacijo. Po Tacitu so se posamezna plemena razlikovala glede na svoja kultna središča. Germanska plemena na prelomu tisočletja so bila zato verjetno predvsem kultne skupnosti. K tej klasifikaciji je mogoče pripisati tudi arheološke skupine. Od 2. stoletja naprej so se velika plemena pojavila kot najpomembnejši akterji v germanskem svetu. Postala so agresivni nasprotniki Rimskega cesarstva in nosilci kraljestev obdobja selitve ljudstev. Na različne načine so se prepletala z visoko sredozemsko kulturo in končala relativno enotnost germanskih ljudstev v korist ločenih razvojev. Ime ''germanski'' je izginilo iz antičnih virov in ga nadomestila imena velikih plemen z lastnimi tradicijami. Oblikovala so dogodke obdobja selitve ljudstev in tvorila osnovo evropske zgodovine, ki je zajemala tako etnične skupine kot nacionalne države. Študije Wenskusa,<ref>Reinhard Wenskus: ''Stammesbildung und Verfassung''. Köln u.&nbsp;a. 1977.</ref> ki analizirajo ta proces, predstavljajo trenutno stanje raziskav na to temo. Šlo je za proces koncentracije, ki je izhajal iz zavezništev, s ciljem doseganja politične in vojaške moči. Hkrati je prišlo do vse večje diferenciacije družbene stratifikacije. Oblikovanje vladavine, ki je temeljila na osebnih povezavah, pridobivanje zemlje, ljudi in plena na eni strani ter nestabilnost rezultatov na drugi, je bilo odvisno od tesne interakcije z imperialnimi in kulturnimi razmerami znotraj rimske vplivne sfere. Globoke politične in družbene spremembe so bile predpogoj za stabilne politične oblike.<ref>Walter Pohl: ''Die Völkerwanderung. Eroberung und Integration''. Stuttgart u.&nbsp;a. 2002.</ref> Opaziti je mogoče temeljno razliko med glavnimi plemeni Zahoda (Franki, Alemani) in gensi Vzhoda (Goti, Vandali, Heruli, Gepidi). Glavna plemena Zahoda so potrjena šele v 3. stoletju, medtem ko so gensi Vzhoda sprva ušli antični zaznavi. Njihove migracijske skupine se niso oblikovale na obrobju cesarstva, temveč daleč v zaledju. Na teh potovanjih so se nato vključili tudi obmejni sosedje rimskega cesarstva. === Plemena na prelomu ere === [[Slika:GermanenAD50.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid germanskih plemen okoli leta 100 n. št. (brez Skandinavije)]] Območja naselitve germanskih ljudstev v 1. stoletju (glej zemljevid) lahko razdelimo na: #Severnomorska germanska plemena (Tacit jih je imenoval Ingaevoni): [[Angli]], [[Havki]] (ki so se kasneje združili v večje pleme Sasov), [[Frizijci]], [[Varni]]. #Rensko-vezerska germanska plemena (morda sorodna Tacitovim Istævonom): [[Angrivari]], [[Batavi]], [[Brukteri]], [[Chamavi]], [[Hati]], [[Čatuarji]], [[Heruski]], [[Sugambri]], [[Tenkteri]], [[Ubijci]], [[Usipeti]]. Po hipotezi severozahodnega bloka so bila ta ljudstva kasneje germanizirana. Frankovsko pleme je nastalo iz plemen, ki so se naselila ob Renu v 3. stoletju. Nasprotno pa so se plemena ob [[Vezeri]], kot so Angrivari in Heruski, pridružila Sasom. #Polabska germanska plemena (morda sorodna Tacitovim Herminoncem): Iz polabske germanske skupine – ki jo sestavljajo [[Hermunduri]], [[Langobardi]], [[Markomani]], [[Kvadi]], [[Semnoni]], [[Svebi]] in morda [[Bastarni]] – se je v 3. stoletju pojavilo veliko pleme [[Alemani|Alemanov]]. Poleg tega so Markomani s prepletanjem z drugimi plemeni in etničnimi skupinami oblikovali veliko pleme [[Bavarci|Bavarcev]], Hermunduri pa [[Turingi|Turinge]]. Del Svebov je skupaj z [[Alani]] in [[Vandali]] leta 406 prečkal Ren (prečkanje Rena leta 406) in se z njimi leta 409 preselil v [[Hispanija|Hispanijo]]. Tam so na severozahodu ustanovili [[Svebsko kraljestvo]], ki je bilo osnova kasnejše države Portugalske. Langobardi, po katerih je Lombardija dobila ime, so v svoje pleme vključili tudi druge germanske skupine, najprej so ustanovili kraljestvo v Panoniji, po osvojitvi leta 568 pa še v Italiji. #Severnogermanska plemena: Severnogermanska plemena, znana tudi kot baltskogermanska plemena, ki so se naselila na Cimbrijskem polotoku in v Skandinaviji – Tacit omenja pleme, imenovano Suiones – so združena zaradi jezikovnih razlogov. Iz njih so kasneje izšli Danci, Švedi, Norvežani in Islandci. Arheološko so severnogermanska plemena razdeljena na vzhodno in zahodnonordijsko skupino. [[Angli]] in [[Juti]] tvorijo prehodno območje do severnomorskih germanskih plemen. #Odrsko-varška germanska plemena: [[Burgundi]], [[Lugi]] in [[Vandali]] so arheološko pripisani przeworški kulturi (na jugu Poljske). #Vislinska germanska plemena: [[Bastarni]], [[Gepidi]], [[Goti]], [[Rugi]] in [[Sciri]] so arheološko pripisani kulturi Wielbark (Willenbergova kultura), katere predhodnica je bila kultura Oxhöft. Potem ko se je kultura Wielbark razširila na območje južno od Baltskega morja, se je premaknila proti jugovzhodu, kjer je prešla v kulturo Černjahova od 2. do 5. stoletja. Te arheološke najdbe lahko odražajo selitev Gotov. === Pozna antika in obdobje preseljevanja ljudstev === Germanske plemenske konfederacije, katerih imena so postala znana v pozni antiki, v času Tacita še niso obstajale ali pa so bile v najboljšem primeru le nejasne oznake. Franki, Goti, Burgundi in drugi so se kot večja plemena pojavili šele v stoletjih po prelomu tisočletja in so dokumentirani v rimskih virih od 3. stoletja naprej. Ta razvoj je verjetno ostal precej časa skrit pred rimskimi in grškimi etnografi, zato so opisi v zgodovinskih zapisih redki. Raznolikost več kot 40 plemen ({{langx|la|gentes}}), ki jih omenja Tacit, se je zmanjšala na nekaj, ki so v antiki veljala za 'nova' ljudstva, dodana obstoječim. Manjše skupine ali etnične skupine, ki so se pridružile večjim plemenom ali oblikovale podplemena, so bile še vedno omenjene v pozni antiki, vključno z naslednjimi plemenskimi imeni: Varni, Angli, Juti, Jutungi, Rugi in Heruli. Med glavnimi plemenskimi konfederacijami, dokumentiranimi od 3. stoletja dalje, so Alemani, Burgundi, Franki, Goti, Gepidi, Langobardi, Markomani, [[Sasi]], Turingi, [[Anglosasi]] in Vandali. Markomani so se nato od 6. stoletja naprej vključili v Bavarce. ==== Alemani ==== [[Alemani]] so prvič omenjeni med plemeni, ki so zasedala ''Agri Decumates'' (ozemlje vzhodno od Rena), ki so ga Rimljani zapustili po letu 260. Takrat so bili Alemani mešanica plemenskih skupin Semnonov, Burgundov, Retovarjev, Brisigavov in drugih. Zato je ime morda prvotno pomenilo »vsi ljudje, ljudstvo«,<ref>So Gaius Asinius Quadratus, zitiert von dem byzantinischen Historiker Agathias (6. Jahrhundert).</ref> »plemeniti možje, ljudstvo v pravem pomenu besede« ali celo »potomci Manusa«.<ref>[http://woerterbuchnetz.de/cgi-bin/WBNetz/wbgui_py?sigle=DWB&mode=Vernetzung&lemid=GA02439#XGA02439 Eintrag „Allemann“], in: Jacob und Wilhelm Grimm: ''Deutsches Wörterbuch.'' Leipzig 1854–1961, Band 1, Sp. 218.</ref> Rimljani so Alemane tolerirali, saj so Ren priznavali kot svojo mejo. Šele od sredine 5. stoletja naprej so – danes imenovani Alemani – razširili svoje območje naselij na ozemlja zahodno od Rena, vse do Šampanje. To je privedlo do konflikta s Franki, severna ozemlja pa so izgubili po [[Bitka pri Tolbiacu|bitki pri Tolbiacu]] ({{langx|la|Zülpich}}) leta 496. V 7. stoletju so se Alemani razširili v severno Švico.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 37 f.</ref> ==== Burgundi ==== Po Pliniju so se vzhodnogermanski [[Burgundi]] na prelomu tisočletja naselili na območju med [[Odra|Odro]] in Vislo. Od 2. stoletja naprej so se preselili proti zahodu in naselili Lužico in vzhodne dele [[Brandenburg]]a. Stoletje pozneje so plemenske skupine dosegle dolino Majne, na začetku 5. stoletja pa je bilo v regiji [[Worms]] in [[Speyer]] ustanovljeno prvo kraljestvo. Burgundi so prišli v tesnejši stik z Rimskim cesarstvom in se tudi spreobrnili v krščanstvo.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 74.</ref> ==== Franki ==== [[Franki]] so nastali iz ohlapne, bojevite konfederacije Chamavov, Salijev, Chattuarjev, Ampsivarjev, Brukterjev in drugih plemenskih skupin. Napadi v Galiji se omenjajo od sredine 3. stoletja naprej. Frankovski najemniki v rimski službi so bili naseljeni v severni Galiji. [[Salijski Franki]] so kot ''[[Foederati]]'' dobili ozemlje za naselitev v Toxandriji. To naselje se je razširilo in do 5. stoletja zajemalo območje med [[Liège]]om in [[Tournai]]jem. Na spodnjem Renu so [[Ripuarski Franki]] ustanovili kneževino s središčem v [[Köln]]u.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 106.</ref> ==== Goti ==== [[Goti]] so se verjetno razvili kot plemenska konfederacija na območju ustja Visle. Tam so potrjeni vsaj okoli preloma tisočletja. Trditve o nadaljnjem izvoru Gotov ostajajo problematične: plemenske legende (''Origo gentis''), ki jo je posredoval [[Jordan (zgodovinar)|Jordan]], po kateri Goti izvirajo iz Skandze (Skandinavije ali Gotlanda), ni mogoče arheološko dokazati,<ref>Vgl. Artikel ''Goten,'' In: ''[[Reallexikon der germanischen Altertumskunde|RGA]].'' Bd. 12, S. 412.</ref> še posebej ker so bili Goti verjetno polietnični. Po letu 150 se je njihovo območje naselitve počasi premaknilo proti Črnemu morju. ==== Longobardi ==== Predniki [[Langobardi|Langobardov]] so se sprva naselili v regiji Spodnje Labe. Kasneje so se prve skupine selile vzdolž Labe na Češko in sosednja območja. Med markomanskimi vojnami v drugi polovici 2. stoletja so Langobardi prečkali Donavo vse do Panonije. Tam so se jim pridružile druge germanske plemenske skupine ob Labi. Sprejeli so tudi pritok germanskega prebivalstva iz Turingije. Do sredine 5. stoletja so te skupine razvile izrazit etnični profil in so prvič omenjene kot Langobardi leta 488.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 171.</ref> ==== Markomani ==== [[Markomani]] so se prvič pojavili v vojski Ariovista. Njihovo prvotno območje naselitve je bilo ob reki Majni, vendar so se pod pritiskom Rimljanov kmalu pred prelomom tisočletja pod poveljstvom generala [[Marobod]]a preselili na Češko. Tam so oblikovali središče plemenske konfederacije. Med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] so Rimljani le z velikimi težavami stabilizirali severno mejo svojega cesarstva. V naslednjih stoletjih so Markomani večkrat napredovali proti jugu. Nazadnje so bili omenjeni v 4. stoletju.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 183.</ref> ==== Sasi ==== [[Sasi]] so verjetno nastali v 3. stoletju,<ref>Eutrop erwähnt zwar aufständische Sachsen für das Jahr 285, in dem Kaiser Marcus Aurelius Carinus ermordet wurde (Eutrop, ''Breviarium'' 9,21). Eutrops Text entstand aber erst zwischen 364 und 380 n. Chr., allerdings auf Grundlage guter Quellen. Eine zeitnahe Anspielung findet sich wohl bereits im ''Panegyricus'' von 297, siehe Klaus-Peter Johne: ''Die Römer an der Elbe''. Berlin 2006, S. 287 f.</ref> morda pa šele v 4. stoletju, iz starejših plemen severnomorskih germanskih ljudstev. Najzgodnejša nesporna omemba izvira iz leta 356, ko jih je omenil cesar [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]].<ref>Vgl. Matthias Springer: ''Die Sachsen''. Stuttgart 2004, S. 17–31.</ref> V 5. stoletju so se Sasi razdelili na Anglosase, ki so se preselili v Anglijo, in Stare Sase, ki so ostali na celini. Stoletje pozneje so Stari Sasi nadzorovali velika območja vzdolž obale Severnega morja. Hkrati se je na zahodu okrepil pritisk Frankovskega cesarstva, na vzhodu pa Slovanov, ki so se širili v območje Polabe. Spor s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] je privedel do saksonskih vojn (772–804) pod Karlom Velikim. V tem obdobju je bila Stara Saška razdeljena na tri podplemena oziroma gospostva: Vestfalijo, Engern in Vzhodnofalijo. Po prisilnem pokristjanjevanju so to delitev nadomestile grofije. Šele v 13. stoletju je bilo v ''Sachsenspiegelu'' (Saško ogledalo) kodificirano zdaj bolj razvito plemensko pravo, ''Lex Saxonum''. Nasprotno pa med današnjimi Sasi v Svobodni državi Saški in zgodovinskimi Starimi Sasi v zgodnjem srednjem veku ni kontinuitete,<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 238</ref> saj se je ime ''Saška'' na ta germanizirana območja preneslo šele v srednjem veku z različnimi dinastičnimi premiki. ==== Turingi ==== Po umiku [[Huni|Hunov]] so [[Turingi]] ustanovili kraljestvo, ki so ga leta 531 osvojili Franki. Severno Turingijo (približno današnja [[Saška-Anhalt]] zahodno od Labe) so nato delno naselili Sasi, prav tako [[Hessen]], [[Švabska|Švabsko]] in [[Frizija|Frizijo]]. Domnevno redko poseljenega območja med rekama Saale in Labe na današnji Saški pa ni bilo mogoče braniti pred vdornimi [[Slovani]]. Slovanska naselitev teh območij se je zgodila konec 6. stoletja. ==== Vandali ==== [[Vandali]] so imeli svoje prvotno območje naselitve v regiji med rekama Odra in Varta, znotraj Przeworške kulture. Plemenska skupina je bila razdeljena na plemena [[Hasdingi]] in [[Silingi]] – ki so morda regiji dali ime ''Šlezija''. V 2. stoletju so se nekatera plemena preselila vse do Karpatov in nižine reke Tise.<ref>Harald Haarmann: ''Lexikon der untergegangenen Völker.'' München 2005, S. 267.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[nordijska mitologija]] * [[seznam ljudstev]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Germanic peoples}} {{Wiktionary|Germane}} * {{DNB-Portal|4020378-5}} * [http://www.gottwein.de/Lat/Lat.Lektuere.php#Tacitus Tacitus: Germania (lateinisch und deutsche Übersetzung)] * [http://www.novaesium.de/artikel/germanen.htm Germanen: Unterwegs zu höherer Zivilisation] von Hermann Ament, 1997 * [http://www.oeaw.ac.at/gema/gb/gb1.htm Germanen-Bibliographie] * [https://web.archive.org/web/20070929083913/http://www.eurasischesmagazin.de/artikel/?artikelID=20040313 Interview mit Jürgen Udolph] ; Dokumentarni filmi *[https://www.zdf.de/play/dokus/terra-x-grosse-voelker-100/grosse-voelker-die-germanen-100?q=Germanen terra x] ''Große Völker - Die Germanen.'' Ein Film von Sahar Eslah. Fachberatung: Rudolf Simek. Unter Mitwirkung von Rudolf Simek, Tania Lousdal Jensen, Ida Demant, Peter Heather, Angelika Abegg-Wigg, Richard North und Volker Gallé. ZDF 2016, 44 min. Abgerufen am 17. Februar 2026. * [http://www.arte.tv/de/Die-Welt-verstehen/Die-Germanen/1603478.html Wie lebten die Germanen?] Vielfältige Dokumentation auf arte.tv (Webseite bei Abruf am 17. Februar 2026 nicht mehr erreichbar). * ''Die Germanen im Südwesten'' Dokumentarfilm-Serie ARD 2016, jeweils 15 min. Filme von Peter Prestel für SWR, planet.schule.de. Abgerufen am 17. Februar 2026. [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-woran-glaubten-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Woran glaubten sie?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-siedelten-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie siedelten sie?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-woher-kamen-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Woher kamen sie?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-stylten-sie-sich--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie stylten sie sich?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-ernaehrten-sie-sich--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie ernährten sie sich?] [https://www.zdf.de/play/dokus/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93ojjhmgy4nzrkotq2nznhyti-208/page-video-ard-wie-kaempften-und-wie-jagten-sie--germanen-im-suedwesten-100?q=die+germanen+im+s%C3%BCdwesten Wie kämpften und wie jagten sie?] {{Germani}} [[Kategorija:Ljudstva]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] [[Kategorija:Germani|*]] {{normativna kontrola}} e3pwf6s3d7fm49k5p3tc52e54a4e1w0 Seznam slovenskih zgodovinarjev 0 32067 6690522 6677639 2026-06-16T22:01:28Z MaksiKavsek 244409 /* P */ sl 6690522 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zgodovinar]]jev''' (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Kornelija Ajlec]] * ([[Lado Ambrožič - Novljan]]) * [[Rudolf Andrejka]] * ([[Boštjan Anko]]) * [[Gregor Antoličič]] * [[Sonja Anžič]] * [[Matjaž Anžur]] * [[Elio Apih]]{{navedi vir}} * [[Josip Apih]] * [[Miran Aplinc]] * [[Valentin Areh]] * [[Aleš Arih]] * [[Mihael Arko]] * [[Miljutin Arko]] * [[Janez Arnež]] * [[Ivan Artač]] * ([[Anton Aškerc]]) == B == * [[Jana Babšek]] * [[Tina Bahovec]] * [[Gorazd Bajc]] * [[Anton Bajt]] * [[Bojan Balkovec]] * [[Marjetka Balkovec-Debevec]] * [[Jaka Banfi]] * [[Janko Barle]] * [[Angelos Baš]] * [[Franjo Baš]] * [[Borut Batagelj]] * [[Matic Batič]] * [[Martin Bauzer|Martin Bavčer]] * [[Jurij Bavdaž]] * [[Ines Beguš]] * [[Martin Bele]] * [[Vlasta Beltram]] * [[Andrej Benedejčič]] * [[Ana Benedetič]] * [[Franc Benedik]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Aleksandra Berberih-Slana]] * [[France Bergant]] * [[Zvonko Bergant]] * [[Metod Berlec]] * [[Valerija Bernik]] * [[Samo Bevk]] * [[Ljudmila Bezlaj-Krevel]] * [[Dušan Biber]] * [[Bogdan Binter]] * [[Feliks Bister]] * [[Matjaž Bizjak (medievist)]] * [[Matjaž Bizjak (vojaški zgodovinar)|Matjaž Bizjak (vojaški)]] * [[Žarko Bizjak]] * [[Žiga Blaj]] * [[Neja Blaj Hribar]] * [[Pavel Blaznik]] * ([[Boris Blažko]]) * [[Pavlina Bobič]] * [[Flavij Bonin]] * [[Marko Bonin]] * [[Zdenka Bonin]] * [[Neven Borak]] * [[Peter Borisov]] * [[Leonida Borondič]] * [[Janko Boštjančič]] * [[Branko Božič]] * [[Maja Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Franjo Bradaška]] * [[Franc Bradeško]]? * [[Marij Bratina]] * [[Rajko Bratož]] * [[Marij Bratina]] * [[Urška Bratož]] * [[Aleš Brecelj]] * ([[Matjaž Brecelj]]) * [[Marjeta Bregar]] * ([[Borivoj Breže]]) * [[Alja Brglez]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] * [[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Boris Brovinsky]] * [[Josip Bučar]] * [[Miloš Budin]] * [[Nataša Budna Kodrič]] == C == * [[Tadej Cankar]] * [[Karel Capuder]] * [[Pavel Car]] * [[Alenka Cedilnik]] * ([[Mira Cencič]]) * [[Estera Cerar]] * [[Ana Cergol Paradiž]] * [[Aldo Cherini]] * [[Alojz Cindrič]] * [[Jože Ciperle]] * [[Katja Colja]] * [[Henrik Costa]] * [[Angel Peter Cracina]] * ([[Tadej Curk]]) * [[Bojan Cvelfar]] * [[Janez Cvirn]] * [[Lev Centrih]] == Č == * [[Ludvik Čarni]]? * [[Bojan Čas]] * [[Sindi Časar]] * [[Dragica Čeč]] * [[Suzana Čeh]] * [[Vladimir Čeligoj]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Pavle Čelik]] *[[Tatjana Čepič]] * [[Zdenko Čepič]] * [[Peter Čerče]]? * [[Mina Černe]] * [[Tea Černe]] * [[Peter Černic]] * [[Nada Čibej]] * [[Marija Čipić Rehar]] * [[Josip Čižman]] * [[Mateja Čoh Kladnik]] *[[Mirta Čok]] * [[Štefan Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Anja Črešnar Vintar]] * [[Filip Čuček]] * [[Alenka Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Darko Darovec]] * ([[Jože Debevc]]) * [[Tomaž Debevec]] * [[Vlasta Dejak]] * [[Lia De Luca]] * [[Mira Delavec]] * [[Viktorijan Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Emil Devetak]] * [[Robert Devetak]] * [[Monika Deželak Trojar]] * [[Vida Deželak Barič]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Avgust Dimitz]] * [[Martin Dimnik]] * [[Dunja Dobaja]] * [[Pavel Dobrila]] * [[Ervin Dolenc]] * [[Metod Dolenc]] * [[Franc Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] * ([[Tomaž Dolinar]]) * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Boris Domanjko]] * [[Teodor Domej]] * [[Ljuba Dornik Šubelj]] * [[Marjan Drnovšek]] * [[Nejc Drnovšek]] * [[Ernesta Drole]] * [[Anja Dular]] * [[Iztok Durjava]] * ([[Marko Dvořák]]) == E == * [[Silvin Eiletz]] * [[Jurij Pavel Emeršič]] * ([[Romana Erhatič Širnik]]) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] * [[Aleš Ernecl]] * [[Elizabeta Eržen-Podlipnik]] == F == * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Mirko Fajdiga]] * ([[Anton Fakin]]) * [[Julij Felaher]] * [[Josip Felicijan]] * [[Mitja Ferenc]] * [[Tone Ferenc]] * [[Franc Ferk]] * Pavle Ferlic * B.? [[Ferlinc]] * [[Jadran Ferluga]] * [[Liliana Ferrari]] * [[France Filipič]] * [[Rok Filipčič]] * [[Hanzi Filipič]] * [[Igor Filipič]] * [[Jasna Fischer]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Damjana Fortunat Černilogar]] * [[Primož Frajle]] * [[Ivan Fras]] * [[Darko Friš]] * [[Rolanda Fugger Germadnik|Rolanda/Romanda Fugger Germadnik]] * [[Metka Fujs]] * [[Alfonz Furlan]] * [[Irena Fürst]] == G == * [[Aleš Gabrič]] * [[Irena Gantar Godina]] * [[Igor Gardelin]] * [[Jure Gašparič]] * [[Tomaž Gerden]] * [[Janko Germadnik]]? * [[Ferdo Gestrin]] * [[Tilen Glavina]]? * [[Bojan Godeša]] * ([[Maja Godina-Golija]]) * [[Boris Golec]] * [[Ludvik Modest Golia]] * [[Boris M. Gombač]] * [[Jure Gombač]] * [[Maja Gombač]] * [[Metka Gombač]] * ([[Srečko Gombač]]) * [[Tanja Gomiršek]] * [[László Göncz]] (Madžar v Sloveniji) * [[Branko Goropevšek]] * [[France Goršič|Franc Goršič]] * [[Nina Gostenčnik]] * [[Vesna Gotovina]] * [[Marija Grabnar]] * [[Marina Gradišnik]] * [[Matevž Gradišnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Danijel Grafenauer]] * [[Matjaž Grahornik]] * [[Stane Granda]] * [[Mira Grašič]] * [[Igor Grdina]] * [[Jože Grebenc]] * [[Marjan Gregorič]] * [[Tamara Griesser-Pečar]] * ([[Viktor Grilc]]) * [[Franc Grivec]] * [[Mladen Grmek|Mladen D. Grmek]] * Ivan Grobelnik (1926–1999) * [[Matjaž Grobler]] * [[Josip Gruden]] * [[Martin Grum]] * [[Franc Gumilar]] * [[Damijan Guštin]] == H == * [[Hana Habjan]] * [[Jožica Habjan]] * [[Vlado Habjan]] * [[Jurij Hadalin]] * [[Jože Hainz]] * [[Primož Hainz]] * [[Boris Hajdinjak]] * [[Maja Hakl Saje]] * [[Damjan Hančič]] * [[Tatjana Hajtnik]] * [[Marko Hanžič]] (''Markus Hansiz'') * [[Ferdo Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Franc Ksaver Heinrich]] * [[Marija Hernja Masten]] * [[Peter Hicinger]] * [[Bojan Himmelreich]] * [[Neža Hlebanja]] * [[Toussaint Hočevar]] * [[Mira Hodnik]] * [[Tatjana Hojan]] * [[Borut Holcman]] * [[Eva Holz]] * [[Jasna Horvat]] * [[Mojca Horvat]] * [[Andrej Hozjan]] * [[Alenka Hren Medved]] * [[Franc Hribernik]] * [[Miro Hribernik]] * ([[Rudolf Hribernik - Svarun|Rudolf Hribernik-Svarun]]) * [[Franc Hül]] == I == * [[Valentin Inzko (učitelj)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Martin Ivanič]] * [[Tomaž Ivešić]] == J == * [[Helena Jaklitsch]] * [[Tadej Jakopič]] * [[Ivan Jan]] * [[Ferdinand Jančar]] * [[Olga Janša Zorn]] * [[Emilijan Janič]] * [[Oton Janker]] * [[Janko Jarc]] * [[Orest Jarh]] * [[Urban Jarnik]] * [[Mihail Jasinski]] * [[Klemen Jelinčič Boeta]] * [[Aleksander Jeločnik]] * [[Josip Jenko]]? * [[Jože Jenko]] * [[Gregor Jenuš]] * [[Mateja Jeraj]] * ([[Janko Jeri]]) * [[Jože Jerko]] * [[Gregor Jerman]] * [[Sašo Jerše]] * [[Dare Jeršek]] (1934-64)? * [[Janez Jesenko]] * [[Jože (Josef) Jerko]] * [[Aleksander Jezernik]] * [[Božidar Jezernik|(Božidar Jezernik]]) * [[Stanko Jug]] * [[Mitja Juren]] * [[Daniela Juričić Čargo]] * [[Jelena Justin]]? * [[Ivo Juvančič]] * [[Stane Južnič]] * [[Stanislav Južnič]] == K == * [[Marija Kacin]]? * [[Milica Kacin Wohinz]] * [[Alenka Kačičnik Gabrič]] * [[Slavka Kajba-Milić]] * [[Mira Kalan]]? * [[Aleksej Kalc]] * [[Franc Domenik Kalin|Franc Dominik Kalin]] * [[Miran Kalšek]] * [[Marko Kambič]] * [[Nataša Kandus]] * ([[Edvard Kardelj]]-[[Sperans]]) * ([[Mirko Karlin]]) * [[Anton Kaspret]] * [[Jože Kastelic]] * [[Domen Kaučič]] * [[Janez Kavčič]] * [[Silvija Kavčič]] * [[Petra Kavrečič]] * [[Katarina Keber]] * [[Darja Kerec]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Davor Kernel]] * [[Marta Milena Keršič|Marta (Milena) Keršič]] * [[Ladislav Kiauta]]? * [[Borut Klabjan]] * [[Darinka Kladnik]] * [[Tomaž Kladnik]] * [[Zdravko Klanjšček]] * [[Andreja Klasinc Škofljanec]] * [[Anton Klasinc]] * [[Peter Pavel Klasinc]] * [[Marko Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Josip Klemenc]] * [[Matjaž Klemenčič]] * [[Mihael (p. Rafael) Klemenčič]] * [[Rudolf Klinec]] * [[Damijan Kljajič]] * [[Albert Klun]] * [[Klemen Klun]]? * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Cvetka Knapič Krhen]] * [[Darko Knez]] * [[David Knez]] * [[Jon Adam Knez]] * [[Lea Knez]] * [[Gorazd Knific]] * [[Katarina Kobe Arzenšek]] * [[Anton Koblar]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Klemen Kocjančič]] * [[Barbara Kočevar]] * [[Vanja Kočevar]] * [[Majda Kodrič]] * [[Sonja Kogej Rus]] * [[Marija Jasna Kogoj]] * [[Ivan Kogovšek]] * [[Jasmina Kogovšek]] * [[Monika Kokalj-Kočevar]] * [[Bogdan Kolar]] * [[Darinka Kolar Osvald]] * [[Nataša Kolar]] * [[Petra Kolenc]] * [[Vladimir Kološa]] * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] * [[Jernej Komac]] * [[Franc Komatar]] * [[Žiga Koncilija]] * [[Tjaša Konovšek]] * [[Mirjana Kontestabile Rovis]] * [[Ivan Kordiš]] * [[Jože Koropec]] * ([[Vinko Korošak]]) * ([[Branko Korošec]]) * [[Viktor Korošec]] * [[Nevenka Korpič]] * [[Dušan Kos]] * [[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]] * [[Janez Kos]] * [[Jože Kos]] * [[Marija Kos]] * [[Marjan Kos]] * [[Milko Kos]] * [[Peter Kos]] * [[Miha Kosi]] * [[Jernej Kosi]] * [[Miha Kosmač]] * [[Jožef Košič]] * [[Matevž Košir]] * ([[Tone Košir]]) * [[Jernej Kotar]] * [[Lukas Kotnik]] * [[Attila Kovacs]] * [[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] * [[Karel Kovač]] * [[Jože Kovač (zgodovinar)|Jože Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Branko Kozina]] * [[Jurij Kozina]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Jože Krall]] * [[Janez Kramar]] * [[Taja Kramberger]] * [[Tone Krampač]] * [[Gregor Kranjc]] * [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Petra Kim Krasnić]] * [[Tone Kregar]] * [[Gregor Gojmir Krek]] * [[Slavko Kremenšek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kresal]] * [[Matic Kristan]] * [[Samo Kristen]] * [[Jernej Križaj]] * [[Ivan Križnar]] * [[Ivka Križnar]] * ([[Duša Krnel Umek]]) * [[Anton Krošl]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Vera Kržišnik Bukić]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Marija Kump]] * ([[Boris Kuret]]) * ([[Boštjan Kurent]]) * [[Radoslav Kušej]] * [[Franc Kuzmič]] == L == * [[Borivoj Lah]] * [[Rajmund Lampreht]] * [[Franček Lasbacher]] * [[Aleksander Lavrenčič]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Tomaž Lazar]] * [[Žarko Lazarević]] * [[Franc Ksaver Legat]] * ([[Roman Leljak]]) * [[Jože Lekše]]? * [[Antoša Leskovec]] * [[Ivana Leskovec]] * [[Avgust Lešnik]] * [[Vladimir Levec]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Marjan Linasi]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * J. [[Lipovec (priimek)|Lipovec]] * [[Vinko Lipovec]] * ([[Uroš Lipušček]]) * [[Andrej Ljubomir Lisac]] * [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] * [[Matija Ljubša]] * [[Ivan Logar (zdravnik)|Ivan Logar]] * ([[Srečko Logar]]) * [[Dragotin Lončar]] * [[Nina Lončar]] * [[Aleksander Lorenčič]] * [[Darjan Lorenčič]] * [[Milan Lovenjak]] * [[Ivan Lovrenčič (zgodovinar)]] * [[Anton Lovše]] * [[Walter Lukan]] * [[Franjo Lukman]] * [[Stefano Lusa]] * [[Arnold Luschin]] * [[Miroslav Luštek]] * [[Oto Luthar]] == M == * [[Jože Maček (arhivist)]] * [[Jože Maček]] * [[Jure Maček]] * [[Nadja Magajna]] * [[Milojka Magajne]] * ([[Mirko Mahnič]]) * [[Miloš Klemen Mahorčič]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Neva Makuc]] * [[Josip Mal]] * [[Simon Malmenvall]] * [[Avguštin Malle]] * [[Janko Malle]] * [[Martin Malnerič]]? * [[Tino Mamić]] * [[Josip Mantuani]] * [[Vera Marentič]] * [[Roman Marinko]] * [[Miha Markelj]] * [[Gašper Markič (zgodovinar)|Gašper Markič]] * [[Tatjana Markošek]] * [[Walter Markov]] * [[Irena Marković]] * [[Zvezdan Marković]] * [[Janez Marolt]] * [[Jože Marolt]] * [[Branko Marušič]] * [[Gorazd Marušič]] * [[Irena Marušič]] * [[Dragan Matić]] * Meta Matijevič * [[Marjan Matjašič]] * [[Jože Maučec]] * [[Aleš Maver]] * [[Irena Mavrič Žižek]] * [[Odilon Mekinda]] * [[Jelka Melik]] * [[Vasilij Melik]] * [[Josip Merku]] * [[Janez Meterc]] * [[Darja Mihelič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Milko Mikola]] * [[Peter Mikša]] * [[Albin Mikulič]] * [[Robert Mikulič]] * [[Marjeta Mikuž]] * [[Metod Mikuž]] * [[Franc Minařik]] * [[Gašper Mithans]] * [[Dušan Mlacović]] * [[Boris Mlakar]] * [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]] * [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] * [[Lučka Mlinarič]] * [[Mitja Močnik]] * [[Monika Močnik]] * [[Ivan Mohorič]] * [[Marijan Mole]] * [[Carlo Morelli]] * [[Andreas Moritsch]] * [[Iztok Mozetič]] * [[Jože Možina]] * [[Josip Mravljak]] * [[Aleksandra Mrdavšič]] * [[Irena Mrvič]] * [[Marko Mugerli]] * [[Oskar Mulej]] * ([[Drago Mušič]]) * [[Dunja Mušič]] * [[Jurij Mušič]] * [[Gottfried Muys]] == N == * [[Tomaž Nabergoj]] * [[Martin Nahtigal]] * [[Dunja Nanut]] * [[Andrej Nared]] * [[Jože Natek]] * [[Dušan Nećak]] * [[Alenka Nedog]] * [[Ivan Nemanič]] * [[Gloria Nemec]] * [[Nataša Nemec]] * [[Branimir Nešović]] * [[Aleš Nose]] * [[Andrej Novak (zgodovinar)]] * [[Bogdan Ciril Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Miroslav Novak]] == O == * [[Bela Obal]]? * [[Miha Obid]] * [[Marija Oblak-Čarni]] *[[Rafael Ogrin]] (1885-1966) * [[Alfred Ogris]] * [[Gašper Oitzl]] * [[Mihael Ojsteršek]] * [[Stane Okoliš]] * [[Žiga Oman]] * ([[Igor Omerza]]) * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[Janez Osojnik]] *([[Miroslav Osojnik]]) * [[Nina Ošep]] * [[Božo Otorepec]] * [[Blaž Otrin]] * ([[Damjan Ovsec]]) * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Dejan Pacek]] * [[Adrijan Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Marko Pahor]] * [[Milan Pahor]] * [[Minka Pahor]] * [[Miroslav Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Milan Pajk]] * [[Andrej Pančur]] * [[Aleksander Panjek]] * [[Janez Parapat]] * [[Andrej Pastar]] * [[Janez Pastar]] * [[Anja Paulič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Tadej Pavković]] * [[Slavica Pavlič]] * [[Srečko Pavličič]] * [[Tomaž Pavlin]] * [[Vojko Pavlin]] * [[Egon Pelikan]] * [[Lojze Penič]] * [[Jurij Perovšek]] * [[Janez Peršič]] * [[Rosvita Pesek]] * [[David Petelin]] * [[Lojze Peterle]] * [[Marija Mojca Peternel]] * [[Matej Petrič]] * A. Petriček * [[Peter Petruzzi]] * [[Josip Pfeifer]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Matija Pirc]] * [[Jože Pirjevec]] * [[Jelka Piškurić]] * [[Melita Pivec Stele]] * [[Olga Pivk]] * [[Slavica Plahuta]] * [[Lovro Planina]] * [[Marco Plesnicar]] * ([[Karel Plestenjak]]) * [[Andrej Pleterski]] * [[Janko Pleterski]] * [[Gregor Pobežin]] * [[Marija Počivavšek]] * [[Renato Podbersič]] (st./ml.) * [[Rado Podgorelec]] * [[Leopold Podlogar]] * [[Franc Pokorn]] * [[Janez Polajnar (zgodovinar)|Janez Polajnar]] (1977) * ([[Tone Poljšak]]) * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Dragan Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Mitja Potočnik]] * [[Maja Povalej]] * [[Simon Povoden]] * [[Lojze Požun]] * Anton Praprotnik * [[Vladimir Prebilič]] * ([[Štefan Predin]]) * [[Miha Preinfalk]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Martin Premk]] * ([[Miroslav Premrou]]) * [[Karel Jožef Prenner]] * ([[Igor Presl]]) * [[Karel Jožef Prenner]] * [[Ivan Prijatelj]] * [[Jože Prinčič]] * [[Vili Prinčič]] * [[Marko Prpić]] * [[Janko Prunk]] * [[Alberto Pucer]] * [[Rudolf Gustav Puff]] * [[Radovan Pulko]] * ([[Tadej Pungartnik]]) * [[Majda Pungerčar]] * [[Vilma Purkart]] == R == * [[Nikola Radojčić]] * [[Branko Radulovič]] * [[Andrej Rahten]] * [[Ferdinand Raisp]] * [[Vincenc Rajšp]] * [[Amand Rak]]? * [[Fran Rakuša]] * [[Jure Ramšak]] * [[Marjetka Rangus]] * [[Jože Rataj]] * [[Mateja Ratej]] * [[Jurij Ratkaj]] * [[Matjaž Ravbar]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Elija Rebič]] * [[Matjaž Rebolj]] * [[Albin Regvat]] * [[Branko Reisp]] * [[Bogumil Remec ml.]] * [[Meta Remec]] * [[Marta Rendla]] * [[Robert Rener]] * [[Manca G. Renko]] * [[Božo Repe]] * [[Tatjana Rezec Stibilj]] * [[Anton Ivan Režek]] * [[Mateja Režek]] * [[Mateja Ribarič]] * [[Irena Ribič]] * [[Peter Ribnikar]] * [[Franc Xaver Johann Richter]] * [[Tadej Rifel]] * [[Vilko Rifel]] * [[Ivan Rihtarič]] (*1948) * [[Andreja Rihter]] * [[Aleksander Rjazancev]] (1924-84) * [[Anton Zvonko Robar]]? * [[Nataša Robežnik]] * [[Matija Robič]] * [[Marjan Rode]] * [[Carole Rogel]] * [[Monika Rogelj]] * [[Deborah Rogoznica]] * [[Vida Rojic]] * [[Gašper Rojko]] * [[Jurij Rosa]] * [[Boris Rozman]] * [[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] * [[Stane Rozman]] * [[Vida Rožac Darovec]] * [[Tanja Roženbergar Šega]] * [[Aldo Rupel]] * [[Vanja Rupnik]] * [[Anamarija Rupnik Rener]] * [[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]] * [[Karol Rustja]] * [[Peter Rustja]] * [[Borut Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Riccardo Ruttar]] * [[Simon Rutar]] * [[Miloš Rybář]] == S == * [[Mitja Sadek]] * [[Franček Saje]] * [[Balduin Saria]] * [[Dolfe Schauer]]? * [[Bojan-Ilija Schnabl]] * [[Janez Ludvik Schönleben]] * [[Franc Schumi]] * [[Ernest Sečen]] * [[Janja Sedlaček]] * [[Nada Sedlar]]? * [[Drago Sedmak]] * [[Aljaž Sekne]] * [[Irena Selišnik]] * [[Zdenka Semlič Rajh]] * [[Aleksandra Serše]] * [[Miha Seručnik]] * [[Matija Sila]] * [[Valentin Sima]] * [[Ivan Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Marko Simić]] * [[Vladimir Simič]] * [[Julij Simončič]]? * [[Ivan Simonič]] * [[Primož Simoniti]] * [[Vasko Simoniti]] * ([[Jože Simšič]]) * [[Štefan Singer]] * [[Sandi Sitar]] * [[Daniel Siter]] * [[Vinko Skitek]] * [[Zorka Skrabl Matko]] * [[Samo Skralovnik]]? * [[Anton Skubic]] * [[Anton Skumovič]] * [[Lidija Slana]]? * [[Matej Slekovec]] * [[Ivan Slokar]] * [[Majda Smole]] * [[Žiga Smolič]] * [[Jožef Smrekar]] * [[Gregor Sraka]] * [[Josip Srebrnič]]? * [[Josip Stare]] * [[Gorazd Stariha]] * [[Alenka Starman Alič]] * [[Alessio Stasi]] * [[Vlasta Stavbar]] * ([[Avguštin Stegenšek]]) * [[Ivan Steklasa]] * [[Miroslav Stepančič]] * [[Drago Stepišnik]] * [[Janez Stergar]] * [[Nataša Stergar]] * [[Rok Stergar]] * [[Viktor Steska]] * [[Ljudevit Stiasny]]? * [[Iva Stiplovšek]] * [[Miroslav Stiplovšek]] * [[Risto Stojanovič]] * [[Andrej Stopar]] * [[Pavel Stranj]] * [[Stane Stražar]] * [[Gvido Stres]] ml. * [[Peter Stres]] * [[Urška Strle]] * [[Albert Struna]] * [[Andrej Studen]] (1963-2022) * [[Bogo Stupan]] * [[Marjan Sturm]] * [[Rudolph Matt Susel]] * [[Anton Svetina (ml.)|Anton Svetina]] * [[Petra Svoljšak]] == Š == * ([[Jožko Šavli]]) * [[Barbara Šatej]] * [[Jaroslav Šašel]] * [[Marjeta Šašel Kos]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Judita Šega]] * Ana Šela * [[Tatjana Šenk]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Jurij Šilc]] * [[Miha Šimac]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Kaja Širok]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Ivan Škafar]] * [[Gregor Škafar]] * [[Stanislav Škaler]] * [[Milan Škerlj]] * [[Jože Škofljanec]] * [[Aida Škoro Babić]] * [[Viljenka Škorjanec]] * [[Milan Škrabec]] * [[Katja Škrubej]] * [[Gašper Šmid]] * ([[Janez Šmitek]]) * ([[Zmago Šmitek]]) * [[Gordana Šövegeš Lipovšek]] * [[Jože Šorn]] * [[Mojca Šorn]] * [[Izak Špajzer]] (jazz) * [[Vinko Šribar]] * [[Blaž Štangelj]] * [[Martin Šteiner]] * [[Verena Štekar-Vidic]] * [[Matej Šteflič]] * [[Marko Štepec]] * ([[Bojan Štih]]) * [[Matija Štih|Matija (]][[Matjaž Štih|Matjaž) Štih]] * [[Peter Štih]] * ([[Peter Štoka]]) * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Žarko Štrumbl]] * [[Marko Štuhec]] * [[France Štukl]] * [[Jaka Štular]] * [[Peter Štumpf]] * [[Fran Šuklje]] * [[Ljubica Šuligoj]] * [[Janez Šumrada]] * [[Branko Šuštar]] * [[Janez J. Švajncer]] * [[Rozina Švent]] == T == * [[Ferdinand Tancik]] * [[Primož Tanko]] * ([[Luigi Tavano]]) * [[Bogo Teplý]] * [[Stane Terčak]] * [[Nadja Terčon]] * [[Tomaž Teropšič]] * [[Marija Terpin Mlinar]] * [[Petra Testen]] * [[Julij Titl]] * [[Tadeja Tominšek Čehulić]] * [[Ludvik Tončič]] (1948-2008) * [[Janez Trdina]] * [[Blaž Torkar]] * [[Zora Torkar]] * [[Maja Toš]] * [[Marjan Toš]] * [[Slavica Tovšak]] * [[Lilijana Trampuž]] * ([[Janko Traven]]) * [[Terezija Traven]] * [[Vladimir Travner]] * [[Franc Trdan]] * [[Milica Trebše Štolfa]] * [[Simon Trießnig]] * [[Tadej Trnovšek]] * [[Polona Trobec Mlakar]] * [[Nevenka Troha]] * [[Zdravko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Nik Trontelj]] * [[Drago Trpin]] * ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) * [[Davorin Trstenjak]] * [[Danijela Trškan]] * ([[Alojz Turk]]) * [[Ernest Turk]] * [[Ivan Turk (ekonomist)]] * [[Ivan Tušar]] * [[Mojca Tušar]] == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] * [[Ema Umek]] * [[Pavle Urankar]] * ([[Franc Urlep]]) * [[Hinko Uršič]] == V == * [[Joe Valenčič]] * [[Vlado Valenčič]] * [[Andreja Valič Zver]] * [[Fritz Valjavec]] * [[Janez Vajkard Valvasor]] * [[Jasna Vanček]] * [[Chiaro Vascotti]]? * [[Fran Vatovec]] * [[Maja Vehar]] * [[Jože Velikonja]] * [[Marija Verbič]] * [[Marta Verginella]] * [[Aleksander Videčnik]] * [[Marko Vidic]]? * [[Jernej Vidmar]]? * [[Anka Vidovič Miklavčič]] * ([[Verena Vidrih Perko]]) * [[Darko Viler]] * [[Irena Vilfan-Bruckmüller]] * [[Sašo Vidovič]] * [[Sergij Vilfan]] * [[Simon Vilfan]] * [[Srečko Vilhar]] * [[Vladimir Vilman]] * [[Jonatan Vinkler]] * [[Julijana Visočnik]] * [[Nina Vodopivec]] * [[Peter Vodopivec]] * [[Jerca Vodušek Starič]] * [[Ivan Vogrič]]? * [[Jernej Voh]] * [[Ignacij Voje]] * [[Jure Volčjak]] * [[Alessandro Volk|Sandi (Alessandro) Volk]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Andrej Vovko]] * [[Ivo Vraničar]] * [[Viktor Vrbnjak]] * [[Rajko Vrečer]] * ([[Anton Vramec|Antol Vramec]]) * [[Vid Vremec]] * [[Ivan Vrhovec]] * [[Ivan Vrhovnik]] * [[Sergej Vrišer]] * ([[Jože Vugrinec]]) * [[Jože Vunšek]] * [[Jože Vurcer]] * [[Blaž Vurnik]] == W == * [[Marija Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Tomaž Weber]] * [[Janez Weiss]] == Z == * [[Janez Zabukovec]] * [[Štefka Zadnik]] * [[Josip Zadnikar]] * [[Dejan Zadravec]] * [[Ivanka Zajc Cizelj]] * [[Marko Zajc]] * [[Boštjan Zajšek]] * [[Vita Zalar]] * J. Zaplotnik * ([[Janez Zdešar]]) * [[Hedvika Zdovc]] * [[Franc Zelenik (arhivist)]] * [[Ivan Zelko]] * [[Momčilo Zečević]] (Črnogorec) * [[Ivan Zelko]] * [[Janko Zerzer]] * [[Mavricij Zgonik]] * ([[Ivan Zika]]) * [[Franc Zmazek]] * ([[Milovan Zorc]]) * [[Miha Zobec]] * [[Janez Evangelist Zorè|Janez Evangelist Zore]] * [[Anton Zorn|Anton (Tone) Zorn]] * ([[Ludvik Zorzut]]) * [[Agneza Zupan]] * ([[Jakob Zupan]]) * [[Alojzij Zupanc (duhovnik)|Alojzij Zupanc]] (1893-1974) * [[Ciril Zupanc]] * [[Janez Anton Zupančič]] * [[Marjan Zupančič]] * [[Katja Zupanič]] * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Dana Zwitter-Tehovnik]] * [[Fran Zwitter]] * [[Žiga Zwitter]] == Ž == * [[Barbara Žabota]] * [[Ivo Žajdela]] * [[Matija Žargi]] * [[Ciril Žebot]] * [[Urška Železnik]] * [[Žiga Železnik]] * [[Damir Žerič]] * [[Borut Žerjav]] * [[Milan Ževart]] * [[Mojca Ževart]] * [[Matija Žganjar]] (1928-2024) * [[Marjana Žibert]] * [[Tanja Žigon]] * [[Salvator Žitko]] * [[Aleksander Žižek]] * [[Irena Žmuc]] * [[Marjan Žnidarič]] * [[Lilijana Žnidaršič Golec]] * [[Sabina Ž. Žnidaršič]] * [[Tanja Žohar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Josip Žontar]] * [[Jože Žontar]] * [[Majda Žontar]] * [[Vladimir Žumer]] * [[Niko Županič]] * [[Aleš Žužek]] * [[Maja Žvanut]] == Glej tudi == * [[seznam zgodovinarjev]] *[[seznam avstrijskih zgodovinarjev]] *[[seznam hrvaških zgodovinarjev]] *[[seznam italijanskih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih arhivistov]] *[[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih muzealcev]] *[[seznam slovenskih politikov]] *[[seznam slovenskih pravnikov]] *[[seznam slovenskih geografov]] {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji|*]] epwn05dc11gsciib2wzsvsiqj7tnal4 Uran (mitologija) 0 33753 6690521 6452439 2026-06-16T21:56:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690521 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Uran}} {{Infopolje Božanstvo | type = Greek | Ime= Uran | Funkcija = Vladar bogov, bog neba | Slika = Aion mosaic Glyptothek Munich W504.jpg | Opis = Uran in Gea kot Aion in Tera (rimljanska predelava) | Grški zapis = Οὐρανός | Prebivališče= nebo | Partnerstvo= [[Gaja|Gea]] | Starši= | Otroci= [[Kronos]], [[Rea]], [[Okean]], [[Teja]], [[Fojba]], [[Kojos]], [[Japet (mitologija)|Japet]], [[Tetida]] in [[Temida]] | Predhodnik= | Naslednik= [[Kronos]] | Roman_equivalent = [[Cel]] | equivalent1_type = Mesopotamian | equivalent1 = [[Anu]] }} '''Uran''' ({{jezik-grc|ρανός|Ouranós}}), kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [[bog]], ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije [[Titan (mitologija)|Titanov]] in prednika večine grških bogov. Po [[Heziod]]u so se iz kapelj Uranove krvi rodili [[Giganti (mitologija)|Giganti]], [[Erinije]] in [[nimfa|nimfe]], vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe. S prestola ga je vrgel Titan [[Kronos]], ki ga je kastriral, iz morske pene, ki je vzkipela okrog odsekanih splonih organov, pa se je rodila [[Afrodita]]. Nekateri miti trdijo da je njegov »plašč« sedanja [[ozračje|atmosfera]]. Okoli Zemlje se je ovil, da bi dvoril boginji Zemlje Gaji. Uran se med običajnimi temami ne pojavlja na grških poslikani keramiki. Elementarni Zemlja, Nebo in Stiks se lahko pridružijo v slovesnem priklicu v [[Homer|homerskem]] epu.<ref>As at [[Homer]], ''[[Iliada]]'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg001.perseus-eng1:15.34-15.77 15.36 ff.], ''[[Odiseja]]'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg002.perseus-eng1:5.145-5.191 5.184 ff].</ref> Uran je povezan z rimskim bogom [[Cel]]om. == Etimologija == Večina jezikoslovcev etimologijo imena Οὐρανός izsledi v pragrški obliki ''*Worsanós'' (Ϝορσανός) <ref>Originally reconstructed in: Johann Baptist Hofmann, ''Etymologisches Wörterbuch des Griechischen'' (Munich: R. Oldenbourg, 1950).</ref>, povečano iz ''*ṷorsó-'' (najdemo tudi v grščini οὐρέω (''ouréō'') 'urinirati', [[sanskrt]]sko ''varṣá'' 'dež', hetitsko ''ṷarša'' – 'megla') <ref name="Beekes">Robert S. P. Beekes, ''Etymological Dictionary of Greek'', vol. 2 (Leiden: Brill, 2009), 1128–1129.</ref>. Osnovni indoevropski koren je ''*ṷérs- 'deževati, vlažiti' (najdemo ga tudi v grščini ''eérsē'' 'rosa', sanskrtu ''várṣati'' 'deževati' ali avestan ''aiβi.varəšta'' 'je deževalo'), zaradi česar je Ouranos 'izdelovalec dežja', ali 'gospodar dežja'.<ref>{{navedi knjigo|last=West|first=M. L.|url=https://books.google.com/books?id=ZXrJA_5LKlYC|title=Indo-European Poetry and Myth|date=2007|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-928075-9|pages=137|language=en}}</ref> Manj verjetna etimologija je izpeljanka, ki pomeni 'tisti, ki stoji visoko' iz [[indoevropski prajezik|indoevropskega prajezika]] ''*ṷérso-'' (prim. sanskrt ''várṣman'' 'višina, vrh', litovsko ''viršùs'' 'zgornji, najvišji sedež', rusko ''verks'' 'višina, vrh'). Pri primerjalnem preučevanju indoevropske mitologije je nekaj pomena identifikacija Urana dal Georges Dumézil (1934) z vedskim božanstvom ''Váruṇa'' (Mitanski ''Aruna''), bogom neba in voda, vendar je etimološka enačba zdaj obravnavana kot nevzdržna.<ref>Manfred Mayrhofer, ''Etymologisches Wörterbuch des Altindoarischen'', vol. 2, s.v. “Váruṇa” (Heidelberg: Carl Winter, 1996), 515–6. Edgar Charles Polomé, “Binder-god”, in ''Encyclopedia of Indo-European Culture'' (London–Chicago: Fitzroy Dearborn, 1997), 65.</ref> == Družina == === Rodoslovje === V Heziodovi ''Teogoniji'' je Uran potomstvo Gaje, boginje Zemlje<ref>Hesiod, ''Theogony'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0130%3Acard%3D104 126 ff.].</ref>. [[Alkman]] in [[Kalimah]] pojasnjujeta, da je Urana rodil [[Eter (mitologija)|Eter]], bog nebeške svetlobe in zgornjega zraka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ancientgreecereloaded.com/files/ancient_greece_reloaded_website/titans/ouranos.php|title=Ancient Greece Reloaded|website=www.ancientgreecereloaded.com|access-date=2019-05-09}}</ref> Medtem ko mitograf Apolodor, ne da bi navedel prednike, preprosto pravi, da je bil Uran »prvi, ki je vladal celemu svetu«.<ref>Apollodorus, [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0548.tlg001.perseus-eng1:1.1.1 1.1.1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210106102011/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=urn:cts:greekLit:tlg0548.tlg001.perseus-eng1:1.1.1 |date=2021-01-06 }}.</ref> Pod vplivom filozofov [[Mark Tulij Cicero|Cicera]] v ''De Natura Deorum'' ("O naravi bogov" ), trdi, da je bil potomec starih bogov Etra in Hemere, zrak in dan. Po orfičnih himnah je bil Uran [[Nikta|Niktin]] sin, poosebitev noči.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theoi.com/Protogenos/Nyx.html|title=NYX - Greek Primordial Goddess of the Night (Roman Nox)|website=www.theoi.com|access-date=2019-05-09}}</ref> Uran je bil brat Ponta, boga morja.<ref>Donna Jo Napoli, "Treasury of Greek Mythology: Classic Stories of Gods, Goddesses, Heroes & Monsters"</ref> == Potomci == [[File:Karl Friedrich Schinkel - Uranus and the Dance of the Stars.jpg|thumb|250px|''Uran in ples zvezd'', Karl Friedrich Schinkel]] Po Heziodovi ''Teogoniji'' se je Uran paril z Gejo in rodila mu je dvanajst Titanov: [[Okean]], Kojos, Krios, [[Hiperion]], [[Japet (mitologija)|Japet]], [[Teja]], [[Rea]], [[Temida]], [[Mnemozina]], [[Fojba (mitologija)|Fojba]], [[Tetida]] in [[Kronos]]; [[Kiklop]]e: Bront, Sterop in Arges; in [[Hekatonhejri|Hekatonhejre]] ('storokci'): Kotos, Briarej in Giges. Nadalje so po ''Teogoniji'', ko je Kronos kastriral Urana, iz Uranove krvi, ki je brizgala na zemljo, prišli [[Erinije]] (Furije), Giganti in Meliade. Tudi po ''Teogoniji'' je Kronos v morje ([[Talasa (mitologija)|Talasa]] – personifikacija Sredozemskega morja) vrgel odrezane genitalije, okoli katerih se je 'razširila bela pena' in 'prerasla' v boginjo Afrodito <ref>Hesiod, ''Theogony'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Hes.+Th.+173 173&#x2013;206].</ref>, čeprav je bila po Homerju Afrodita hči Zevsa in Dione.<ref>[[Homer]], ''[[Iliada]]'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg001.perseus-eng1:3.374 3.374], [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg001.perseus-eng1:5.370 5.370&#x2013;71] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221022122342/http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg001.perseus-eng1:3.374 |date=2022-10-22 }}, [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg001.perseus-eng1:20.105 20.105] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181102225842/http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg001.perseus-eng1:20.105 |date=2018-11-02 }}, ''[[Odiseja]]'' [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg002.perseus-eng1:8.308 8.308] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181102224038/http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg002.perseus-eng1:8.308 |date=2018-11-02 }}, [http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0012.tlg002.perseus-eng1:8.320 320]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}; see Gantz, pp. 99&#x2013;100.</ref> == Nastanek mita == === Grška mitologija === [[File:The Mutilation of Uranus by Saturn.jpg|thumb|350px|''Pohabljanje Urana s strani Saturna'': freska [[Giorgio Vasari]] in Cristofano Gherardi, c. 1560 (Sala di Cosimo I., Palazzo Vecchio)]] V mitu o olimpskem stvarjenju, kot pravi Heziod v ''Teogoniji'', je Uran prihajal vsako noč, da pokrije zemljo in se pari z Gajo, vendar je sovražil otroke, ki mu jih je rodila. Heziod je njihovih prvih šest sinov in šest hčera poimenoval Titani, tri storokce velikani Hekatonhejri, enooke velikane pa Kiklopi. Uran je zaprl najmlajše otroke Gaje v [[Tartar]], globoko znotraj Zemlje, kjer so Gaji povzročili bolečino. Oblikovala je velik kremenov srp in prosila sinove, da [[kastracija|kastrirajo]] Urana. Pripravljen je bil le Kronos, najmlajši in najbolj ambiciozen med Titani: v zasedi je počakal očeta in ga kastriral ter odsekane genitalije vrgel v morje. Zaradi tega strašljivega dejanja je Uran pozval svoje sinove Titane ali »napete bogove«. [26] Iz krvi, ki se je izlila iz Urana na Zemljo, so izšli Giganti, Erinije (maščevalne Furije), Meliade ([[jesen (drevo)|jesen]]ove nimfe) in po mnenju nekaterih Telhine (prvotni prebivalci Rodosa). Iz genitalij v morju je izšla Afrodita. Učeni aleksandrijski pesnik Kalimah<ref>Callimachus, ''Aitia'' ("On Origins"), from book II, fragment 43, discussed by Lane Fox, pp. 270 ff.; Lane Fox notes that Zancle was founded in the 8th century BC.</ref> je poročal, da so okrvavljeni srp zakopali v zemljo pri Zanklu (sodobna [[Messina]]) na Siciliji, a so romaniziranega grškega popotnika [[Pavzanias (geograf)|Pavzanija]] obvestili, da je bil srp vržen v morje z rta pri Bolini, nedaleč od kraja Argira na obali Ahaje, medtem ko je zgodovinar Timej našel srp pri [[Krf|Korkiri]] <ref> Poroča sholast o Apoloniju z Rodosa ''Argonautica'', 4.984, (Lane Fox, p. 274 n. 36).</ref>; Korkirčani so trdili, da so potomci popolnoma legendarne Feakije, ki jo je obiskal Odisej, in okoli leta 500 pr. n. št. je vzniknil iz same krvi Uranove kastracije.<ref>Acusilaus, in ''Fragmente der griechischen Historiker|FrGH'' vol. 2, fragment 4, noted by Lane Fox, p. 274 n. 37</ref> Po odstavitvi Urana je Kronos ponovno zaprl Hekatonhejre in Kiklope v Tartar. Nato sta Uran in Geja prerokovala, da je Kronosu usojeno, da ga bo eden od sinov vrgel s prestola, zato se je poskušal izogniti tej usodi s te, da je požrl svoje otroke razen Zevsa, ki se je s prevaro matere Ree izognil tej usodi. Uranov mit o kastraciji je bil komaj obravnavan kot antropomorfen, razen genitalij. Bil je preprosto nebo, ki so si ga zamišljali kot krovno kupolo ali streho iz brona, ki jo je na svojem mestu držal (ali obrnil na os) Titan [[Atlant (mitologija)|Atlas]]. V v homerskih pesmih je ''ouranos'' včasih alternativa Olimpu kot kolektivnemu domu bogov; očiten dogodek bi bil trenutek v ''Iliadi'' 1495, ko se Tetida dvigne z morja, da bi prosila Zevsa: »in zgodaj zjutraj je vstala, da pozdravi Ourana in Olimpa in je našla Kronosovega sina ...« William Sale pripomni, da se »...'Olimp' skoraj vedno uporablja [dom [[Dvanajst bogov Olimpa|olimpskih bogov]]], vendar se ''ouranos'' pogosto sklicuje na naravno nebo nad nami, ne da bi namigovali, da bogovi tam skupaj živijo.« Sale je zaključil, da je bil prejšnji sedež bogov dejansko gora Olimp, s katere jih je epsko izročilo v času Homerja preneslo na nebo, ''ouranos''. Do 6. stoletja, ko je bilo treba 'nebeško Afrodito' (''[[Afrodita Urania]]'') ločiti od 'skupne Afrodite ljudi', ''ouranos'' pomeni povsem nebesno sfero. === Mitologija Huritov === Grški mit o stvarjenju je podoben mitu o stvarjenju Huritov. V njihovi religiji je [[Anu]] bog neba. Njegov sin [[Kumarbi]] si je odgriznil genitalije in izpljunil tri božanstva, od katerih je eno [[Tešub]] kasneje odstavil Kumarba.<ref>Guterbock, Hans Gustav. "Hittite Religion" in ''Forgotten Religions including some Primitive Religions" ed. Vergilius Firm. NY Philadelphia Library 1950: 88f,103f.</ref> V sumerski mitologiji in kasneje za [[Asirija|Asirce]] in [[Babilonija|Babilonce]] je Anu bog neba in je predstavljal zakon in red. Možno je, da je bil Uran prvotno indoevropski bog, ki ga je bilo mogoče poistovetiti z [[Vede|vedskim]] ''[[Varuna|Váruṇom]]'', vrhovnim čuvajem reda, ki je pozneje postal bog oceanov in rek, kot je predlagal Georges Dumézil; po namigih v Émile Durkheima ''Osnovne oblike verskega življenja'' (1912). Druga Dumézilova teorija je, da je iranski vrhovni bog [[Ahura Mazda]] razvoj indoiranske ''*vouruna- *mitre''.<ref>Georges Dumézil, ''Mitra Varuna: Essai sur deux représentations indo-européenes de la souveraineté'' (Paris: Gallimard, 1948). English translation: ''Mitra-Varuna: an Essay on Two Indo-European Representations of Sovereignty'', trans. Derek Coltman (New York: Zone Books, 1988).</ref> Zato ima ta božanskost tudi lastnosti [[Mitra (bog sonca)|Mitre]], ki je bog padajočega dežja.<ref>According to Dumézil, Varuna is the god of "masses of water", while falling rain is rather related to Mitra.</ref> === Uran in Váruṇa === Uran je povezan z nočnim nebom, Váruṇa pa je bog neba in nebesnega oceana, ki je povezan z [[Rimska cesta (galaksija)|Rimsko cesto]]. Georges Dumézil je na najzgodnejši indoevropski kulturni ravni previdno utemeljil identiteto Urana in vedskega Váruna. Dumézilovo identifikacijo mitskih elementov, ki sta si jih delili obe osebi in ki se v veliki meri opira na jezikovno interpretacijo, vendar ne predstavlja skupnega izvora, so prevzeli Robert Graves in drugi. Identifikacija imena ''Ouranos'' s hindujsko ''Váruṇa'', ki delno temelji na postavljenem korenu ''*-ŭer'' z občutkom za 'vezavo' - starodavni kralj bog Váruṇa veže hudobnega, starodavnega kralja boga Urana, ki veže Kiklopa, ki ga je mučil. Najverjetnejša etimologija je iz pragrščine ''*(W)orsanόj'' iz korena ''*ers'' vlažiti, kapljati' (ki se nanaša na dež). == Kulturni kontekst kremena == Podrobnosti o tem, da je srp prej iz kremena kot brona ali celo železa, so obdržali grški mitografi (čeprav so jih rimski zanemarili). V poznem [[neolitik]]u in pred nastopom [[bronasta doba|bronaste dobe]] je bil obdelan kremen z ostrimi robovi vstavljen v lesene ali srpe iz kosti. Takšni srpi so morda preživeli najnovejše v ritualnih okoliščinah, kjer je bila kovina tabu, vendar podrobnosti, ki so jih ohranili klasični Grki, nakazujejo na starodavnost mita. == Planet Uran == {{glavni|Uran (planet)}} Stari Grki in Rimljani so poznali le pet 'potujočih zvezd' (starogrško: πλανῆται [planɛːtai̯]): [[Merkur]], [[Venera]], [[Mars]], [[Jupiter]] in [[Saturn]]. Po odkritju šestega planeta leta 1781 s pomočjo teleskopa je prišlo do dolgoročnega nesoglasja glede njegovega imena. Njegov odkritelj [[William Herschel]] ga je po svojem monarhu Juriju III. poimenoval ''Georgium Sidus'' (Jurijeva zvezda). To ime so zagovarjali angleški astronomi, drugi kot Francozi pa ''Herschel''. Končno je ime ''Uranus'' postalo sprejeto sredi 19. stoletja, kar je astronom [[Johann Elert Bode|Johann Bode]] predlagal kot logičen dodatek k imenom obstoječih planetov, saj so bili Mars ([[Ares]] v grščini), Venera in Merkur otroci Jupitra, Jupiter ([[Zevs]] v grščini) sin Saturna in Saturn ([[Kronos]] v grščini) sin Urana. Nenavadno je, da medtem ko ostali rimska imena, je Uran ime, ki izhaja iz grščine, v nasprotju z rimskim Celom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Apollodorus, Apollodorus, The Library, with an English Translation by Sir James George Frazer, F.B.A., F.R.S. in 2 Volumes. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1921. Online version at the Perseus Digital Library. *Caldwell, Richard, Hesiod's Theogony, Focus Publishing/R. Pullins Company (June 1, 1987). ISBN 978-0-941051-00-2. *Gantz, Timothy, Early Greek Myth: A Guide to Literary and Artistic Sources, Johns Hopkins University Press, 1996, Two volumes: ISBN 978-0-8018-5360-9 (Vol. 1), ISBN 978-0-8018-5362-3 (Vol. 2). *Graves, Robert, revised edition, 1960. The Greek Myths. *Hesiod, Theogony from The Homeric Hymns and Homerica with an English Translation by Hugh G. Evelyn-White, Cambridge, MA.,Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1914. Online version at the Perseus Digital Library. Greek text available from the same website. *Homer, The Iliad with an English Translation by A.T. Murray, Ph.D. in two volumes. Cambridge, MA., Harvard University Press; London, William Heinemann, Ltd. 1924. Online version at the Perseus Digital Library. *Homer. Homeri Opera in five volumes. Oxford, Oxford University Press. 1920. Greek text available at the Perseus Digital Library. *Homer, The Odyssey with an English Translation by A.T. Murray, PH.D. in two volumes. Cambridge, MA., Harvard University Press; London, William Heinemann, Ltd. 1919. Online version at the Perseus Digital Library. Greek text available from the same website. *Grimal, Pierre, The Dictionary of Classical Mythology, Wiley-Blackwell, 1996, ISBN 9780631201021. *Kerényi, Carl, The Gods of the Greeks, Thames and Hudson, London, 1951. *Lane Fox, Robin, Travelling Heroes: In the Epic Age of Homer, Vintage Books, 2010. ISBN 9780679763864. *Marcus Tullius Cicero, Nature of the Gods from the Treatises of M.T. Cicero translated by Charles Duke Yonge (1812-1891), Bohn edition of 1878. Online version at the Topos Text Project. *Marcus Tullius Cicero, De Natura Deorum. O. Plasberg. Leipzig. Teubner. 1917. Latin text available at the Perseus Digital Library. *Smith, William; Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology, London (1873). "Uranus" == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Uranus (mythology)|Uran (mitologija)}} {{Wiktionary}} * [http://www.theoi.com/Protogenos/Ouranos.html Uranos im Theoi Project] [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Bogovi neba in vremena]] {{normativna kontrola}} ju5k3umtdf6hfii7nuv37o7v0yf7nao Seznam slovenskih dvatisočakov 0 41046 6690550 6658070 2026-06-17T07:00:49Z ~2026-35346-24 261738 Pri vnosu v tabelo pod zaporedno številko 201 je bilo namesto 201 izpisano 2016. Šestico sem izbrisal. Manjka pa še zmeraj vnos pod zaporedno številko 245, ki ga žal ne poznam. 6690550 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih dvatisočakov''' obsega le vrhove z imenom in izmerjeno višino, ki se nahajajo v [[Slovenija|Sloveniji]] ali so na njeni meji. Bolj subjektivni kriteriji za uvrstitev na seznam pa so pomembnost vrha, vizualna definiranost vrha in njegova relativna višina (razlika med vznožjem in vrhom).<ref>{{navedi splet |url=http://www2.arnes.si/~mcuder/2000/2000_projekt.html|title=Projekt 2000}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www2.arnes.si/~mcuder/2000.htm |title=Slovenski dvatisočaki}}</ref> V knjigi Slovenske gore (Cankarjeva založba, 1982) je v dodatku na strani 328 seznam vseh slovenskih vrhov nad 2000 m, ki ga je pripravil geograf Karel Natek, ločeno za Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke. V tem seznamu, ki vsebuje 352 zapisov, so tudi nekateri »pomožni« vrhovi, na primer Mali Triglav. [[Slika:Triglav.jpg|sličica|[[Triglav]] (2864 m)]] [[Slika:Mangart 17.jpg|sličica|[[Mangart]] (2679 m)]] [[Slika:Grintovec.jpg|sličica|[[Grintovec]] (2558 m)]] [[Slika:VelikiStol_Mountain_from_Slovenia.jpg|sličica|[[Stol (gora)|Stol]] z [[Bled]]a (2236 m)]] == Seznam == {| class="wikitable sortable" ! # ! Vrh ! Višina (m) ! Gorska skupina ! Občina (vrh) |- | 1 | [[Triglav]] | align="center" | 2864 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]<br>[[Občina Bovec|Bovec]]<br>[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 2 | [[Škrlatica]] | align="center" | 2740 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 3 | [[Mali Triglav]] | align="center" | 2725 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]<br>[[Občina Gorje|Gorje]]<br>[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 4 | [[Mangart]] | align="center" | 2679 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 5 | [[Visoki Rokav]] | align="center" | 2646 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 6 | [[Jalovec]] | align="center" | 2645 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 7 | [[Oltar (gora)|Veliki Oltar]] | align="center" | 2621 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 8 | [[Velika (Martuljška) Ponca]] | align="center" | 2602 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 9 | [[Razor]] | align="center" | 2601 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 10 | [[Dolkova špica]] | align="center" | 2591 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 11 | [[Srednji Rokav]] | align="center" | 2589 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 12 | [[Kanin|Visoki Kanin]] | align="center" | 2587 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 13 | [[Kanin|Mali Kanin]] | align="center" | 2571 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 14 | [[Kanjavec]] | align="center" | 2569 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 15 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Rjavec]] | align="center" | 2568 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | 16 | [[Grintovec]] | align="center" | 2558 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | [[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 17 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Glava v Zaplanji]] | align="center" | 2556 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 18 | [[Prisojnik|Prisojnik (Prisank)]] | align="center" | 2547 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 19 | [[Rogljica]] | align="center" | 2547 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 20 | [[Rakova špica]] | align="center" | 2545 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 21 | [[Srednji Vršič]] | align="center" | 2543 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 22 | [[Dovški križ]] | align="center" | 2542 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 23 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Kredarica]] | align="center" | 2539 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Gorje|Gorje]] |- | 24 | [[Spodnja Dolkova špica]] | align="center" | 2541 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 25 | [[Kočna, Kamniško-Savinjske Alpe|Jezerska Kočna]] | align="center" | 2540 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | [[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 26 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Rž]] | align="center" | 2538 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 27 | [[Rjavina]] | align="center" | 2532 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Gorje|Gorje]] |- | 28 | [[Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe|Skuta]] | align="center" | 2532 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | [[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | 29 | [[Kaninski Vršič]] | align="center" | 2530 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 30 | [[Mali Oltar]] | align="center" | 2521 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 31 | [[Kočna, Kamniško-Savinjske Alpe|Kokrska Kočna]] | align="center" | 2520 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 32 | [[Mala martuljška Ponca|Mala (Martuljška) Ponca]] | align="center" | 2502 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 33 | [[Stenar]] | align="center" | 2501 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 34 | [[Spodnji Rokav]] | align="center" | 2500 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 35 | [[Prestreljenik]] | align="center" | 2499 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 36 | [[Široka peč]] | align="center" | 2497 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 37 | [[Poprovec]] | align="center" | 2496 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 38 | [[Vrh Žlebičev]] | align="center" | 2486 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 39 | [[Na Križu]] | align="center" | 2484 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 40 | [[Veliki Ozebnik]] | align="center" | 2480 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 41 | [[Hudi Vršič]] | align="center" | 2478 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 42 | [[Dolgi hrbet]] | align="center" | 2473 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | 43 | [[Špik]] | align="center" | 2472 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 44 | [[Zvoniki]] | align="center" | 2472 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 45 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Vrh Zelenic]] | align="center" | 2468 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 46 | [[Mišeljski Konec]] | align="center" | 2464 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 47 | [[Peči]] | align="center" | 2464 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 48 | [[Begunjski vrh]] | align="center" | 2461 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 49 | [[Štruca]] | align="center" | 2457 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 50 | [[Kranjska Rinka]] | align="center" | 2453 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 51 | [[Planja]] | align="center" | 2453 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 52 | [[Vrh Laške planje]] | align="center" | 2448 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 53 | [[Vršaki]] | align="center" | 2448 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 54 | [[Škrnatarica]] | align="center" | 2448 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 55 | [[Mali Grintovec]] | align="center" | 2447 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 56 | [[Pelc nad Klonicami]] (Pinja, Kloniški Pelc) | align="center" | 2442 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 57 | [[Dovški Gamsovec]] | align="center" | 2440 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 58 | [[Koroška Rinka (Križ)]] | align="center" | 2433 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | 59 | [[Pod Kaninom]] | align="center" | 2429 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 60 | [[Kukova špica]] | align="center" | 2427 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 61 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Glava]] (Triglav) | align="center" | 2426 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 62 | [[Črni Vogel]] | align="center" | 2422 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 63 | [[Zadnjiški Pihavec|(Zadnjiški) Pihavec]] | align="center" | 2419 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 64 | [[Lipnica (gora)|Lipnica]] | align="center" | 2418 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 65 | [[Križ (gora)|Križ]] | align="center" | 2410 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 66 | [[Visoka Vrbanova špica]] | align="center" | 2408 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 67 | [[Lopa, Kanin|Lopa]] | align="center" | 2406 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 68 | [[Gubno (gora)|Gubno]] | align="center" | 2404 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 69 | [[Veliko špičje]] | align="center" | 2398 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 70 | [[Goličica]] | align="center" | 2395 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 71 | [[Planjava]] | align="center" | 2394 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 72 | [[Turn pod Razorjem]] | align="center" | 2394 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 73 | [[Cmir]] | align="center" | 2393 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 74 | [[Koritniški Mali Mangart]] | align="center" | 2393 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 75 | [[Bovški Gamsovec]] | align="center" | 2392 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 76 | [[Zadnji Prisank]] | align="center" | 2392 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 77 | [[Debeli vrh]] | align="center" | 2390 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 78 | [[Pelci nad Zadnjo Trento|Veliki Pelc]] | align="center" | 2388 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 79 | [[Vrh Hribaric]] | align="center" | 2388 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 80 | [[Šplevta]] | align="center" | 2382 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 81 | [[Turn pod Črnim voglom]] | align="center" | 2380 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 82 | [[Travnik (gora)|Travnik]] (pri Mojstrovkah) | align="center" | 2379 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 83 | [[Kotova špica]] | align="center" | 2376 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 84 | [[Štajerska Rinka]] | align="center" | 2374 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 85 | [[Kucelj (Julijci)|Kucelj]] | align="center" | 2372 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 86 | [[Vrh Osojnic]] | align="center" | 2371 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 87 | [[Velika Mojstrovka]] | align="center" |2366 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 88 | [[Kriški rob]] | align="center" | 2366 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 89 | [[Glava za žlebom]] | align="center" | 2365 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 90 | [[Rjavčeve glave]] | align="center" | 2365 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 91 | [[Zadnjiški Pihavec|Vrh nad Kamnom (Pihavec)]] | align="center" | 2365 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 92 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Vrh Snežne konte]] | align="center" | 2361 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 93 | [[Veliki Skutnik]] | align="center" | 2360 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 94 | [[Šmarjetna glava]] | align="center" | 2358 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 95 | [[Plaski Vogel]] | align="center" | 2356 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 96 | [[Spodnji Stenar]] | align="center" | 2356 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 97 | [[Zadnja Mojstrovka]] | align="center" | 2354 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 98 | [[Mišelj vrh]] | align="center" | 2350 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 99 | [[Ojstrica]] | align="center" | 2350 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 100 | [[Kol]] | align="center" | 2350 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 101 | [[V Koncu špica]] | align="center" | 2350 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 102 | [[Bavški Grintavec]] | align="center" | 2347 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 103 | [[Briceljk]] | align="center" | 2346 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 104 | [[Hudi Vršič]] | align="center" | 2344 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 105 | [[Vevnica]] | align="center" | 2340 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 106 | [[Grdi Vršič]] | align="center" | 2340 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 107 | [[Pelci nad Zadnjo Trento|Srednji Pelc]] | align="center" | 2338 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 108 | [[Vrh Žlebi]] | align="center" | 2335 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 109 | [[Velika Črnelska špica]] | align="center" | 2332 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 110 | [[Mala Mojstrovka]] | align="center" | 2332 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 111 | [[Škodela]] | align="center" | 2331 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 112 | [[Zadnji Vogel]] | align="center" | 2327 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 113 | [[Grdi Vršič]] | align="center" | 2327 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 114 | [[Vrh Labrje]] | align="center" | 2326 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 115 | [[Mali Ozebnik]] | align="center" | 2324 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 116 | [[Turn pod Laško planjo]] | align="center" | 2323 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 117 | [[Velika Zelnarica]] | align="center" | 2320 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 118 | [[Pelci nad Zadnjo Trento|Zadnji Pelc]] | align="center" | 2315 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 119 | [[Kamen (gora)|Kamen]] | align="center" | 2315 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 120 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Vzhodne glave]] | align="center" | 2314 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 121 | [[Malo špičje]] | align="center" | 2312 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 122 | [[Kraj sten]] | align="center" | 2311 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 123 | [[Visoka glava]] | align="center" | 2311 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 124 | [[Mala Zelnarica]] | align="center" | 2310 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 125 | [[Škednjovec]] | align="center" | 2309 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 126 | [[Oltarji]] | align="center" | 2308 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 127 | [[Šite]] | align="center" | 2305 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 128 | [[Spodnja Vrbanova špica]] | align="center" | 2299 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 129 | [[Konjske police]] | align="center" | 2297 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 130 | [[Mali Grintavec]] | align="center" | 2294 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 131 | [[Konjc]] | align="center" | 2289 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 132 | [[Mala Rinka]] | align="center" | 2289 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 133 | [[Vršiči pod Lopo]] | align="center" | 2285 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 134 | [[Frdamane police]] | align="center" | 2284 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 135 | [[Veliki Talir]] | align="center" | 2281 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 136 | [[Vrh Zelenic]] | align="center" | 2278 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 137 | [[Tosc]] | align="center" | 2275 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 138 | [[Na Nizkem]] | align="center" | 2275 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 139 | [[Visoka Ponca|Visoka (Rateška) Ponca]] | align="center" | 2274 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 140 | [[Mala Črnelska špica]] | align="center" | 2273 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 141 | [[Mišeljska glava]] | align="center" | 2273 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 142 | [[Šplevta]] | align="center" | 2272 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 143 | [[Glave nad Grabnom]] | align="center" | 2268 | | |- | 144 | [[Triglav#Stranski vrhovi|Slovenski turnc]] | align="center" | 2267 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 145 | [[Nad Kuhinjo špica]] | align="center" | 2266 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 146 | [[Strug (Strmi)]] | align="center" | 2265 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 147 | [[Prestreljeniški Vršič]] | align="center" | 2262 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 148 | [[Morež]] | align="center" | 2261 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 149 | [[Strugove špice]] | align="center" | 2260 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 150 | [[Rateški Mali Mangart]] | align="center" | 2259 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 151 | [[Travnik (gora)|Travnik]] | align="center" | 2256 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 152 | [[Brana]] | align="center" | 2253 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 153 | [[Turska gora]] | align="center" | 2251 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 154 | [[Luknja peč]] | align="center" | 2249 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 155 | [[Oblica]] | align="center" | 2246 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 156 | [[Vrh Rup]] | align="center" | 2245 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 157 | [[Krn]] | align="center" | 2244 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 158 | [[Lučka Baba]] | align="center" | 2244 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 159 | [[Veliki Draški vrh]] | align="center" | 2243 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 160 | [[Visoka Ponca|Zadnja Ponca]] | align="center" | 2242 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 161 | [[Hudičev steber]] | align="center" | 2237 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 162 | [[Stol, Karavanke|Stol]] | align="center" | 2236 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 163 | [[Vrh Krnice]] | align="center" | 2234 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 164 | [[Čelo (gora)|Čelo]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 165 | [[Prevčev stolp]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 166 | [[Visoka Ponca|Srednja Ponca]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 167 | [[Rob Velike Dnine]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 168 | [[Srednji Vogel]] | align="center" | 2227 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 169 | [[Vrh nad Mužici]] | align="center" | 2227 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 170 | [[Vernar]] | align="center" | 2225 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 171 | [[Kalški greben]] | align="center" | 2224 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 172 | [[Zadnjiški Pihavec|Šplevta (Pihavec)]] | align="center" | 2224 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 173 | [[Dovški Pihavec]] | align="center" | 2216 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 174 | [[Mali Prisank]] | align="center" | 2215 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 175 | [[Kanceljni]] | align="center" | 2213 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 176 | [[Rombon]] | align="center" | 2208 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 177 | [[Mrzla gora]] | align="center" | 2203 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 178 | [[Kopice]] | align="center" | 2202 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 179 | [[Travnik (Strmi Nos)]] | align="center" | 2200 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 180 | [[Mali Stol]] | align="center" | 2198 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 181 | [[Špica v Planji]] | align="center" | 2198 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 182 | [[Votli vrh]] | align="center" | 2197 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 183 | [[Bedinji vrh]] | align="center" | 2196 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 184 | [[Vršac (gora)|(Vodnikov) Vršac]] | align="center" | 2194 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 185 | [[Špiček]] | align="center" | 2192 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 186 | [[Veliki kup]] | align="center" | 2192 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | 187 | [[Mali Razor]] | align="center" | 2191 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 188 | [[Kopica (gora)|Kopica]] | align="center" | 2190 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 189 | [[Bavh]] | align="center" | 2186 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 190 | [[Nad steno]] | align="center" | 2186 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 191 | [[Mali Pihavec]] | align="center" | 2185 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 192 | [[Plešivec (Loška stena)]] | align="center" | 2184 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 193 | [[Vrtača (gora)|Vrtača]] | align="center" | 2181 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 194 | [[Prvi Vogel]] | align="center" | 2181 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 195 | [[Vrh nad Peski]] | align="center" | 2176 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 196 | [[Mali Bedinji vrh]] | align="center" | 2175 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 197 | [[Mali Talir]] | align="center" | 2174 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 198 | [[Skutnik]] | align="center" | 2172 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 199 | [[Zelena čuklja]] | align="center" | 2170 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 200 | [[Špičica]] | align="center" | 2169 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 201 | [[Brda (gora)|Brda]] | align="center" | 2169 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 202 | [[Male Špice]] | align="center" | 2167 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 203 | [[Veliki Stador]] | align="center" | 2165 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 204 | [[Batognica]] | align="center" | 2164 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 205 | [[Nizki vrh]] | align="center" | 2162 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 206 | [[Velika Baba]] | align="center" | 2160 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 207 | [[Visoka špica]] | align="center" | 2159 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 208 | [[Turn pod Stenarjem]] | align="center" | 2154 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 209 | [[Vrh Brda]] | align="center" | 2152 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 210 | [[Kepa|Kepa (Jepa)]] | align="center" | 2143 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 211 | [[Krnčica]] | align="center" | 2142 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 212 | [[Travniški rob]] | align="center" | 2142 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 213 | [[Sravnik]] | align="center" | 2140 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 214 | [[Kljuka (gora)|Kljuka]] | align="center" | 2137 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | 215 | [[Sklep (gora)|Sklep]] | align="center" | 2136 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 216 | [[Teme (gora)|Teme]] | align="center" | 2136 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 217 | [[Srednji vrh]] (pri Krnu) | align="center" | 2134 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 218 | [[Košutnikov turn]] | align="center" | 2133 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 219 | [[Skala (gora)|Skala]] | align="center" | 2133 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 220 | [[Mali Draški vrh]] | align="center" | 2132 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 221 | [[Storžič]] | align="center" | 2132 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 222 | [[Pelc za Rušo]] | align="center" | 2133 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 223 | [[Glava za bajto]] | align="center" | 2131 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 224 | [[Velika Baba]] | align="center" | 2127 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 225 | [[Najvišji rob Zeleniških špic]] | align="center" | 2127 | style="background:#FFF0F5;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] (!) |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 226 | [[Jerebica (gora)|Jerebica]] | align="center" | 2126 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 227 | [[Kordeževa glava]] (Peca) | align="center" | 2125 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] |- | 228 | [[Macesje]] | align="center" | 2124 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 229 | [[Činkelman]] | align="center" | 2124 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 230 | [[Veliki Babanski Skedenj]] | align="center" | 2121 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 231 | [[Vrh Goleževice]] | align="center" | 2119 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 232 | [[Šmihelovec]] | align="center" | 2117 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 233 | [[Krkotnik]] | align="center" | 2116 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 234 | [[Trentski Pelc]] | align="center" | 2116 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 235 | [[Zadnja Lopa]] | align="center" | 2115 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 236 | [[Velika Zelenica]] | align="center" | 2114 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | |- | 237 | [[Veliki Jelenk]] | align="center" | 2114 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 238 | [[Velika Gnila glava]] | align="center" | 2114 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 239 | [[Vrh Male krnice]] | align="center" | 2114 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 240 | [[Mali Skedenj]] | align="center" | 2112 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 241 | [[Vršac (gora)|Vršac]] | align="center" | 2112 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 242 | [[Veliki vrh (Veža)]] | align="center" | 2110 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Luče|Luče]] |- | 243 | [[Končnikov vrh]] | align="center" | 2109 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] | |- | 244 | [[Suhi vrh, Vršič|Suhi vrh]] | align="center" | 2109 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | | | align="center" | | | |- | 246 | [[Vrh nad Rudo]] | align="center" | 2108 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 247 | [[Ledinski vrh]] | align="center" | 2108 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] |- | 248 | [[Celovška špica]] | align="center" | 2105 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 249 | [[Vrh Police]] | align="center" | 2105 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 250 | [[Dimniki]] | align="center" | 2104 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 251 | [[Ostrv]] | align="center" | 2104 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 252 | [[Vajnež]] | align="center" | 2102 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 253 | [[Koštrunovec]] | align="center" | 2102 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 254 | [[Veliki grad]] | align="center" | 2102 (?) | | |- | 255 | [[Goličica]] | align="center" | 2101 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 257 | [[Gladki lašt]] | align="center" | 2100 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 258 | [[Kogel]] | align="center" | 2100 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 259 | [[Debeli lašt]] | align="center" | 2098 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 260 | [[Cesar (gora)|Cesar]] | align="center" | 2098 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 261 | [[Kobila (gora)|Kobila]] | align="center" | 2098 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 262 | [[Rušica]] | align="center" | 2096 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 263 | [[Veliko Kladivo|(Veliko) Kladivo]] | align="center" | 2094 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 264 |[[Mrzli vrh (Kamniško-Savinjske Alpe)|Mrzli vrh]] | align="center" | 2094 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 256 | [[Srebrnjak (gora)|Srebrnjak]] | align="center" | 2092 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 265 | [[Planja (2092 m)|Planja]] | align="center" | 2092 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 266 | [[Velika Tičarica]] | align="center" | 2091 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 267 | [[Veliki Pihavec]] | align="center" | 2090 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 268 | [[Zagorelec]] | align="center" | 2090 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 269 | [[Veliki vrh (Košuta)]] | align="center" | 2088 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 270 | [[Ogradi]] | align="center" | 2087 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 271 | [[Nad Šitom glava]] | align="center" | 2087 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 272 | [[Mala Gnila glava]] | align="center" | 2086 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 273 | [[Tolminski Kuk]] | align="center" | 2085 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 274 | [[Zadnjiški Ozebnik]] | align="center" | 2084 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 275 | [[Krofička]] | align="center" | 2083 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 276 | [[Užnik]] | align="center" | 2079 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 277 | [[Sleme (Vrtaško)]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 278 | [[Slatna (gora)|Slatna]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 279 | [[Velika glava (Peca)|Velika glava]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] |- | 280 | [[Dovška Mala Kepa]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 281 | [[Prevalski Stog]] | align="center" | 2075 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 282 |''[[Tičarica]]'' | align="center" | ''2075'' | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | 283 | [[Mali Pihavec]] | align="center" | 2074 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 284 | [[Rigljica]] | align="center" | 2074 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 285 | [[Skutnik]] | align="center" | 2074 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 286 | [[Mala Tičarica]] | align="center" | 2071 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 287 | [[Gamsovke]] | align="center" | 2065 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 288 | [[Mali peski]] | align="center" | 2063 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 289 | [[Raduha|Velika Raduha]] | align="center" | 2062 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Luče|Luče]] |- | 290 | [[Podrta gora]] | align="center" | 2061 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] |- | 291 | [[Krnička gora]] | align="center" | 2061 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 292 | [[Veliki vrh (Begunjščica)]] | align="center" | 2060 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Radovljica|Radovljica]] |- | 293 | [[Kalška gora]] | align="center" | 2058 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 294 | [[Tolsta Košuta]] | align="center" | 2057 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 295 | [[Veliki Pršivec]] | align="center" | 2056 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 296 | [[Pri Banderi]] | align="center" | 2055 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 297 | [[Vrh nad Škrbino]] | align="center" | 2054 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 298 | [[Zeleni vrh]] | align="center" | 2052 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 299 | [[Germlajt]] | align="center" | 2051 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 300 | [[Viševnik]] | align="center" | 2050 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 301 | [[Jelenk (gora)|Jelenk]] | align="center" | 2050 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kanal|Kanal]] |- | 302 | [[Votlo Sleme]] | align="center" | 2049 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 303 | [[Veliko Ušje]] | align="center" | 2048 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 304 | [[Spodnja Šplevta]] | align="center" | 2046 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 305 | [[Tegoška gora]] | align="center" | 2044 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 306 | [[Veliki Lemež]] | align="center" | 2043 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 307 | [[Jezerski Stog]] | align="center" | 2040 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 308 | [[Turn]] (?) | align="center" | 2040 | | |- | 309 | [[Na Pečeh]] | align="center" | 2039 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 310 | [[Plaski Kuk]] | align="center" | 2038 | | |- | 311 | [[Malo Kladivo]] | align="center" | 2036 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | 312 | [[Gubno (gora)|Gubno]] | align="center" | 2035 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | 313 | [[Kačarjeva glava]] | align="center" | 2034 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 314 | [[Veliki Konj]] | align="center" | 2034 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 316 | [[Srednji vrh, Julijske Alpe|Srednji vrh]] | align="center" | 2032 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 317 | [[Mala Raduha]] | align="center" | 2029 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 318 | [[Travnik (Kamniško-Savinjske Alpe)|Travnik]] | align="center" | 2029 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 319 | [[Kurica]] | align="center" | 2028 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 320 | [[Poljske device]] | align="center" | 2028 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Luče|Luče]] |- | 321 | [[Palec (gora)|Palec]] | align="center" | 2026 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 322 | [[Srednji Oblič]] | align="center" | 2026 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | | [[Kreda (gora)|Kreda]] | align="center" | 2025 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 323 | [[Pungrat]] | align="center" | 2025 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 324 | [[Stador]] | align="center" | 2025 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 325 | [[Vrh Ribežnov]] ([[Ribežnov vrh]]) | align="center" | 2024 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 326 | [[Zelenjak]] | align="center" | 2024 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 327 | [[Lučki Dedec]] | align="center" | 2023 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 328 | [[Eva (gora)|Eva]] | align="center" | 2019 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 329 | [[Mala Kalška gora]] | align="center" | 2019 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | 330 | [[Mala Baba]] | align="center" | 2018 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 331 | [[Mala Ojstrica]] | align="center" | 2017 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | 332 | [[Mali vrh]] | align="center" | 2017 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Jesenice|Jesenice]] |- | 333 | [[Velika Baba]] | align="center" | 2016 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 334 | [[Mali vrh]] (?) | align="center" | 2015 | | |- | 335 | [[Debela peč]] | align="center" | 2014 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 336 | [[Potoški Stol]] | align="center" | 2014 | style="background:#FFF0F5;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 337 | [[Vrh konte]] | align="center" | 2014 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 338 | [[Škofič (gora)|Škofič]] | align="center" | 2013 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 339 | [[Adam (gora)|Adam]] | align="center" | 2012 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 340 | [[Lopatnik (vrh)]] | align="center" | 2012 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 341 | [[Brda (gora)|Brda]] | align="center" | 2009 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | 342 | [[Krivi rob]] | align="center" | 2009 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 343 | [[Mahavšček]] (Veliki Bogatin) | align="center" | 2008 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | 344 | [[Plešivec]] | align="center" | 2008 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 345 | [[Rušje]] | align="center" | 2008 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 346 | [[Grad (gora)|Grad]] | align="center" | 2008 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | 347 | [[Malo Ušje]] | align="center" | 2007 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 348 | [[Glava pod Planjo]] | align="center" | 2006 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 349 | [[Ablanca]] | align="center" | 2004 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | 350 | [[Lanževica]] | align="center" | 2003 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | 351 | [[Kal (gora)|Kal]] | align="center" | 2001 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | 352 | [[Toplar]] | align="center" | 2000 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |} == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam vrhov v Sloveniji]] * [[slovenska planinska pot]] * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == * [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HTUVRZLE/fc965dba-624b-41cb-bea6-c1d7cfed0fa8/PDF Planinski vestnik] * [http://www.hribi.net/goreiskanje.asp Iskalnik gora] * [http://www2.arnes.si/~mcuder/2000_ttn.htm Širši spisek slovenskih dvatisočakov (Marjana in Marko)] * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/2602/ David Ipavec, Slovenski dvatisočaki] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografski seznami|Slovenski dvatisočaki]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki|*|*]] 0uufedy1xtipad8j5u4pp09e60b7tg4 6690613 6690550 2026-06-17T09:16:04Z A09 188929 avtomatsko številčenje vrstic, -prazna 6690613 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih dvatisočakov''' obsega le vrhove z imenom in izmerjeno višino, ki se nahajajo v [[Slovenija|Sloveniji]] ali so na njeni meji. Bolj subjektivni kriteriji za uvrstitev na seznam pa so pomembnost vrha, vizualna definiranost vrha in njegova relativna višina (razlika med vznožjem in vrhom).<ref>{{navedi splet |url=http://www2.arnes.si/~mcuder/2000/2000_projekt.html|title=Projekt 2000}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www2.arnes.si/~mcuder/2000.htm |title=Slovenski dvatisočaki}}</ref> V knjigi Slovenske gore (Cankarjeva založba, 1982) je v dodatku na strani 328 seznam vseh slovenskih vrhov nad 2000 m, ki ga je pripravil geograf Karel Natek, ločeno za Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke. V tem seznamu, ki vsebuje 352 zapisov, so tudi nekateri »pomožni« vrhovi, na primer Mali Triglav. [[Slika:Triglav.jpg|sličica|[[Triglav]] (2864 m)]] [[Slika:Mangart 17.jpg|sličica|[[Mangart]] (2679 m)]] [[Slika:Grintovec.jpg|sličica|[[Grintovec]] (2558 m)]] [[Slika:VelikiStol_Mountain_from_Slovenia.jpg|sličica|[[Stol (gora)|Stol]] z [[Bled]]a (2236 m)]] == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center;" ! Vrh ! Višina (m) ! Gorska skupina ! Občina (vrh) |- | [[Triglav]] | align="center" | 2864 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]<br>[[Občina Bovec|Bovec]]<br>[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Škrlatica]] | align="center" | 2740 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Mali Triglav]] | align="center" | 2725 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]<br>[[Občina Gorje|Gorje]]<br>[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Mangart]] | align="center" | 2679 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Visoki Rokav]] | align="center" | 2646 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Jalovec]] | align="center" | 2645 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Oltar (gora)|Veliki Oltar]] | align="center" | 2621 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Velika (Martuljška) Ponca]] | align="center" | 2602 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Razor]] | align="center" | 2601 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Dolkova špica]] | align="center" | 2591 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Srednji Rokav]] | align="center" | 2589 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Kanin|Visoki Kanin]] | align="center" | 2587 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Kanin|Mali Kanin]] | align="center" | 2571 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Kanjavec]] | align="center" | 2569 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Triglav#Stranski vrhovi|Rjavec]] | align="center" | 2568 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Grintovec]] | align="center" | 2558 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | [[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | [[Triglav#Stranski vrhovi|Glava v Zaplanji]] | align="center" | 2556 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Prisojnik|Prisojnik (Prisank)]] | align="center" | 2547 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Rogljica]] | align="center" | 2547 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Rakova špica]] | align="center" | 2545 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Srednji Vršič]] | align="center" | 2543 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | [[Dovški križ]] | align="center" | 2542 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Triglav#Stranski vrhovi|Kredarica]] | align="center" | 2539 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Gorje|Gorje]] |- | [[Spodnja Dolkova špica]] | align="center" | 2541 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Kočna, Kamniško-Savinjske Alpe|Jezerska Kočna]] | align="center" | 2540 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | [[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | [[Triglav#Stranski vrhovi|Rž]] | align="center" | 2538 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | [[Rjavina]] | align="center" | 2532 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | [[Občina Gorje|Gorje]] |- | [[Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe|Skuta]] | align="center" | 2532 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | [[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | [[Kaninski Vršič]] | align="center" | 2530 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mali Oltar]] | align="center" | 2521 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Kočna, Kamniško-Savinjske Alpe|Kokrska Kočna]] | align="center" | 2520 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | [[Mala martuljška Ponca|Mala (Martuljška) Ponca]] | align="center" | 2502 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Stenar]] | align="center" | 2501 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Spodnji Rokav]] | align="center" | 2500 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Prestreljenik]] | align="center" | 2499 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Široka peč]] | align="center" | 2497 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Poprovec]] | align="center" | 2496 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Vrh Žlebičev]] | align="center" | 2486 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Na Križu]] | align="center" | 2484 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | [[Veliki Ozebnik]] | align="center" | 2480 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Hudi Vršič]] | align="center" | 2478 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | [[Dolgi hrbet]] | align="center" | 2473 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | [[Špik]] | align="center" | 2472 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Zvoniki]] | align="center" | 2472 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Triglav#Stranski vrhovi|Vrh Zelenic]] | align="center" | 2468 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mišeljski Konec]] | align="center" | 2464 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Peči]] | align="center" | 2464 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Begunjski vrh]] | align="center" | 2461 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Štruca]] | align="center" | 2457 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Kranjska Rinka]] | align="center" | 2453 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Planja]] | align="center" | 2453 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh Laške planje]] | align="center" | 2448 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vršaki]] | align="center" | 2448 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Škrnatarica]] | align="center" | 2448 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Mali Grintovec]] | align="center" | 2447 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Pelc nad Klonicami]] (Pinja, Kloniški Pelc) | align="center" | 2442 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Dovški Gamsovec]] | align="center" | 2440 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Koroška Rinka (Križ)]] | align="center" | 2433 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | [[Pod Kaninom]] | align="center" | 2429 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Kukova špica]] | align="center" | 2427 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Triglav#Stranski vrhovi|Glava]] (Triglav) | align="center" | 2426 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Črni Vogel]] | align="center" | 2422 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Zadnjiški Pihavec|(Zadnjiški) Pihavec]] | align="center" | 2419 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Lipnica (gora)|Lipnica]] | align="center" | 2418 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | [[Križ (gora)|Križ]] | align="center" | 2410 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Visoka Vrbanova špica]] | align="center" | 2408 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Lopa, Kanin|Lopa]] | align="center" | 2406 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Gubno (gora)|Gubno]] | align="center" | 2404 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Veliko špičje]] | align="center" | 2398 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Goličica]] | align="center" | 2395 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Planjava]] | align="center" | 2394 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Turn pod Razorjem]] | align="center" | 2394 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Cmir]] | align="center" | 2393 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Koritniški Mali Mangart]] | align="center" | 2393 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Bovški Gamsovec]] | align="center" | 2392 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Zadnji Prisank]] | align="center" | 2392 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Debeli vrh]] | align="center" | 2390 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Pelci nad Zadnjo Trento|Veliki Pelc]] | align="center" | 2388 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh Hribaric]] | align="center" | 2388 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Šplevta]] | align="center" | 2382 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Turn pod Črnim voglom]] | align="center" | 2380 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Travnik (gora)|Travnik]] (pri Mojstrovkah) | align="center" | 2379 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Kotova špica]] | align="center" | 2376 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Štajerska Rinka]] | align="center" | 2374 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | [[Kucelj (Julijci)|Kucelj]] | align="center" | 2372 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Vrh Osojnic]] | align="center" | 2371 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Velika Mojstrovka]] | align="center" |2366 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Kriški rob]] | align="center" | 2366 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Glava za žlebom]] | align="center" | 2365 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Rjavčeve glave]] | align="center" | 2365 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Zadnjiški Pihavec|Vrh nad Kamnom (Pihavec)]] | align="center" | 2365 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Triglav#Stranski vrhovi|Vrh Snežne konte]] | align="center" | 2361 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | [[Veliki Skutnik]] | align="center" | 2360 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Šmarjetna glava]] | align="center" | 2358 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Plaski Vogel]] | align="center" | 2356 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Spodnji Stenar]] | align="center" | 2356 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Zadnja Mojstrovka]] | align="center" | 2354 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mišelj vrh]] | align="center" | 2350 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Ojstrica]] | align="center" | 2350 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Kol]] | align="center" | 2350 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[V Koncu špica]] | align="center" | 2350 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Bavški Grintavec]] | align="center" | 2347 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Briceljk]] | align="center" | 2346 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Hudi Vršič]] | align="center" | 2344 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vevnica]] | align="center" | 2340 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Grdi Vršič]] | align="center" | 2340 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Pelci nad Zadnjo Trento|Srednji Pelc]] | align="center" | 2338 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh Žlebi]] | align="center" | 2335 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Velika Črnelska špica]] | align="center" | 2332 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mala Mojstrovka]] | align="center" | 2332 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Škodela]] | align="center" | 2331 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Zadnji Vogel]] | align="center" | 2327 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Grdi Vršič]] | align="center" | 2327 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh Labrje]] | align="center" | 2326 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Mali Ozebnik]] | align="center" | 2324 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Turn pod Laško planjo]] | align="center" | 2323 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Velika Zelnarica]] | align="center" | 2320 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Pelci nad Zadnjo Trento|Zadnji Pelc]] | align="center" | 2315 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Kamen (gora)|Kamen]] | align="center" | 2315 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Triglav#Stranski vrhovi|Vzhodne glave]] | align="center" | 2314 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | [[Malo špičje]] | align="center" | 2312 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Kraj sten]] | align="center" | 2311 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Visoka glava]] | align="center" | 2311 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mala Zelnarica]] | align="center" | 2310 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Škednjovec]] | align="center" | 2309 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Oltarji]] | align="center" | 2308 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Šite]] | align="center" | 2305 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Spodnja Vrbanova špica]] | align="center" | 2299 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Konjske police]] | align="center" | 2297 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mali Grintavec]] | align="center" | 2294 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Konjc]] | align="center" | 2289 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mala Rinka]] | align="center" | 2289 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | [[Vršiči pod Lopo]] | align="center" | 2285 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Frdamane police]] | align="center" | 2284 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Veliki Talir]] | align="center" | 2281 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh Zelenic]] | align="center" | 2278 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Tosc]] | align="center" | 2275 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Na Nizkem]] | align="center" | 2275 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Visoka Ponca|Visoka (Rateška) Ponca]] | align="center" | 2274 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Mala Črnelska špica]] | align="center" | 2273 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mišeljska glava]] | align="center" | 2273 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Šplevta]] | align="center" | 2272 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Glave nad Grabnom]] | align="center" | 2268 | | |- | [[Triglav#Stranski vrhovi|Slovenski turnc]] | align="center" | 2267 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Nad Kuhinjo špica]] | align="center" | 2266 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Strug (Strmi)]] | align="center" | 2265 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Prestreljeniški Vršič]] | align="center" | 2262 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Morež]] | align="center" | 2261 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Strugove špice]] | align="center" | 2260 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Rateški Mali Mangart]] | align="center" | 2259 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Travnik (gora)|Travnik]] | align="center" | 2256 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | [[Brana]] | align="center" | 2253 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Turska gora]] | align="center" | 2251 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Luknja peč]] | align="center" | 2249 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Oblica]] | align="center" | 2246 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh Rup]] | align="center" | 2245 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Krn]] | align="center" | 2244 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Lučka Baba]] | align="center" | 2244 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Veliki Draški vrh]] | align="center" | 2243 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Visoka Ponca|Zadnja Ponca]] | align="center" | 2242 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Hudičev steber]] | align="center" | 2237 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Stol, Karavanke|Stol]] | align="center" | 2236 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Vrh Krnice]] | align="center" | 2234 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Čelo (gora)|Čelo]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Prevčev stolp]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Visoka Ponca|Srednja Ponca]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Rob Velike Dnine]] | align="center" | 2228 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Srednji Vogel]] | align="center" | 2227 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Vrh nad Mužici]] | align="center" | 2227 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Vernar]] | align="center" | 2225 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Kalški greben]] | align="center" | 2224 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Zadnjiški Pihavec|Šplevta (Pihavec)]] | align="center" | 2224 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Dovški Pihavec]] | align="center" | 2216 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mali Prisank]] | align="center" | 2215 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Kanceljni]] | align="center" | 2213 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Rombon]] | align="center" | 2208 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mrzla gora]] | align="center" | 2203 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | [[Kopice]] | align="center" | 2202 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Travnik (Strmi Nos)]] | align="center" | 2200 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mali Stol]] | align="center" | 2198 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Špica v Planji]] | align="center" | 2198 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Votli vrh]] | align="center" | 2197 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Bedinji vrh]] | align="center" | 2196 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vršac (gora)|(Vodnikov) Vršac]] | align="center" | 2194 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Špiček]] | align="center" | 2192 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Veliki kup]] | align="center" | 2192 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Jezersko|Jezersko]] |- | [[Mali Razor]] | align="center" | 2191 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Kopica (gora)|Kopica]] | align="center" | 2190 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Bavh]] | align="center" | 2186 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Nad steno]] | align="center" | 2186 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mali Pihavec]] | align="center" | 2185 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Plešivec (Loška stena)]] | align="center" | 2184 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrtača (gora)|Vrtača]] | align="center" | 2181 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Prvi Vogel]] | align="center" | 2181 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Vrh nad Peski]] | align="center" | 2176 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Mali Bedinji vrh]] | align="center" | 2175 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mali Talir]] | align="center" | 2174 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Skutnik]] | align="center" | 2172 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Zelena čuklja]] | align="center" | 2170 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Špičica]] | align="center" | 2169 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Brda (gora)|Brda]] | align="center" | 2169 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Male Špice]] | align="center" | 2167 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Veliki Stador]] | align="center" | 2165 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | [[Batognica]] | align="center" | 2164 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Nizki vrh]] | align="center" | 2162 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Velika Baba]] | align="center" | 2160 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Visoka špica]] | align="center" | 2159 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Turn pod Stenarjem]] | align="center" | 2154 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Vrh Brda]] | align="center" | 2152 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Kepa|Kepa (Jepa)]] | align="center" | 2143 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Krnčica]] | align="center" | 2142 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Travniški rob]] | align="center" | 2142 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Sravnik]] | align="center" | 2140 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Kljuka (gora)|Kljuka]] | align="center" | 2137 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Preddvor|Preddvor]] |- | [[Sklep (gora)|Sklep]] | align="center" | 2136 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Teme (gora)|Teme]] | align="center" | 2136 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Srednji vrh]] (pri Krnu) | align="center" | 2134 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Košutnikov turn]] | align="center" | 2133 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Skala (gora)|Skala]] | align="center" | 2133 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | [[Mali Draški vrh]] | align="center" | 2132 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Storžič]] | align="center" | 2132 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Pelc za Rušo]] | align="center" | 2133 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Glava za bajto]] | align="center" | 2131 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Velika Baba]] | align="center" | 2127 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Najvišji rob Zeleniških špic]] | align="center" | 2127 | style="background:#FFF0F5;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] (!) |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Jerebica (gora)|Jerebica]] | align="center" | 2126 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Kordeževa glava]] (Peca) | align="center" | 2125 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] |- | [[Macesje]] | align="center" | 2124 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Činkelman]] | align="center" | 2124 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | [[Veliki Babanski Skedenj]] | align="center" | 2121 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh Goleževice]] | align="center" | 2119 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Šmihelovec]] | align="center" | 2117 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Krkotnik]] | align="center" | 2116 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Trentski Pelc]] | align="center" | 2116 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Zadnja Lopa]] | align="center" | 2115 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Velika Zelenica]] | align="center" | 2114 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | |- | [[Veliki Jelenk]] | align="center" | 2114 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Velika Gnila glava]] | align="center" | 2114 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh Male krnice]] | align="center" | 2114 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mali Skedenj]] | align="center" | 2112 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vršac (gora)|Vršac]] | align="center" | 2112 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Veliki vrh (Veža)]] | align="center" | 2110 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Luče|Luče]] |- | [[Končnikov vrh]] | align="center" | 2109 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] | |- | [[Suhi vrh, Vršič|Suhi vrh]] | align="center" | 2109 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh nad Rudo]] | align="center" | 2108 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Ledinski vrh]] | align="center" | 2108 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] |- | [[Celovška špica]] | align="center" | 2105 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Vrh Police]] | align="center" | 2105 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Dimniki]] | align="center" | 2104 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Ostrv]] | align="center" | 2104 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Vajnež]] | align="center" | 2102 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Koštrunovec]] | align="center" | 2102 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Veliki grad]] | align="center" | 2102 (?) | | |- | [[Goličica]] | align="center" | 2101 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Gladki lašt]] | align="center" | 2100 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Kogel]] | align="center" | 2100 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Debeli lašt]] | align="center" | 2098 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Cesar (gora)|Cesar]] | align="center" | 2098 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | [[Kobila (gora)|Kobila]] | align="center" | 2098 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Rušica]] | align="center" | 2096 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Veliko Kladivo|(Veliko) Kladivo]] | align="center" | 2094 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- |[[Mrzli vrh (Kamniško-Savinjske Alpe)|Mrzli vrh]] | align="center" | 2094 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Srebrnjak (gora)|Srebrnjak]] | align="center" | 2092 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Planja (2092 m)|Planja]] | align="center" | 2092 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Velika Tičarica]] | align="center" | 2091 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Veliki Pihavec]] | align="center" | 2090 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Zagorelec]] | align="center" | 2090 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Veliki vrh (Košuta)]] | align="center" | 2088 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Ogradi]] | align="center" | 2087 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Nad Šitom glava]] | align="center" | 2087 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Mala Gnila glava]] | align="center" | 2086 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Tolminski Kuk]] | align="center" | 2085 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | [[Zadnjiški Ozebnik]] | align="center" | 2084 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Krofička]] | align="center" | 2083 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | [[Užnik]] | align="center" | 2079 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Sleme (Vrtaško)]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Slatna (gora)|Slatna]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Velika glava (Peca)|Velika glava]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] |- | [[Dovška Mala Kepa]] | align="center" | 2077 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Prevalski Stog]] | align="center" | 2075 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- |''[[Tičarica]]'' | align="center" | ''2075'' | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] | |- | [[Mali Pihavec]] | align="center" | 2074 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Rigljica]] | align="center" | 2074 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Skutnik]] | align="center" | 2074 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Mala Tičarica]] | align="center" | 2071 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Gamsovke]] | align="center" | 2065 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Mali peski]] | align="center" | 2063 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | [[Raduha|Velika Raduha]] | align="center" | 2062 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Luče|Luče]] |- | [[Podrta gora]] | align="center" | 2061 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] |- | [[Krnička gora]] | align="center" | 2061 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | [[Veliki vrh (Begunjščica)]] | align="center" | 2060 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Radovljica|Radovljica]] |- | [[Kalška gora]] | align="center" | 2058 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Tolsta Košuta]] | align="center" | 2057 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Veliki Pršivec]] | align="center" | 2056 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | [[Pri Banderi]] | align="center" | 2055 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh nad Škrbino]] | align="center" | 2054 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | [[Zeleni vrh]] | align="center" | 2052 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | [[Germlajt]] | align="center" | 2051 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Viševnik]] | align="center" | 2050 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Jelenk (gora)|Jelenk]] | align="center" | 2050 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kanal|Kanal]] |- | [[Votlo Sleme]] | align="center" | 2049 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Veliko Ušje]] | align="center" | 2048 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Spodnja Šplevta]] | align="center" | 2046 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Tegoška gora]] | align="center" | 2044 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Veliki Lemež]] | align="center" | 2043 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Jezerski Stog]] | align="center" | 2040 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Turn]] (?) | align="center" | 2040 | | |- | [[Na Pečeh]] | align="center" | 2039 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Plaski Kuk]] | align="center" | 2038 | | |- | [[Malo Kladivo]] | align="center" | 2036 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Gubno (gora)|Gubno]] | align="center" | 2035 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] |- | [[Kačarjeva glava]] | align="center" | 2034 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Veliki Konj]] | align="center" | 2034 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Srednji vrh, Julijske Alpe|Srednji vrh]] | align="center" | 2032 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Mala Raduha]] | align="center" | 2029 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | [[Travnik (Kamniško-Savinjske Alpe)|Travnik]] | align="center" | 2029 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | [[Kurica]] | align="center" | 2028 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Poljske device]] | align="center" | 2028 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Luče|Luče]] |- | [[Palec (gora)|Palec]] | align="center" | 2026 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Srednji Oblič]] | align="center" | 2026 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |- | [[Kreda (gora)|Kreda]] | align="center" | 2025 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Pungrat]] | align="center" | 2025 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Stador]] | align="center" | 2025 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Vrh Ribežnov]] ([[Ribežnov vrh]]) | align="center" | 2024 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Zelenjak]] | align="center" | 2024 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Lučki Dedec]] | align="center" | 2023 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Eva (gora)|Eva]] | align="center" | 2019 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Mala Kalška gora]] | align="center" | 2019 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Kamnik|Kamnik]] |- | [[Mala Baba]] | align="center" | 2018 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mala Ojstrica]] | align="center" | 2017 | style="background:#ACE1AF;" | [[Kamniško-Savinjske Alpe]] |[[Občina Solčava|Solčava]] |- | [[Mali vrh]] | align="center" | 2017 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Jesenice|Jesenice]] |- | [[Velika Baba]] | align="center" | 2016 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Mali vrh]] (?) | align="center" | 2015 | | |- | [[Debela peč]] | align="center" | 2014 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | [[Potoški Stol]] | align="center" | 2014 | style="background:#FFF0F5;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Vrh konte]] | align="center" | 2014 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | [[Škofič (gora)|Škofič]] | align="center" | 2013 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | [[Adam (gora)|Adam]] | align="center" | 2012 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Lopatnik (vrh)]] | align="center" | 2012 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Brda (gora)|Brda]] | align="center" | 2009 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Gorje|Gorje]] |- | [[Krivi rob]] | align="center" | 2009 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Mahavšček]] (Veliki Bogatin) | align="center" | 2008 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Tolmin|Tolmin]] |- | [[Plešivec]] | align="center" | 2008 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Rušje]] | align="center" | 2008 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Grad (gora)|Grad]] | align="center" | 2008 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Žirovnica|Žirovnica]] |- | [[Malo Ušje]] | align="center" | 2007 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Glava pod Planjo]] | align="center" | 2006 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Ablanca]] | align="center" | 2004 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- | [[Lanževica]] | align="center" | 2003 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- | [[Kal (gora)|Kal]] | align="center" | 2001 | style="background:#FFF0F5;" | [[Julijske Alpe]] |[[Občina Bovec|Bovec]] |- | [[Toplar]] | align="center" | 2000 | style="background:#FFFF00;" | [[Karavanke]] |[[Občina Tržič|Tržič]] |} == Viri == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam vrhov v Sloveniji]] * [[slovenska planinska pot]] * [[seznam slovenskih planinskih postojank]] == Zunanje povezave == * [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HTUVRZLE/fc965dba-624b-41cb-bea6-c1d7cfed0fa8/PDF Planinski vestnik] * [http://www.hribi.net/goreiskanje.asp Iskalnik gora] * [http://www2.arnes.si/~mcuder/2000_ttn.htm Širši spisek slovenskih dvatisočakov (Marjana in Marko)] * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/2602/ David Ipavec, Slovenski dvatisočaki] {{Slovenija}} [[Kategorija:Geografski seznami|Slovenski dvatisočaki]] [[Kategorija:Slovenski dvatisočaki|*|*]] qp7sh5mif6e8wyqw5e747fxee12d9x9 Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč 4 60249 6690575 6686780 2026-06-17T07:48:39Z NDG 244193 Reporting [[Special:Contributions/~2026-35545-28|~2026-35545-28]] ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1b) 6690575 wikitext text/x-wiki __NEWSECTIONLINK__ {{Razdelki trga}} {{bližnjica|WP:ADPOM|WP:PZAP|WP:PAP}} {{Wikipedija:Administratorji/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | Prošnje za administratorsko pomoč |- ! valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] | '''Arhivi'''<br/> [[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv|Vsi arhivi]] |} Tu lahko uporabniki zaprosijo za pomoč s strani [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] oz. [[Wikipedija:Birokrati|birokrata]]. Na dnu strani odprite novo poglavje z naslovno vrstico <nowiki>== (smiseln naslov) ==</nowiki>. Opišite problem in po možnosti navedite tudi rešitev oz. rešitve problema. V primeru, če je prošnja nujna, je bolje, da se obrnete na trenutno aktivnega administratorja oz. birokrata (preglejte [[Posebno:Recentchanges|zadnje spremembe]]). Upoštevajte vrstni red: novejše prošnje spadajo na dno strani. <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Prošnje_za_administratorsko_pomoč&action=edit&section=new Nov razdelek]'''. == User:45.135.132.91 == {{User|45.135.132.91}} LTA? <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 22:45, 16. december 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Ternera|Ternera]]: Hi, sorry for not getting an answer, I have missed this report, but I have already dealt with the IP on December 16th, and I confirm it's [[WP:LTA/HOY|a LTA]]. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:59, 9. januar 2025 (CET) == User:2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403 == {{User|2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403}} Vandalism. Create spam page. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2025 (CET) :Page deleted, since IP is school adress, I'm not going to block as it's already afternoon and school is over. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:58, 9. januar 2025 (CET) == User:46.122.99.118 == {{User|46.122.99.118}} Vandalism. Creating spam page. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 17:57, 9. januar 2025 (CET) :Just some fooling around. Doesn't seem to need a response. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:10, 9. januar 2025 (CET) == Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? == Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? [[Posebno:Prispevki/92.37.19.8|92.37.19.8]] 23:40, 11. januar 2025 (CET) :Zgoraj desno bi moral videti moder gumb "Shrani spremembe". S klikom na ta gumb boš shranil (in ob prvem urejanju strani) stran tudi objavil. Bo šlo? Če ne, povej. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:53, 11. januar 2025 (CET) :Mislim, da kolega ni najbolje razumel za kaj se gre. Predvidevam, da govorimo o strani [[Osnutek:Komponentko.si]], ki je bila ravnokar nominirana za brisanje? Če je temu tako, potem ja, potrebno je nekaj urejanj, da stran ne bo ponovno nominirana. V osnutek sem dodal predlogo {{tlc|osnutek}}, preko katere lahko osnutek objavite za v pregled (samo sledite navodilom). Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 00:08, 12. januar 2025 (CET) [[Kategorija:Prošnje za administratorsko pomoč|*]] [[Kategorija:Upravljanje Wikipedije|Prošnje za administratorsko pomoč]] == User:93.103.71.187 == {{User|93.103.71.187}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 09:28, 19. januar 2025 (CET) :Not vandalism. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:30, 19. januar 2025 (CET) == User:85.10.30.193 == {{User|85.10.30.193}} LTA <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 17:03, 23. januar 2025 (CET) == Glas upokojencev == Odstranili smo članek Konflikti v stranki, ker navaja neresnične podatke in močno zavajujoče in zelo škodujejo ugledu stranke. Vse lahko obrazložimo v vodstvu stranke. {{nepodpisani|Slovenija moja dežela|13:12, 3. februar 2025}} :Odgovor na [[Wikipedija:Forum za pomoč]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:17, 3. februar 2025 (CET) == User:150百萬 中国环球电视网西班牙语频道 == {{User|150百萬 中国环球电视网西班牙语频道}} Long term abuse. Cross-wiki abuse (Sorry for writing in English). <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:SCP-2000|SCP-2000]] ([[Uporabniški pogovor:SCP-2000|pogovor]]) 04:27, 4. februar 2025 (CET) :Done. Many thanks, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:31, 4. februar 2025 (CET) == User:176.76.226.29 == {{User|176.76.226.29}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 16:33, 13. marec 2025 (CET) :Done by {{noping|Blueginger2}}. Thanks and BR, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:39, 13. marec 2025 (CET) == User:2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32 == {{User|2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 12:45, 9. april 2025 (CEST) :{{urejeno}} - school IP range blocked. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:48, 9. april 2025 (CEST) == Primorje == Bi lahko kdo vrnil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Primorje_(podjetje)&action=edit&redlink=1 tale osnutek], saj ga imam namen popraviti do te mere, da bo primeren za vključitev v glavni imenski prostor. Podjetje je imelo pomembno vlogo pri razvoju gradbeništva v Sloveniji in kot tako zadostuje merilom za vključitev. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:41, 7. maj 2025 (CEST) : Storjeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:06, 7. maj 2025 (CEST) == User:176.76.224.189 == {{User|176.76.224.189}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 12:30, 22. maj 2025 (CEST) :Reverted, seems to have lost interest. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:14, 22. maj 2025 (CEST) == User:178.172.53.150 == {{User|178.172.53.150}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 09:31, 28. maj 2025 (CEST) == Kolega2357-Bot == Prosim enega od birokratov, če uporabniku odvzamejo bot pravice. Tako bot račun kot njegov upravnik sta bila zaklenjena in se smatrata za dolgotrajnega vandala z globalno izključitvijo. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:18, 28. maj 2025 (CEST) :{{opravljeno}}; za ozadje glej [[:meta:Requests for comment/Global ban for Velimir Ivanovic]] (tudi uporabniški račun za bota je [[:meta:Special:CentralAuth/Kolega2357-Bot|globalno zaklenjen]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. maj 2025 (CEST) == [[Pekrski dogodki]] in [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] == Potreboval bi kakšno dodatno mnenje glede zgornjih dveh zadev. Pri prvi se gre za kršenje avtorskih pravic, več na [[Uporabniški pogovor:Raprep#Problemi z avtorskimi pravicami v članku Pekrski dogodki]] kjer sem tudi dodal primer. Glede na uporabniško ime predvidevam, da avtor knjige Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije kopira besedilo in ga z malo parafriziranja poskuša objaviti na Wikipediji, zato sem mu tudi pojasnil postopek. Uporabnik se z mano ne strinja in začela se je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pekrski_dogodki&action=history urejevalska vojna]. Ker ne bi rad komu naredil krivico in ga blokiral, prosim za kakšen komentar. Osnutek je prav tako delo istega uporabnika, zavrnjen je bil s strani A09, ker se bere kot esej in bralcu od prve povedi vsiljuje določeno mnenje pisca. Čisto možno je, da gre tudi pri osnutku za kršitev avtorskih pravic, ampak tega še nisem šel natančno preverjat. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:20, 11. junij 2025 (CEST) : Obstajajo predloge za takšne članke: {{tlx|Več sklicev}} in {{tlx|Podoben-eseju}}. Predloga Podoben-eseju se uporabi kadar članek vsebuje osebne ali čustvene komentarje urednika o obravnavani temi. Uporabi se lahko, kadar članek sicer ni očitno izraženo mnenje, a je kljub temu je ton pisanja pretirano obsojajoč, kritičen ali neobjektiven. To velja za oba omenjena članka. Bi pa zamenjala ime članka o carinskih vojnah na bolj nevtralen "Politični in pravni okvir carinske vojne v Sloveniji (1991)" ali "Carinski spor v Sloveniji leta 1991: pravni in politični vidik". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 13. junij 2025 (CEST) == User:93.143.149.120 == {{User|93.143.149.120}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:MathXplore|MathXplore]] ([[Uporabniški pogovor:MathXplore|pogovor]]) 01:12, 20. junij 2025 (CEST) :{{done}}, sorry for a late response (didn't have RC tab at my disposal). Thanks again! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 01:50, 20. junij 2025 (CEST) == User:2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B == {{User|2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 13:08, 1. julij 2025 (CEST) == User:Termometro Politico AL24News == {{User|Termometro Politico AL24News}} LTA - HoY/Piermark <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Như Gây Mê|Như Gây Mê]] ([[Uporabniški pogovor:Như Gây Mê|pogovor]]) 13:03, 10. julij 2025 (CEST) :{{opravljeno|Account banned}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:08, 10. julij 2025 (CEST) == User:2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510 == {{User|2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510}} Vandalism. looks like LTA <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:&#126;delta|&#126;delta]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;delta|pogovor]]) 05:21, 16. avgust 2025 (CEST) :{{ni opravljeno}} Zastarelo.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:03, 18. avgust 2025 (CEST) == User:~2025-57262-1 == {{User|~2025-57262-1}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:58, 10. september 2025 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 15. september 2025 (CEST) == User:~2025-61119-6 == {{User|~2025-61119-6}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 13:05, 15. september 2025 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:27, 15. september 2025 (CEST) == User:~2025-27061-06 == {{User|~2025-27061-06}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:12, 29. september 2025 (CEST) :{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:16, 29. september 2025 (CEST) == User:~2025-27051-70 == {{User|~2025-27051-70}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:14, 29. september 2025 (CEST) :{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:15, 29. september 2025 (CEST) == User:~2025-27325-48 == {{User|~2025-27325-48}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:25, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST) == User:~2025-27276-20 == {{User|~2025-27276-20}} Vandalism. Please check the IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:37, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:56, 1. oktober 2025 (CEST) == User:~2025-27317-01 == {{User|~2025-27317-01}} Vandalism. See above <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:38, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} Blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST) == User:Burek123451 == {{User|Burek123451}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 16:03, 30. oktober 2025 (CET) == User:~2025-31135-38 == {{User|~2025-31135-38}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:01, 4. november 2025 (CET) == User:~2025-31394-61 == {{User|~2025-31394-61}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 20:04, 5. november 2025 (CET) == User:~2025-31346-17 == {{User|~2025-31346-17}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Affe2011|Affe2011]] ([[Uporabniški pogovor:Affe2011|pogovor]]) 12:57, 6. november 2025 (CET) == User:~2025-32392-75 == {{User|~2025-32392-75}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:57, 9. november 2025 (CET) :Stopped after two edits, no action required for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:37, 9. november 2025 (CET) == User:~2025-61428-8 == {{User|~2025-61428-8}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 17:14, 19. november 2025 (CET) == User:Vjekoslav Max Surčin == {{User|Vjekoslav Max Surčin}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 18:56, 30. november 2025 (CET) == User:~2025-42497-08 == {{User|~2025-42497-08}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 16:23, 22. december 2025 (CET) :{{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 22. december 2025 (CET) == User:Inspektor Surčin 0638329995 == {{User|User}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 21:33, 24. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]]: Glocked, OSed, revdelled, ... purged :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:05, 24. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]] thank you 🙏--[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 22:09, 24. december 2025 (CET) == User:~2026-18532-5 == {{User|~2026-18532-5}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 21:46, 9. januar 2026 (CET) :Stopped after fourth edit, ok for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:07, 9. januar 2026 (CET) == User:Degasyoubg == {{User|Degasyoubg}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 17:23, 10. januar 2026 (CET) :Banished to the naughty's chambers. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:25, 10. januar 2026 (CET) == User:Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa == {{User|Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa}} Vandalism. Cross-wiki vandalism. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ShuQizhe|ShuQizhe]] ([[Uporabniški pogovor:ShuQizhe|pogovor]]) 08:04, 25. januar 2026 (CET) :Already banned globally. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:32, 25. januar 2026 (CET) ::*Zaklenjen. Je razlika :P (čeprav zgornji uporabnik, Piermark/House of Yahwe je tudi globalno izključen). Zaklepi v nasprotju z globalnimi izključitvami ne narekujejo razveljavljanja in brisanja njihovih prispevkov. ::'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:29, 25. januar 2026 (CET) == User:~2026-58016-1 == {{User|~2026-58016-1}} Vandalism. Using multiple TAs, so please block the IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Lp0 on fire|Lp0 on fire]] ([[Uporabniški pogovor:Lp0 on fire|pogovor]]) 10:26, 27. januar 2026 (CET) == User:~2026-46611-9 == {{User|~2026-46611-9}} Vandalism. Unexplained content removal <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2026 (CET) == N.K. v Wikipodatkih == A bi kdo znal pojasniti zgodovino v Wikipodatkih: https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q112265440&action=history? Ne vem, če ima kateri naš pomembnež toliko tujejezičnih strani in hkrati toliko izbrisanih strani. Kratko pojasnilo prosim. Oseba (ali nekdo v njenem imenu) namreč nadleguje z maili tudi CEE Hub. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:26, 2. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Govorim iz prve roke. Vse brisane strani so bile strojno prevedene izredno olepšane "biografije", prišlo pa je do uporabe velikega števila tako začasnih računov kot lutk (glej [[:Kategorija:Domnevne marionete uporabnika Getseman25]]). Nedvomno je šlo za organizirano kampanjo, o točni vpletenosti pa ne bi na javnem sumil. Vse račune se je zaklenilo zaradi crosswiki zlorab in v kolikor se ti emaili lahko povežejo z uporabniškimi računi predlagam prošnjo za zaklep na [[:m:SRG]]. Bo to dovolj? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:39, 2. februar 2026 (CET) :: Hvala A09. Želela sem le kratek povzetek, ker sem se poskusila prebiti čez vse info tudi na :en pogovornih straneh. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:53, 2. februar 2026 (CET) :::Mnja, tam sem odnehal, ker določene osebe nočejo klikat linkov na druge projekte, četudi gre za težave z več deset projekti. V kolikor sem pravilno prebral pogovorno stran enwiki ni nič drugega kot užaljeni PR zahtevki za nevtralno™ verzijo članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. februar 2026 (CET) :Uf, ja tole se že vleče od 2022. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:14, 2. februar 2026 (CET) ::Pošteno povedano dvomim, da je račun iz 2022 povezan z zgoraj omenjenimi lutkami. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:15, 2. februar 2026 (CET) == User:~2026-95609-1 == {{User|~2026-95609-1}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 12:18, 12. februar 2026 (CET) :School IP range, likely stale already. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:01, 12. februar 2026 (CET) == User:~2026-12031-23 == {{User|~2026-12031-23}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:29, 23. februar 2026 (CET) == Preimenovanje strani == Prosim za pomoč pri preimenovanju strani. Pri urejanju strani sem želela poenotiti naslov strani "Jugovzhodna Slovenija" z naslovi ostalih regij, ker preostale vse vsebujejo v naslovu "statistična regija". Preimenovanje sem uredila s preusmeritvijo, potem pa ugotovila, da sem pozabila spremeniti veliko začetnico. Pravilno je: Statistična regija jugovzhodna Slovenija. Sama tega zdaj ne morem več urediti. Najlepša hvala! https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija {{nepodpisani|Podatkisozakon}} : {{opravljeno}}, sem popravil na pravi naslov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:01, 11. marec 2026 (CET) == User:~2026-15569-74 == {{User|~2026-15569-74}} Vandalism. Making death threats at random admins. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[User:lp0 on fire|<span style="color:#c56030;background:inherit;">lp0&nbsp;on&nbsp;fire</span>]]&nbsp;[[User talk:lp0 on fire|<span style="color:#64cea0;background:inherit">()</span>]] 00:18, 12. marec 2026 (CET) == User:~2026-22461-23 == {{User|~2026-22461-23}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 10:51, 12. april 2026 (CEST) == User:~2026-22670-82 == {{User|~2026-22670-82}} Vandalism. See also other temporary accounts <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:11, 13. april 2026 (CEST) == User:~2026-24378-69 == {{User|~2026-24378-69}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 13:28, 21. april 2026 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 21. april 2026 (CEST) == User:~2026-24602-46 == {{User|~2026-24602-46}} Vandalism. Please also check and block IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:54, 22. april 2026 (CEST) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:08, 22. april 2026 (CEST) == User:ЋЕЛА И КОПИЛАН == {{User|ЋЕЛА И КОПИЛАН}} Vandalism. Long-term abuse. Block evasion <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:09, 11. maj 2026 (CEST) :Already blocked half hour ago. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:23, 11. maj 2026 (CEST) == User:~2026-28846-21 == {{User|~2026-28846-21}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:12, 18. maj 2026 (CEST) == User:~2026-30222-85 == {{User|~2026-30222-85}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:20, 19. maj 2026 (CEST) == User:~2026-30205-71 == {{User|~2026-30205-71}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:20, 20. maj 2026 (CEST) == User:~2026-30458-31 == {{User|~2026-30458-31}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:40, 21. maj 2026 (CEST) == User:~2026-31344-37 == {{User|~2026-31344-37}} Vandalism. [[Zoran Janković]] <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:USSR-Slav|USSR-Slav]] ([[Uporabniški pogovor:USSR-Slav|pogovor]]) 08:00, 27. maj 2026 (CEST) == User:~2026-31994-83 == {{User|~2026-31994-83}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:30, 29. maj 2026 (CEST) == User:~2026-32856-22 == {{User|~2026-32856-22}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:37, 2. junij 2026 (CEST) == User:~2026-32761-93 == {{User|~2026-32761-93}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 14:28, 2. junij 2026 (CEST) == User:~2026-33661-66 == {{User|~2026-33661-66}} Vandalism. Please check IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:50, 8. junij 2026 (CEST) == User:~2026-35545-28 == {{User|~2026-35545-28}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 09:48, 17. junij 2026 (CEST) 2euj5h09sqzz3mj85qvd00pc44a2gfo Pravi krapovci 0 62034 6690447 6687301 2026-06-16T18:31:52Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Družine rib]]; dodal [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690447 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina sladkovodnih rib}} {{drugipomeni4|družini pravih krapovcev (Cyprinidae)|red|Krapovci}} {{Automatic taxobox | name = Krapovci | fossil_range = {{fossil range|55|0|[[Eocen]] - [[holocen]]}} | image = Cyprinidae (10.3897-zse.96.55837) Figure 2.jpg | image_caption = Raznovrstnost pravih krapovcev | taxon = Cyprinidae | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | type_genus = ''[[Cyprinus]]'' | type_genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]] | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = glej besedilo }} '''Pravi krapovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cyprinidae''') so [[družina (biologija)|družina]] srednje velikih do velikih [[Sladkovodne ribe|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. So največja in najbolj raznolika družina rib ter na splošno največja družina [[Vretenčarji|vretenčarjev]], saj vključuje približno 1.780 vrst, razdeljenih v 166 veljavnih [[Rod (biologija)|rodov]].<ref name=":3">{{Cite web |title=CAS - Eschmeyer's Catalog of Fishes - Genera/Species by Family/Subfamily |url=https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp |access-date=2025-03-12 |website=researcharchive.calacademy.org}}</ref> == Opis == Značilno je, da imajo vse ribe iz družine krapovcev [[telo]] pokrito z [[luske|luskami]] in le po eno [[hrbtna plavut|hrbtno plavut]]. V ostalih plavutih imajo večinoma samo mehke plavutnice. Večina ribjih vrst te družine je vsejedih, v [[usta|ustih]] pa imajo goltne [[zob]]e. Krapovci, ki živijo na dnu [[vodotok]]ov imajo pogosto okoli ust enega ali dva para »brk«, na njih pa so okuševalni organi. Ob [[drst]]itvi se številnim krapovcem po telesu pojavijo posebni izrastki, imenovani drstne [[bradavica|bradavice]], drstijo pa se večinoma v plitvinah, bodisi med [[rastlinje]]m ali pa na [[prod]]iščih. Krapovci so avtohtoni na vseh [[kontinent]]ih, razen v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter na [[Antarktika|Antarktiki]]. Ni pa jih najti tudi na [[Aljaska|Aljaski]] in na skrajnem severu [[Kanada|Kanade]] ter na [[Grenlandija|Grenlandiji]]. ==Sistematika== Izjemna raznolikost krapovcev je doslej oteževala podrobno razjasnitev njihovega družinskega drevesa ([[filogenija]]). Zaradi tega je njihova uvrstitev v [[Poddružina (biologija)|poddružine]] v mnogih primerih le okvirna. Nekatere izrazite linije sicer obstajajo &ndash; na primer [[Cultrinae]] in Leuciscinae sta si, ne glede na njuno natančno razmejitev, precej bližnji sorodnici in se ločita od [[Cyprininae]]. Kljub temu splošna [[sistematika]] in [[taksonomija]] družine Cyprinidae ostajata predmet precejšnjih razprav. Veliko število [[Rod (biologija)|rodov]] ima status ''[[incertae sedis]]'', saj so njihove lastnosti preveč nejasne in/ali premalo raziskane, da bi jih bilo mogoče z gotovostjo uvrstititi v določeno poddružino.<ref name=":0">{{cite journal|last1=De Graaf|first1=Martin|last2=Megens|first2=Hendrik-Jan|last3=Samallo|first3=Johannis|last4=Sibbing|first4=Ferdinand A.|year=2007|title=Evolutionary origin of Lake Tana's (Ethiopia) small ''Barbus'' species: Indications of rapid ecological divergence and speciation|journal=Animal Biology|volume=57|pages=39–48|doi=10.1163/157075607780002069}}</ref><ref name=":1">{{cite journal|last1=He|first1=Shunping|last2=Mayden|first2=Richard L.|last3=Wang|first3=Xuzheng|last4=Wang|first4=Wei|last5=Tang|first5=Kevin L.|last6=Chen|first6=Wei-Jen|last7=Chen|first7=Yiyu|year=2008|title=Molecular phylogenetics of the family Cyprinidae (Actinopterygii: Cypriniformes) as evidenced by sequence variation in the first intron of S7 ribosomal protein-coding gene: Further evidence from a nuclear gene of the systematic chaos in the family|url=https://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_S7_Cyp.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811032607/http://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_S7_Cyp.pdf |archive-date=2011-08-11 |url-status=live|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=46|issue=3|pages=818–29|doi=10.1016/j.ympev.2007.06.001|pmid=18203625|bibcode=2008MolPE..46..818H }}</ref><ref name=":2">{{cite journal|last1=He|first1=Shunping|last2=Gu|first2=Xun|last3=Mayden|first3=Richard L.|last4=Chen|first4=Wei-Jen|last5=Conway|first5=Kevin W.|last6=Chen|first6=Yiyu|year=2008|title=Phylogenetic position of the enigmatic genus Psilorhynchus (Ostariophysi: Cypriniformes): Evidence from the mitochondrial genome|url=https://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_mt_cyp.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200729005947/https://sites.google.com/site/wjchenactinops/He_et_al_2008_mt_cyp.pdf |archive-date=2020-07-29 |url-status=live|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=47|issue=1|pages=419–25|doi=10.1016/j.ympev.2007.10.012|pmid=18053751|bibcode=2008MolPE..47..419H }}</ref> ===Poddružine in rodovi=== ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'' opredeljuje poddružine in rodove znotraj družine Cyprinidae na naslednji način:<ref name = ECof>{{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=11 December 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}</ref><ref name = VDLEF/><ref name = Yang>{{cite journal |author=Lei Yang |author2=Tetsuya Sado |author3=M. Vincent Hirt |author4=Emmanuel Pasco-Viel |author5=M. Arunachalam |author6=Junbing Li |author7=Xuzhen Wang |author8=Jörg Freyhof |author9=Kenji Saitoh |author10= Andrew M. Simons |author11=Masaki Miya |author12=Shunping He |author13=Richard L. Mayden |display-authors=1 |title=Phylogeny and polyploidy: Resolving the classification of cyprinine fishes (Teleostei: Cypriniformes) |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=85 |year=2015 |pages=97–116 |issn=1055-7903 |doi=10.1016/j.ympev.2015.01.014 |pmid=25698355 |bibcode=2015MolPE..85...97Y }}</ref> * Poddružina [[Acrossocheilinae]] <small>L. Yang et al, 2015</small> ** ''[[Acrossocheilus]]'' <small>[[Masamitsu Ōshima|Oshima]], 1919</small> ** ''[[Folifer]]'' <small>[[Wu Hsien-Wen|H. W. Wu]], 1977</small> ** ''[[Onychostoma]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1896</small> * Poddružina [[Barbinae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859</small> ** ''[[Aulopyge]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1841</small> ** ''[[Barbus]]'' <small>[[François Marie Daudin|Daudin]], 1805</small> ** ''[[Caecocypris]]'' <small>[[Keith Edward Banister|Banister]] & [[M. K. Bunni|Bunni]], 1980</small> ** ''[[Capoeta]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1842</small> ** ''[[Cyprinion]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Kantaka barb|Kantaka]]'' <small>[[Sunder Lal Hora|Hora]], 1942</small> ** ''[[Luciobarbus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Paracapoeta]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Cüneyt Kaya|Kaya]], [[İsmail Aksu|Aksu]], [[Yusuf Bektaş|Bektaş]], 2022</small> ** ''[[Scaphiodonichthys]]'' <small>[[Decio Vinciguerra|Vinciguerra]], 1890</small> ** ''[[Schizocypris]]'' <small>Regan, 1914</small> ** ''[[Semiplotus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> * Poddružina [[Cyprininae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> ** ''[[Aaptosyax]]'' <small>[[Walter J. Rainboth|Rainboth]], 1991</small> ** ''[[Albulichthys]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Amblyrhynchichthys]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Balantiocheilos]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Carassioides]]'' <small>Oshima, 1926</small> ** ''[[Carassius]]'' <small>[[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822</small> ** ''[[Cosmochilus]]'' <small>[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]], 1878</small> ** ''[[Cyclocheilichthys]]'' <small>Bleeker, 1859</small> ** ''[[Cyclocheilos]]'' <small>Bleeker, 1859</small> ** ''[[Cyprinus]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> ** ''[[Discherodontus]]'' <small>Rainboth, 1989</small> ** ''[[Eirmotus]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1959</small> ** ''[[Hypsibarbus]]'' <small>Rainboth, 1996</small> ** ''[[Kalimantania]]'' <small>[[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]], 1980</small> ** ''[[Laocypris]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2000</small> ** ''[[Luciocyprinus]]'' <small>[[Léon Vaillant|Vaillant]], 1904</small> ** ''[[Mystacoleucus]]'' <small>Günther, 1868</small> ** ''[[Neobarynotus]]'' <small>Bănărescu, 1980</small> ** ''[[Parasikukia]]'' <small>[[Atsushi Doi|Doi]], 2000</small> ** ''[[Paraspinibarbus]]'' <small>[[Xin-Luo Chu|X.-L. Chu]] & Kottelat, 1989</small> ** ''[[Parator (fish)|Parator]]'' <small>H. W. Wu, [[Yang Gan-Rong|G. R. Yang]], [[Yue Pei-Qi|P. Q. Yue]] & [[Huang Hong-Jin|H. J. Huang]], 1963</small> ** ''[[Poropuntius]]'' <small>H. M. Smith, 1931</small> ** ''[[Procypris]]'' <small>[[Lin Shu-yen|S.-Y. Lin]], 1933</small> ** ''[[Pseudosinocyclocheilus]]'' <small>C.-G. Zhang & Y.-H. Zhao, 2016</small> ** ''[[Puntioplites]]'' <small>H. M. Smith, 1929</small> ** ''[[Rohteichthys]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Sawbwa barb|Sawbwa]]'' <small>[[Nelson Annandale|Annandale]], 1918</small> ** ''[[Scaphognathops]]'' <small>H.M. Smith, 1945</small> ** ''[[Sikukia]]'' <small>H. M. Smith, 1931</small> ** ''[[Sinocyclocheilus]]'' <small>P.-W. Fang, 1936</small> ** ''[[Troglocyclocheilus]]'' <small>Kottelat & [[Franck Bréhier|Bréhier]], 1999</small> ** ''[[Typhlobarbus]]'' <small>X.-L. Chu & W.-R. Chen, 1982</small> [[File:Labeo rohita.JPG|thumb|right|[[Rohu]], ''Labeo rohita'', of the disputed [[Labeoninae]]]] [[File:Fransenlipper.JPG|thumb|right| [[Rainbow shark]], ''Epalzeorhynchos frenatum'', a somewhat aggressive aquarium fish]] * Poddružina [[Labeoninae]] <small>Bleeker, 1859</small> ** ''[[Ageneiogarra]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1912</small> ** ''[[Altigena]]'' <small>[[Maurice Burton|Burton]], 1934</small> ** ''[[Bangana]]'' <small>[[Francis Buchanan-Hamilton|Hamilton]], 1822</small> ** ''[[Barbichthys]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Ceratogarra]]'' <small>Kottelat, 2020</small> ** ''[[Cirrhinus]]'' <small>[[Lorenz Oken|Oken]], 1817</small> ** ''[[Cophecheilus]]'' <small>[[Zhu Yu (ichthyologist)|Y. Zhu]], [[Zhang E|E. Zhang]], [[Zhang Ming (biologist)|M. Zhang]] & [[Han Yao-Quan|Y. Q. Han]], 2011</small> ** ''[[Crossocheilus]]'' <small>[[Heinrich Kuhl|Kuhl]] & [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823</small> ** ''[[Decorus]]'' <small>[[Lan-Ping Zheng|Zheng]], [[Xiao-Yong Chen|Chen]] & [[Jun-Xing Yang|Yang]], 2019</small> ** ''[[Diplocheilichthys]]'' <small>Bleeker, 1859</small> ** ''[[Discocheilus]]'' <small>E. Zhang, 1997</small> ** ''[[Discogobio]]'' <small>[[Lin Shu-Yen|S. Y. Lin]], 1931</small> ** ''[[Disymphia]]'' <small>Endruweit, 2025</small> ** ''[[Epalzeorhynchos]]'' <small>Bleeker, 1855</small> ** ''[[Fivepearlus]]'' <small>[[Li Chunquing|C.-Q. Li]], [[Yang Hongfu|H. Yang]], [[Li Weixan|W. Li]] & [[Chen Hongyu (ihtiolog)|H. Chen]] 2017</small> ** ''[[Garra]]'' <small>Hamilton, 1822</small> ** ''[[Garroides]]'' <small>[[Nguyễn Văn Hảo|V. H. Nguyễn]] & [[T.H. N. Vu]], 2014</small> ** ''[[Guigarra]]'' <small>[[Zhi-Bang Wang|Z.-B. Wang]], [[Xiao-Yong Chen|X.-Y. Chen]] & L.-P. Zheng 2022</small> ** ''[[Gymnostomus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Henicorhynchus]]'' <small>H. M. Smith, 1945</small> ** ''[[Hongshuia]]'' <small>E. Zhang, [[Qiang Xie|X. Qiang]] & [[Lan Jia-Hu|J. H. Lan]], 2008</small> ** ''[[Incisilabeo behri|Incisilabeo]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1937</small> ** ''[[Labeo]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Labiobarbus]]'' <small>van Hasselt, 1823</small> ** ''[[Lanlabeo]]'' <small>[[Min Yao|M. Yao]], [[You He|Y. He]] & [[Zuo-Gang Peng|Z.-G. Peng]], 2018</small> ** ''[[Linichthys]]'' <small>E. Zhang & [[Fang Fang Kullander|Fang]], 2005</small> ** ''[[Lobocheilos]]'' <small>Bleeker, 1854</small> ** ''[[Longanalus]]'' <small>W. X. Li, 2006</small> ** ''[[Mekongina]]'' <small>Fowler, 1937</small> ** ''[[Osteochilus]]'' <small>Günther, 1868</small> ** ''[[Paracrossochilus]]'' <small>[[Canna Maria Louise Popta|Popta]], 1904</small> ** ''[[Parapsilorhynchus]]'' <small>Hora, 1921</small> ** ''[[Paraqianlabeo]]'' <small>[[Hai-Tao Zhao|H.-T. Zhao]], [[John P. Sullivan (ihtiolog)|Sullivan]], [[Yao-Guang Zhang|Y.-G. Zhang]] & Z.-G. Peng 2014</small> ** ''[[Parasinilabeo]]'' <small>H. W. Wu, 1939</small> ** ''[[Placocheilus]]'' <small>H.-W. Wu, 1977</small> ** ''[[Prolixicheilus]]'' <small>L.-P. Zheng, X.-Y. Chen & J.-X. Yang, 2016</small> ** ''[[Protolabeo]]'' <small>[[An Li|L. An]], [[Liu Bai-Song|B. S. Liu]], [[Zhao Ya-Hui|Y. H. Zhao]] & [[Zhang Chun-Guang|C. G. Zhang]], 2010</small> ** ''[[Pseudocrossocheilus]]'' <small>E. Zhang & J.-X. Chen, 1997</small> ** ''[[Pseudogyrinocheilus]]'' <small>[[Peng-Weng Fang|P.-W. Fang]], 1933</small> ** ''[[Pseudoplacocheilus]]'' <small>[[Xu Li (ihtiolog)|X. Li]], [[Wei Zhou|W. Zhou]], [[Chao Sun (ichthyologist)|C. Sun]] & [[Xing Yun (ihtiolog)|X. Yun]], 2024</small> ** ''[[Ptychidio]]'' <small>[[George S. Myers|Myers]], 1930</small> ** ''[[Qianlabeo]]'' <small>E. Zhang & [[Chen Yi-Yu|Yi-Yu Chen]], 2004</small> ** ''[[Rectoris]]'' <small>S.-Y. Lin, 1935</small> ** ''[[Schismatorhynchos]]'' <small>Bleeker, 1855</small> ** ''[[Semilabeo]]'' <small>[[Wilhelm Peters|Peters]], 1881</small> ** ''[[Sinigarra]]'' <small>E. Zhang & W. Zhou, 2012</small> ** ''[[Sinilabeo]]'' <small>[[Hialmar Rendahl|Rendahl]], 1933</small> ** ''[[Sinocrossocheilus]]'' <small>H.-W. Wu, 1977</small> ** ''[[Speolabeo]]'' <small>Kottelat, 2017</small> ** ''[[Stenorynchoacrum]]'' <small>[[Huang Yan-Fei|Y. F. Huang]], J. X. Yang & X. Y. Chen, 2014</small> ** ''[[Tariqilabeo]]'' <small>Mirza & Saboohi, 1990</small> ** ''[[Thynnichthys]]'' <small>Bleeker, 1859</small> ** ''[[Vinagarra]]'' <small>V. H. Nguyễn & [[Bùi Thế Anh|T. A. Bùi]], 2009</small> ** ''[[Zuojiangia]]'' <small>L.-P. Zheng, Y. He, J. X. Yang & [[Lun-Biao Wu|L.B. Wu]] 2018</small> * Poddružina [[Probarbinae]] <small>L. Yang et al, 2015</small> ** ''[[Catlocarpio]]'' <small>[[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1898</small> ** ''[[Probarbus]]'' <small>Sauvage, 1880</small> * Poddružina [[Schizopygopsinae]] <small>[[Mohammad R. Mirza|Mirza]], 1991</small> ** ''[[Oxygymnocypris stewartii|Oxygymnocypris]]'' <small>[[W. H. Tsao]], 1964</small> ** ''[[Ptychobarbus]]'' <small>Steindachner, 1866</small> ** ''[[Schizopygopsis]]'' <small>Steindachner, 1866</small> * Poddružina [[Schizothoracinae]] <small>McClelland, 1842</small> ** ''[[Aspiorhynchus]]'' <small>[[Karl Kessler|Kessler]], 1879</small> ** ''[[Diptychus]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1866</small> ** ''[[Percocypris]]'' <small>[[Chu Yuan-Ting|Y. T. Chu]], 1935</small> ** ''[[Schizopyge]]'' <small>Heckel, 1847</small> ** ''[[Schizothorax]]'' <small>Heckel, 1838</small> * Poddružina [[Smiliogastrinae]] <small>Bleeker, 1863</small> ** ''[[Amatolacypris]]'' <small>[[Paul H. Skelton|Skelton]], [[Ernst R. Swartz|Swartz]] & [[Emmanuel J. Vreven|Vreven]], 2018</small> ** ''[[Barbodes]]'' <small>Bleeker, 1859</small> ** ''[[Barboides]]'' <small>[[Christian Brüning|Brüning]], 1929</small> ** ''[[Greenstripe barb|Bhava]]'' <small>[[Hiranya Sudasinghe|Sudasinghe]], [[Lukas Rüber|Rüber]] & [[Madhava Meegaskumbura|Meegaskumbura]], 2023</small> ** ''[[Caecobarbus]]'' <small>Boulenger, 1921</small> ** ''[[Chagunius]]'' <small>[[Hugh McCormick Smith|H.M. Smith]], 1938</small> ** ''[[Cheilobarbus]]'' <small>[[Andrew Smith (zoologist)|A. Smith]] 1841</small> ** ''[[Clypeobarbus]]'' <small>Fowler, 1936</small> ** ''[[Coptostomabarbus]]'' <small>[[Lore Rose David|David]] & [[Max Poll|Poll]] 1937</small> ** ''[[Dawkinsia]]'' <small>[[Rohan Pethiyagoda|Pethiyagoda]], [[Madhava Meegaskumbura|Meegaskumbura]] & [[Kalana Maduwage|Maduwage]], 2012</small> ** ''[[Desmopuntius]]'' <small>Kottelat, 2013</small> ** ''[[Eechathalakenda]]'' <small>[[Ambat Gopalan Kutty Menon|Menon]], 1999</small> ** ''[[Enteromius]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1867</small> ** ''[[Gymnodiptychus]]'' <small>[[Solomon Herzenstein|Herzenstein]], 1892</small> ** ''[[Haludaria]]'' <small>[[Rohan Pethiyagoda|Pethiyagoda]], 2013</small> ** ''[[Hampala]]'' <small>Kuhl & van Hasselt, 1823</small> ** ''[[Namaquacypris]]'' <small>Skelton, Swartz & Vreven, 2018</small> ** ''[[Oliotius]]'' <small>Kottelat, 2013</small> ** ''[[Oreichthys]]'' <small>H. M. Smith, 1933</small> ** ''[[Osteobrama]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Pethia]]'' <small>Pethiyagoda, Meegaskumbura & [[Kalana Maduwage|Maduwage]], 2012</small> ** ''[[Plesiopuntius]]'' <small>Sudasinghe, Rüber & Meegaskumbura, 2023</small> ** ''[[Prolabeo]]'' <small>[[John Roxborough Norman|Norman]], 1932</small> ** ''[[Prolabeops]]'' <small>Schultz, 1941</small> ** ''[[Pseudobarbus]]'' <small>A. Smith, 1841</small> ** ''[[Puntigrus]]'' <small>Kottelat, 2013</small> ** ''[[Puntius]]'' <small>Hamilton, 1822</small> ** ''[[Rohanella]]'' <small>Sudasinghe, Rüber & Meegaskumbura, 2023</small> ** ''[[Rohtee]]'' <small>[[William Henry Sykes|Sykes]] 1839</small> ** ''[[Sedercypris]]'' <small>Skelton, Swartz & Vreven, 2018</small> ** ''[[Striuntius]]'' <small>Kottelat, 2013</small> ** ''[[Systomus]]'' <small>[[John McClelland (doctor)|McClelland]], 1838</small> ** ''[[Waikhomia]]'' <small>[[Unmesh Katwate|Katwate]], [[Pradeep Kumkar|Kumkar]], [[Rajeev Raghavan|Raghavan]] & [[Neelesh Dahanukar|Dahanukar]], 2020</small> ** ''[[Xenobarbus]]'' <small>Norman, 1923</small> * Poddružina [[Spinibarbinae]] <small>Yang et al, 2015</small> ** ''[[Spinibarbichthys]]'' <small>Oshima, 1926</small> ** ''[[Spinibarbus]]'' <small>Oshima, 1919</small> * Poddružina [[Torinae]] <small>Karaman, 1971</small> ** ''[[Acapoeta]]'' <small>[[Theodore D. A. Cockerell|Cockerell]], 1910</small> ** ''[[Arabibarbus]]'' <small>[[Kai Borkenhagen|Borkenhagen]], 2014</small> ** ''[[Atlantor]]'' <small>Borkenhagen & [[Jörg Freyhof|Freyhof]], 2023</small> ** ''[[Carasobarbus]]'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1971</small> ** ''[[Hypselobarbus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Labeobarbus]]'' <small>[[Eduard Rüppell|Rüppell]], 1835</small> ** ''[[Lepidopygopsis]]'' <small>[[B. Sundara Raj|B. S. Raj]] 1941</small> ** ''[[Mesopotamichthys]]'' <small>Karaman, 1971</small> ** ''[[Naziritor]]'' <small>[[M. R. Mirza|Mirza]] & [[M. N. Javed|Javed]], 1985</small> ** ''[[Neolissochilus]]'' <small>Rainboth, 1985</small> ** ''[[Osteochilichthys]]'' <small>Hora, 1942</small> ** ''[[Pterocapoeta]]'' <small>Günther, 1902</small> ** ''[[Sanagia]]'' <small>[[Maximillian Holly|Holly]], 1926</small> ** ''[[Tor (riba)|Tor]]'' <small>[[John Edward Gray|Gray]], 1834</small> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|Cyprinidae}} *{{Wikispecies-inline|Cyprinidae}} {{Taxonbar|from=Q35047}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Pravi krapovci|*]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Severne Amerike]] [[Kategorija:Ribe Afrike]] 3cbnmulou7opijbr7likkumknnkqlxh Činklje 0 62159 6690445 6687310 2026-06-16T18:31:16Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Družine rib]]; dodal [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690445 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Činklje | image = Cobitis biwae(Hamamatsu,Shizuoka,Japan,2007).jpg | image_caption = ''[[Cobitis biwae]]'' | image2 = Cobitis paludica 01 by-dpc.jpg | image2_caption = ''Cobitis paludica'' | taxon = Cobitidae | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1838<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = glejte besedilo | type_species = ''[[Cobitis taenia]]'' | type_species_authority = Linnaeus, 1758 }} '''Činklje''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cobitidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[sladkovodne ribe|sladkovodnih rib]]. Danes poznamo 260 vrst činkelj.<ref>{{FishBase family | family = Cobitidae | month = October | year = 2015 }}</ref><ref name="Nelson">Nelson, J.S. (2006): ''[[Fishes of the World]]''. John Wiley & Sons, Inc. {{ISBN|0-471-25031-7}}</ref><ref name=Perdices2016>Perdices, A., Bohlen, J., Šlechtová, V. & Doadrio, I. (2016): Molecular Evidence for Multiple Origins of the European Spined Loaches (Teleostei, Cobitidae). ''PLoS ONE, 11 (1): e0144628.''</ref>. Živijo v [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji]]. Njihovo življenjsko okolje so [[ribnik]]i, [[jezero|jezera]] in drugi mirnejši [[vodotok]]i. == Opis == To so talne [[ribe]] z značilnim valjastim, bočno rahlo stisnjenim [[telo|telesom]] in z (če jih sploh imajo) drobnimi [[luske|luskami]]. Imajo majhne [[oko|oči]], nameščene na vrh [[glava|glave]] in podstojna [[usta]], ki jih obdaja od šest do dvanajst [[brki|brkov]]. Na hrbtu imajo eno samo plavut in so načeloma nočne živali, ki se hranijo z raznimi talnimi [[nevretenčarji]], mikroskopsko majhnimi organizmi in, nekatere vrste, z [[alge|algami]]. V Evropi živi 12 vrst činkelj. Zanimivo pa je, da ob pomanjkanju [[kisik]]a v [[voda|vodi]], ta družina rib vdihuje tudi [[zrak]], iz katerega absorbira kisik skozi prebavila, ostanek zraka pa izloči skozi zadnjično odprtino. ==Rodovi== Družina Cobitidae vključuje naslednje rodove:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Cobitidae|access-date=27 November 2024}}</ref> {{Linked genus list | Acanthopsoides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1934 | Acantopsis | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823 | Bibarba | [[Yongxia Chen|Y.-X. Chen]] & [[Yifeng Chen|Y.-F. Chen]] 2007 | Canthophrys | [[William Swainson|Swainson]], 1838 | Cobitis | [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | Gitchak | [[species:Ralf Britz|Britz]] et al., 2026 | Koreocobitis | [[Kim, I.-S.|Kim]], [[J.-Y. Park|Park]] & [[Teodor T. Nalbant|Nalbant]], 1997 | Kottelatlimia | Nalbant, 1994 | Lepidocephalichthys | [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863 | Lepidocephalus | Bleeker, 1858 | Microcobitis | [[Jörg Bohlen|Bohlen]] & [[Radovan Harant|Harant]], 2011 | Misgurnus | [[Bernard Germain de Lacépède|Lacepède]], 1803 | Neoeucirrhichthys | [[Petre Mihai Bănărescu|Bănărescu]] & Nalbant, 1968 | Pangio | [[Edward Blyth|Blyth]], 1860 | Paralepidocephalus | [[T.-L. Tchang|Tchang]], 1935 | Protocobitis | [[J.-X. Yang|Yang]] & [[Y.-R. Chen]], 1993 | Quintabarbates | [[Tyson R. Roberts|T. R. Roberts]], 2020 | Sabanejewia | [[Vadim Dmitrij Vladykov|Vladykov]], 1929 | Theriodes | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2012 }} ==Sklici== {{Reflist}} {{Commons category}} {{Wikispecies}} {{Taxonbar|from=Q266302}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Činklje|*]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Krapovci]] {{fish-stub}} 5o0s24fyog05rnm49fidmgdobqz5mil Limona 0 67952 6690578 6638731 2026-06-17T07:50:48Z ~2026-35545-28 261740 6690578 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Limona | image = Citrus x limon - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-041.jpg | image_width = 250px | image_caption = ''Citrus'' x ''limon'' | regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Cvetnice|Magnoliophyta]] (cvetnice) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | subclassis = [[Rosidae]] | ordo = [[sapindovke|Sapindales]] (sapindovke) | familia = [[rutičevke|Rutaceae]] (rutičevke) | genus = ''[[Citrus]]'' (agrumi) | species = '''''C. ''×'' limon''''' | binomial = ''Citrus ''×'' limon'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) Burm.f. }} '''Limóna''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Citrus x limon''''') je [[drevo]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[Citrus]] ([[družina (biologija)|družina]] [[Rutaceae]]) in njegov [[sadež]]. Drevesu pravimo tudi '''limónovec'''. Je plod davnega [[Križanje (biologija)|križanja]], verjetno med [[pomelo]]m in [[citrona|citrono]],<ref>Gulsen, O. & Roose, M.L. (2001). »Lemons: diversity and relationships with selected Citrus genotypes as measured with nuclear genome markers«. ''J. Amer. Soc. Hort. Sci.'' '''126''': 309-317.</ref> a že [[stoletje|stoletja]] uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s [[potaknjenec|potaknjenci]] in [[cep]]ljenjem. Izvor drevesa ni poznan, znanstveniki pa predvidevajo, da izvira iz [[Assam]]a, severne [[Burma|Burme]] ali [[Kitajska|Kitajske]], od koder je v Evropo prišlo pred drugim stoletjem našega štetja, v času antičnega Rima.<ref name="morton">{{navedi splet|year=1987|pages=160–168|title=Lemon in Fruits of Warm Climates|author=Julia F. Morton|url=http://www.hort.purdue.edu/newcrop/morton/lemon.html#Description|publisher=Purdue University}}</ref> ==Limona kot križanec== Do nedavnega je rod ''Citrus'' zajemal enajst [[vrsta (biologija)|vrst]], pred kratkim pa so strokovnjaki določili, da so izvirni citrusi le trije: [[mandarina]] (Citrus reticulata), [[pomelo]] (Citrus maxima) in [[citrona]] (Citrus Medica). Med križane citruse so tako všteli vse ostale vrste: [[pomaranča]], [[limona]], [[grenivka]], [[klementina (agrum)|klementina]], [[bergamot]], [[kinoto]], [[kumkvat]], [[kombava]] in [[limeta]]. Prav tako bi naj vse vrste ''fortunelle'' bile le križanja ene same vrste kumkvata. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »x«, kar pomeni, da gre za križanje, torej hibrid. Kljub temu da se lahko zdi čudno, da sta tako vsesplošno znana [[sadež]]a, kot sta pomaranča ali limona, le hibrida, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o njegovem gojenju. Strokovno ga je treba prišteti med umetno pridobljene rastline. Čeprav je [[Rod (biologija)|rod]] citrusov sedaj sestavljen samo iz treh [[Vrsta (biologija)|vrst]], poznamo namreč med [[Agrum|agrumi]] veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju, bodisi predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki. Razen tega so [[agronom]]i razvili nešteto [[križanec|hibridov]], ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na [[trg]]u le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Omeniti je treba tudi dedne spremembe, ki so pri agrumih zelo pogostne. Gre za [[mutacija|mutacijo]] v poganjkih, ki se včasih pojavi iz neznanih razlogov. Na veji se rodi poganjek, iz katerega zraste veja z nekoliko različnimi lastnostmi od ostalega drevesa. Če se ta vejica uporabi kot [[potaknjenec]], zraste drevo s temi različnimi lastnostmi. Velikokrat so te nove lastnosti nezaželene, zato se spremembo ne želi ohranjati in se mutirana vejica enostavno odstrani. Včasih je pa sprememba toliko zanimiva, da jo agronomi gojijo dalje in tako dobijo novi križanec. == Varietete == Limona se širom [[svet]]a goji v neštetih [[varieteta]]h, ki naj jih niti [[botanik]]i vseh ne registrirajo. Bistvene razlike med novimi varietetami so namreč večinoma le v zunanjem videzu, medtem ko ostanejo prehrambne lastnosti in ekonomska pomembnost praktično nespremenjene. Jo vsi tung tung sahur vas bo rešu vseh težav in gayskih Ianov. Čao bake svaka vam čast i sreča. S pozdravom Timmi tuff knuckles.nepoznan. == Opis == [[Slika:Citrus limon a.JPG|thumb|right|175px|Drevo]] Limona je manjše drevo, od 3 do 6 metrov visoko. Mladi poganjki in cvetni [[List (rastlina)|lističi]] so vijoličasti. Plod je rumene barve, v notranjosti brezbarven, ovalne do skoraj okrogle oblike, navadno z vzboklino pri peclju in ošiljenim krajcem na nasprotni strani. [[Olupek]] je lahko grobo hrapav ali gladek, na notranji strani več ali manj obložen z belo [[spužva]]sto plastjo, imenovano ''albedo'', ki ni užitna. Rastlina se ponekod goji v okrasne namene, a na splošno se [[nasad]]i vzdržujejo za pridobivanje sadežev. V ugodnih podnebnih pogojih obrodi limona dvakrat letno. [[pomlad|Spomladansko]] cvetenje, iz katerega zrastejo najboljši sadeži, traja vsaj dva [[mesec]]a. Prav toliko časa lahko zreli sadeži počakajo na [[veja|veji]], da se jih obere, kar dovoljuje sistematično obiranje skozi vso zimo, od novembra do aprila ali maja. Drugo cvetenje, ki je v komercialnih nasadih siljeno, poteka avgusta in septembra, plodovi se pa začnejo pobirati maja, takoj po zadnjih zimskih sadežih. Povprečno je pri limoni le 57 % užitne snovi, saj odpade do 40 % teže na olupek in 3 % na [[seme]]na. Seveda je treba pri tem upoštevati, da gre le za [[povprečje]], saj se odstotki pri raznih varietetah občutno spreminjajo. Podatek pa da razumeti, da se limona ne goji samo za pridobivanje [[sok]]a in [[citronska kislina|citronske kisline]]. Iz olupkov se izdeluje [[kandirano sadje]] in se pridobivajo [[esenca|esence]] in [[pektin]]. Iz semen pridobivajo [[olje]], ostanki pa gredo v predelavo za [[žival]]sko [[Krma (hrana)|krmo]]. V ugodnih pogojih da odraslo drevo od 600 do 800 plodov letno. == Sok in esenca == [[Slika:Lemon 8FruitAndFlower wb.jpg|thumb|right|175px|Cvet in sad]] Limonin '''sok''' predstavlja od 40—50 % sadeža. Je rumena do svetlozelena tekočina kislega okusa, ki vsebuje do 8 % citronske kisline, manjše količine drugih organskih [[kiskina|kislin]], okoli 3 % [[sladkor]]ja in obilo [[vitamin]]ov, predvsem C-vitaminov. Pred uporabo je podvržen [[pasterizacija|pasterizaciji]] ali [[koncentriranje|koncentriranju]]. Pasterizirani sok, ki je brez [[konzervans]]ov obstojen vsaj eno leto, se uporablja kot dodatek [[jed]]em in [[pijača]]m. Koncentrirani sok gre navadno v nadaljnjo industrijsko predelavo za gotova jedila in pijače. Limonino '''esenčno olje''' je rumena tekočina z izrazitim [[vonj]]em po limoni, ki je popolnoma topljiva v [[alkohol]]u. Sestoji pretežno iz [[limonin]]a (90 %). V industriji ga [[terpen|deterpenirajo]] bodisi z [[vakuum]]sko [[destilacija|destilacijo]] kot tudi s pomočjo topilnih sredstev. Tako prečiščeno se olje uporablja predvsem v živilski industriji ([[liker]]ji, [[slaščica|slaščice]]) in za izdelavo [[parfem]]ov. Industrija [[čistilno sredstvo|čistilnih sredstev]] in [[detergent]]ov se poslužuje olja pred deterpenacijo in ga celo redči s cenejšimi snovmi, na primer s [[parafinsko olje|parafinskim oljem]]. Pred odkritjem postopka pridobivanja [[citronska kislina|citronske kisline]] s postopki, ki temeljijo na [[Fermentacija (biokemija)|fermentaciji]], je bil limonin sok glavni vir pridobivanje te kisline.<ref name="Hofrichter2010">{{navedi knjigo|author=M. Hofrichter|title=Industrial Applications|url=https://books.google.com/books?id=80XBNrGsIywC&pg=PA224|year=2010|publisher=Springer|isbn=978-3-642-11458-8|page=224}}</ref> == Uporaba v kulinariki in v zdravilstvu == [[Slika:Lemon tree flowers with ant.jpg|thumb|right|175px|Cvetje]] [[Slika:Lemon - whole and split.jpg|sličica|Prečni prerez plodu limone, kjer so celo s prostim očesom vidne velike vakuolizirane celice.]] {{Infopolje Hranilna vrednost | name=Surova limona brez lupine | right=1 | kJ=121 | protein=1.1 g | fat=0.3 g | carbs=9.32 g | fiber=2.8 g | sugars=2.5 g | calcium_mg=26 | iron_mg=0.6 | magnesium_mg=8 | phosphorus_mg=16 | potassium_mg=138 | zinc_mg=0.06 | manganese_mg=0.03 | vitC_mg=53 | thiamin_mg=0.04 | riboflavin_mg=0.02 | niacin_mg=0.1 | pantothenic_mg=0.19 | vitB6_mg=0.08 | folate_ug=11 | choline_mg=5.1 | source_usda=1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/search/list?qlookup=09150&format=Full USDA Database] }} V kulinariki se po svetu uporablja limonin sok, [[lupina]] in drevesni listi. Iz celega ploda se izdelujejo [[marmelada|marmelade]], limonina krema in [[liker]]. Sok se v kulinariki uporablja za [[marinada|marinade]], okisanje solat ter za kratkoročno prezervacijo hrane in zaščito pred [[oksidacija|oksidacijo]] (npr. pri jabolkih in bananah). V Maroku tradicionalno limone konzervirajo v [[sol]]i. Sol prodre v sadež in ga zmehča, tako obdelane limone pa imajo praktično neomejen rok uporabe. Cele konzervirane limone se uporabljajo tudi v sicilski, italijanski, grški in francoski kulinariki. Lupina se uporablja kot [[začimba]], predstavlja pa tudi pomembno surovino za pridobivanje [[pektin]]a, [[polisaharid]]a, ki se uporablja kot sredstvo za zgoščevanje in prehranski stabilizator. Listi limonovca se ponekod uporabljajo za pripravo [[čaj]]a, ponekod pa se kot začimba dodajajo kuhanemu mesu in morskim jedem. ===Zdravilstvo=== Še veliko pred moderno [[farmakologija|farmakologijo]] se je limona uporabljala tudi v [[zdravilstvo|zdravilstvu]]. Ko še ni bilo znano, kaj so vitamini in kako koristijo zdravju, so že limono uporabljali kot [[zdravilo]]. Predvsem sok limone je veljal za učinkovito sredstvo proti [[kri|krvavitvam]] odprtih ran in za čiščenje [[gnoj]]nih izcedkov. Nenadomestljiva je bila limona pri zdravljenju [[skorbut]]a, kar so dobro znali že antični [[pomorščak]]i, ki so se redno zalagali s tem sadjem pred vsakim daljšim potovanjem. Na [[Sicilija|Siciliji]], ki ima velike probleme s preskrbo pitne [[pitna voda|vode]], je že od nekdaj veljalo, da se vse zaloge pitne vode redno oskrbujejo s svežimi polovicami limone. Ljudje so iz izkušnje vedeli, da limona razkužuje vodo, in moderne znanstvene razlage so to potrdile. Morda izvira prav iz teh starih [[običaj]]ev navada, da še dandanes serviramo vodo z rezino limone. V [[aromaterapija|aromaterapiji]] se uporablja [[eterično olje]] limone, ki sicer ne vpliva na človekov [[imunski sistem]]<ref>{{cite journal|pmid=18178322|pmc=2278291|year=2008|author1=Kiecolt-Glaser|first1=J. K.|title=Olfactory influences on mood and autonomic, endocrine, and immune function|journal=Psychoneuroendocrinology|volume=33|issue=3|pages=328–39|last2=Graham|first2=J. E.|last3=Malarkey|first3=W. B.|last4=Porter|first4=K|last5=Lemeshow|first5=S|last6=Glaser|first6=R|doi=10.1016/j.psyneuen.2007.11.015|issn=0306-4530}}</ref>, lahko pa pomaga pri sproščanju.<ref>{{cite journal|pmid=10962794|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1313734/pdf/10962794.pdf|year=2000|author1=Cooke|first1=B|title=Aromatherapy: A systematic review|journal=British Journal of General Practice|volume=50|issue=455|pages=493–6|last2=Ernst|first2=E|pmc=1313734}}</ref> {| border="1" cellspacing="0" cellpadding="5" style="border-collapse:collapse;" | colspan="8" align="center" bgcolor=#ececec | 100 g limone: |- | [[kcal]]|| [[kilojoule|kJ]]|| [[voda]] || [[maščobe]] || [[kalij]] || [[kalcij]] || [[magnezij]] || [[vitamin C]] |- align="center" | 35-56 || 151-235 || 84-90 g || 0,6 g || 149&nbsp;mg || 11&nbsp;mg || 28&nbsp;mg || 51&nbsp;mg |} 100 g limone tako predstavlja 71 % dnevne potrebe po vitaminu C za odraslo osebo in 7 % dnevne potrebe po kaliju, 1 % po kalciju ter 9 % po magneziju. == Največje pridelovalke == :'' Podatki za leto [[2007]]''<ref>[http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor Crops] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120619130038/http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor |date=2012-06-19 }}. Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Division. Pridobljeno 5.9.2010.<br />Z »O« so označene ocene FAO.</ref> {| class="wikitable" ! Rang ! Država ! Proizvodnja (1000 t) |- | 1 | {{zastava države|Indija}} | 2.060<sup>O</sup> |- | 2 | {{zastava države|Mehika}} | 1.880<sup>O</sup> |- | 3 | {{zastava države|Argentina}} | 1.260<sup>O</sup> |- | 4 | {{zastava države|Brazilija}} | 1.060<sup>O</sup> |- | 5 | {{zastava države|Španija}} | 880<sup>O</sup> |- | 6 | {{zastava države|Kitajska}} | 745,1<sup>O</sup> |- | 7 | {{zastava države|Združene države Amerike}} | 722 |- | 8 | {{zastava države|Turčija}} | 706,7 |- | 9 | {{zastava države|Iran}} | 615<sup>O</sup> |- | 10 | {{zastava države|Italija}} | 546,6 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Morton, J.F (1987). "Lemon". '''Iz:''' ''Fruits of warm climates'' (str. 160–168); urednica Morton, J.F. Miami: FL. </div> * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} == Glej tudi == *[[Limeta]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|limfa|Limona}} {{Kategorija v Zbirki|Citrus limon}} {{Wikivrste|Citrus limon|Limona}} {{Agrumi}} [[Kategorija:Citrus]] [[Kategorija:Tropsko kmetijstvo]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Križanci rastlin]] [[Kategorija:Agrumi]] {{normativna kontrola}} eno7ff4goyuvkr66zj8skv54cli0r17 6690581 6690578 2026-06-17T07:51:27Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-35545-28|~2026-35545-28]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-35545-28|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Upwinxp (6690578): odstranitev vandalizma 6577979 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Limona | image = Citrus x limon - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-041.jpg | image_width = 250px | image_caption = ''Citrus'' x ''limon'' | regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Cvetnice|Magnoliophyta]] (cvetnice) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | subclassis = [[Rosidae]] | ordo = [[sapindovke|Sapindales]] (sapindovke) | familia = [[rutičevke|Rutaceae]] (rutičevke) | genus = ''[[Citrus]]'' (agrumi) | species = '''''C. ''×'' limon''''' | binomial = ''Citrus ''×'' limon'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) Burm.f. }} '''Limóna''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Citrus x limon''''') je [[drevo]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[Citrus]] ([[družina (biologija)|družina]] [[Rutaceae]]) in njegov [[sadež]]. Drevesu pravimo tudi '''limónovec'''. Je plod davnega [[Križanje (biologija)|križanja]], verjetno med [[pomelo]]m in [[citrona|citrono]],<ref>Gulsen, O. & Roose, M.L. (2001). »Lemons: diversity and relationships with selected Citrus genotypes as measured with nuclear genome markers«. ''J. Amer. Soc. Hort. Sci.'' '''126''': 309-317.</ref> a že [[stoletje|stoletja]] uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s [[potaknjenec|potaknjenci]] in [[cep]]ljenjem. Izvor drevesa ni poznan, znanstveniki pa predvidevajo, da izvira iz [[Assam]]a, severne [[Burma|Burme]] ali [[Kitajska|Kitajske]], od koder je v Evropo prišlo pred drugim stoletjem našega štetja, v času antičnega Rima.<ref name="morton">{{navedi splet|year=1987|pages=160–168|title=Lemon in Fruits of Warm Climates|author=Julia F. Morton|url=http://www.hort.purdue.edu/newcrop/morton/lemon.html#Description|publisher=Purdue University}}</ref> ==Limona kot križanec== Do nedavnega je rod ''Citrus'' zajemal enajst [[vrsta (biologija)|vrst]], pred kratkim pa so strokovnjaki določili, da so izvirni citrusi le trije: [[mandarina]] (Citrus reticulata), [[pomelo]] (Citrus maxima) in [[citrona]] (Citrus Medica). Med križane citruse so tako všteli vse ostale vrste: [[pomaranča]], [[limona]], [[grenivka]], [[klementina (agrum)|klementina]], [[bergamot]], [[kinoto]], [[kumkvat]], [[kombava]] in [[limeta]]. Prav tako bi naj vse vrste ''fortunelle'' bile le križanja ene same vrste kumkvata. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »x«, kar pomeni, da gre za križanje, torej hibrid. Kljub temu da se lahko zdi čudno, da sta tako vsesplošno znana [[sadež]]a, kot sta pomaranča ali limona, le hibrida, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o njegovem gojenju. Strokovno ga je treba prišteti med umetno pridobljene rastline. Čeprav je [[Rod (biologija)|rod]] citrusov sedaj sestavljen samo iz treh [[Vrsta (biologija)|vrst]], poznamo namreč med [[Agrum|agrumi]] veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju, bodisi predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki. Razen tega so [[agronom]]i razvili nešteto [[križanec|hibridov]], ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na [[trg]]u le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Omeniti je treba tudi dedne spremembe, ki so pri agrumih zelo pogostne. Gre za [[mutacija|mutacijo]] v poganjkih, ki se včasih pojavi iz neznanih razlogov. Na veji se rodi poganjek, iz katerega zraste veja z nekoliko različnimi lastnostmi od ostalega drevesa. Če se ta vejica uporabi kot [[potaknjenec]], zraste drevo s temi različnimi lastnostmi. Velikokrat so te nove lastnosti nezaželene, zato se spremembo ne želi ohranjati in se mutirana vejica enostavno odstrani. Včasih je pa sprememba toliko zanimiva, da jo agronomi gojijo dalje in tako dobijo novi križanec. == Varietete == Limona se širom [[svet]]a goji v neštetih [[varieteta]]h, ki naj jih niti [[botanik]]i vseh ne registrirajo. Bistvene razlike med novimi varietetami so namreč večinoma le v zunanjem videzu, medtem ko ostanejo prehrambne lastnosti in ekonomska pomembnost praktično nespremenjene. Limona se namreč zelo redko uživa kot svež sadež, zato manjše spremembe [[okus]]a niso pomembne. Za [[industrija|industrijsko]] izkoriščanje pa pride prav vsakršna sorta, razen morda tistih, ki se zaradi neobstojnosti potrošijo na domačem [[trg]]u. Tako sta na primer skoraj neznani varieteti rdečih limon in sladkih limon, čigar plodovi so sicer kisli, a obenem toliko sladki, da jih domačini uživajo kot sveže sadje; ko je njih sadež obran, ga je treba porabiti v dveh-treh dneh, nakar se začne kvariti, zato je pa tudi skoraj nepoznan. V glavnem se limone delijo v '''rumene''' in '''zelene''', a gre za izključno komercialno delitev, saj rastejo na istem drevesu. Zelena limona se razvije iz poletnega cvetenja drevesa, ki se ga umetno povzroča z namerno popolno štiridesetdnevno [[suša|sušo]] med junijem in julijem. Tako se pridobivajo poletne limone, ki imajo tanek zelen olupek in zelo sočno meso. Prenesejo dolga potovanja in [[skladišče]]nja, zato se izvažajo po vsem svetu. Njihove »sestre«, običajne rumene [[zima|zimske]] limone, navadno zadostijo potrebam domačega trga. Tako izkoriščanje drevesa precej skrči njegovo življenjsko dobo, a je zelo donosno in zato splošno v navadi. == Opis == [[Slika:Citrus limon a.JPG|thumb|right|175px|Drevo]] Limona je manjše drevo, od 3 do 6 metrov visoko. Mladi poganjki in cvetni [[List (rastlina)|lističi]] so vijoličasti. Plod je rumene barve, v notranjosti brezbarven, ovalne do skoraj okrogle oblike, navadno z vzboklino pri peclju in ošiljenim krajcem na nasprotni strani. [[Olupek]] je lahko grobo hrapav ali gladek, na notranji strani več ali manj obložen z belo [[spužva]]sto plastjo, imenovano ''albedo'', ki ni užitna. Rastlina se ponekod goji v okrasne namene, a na splošno se [[nasad]]i vzdržujejo za pridobivanje sadežev. V ugodnih podnebnih pogojih obrodi limona dvakrat letno. [[pomlad|Spomladansko]] cvetenje, iz katerega zrastejo najboljši sadeži, traja vsaj dva [[mesec]]a. Prav toliko časa lahko zreli sadeži počakajo na [[veja|veji]], da se jih obere, kar dovoljuje sistematično obiranje skozi vso zimo, od novembra do aprila ali maja. Drugo cvetenje, ki je v komercialnih nasadih siljeno, poteka avgusta in septembra, plodovi se pa začnejo pobirati maja, takoj po zadnjih zimskih sadežih. Povprečno je pri limoni le 57 % užitne snovi, saj odpade do 40 % teže na olupek in 3 % na [[seme]]na. Seveda je treba pri tem upoštevati, da gre le za [[povprečje]], saj se odstotki pri raznih varietetah občutno spreminjajo. Podatek pa da razumeti, da se limona ne goji samo za pridobivanje [[sok]]a in [[citronska kislina|citronske kisline]]. Iz olupkov se izdeluje [[kandirano sadje]] in se pridobivajo [[esenca|esence]] in [[pektin]]. Iz semen pridobivajo [[olje]], ostanki pa gredo v predelavo za [[žival]]sko [[Krma (hrana)|krmo]]. V ugodnih pogojih da odraslo drevo od 600 do 800 plodov letno. == Sok in esenca == [[Slika:Lemon 8FruitAndFlower wb.jpg|thumb|right|175px|Cvet in sad]] Limonin '''sok''' predstavlja od 40—50 % sadeža. Je rumena do svetlozelena tekočina kislega okusa, ki vsebuje do 8 % citronske kisline, manjše količine drugih organskih [[kiskina|kislin]], okoli 3 % [[sladkor]]ja in obilo [[vitamin]]ov, predvsem C-vitaminov. Pred uporabo je podvržen [[pasterizacija|pasterizaciji]] ali [[koncentriranje|koncentriranju]]. Pasterizirani sok, ki je brez [[konzervans]]ov obstojen vsaj eno leto, se uporablja kot dodatek [[jed]]em in [[pijača]]m. Koncentrirani sok gre navadno v nadaljnjo industrijsko predelavo za gotova jedila in pijače. Limonino '''esenčno olje''' je rumena tekočina z izrazitim [[vonj]]em po limoni, ki je popolnoma topljiva v [[alkohol]]u. Sestoji pretežno iz [[limonin]]a (90 %). V industriji ga [[terpen|deterpenirajo]] bodisi z [[vakuum]]sko [[destilacija|destilacijo]] kot tudi s pomočjo topilnih sredstev. Tako prečiščeno se olje uporablja predvsem v živilski industriji ([[liker]]ji, [[slaščica|slaščice]]) in za izdelavo [[parfem]]ov. Industrija [[čistilno sredstvo|čistilnih sredstev]] in [[detergent]]ov se poslužuje olja pred deterpenacijo in ga celo redči s cenejšimi snovmi, na primer s [[parafinsko olje|parafinskim oljem]]. Pred odkritjem postopka pridobivanja [[citronska kislina|citronske kisline]] s postopki, ki temeljijo na [[Fermentacija (biokemija)|fermentaciji]], je bil limonin sok glavni vir pridobivanje te kisline.<ref name="Hofrichter2010">{{navedi knjigo|author=M. Hofrichter|title=Industrial Applications|url=https://books.google.com/books?id=80XBNrGsIywC&pg=PA224|year=2010|publisher=Springer|isbn=978-3-642-11458-8|page=224}}</ref> == Uporaba v kulinariki in v zdravilstvu == [[Slika:Lemon tree flowers with ant.jpg|thumb|right|175px|Cvetje]] [[Slika:Lemon - whole and split.jpg|sličica|Prečni prerez plodu limone, kjer so celo s prostim očesom vidne velike vakuolizirane celice.]] {{Infopolje Hranilna vrednost | name=Surova limona brez lupine | right=1 | kJ=121 | protein=1.1 g | fat=0.3 g | carbs=9.32 g | fiber=2.8 g | sugars=2.5 g | calcium_mg=26 | iron_mg=0.6 | magnesium_mg=8 | phosphorus_mg=16 | potassium_mg=138 | zinc_mg=0.06 | manganese_mg=0.03 | vitC_mg=53 | thiamin_mg=0.04 | riboflavin_mg=0.02 | niacin_mg=0.1 | pantothenic_mg=0.19 | vitB6_mg=0.08 | folate_ug=11 | choline_mg=5.1 | source_usda=1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/search/list?qlookup=09150&format=Full USDA Database] }} V kulinariki se po svetu uporablja limonin sok, [[lupina]] in drevesni listi. Iz celega ploda se izdelujejo [[marmelada|marmelade]], limonina krema in [[liker]]. Sok se v kulinariki uporablja za [[marinada|marinade]], okisanje solat ter za kratkoročno prezervacijo hrane in zaščito pred [[oksidacija|oksidacijo]] (npr. pri jabolkih in bananah). V Maroku tradicionalno limone konzervirajo v [[sol]]i. Sol prodre v sadež in ga zmehča, tako obdelane limone pa imajo praktično neomejen rok uporabe. Cele konzervirane limone se uporabljajo tudi v sicilski, italijanski, grški in francoski kulinariki. Lupina se uporablja kot [[začimba]], predstavlja pa tudi pomembno surovino za pridobivanje [[pektin]]a, [[polisaharid]]a, ki se uporablja kot sredstvo za zgoščevanje in prehranski stabilizator. Listi limonovca se ponekod uporabljajo za pripravo [[čaj]]a, ponekod pa se kot začimba dodajajo kuhanemu mesu in morskim jedem. ===Zdravilstvo=== Še veliko pred moderno [[farmakologija|farmakologijo]] se je limona uporabljala tudi v [[zdravilstvo|zdravilstvu]]. Ko še ni bilo znano, kaj so vitamini in kako koristijo zdravju, so že limono uporabljali kot [[zdravilo]]. Predvsem sok limone je veljal za učinkovito sredstvo proti [[kri|krvavitvam]] odprtih ran in za čiščenje [[gnoj]]nih izcedkov. Nenadomestljiva je bila limona pri zdravljenju [[skorbut]]a, kar so dobro znali že antični [[pomorščak]]i, ki so se redno zalagali s tem sadjem pred vsakim daljšim potovanjem. Na [[Sicilija|Siciliji]], ki ima velike probleme s preskrbo pitne [[pitna voda|vode]], je že od nekdaj veljalo, da se vse zaloge pitne vode redno oskrbujejo s svežimi polovicami limone. Ljudje so iz izkušnje vedeli, da limona razkužuje vodo, in moderne znanstvene razlage so to potrdile. Morda izvira prav iz teh starih [[običaj]]ev navada, da še dandanes serviramo vodo z rezino limone. V [[aromaterapija|aromaterapiji]] se uporablja [[eterično olje]] limone, ki sicer ne vpliva na človekov [[imunski sistem]]<ref>{{cite journal|pmid=18178322|pmc=2278291|year=2008|author1=Kiecolt-Glaser|first1=J. K.|title=Olfactory influences on mood and autonomic, endocrine, and immune function|journal=Psychoneuroendocrinology|volume=33|issue=3|pages=328–39|last2=Graham|first2=J. E.|last3=Malarkey|first3=W. B.|last4=Porter|first4=K|last5=Lemeshow|first5=S|last6=Glaser|first6=R|doi=10.1016/j.psyneuen.2007.11.015|issn=0306-4530}}</ref>, lahko pa pomaga pri sproščanju.<ref>{{cite journal|pmid=10962794|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1313734/pdf/10962794.pdf|year=2000|author1=Cooke|first1=B|title=Aromatherapy: A systematic review|journal=British Journal of General Practice|volume=50|issue=455|pages=493–6|last2=Ernst|first2=E|pmc=1313734}}</ref> {| border="1" cellspacing="0" cellpadding="5" style="border-collapse:collapse;" | colspan="8" align="center" bgcolor=#ececec | 100 g limone: |- | [[kcal]]|| [[kilojoule|kJ]]|| [[voda]] || [[maščobe]] || [[kalij]] || [[kalcij]] || [[magnezij]] || [[vitamin C]] |- align="center" | 35-56 || 151-235 || 84-90 g || 0,6 g || 149&nbsp;mg || 11&nbsp;mg || 28&nbsp;mg || 51&nbsp;mg |} 100 g limone tako predstavlja 71 % dnevne potrebe po vitaminu C za odraslo osebo in 7 % dnevne potrebe po kaliju, 1 % po kalciju ter 9 % po magneziju. == Največje pridelovalke == :'' Podatki za leto [[2007]]''<ref>[http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor Crops] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120619130038/http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor |date=2012-06-19 }}. Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Division. Pridobljeno 5.9.2010.<br />Z »O« so označene ocene FAO.</ref> {| class="wikitable" ! Rang ! Država ! Proizvodnja (1000 t) |- | 1 | {{zastava države|Indija}} | 2.060<sup>O</sup> |- | 2 | {{zastava države|Mehika}} | 1.880<sup>O</sup> |- | 3 | {{zastava države|Argentina}} | 1.260<sup>O</sup> |- | 4 | {{zastava države|Brazilija}} | 1.060<sup>O</sup> |- | 5 | {{zastava države|Španija}} | 880<sup>O</sup> |- | 6 | {{zastava države|Kitajska}} | 745,1<sup>O</sup> |- | 7 | {{zastava države|Združene države Amerike}} | 722 |- | 8 | {{zastava države|Turčija}} | 706,7 |- | 9 | {{zastava države|Iran}} | 615<sup>O</sup> |- | 10 | {{zastava države|Italija}} | 546,6 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Morton, J.F (1987). "Lemon". '''Iz:''' ''Fruits of warm climates'' (str. 160–168); urednica Morton, J.F. Miami: FL. </div> * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} == Glej tudi == *[[Limeta]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|limfa|Limona}} {{Kategorija v Zbirki|Citrus limon}} {{Wikivrste|Citrus limon|Limona}} {{Agrumi}} [[Kategorija:Citrus]] [[Kategorija:Tropsko kmetijstvo]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Križanci rastlin]] [[Kategorija:Agrumi]] {{normativna kontrola}} 5zk4nl8oz9t6pdq7una3rof26fghzyb 6690582 6690581 2026-06-17T07:56:54Z ~2026-35545-28 261740 Podnaslov in pa dodal vec informacij o limoni. 6690582 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Limona | image = Citrus x limon - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-041.jpg | image_width = 250px | image_caption = ''Citrus'' x ''limon'' | regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Cvetnice|Magnoliophyta]] (cvetnice) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | subclassis = [[Rosidae]] | ordo = [[sapindovke|Sapindales]] (sapindovke) | familia = [[rutičevke|Rutaceae]] (rutičevke) | genus = ''[[Citrus]]'' (agrumi) | species = '''''C. ''×'' limon''''' | binomial = ''Citrus ''×'' limon'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) Burm.f. }} '''Limóna''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Citrus x limon''''') je [[drevo]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[Citrus]] ([[družina (biologija)|družina]] [[Rutaceae]]) in njegov [[sadež]]. Drevesu pravimo tudi '''limónovec'''. Je plod davnega [[Križanje (biologija)|križanja]], verjetno med [[pomelo]]m in [[citrona|citrono]],<ref>Gulsen, O. & Roose, M.L. (2001). »Lemons: diversity and relationships with selected Citrus genotypes as measured with nuclear genome markers«. ''J. Amer. Soc. Hort. Sci.'' '''126''': 309-317.</ref> a že [[stoletje|stoletja]] uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s [[potaknjenec|potaknjenci]] in [[cep]]ljenjem. Izvor drevesa ni poznan, znanstveniki pa predvidevajo, da izvira iz [[Assam]]a, severne [[Burma|Burme]] ali [[Kitajska|Kitajske]], od koder je v Evropo prišlo pred drugim stoletjem našega štetja, v času antičnega Rima.<ref name="morton">{{navedi splet|year=1987|pages=160–168|title=Lemon in Fruits of Warm Climates|author=Julia F. Morton|url=http://www.hort.purdue.edu/newcrop/morton/lemon.html#Description|publisher=Purdue University}}</ref> ==Limona kot križanec== Do nedavnega je rod ''Citrus'' zajemal enajst [[vrsta (biologija)|vrst]], pred kratkim pa so strokovnjaki določili, da so izvirni citrusi le trije: [[mandarina]] (Citrus reticulata), [[pomelo]] (Citrus maxima) in [[citrona]] (Citrus Medica). Med križane citruse so tako všteli vse ostale vrste: [[pomaranča]], [[limona]], [[grenivka]], [[klementina (agrum)|klementina]], [[bergamot]], [[kinoto]], [[kumkvat]], [[kombava]] in [[limeta]]. Prav tako bi naj vse vrste ''fortunelle'' bile le križanja ene same vrste kumkvata. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »x«, kar pomeni, da gre za križanje, torej hibrid. Kljub temu da se lahko zdi čudno, da sta tako vsesplošno znana [[sadež]]a, kot sta pomaranča ali limona, le hibrida, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o njegovem gojenju. Strokovno ga je treba prišteti med umetno pridobljene rastline. Čeprav je [[Rod (biologija)|rod]] citrusov sedaj sestavljen samo iz treh [[Vrsta (biologija)|vrst]], poznamo namreč med [[Agrum|agrumi]] veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju, bodisi predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki. Razen tega so [[agronom]]i razvili nešteto [[križanec|hibridov]], ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na [[trg]]u le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Omeniti je treba tudi dedne spremembe, ki so pri agrumih zelo pogostne. Gre za [[mutacija|mutacijo]] v poganjkih, ki se včasih pojavi iz neznanih razlogov. Na veji se rodi poganjek, iz katerega zraste veja z nekoliko različnimi lastnostmi od ostalega drevesa. Če se ta vejica uporabi kot [[potaknjenec]], zraste drevo s temi različnimi lastnostmi. Velikokrat so te nove lastnosti nezaželene, zato se spremembo ne želi ohranjati in se mutirana vejica enostavno odstrani. Včasih je pa sprememba toliko zanimiva, da jo agronomi gojijo dalje in tako dobijo novi križanec. == Varietete == == Lep dan gospodje, ki ste kisli kot limone. NE POPRAVIT!!!!!! == [[Slika:Citrus limon a.JPG|thumb|right|175px|Drevo]] Limona je manjše drevo, od 3 do 6 metrov visoko. Mladi poganjki in cvetni [[List (rastlina)|lističi]] so vijoličasti. Plod je rumene barve, v notranjosti brezbarven, ovalne do skoraj okrogle oblike, navadno z vzboklino pri peclju in ošiljenim krajcem na nasprotni strani. [[Olupek]] je lahko grobo hrapav ali gladek, na notranji strani več ali manj obložen z belo [[spužva]]sto plastjo, imenovano ''albedo'', ki ni užitna. Rastlina se ponekod goji v okrasne namene, a na splošno se [[nasad]]i vzdržujejo za pridobivanje sadežev. V ugodnih podnebnih pogojih obrodi limona dvakrat letno. [[pomlad|Spomladansko]] cvetenje, iz katerega zrastejo najboljši sadeži, traja vsaj dva [[mesec]]a. Prav toliko časa lahko zreli sadeži počakajo na [[veja|veji]], da se jih obere, kar dovoljuje sistematično obiranje skozi vso zimo, od novembra do aprila ali maja. Drugo cvetenje, ki je v komercialnih nasadih siljeno, poteka avgusta in septembra, plodovi se pa začnejo pobirati maja, takoj po zadnjih zimskih sadežih. Povprečno je pri limoni le 57 % užitne snovi, saj odpade do 40 % teže na olupek in 3 % na [[seme]]na. Seveda je treba pri tem upoštevati, da gre le za [[povprečje]], saj se odstotki pri raznih varietetah občutno spreminjajo. Podatek pa da razumeti, da se limona ne goji samo za pridobivanje [[sok]]a in [[citronska kislina|citronske kisline]]. Iz olupkov se izdeluje [[kandirano sadje]] in se pridobivajo [[esenca|esence]] in [[pektin]]. Iz semen pridobivajo [[olje]], ostanki pa gredo v predelavo za [[žival]]sko [[Krma (hrana)|krmo]]. V ugodnih pogojih da odraslo drevo od 600 do 800 plodov letno. == Sok in esenca == [[Slika:Lemon 8FruitAndFlower wb.jpg|thumb|right|175px|Cvet in sad]] Limonin '''sok''' predstavlja od 40—50 % sadeža. Je rumena do svetlozelena tekočina kislega okusa, ki vsebuje do 8 % citronske kisline, manjše količine drugih organskih [[kiskina|kislin]], okoli 3 % [[sladkor]]ja in obilo [[vitamin]]ov, predvsem C-vitaminov. Pred uporabo je podvržen [[pasterizacija|pasterizaciji]] ali [[koncentriranje|koncentriranju]]. Pasterizirani sok, ki je brez [[konzervans]]ov obstojen vsaj eno leto, se uporablja kot dodatek [[jed]]em in [[pijača]]m. Koncentrirani sok gre navadno v nadaljnjo industrijsko predelavo za gotova jedila in pijače. Limonino '''esenčno olje''' je rumena tekočina z izrazitim [[vonj]]em po limoni, ki je popolnoma topljiva v [[alkohol]]u. Sestoji pretežno iz [[limonin]]a (90 %). V industriji ga [[terpen|deterpenirajo]] bodisi z [[vakuum]]sko [[destilacija|destilacijo]] kot tudi s pomočjo topilnih sredstev. Tako prečiščeno se olje uporablja predvsem v živilski industriji ([[liker]]ji, [[slaščica|slaščice]]) in za izdelavo [[parfem]]ov. Industrija [[čistilno sredstvo|čistilnih sredstev]] in [[detergent]]ov se poslužuje olja pred deterpenacijo in ga celo redči s cenejšimi snovmi, na primer s [[parafinsko olje|parafinskim oljem]]. Pred odkritjem postopka pridobivanja [[citronska kislina|citronske kisline]] s postopki, ki temeljijo na [[Fermentacija (biokemija)|fermentaciji]], je bil limonin sok glavni vir pridobivanje te kisline.<ref name="Hofrichter2010">{{navedi knjigo|author=M. Hofrichter|title=Industrial Applications|url=https://books.google.com/books?id=80XBNrGsIywC&pg=PA224|year=2010|publisher=Springer|isbn=978-3-642-11458-8|page=224}}</ref> == Uporaba v kulinariki in v zdravilstvu == [[Slika:Lemon tree flowers with ant.jpg|thumb|right|175px|Cvetje]] [[Slika:Lemon - whole and split.jpg|sličica|Prečni prerez plodu limone, kjer so celo s prostim očesom vidne velike vakuolizirane celice.]] {{Infopolje Hranilna vrednost | name=Surova limona brez lupine | right=1 | kJ=121 | protein=1.1 g | fat=0.3 g | carbs=9.32 g | fiber=2.8 g | sugars=2.5 g | calcium_mg=26 | iron_mg=0.6 | magnesium_mg=8 | phosphorus_mg=16 | potassium_mg=138 | zinc_mg=0.06 | manganese_mg=0.03 | vitC_mg=53 | thiamin_mg=0.04 | riboflavin_mg=0.02 | niacin_mg=0.1 | pantothenic_mg=0.19 | vitB6_mg=0.08 | folate_ug=11 | choline_mg=5.1 | source_usda=1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/search/list?qlookup=09150&format=Full USDA Database] }} V kulinariki se po svetu uporablja limonin sok, [[lupina]] in drevesni listi. Iz celega ploda se izdelujejo [[marmelada|marmelade]], limonina krema in [[liker]]. Sok se v kulinariki uporablja za [[marinada|marinade]], okisanje solat ter za kratkoročno prezervacijo hrane in zaščito pred [[oksidacija|oksidacijo]] (npr. pri jabolkih in bananah). V Maroku tradicionalno limone konzervirajo v [[sol]]i. Sol prodre v sadež in ga zmehča, tako obdelane limone pa imajo praktično neomejen rok uporabe. Cele konzervirane limone se uporabljajo tudi v sicilski, italijanski, grški in francoski kulinariki. Lupina se uporablja kot [[začimba]], predstavlja pa tudi pomembno surovino za pridobivanje [[pektin]]a, [[polisaharid]]a, ki se uporablja kot sredstvo za zgoščevanje in prehranski stabilizator. Listi limonovca se ponekod uporabljajo za pripravo [[čaj]]a, ponekod pa se kot začimba dodajajo kuhanemu mesu in morskim jedem. ===Zdravilstvo=== Še veliko pred moderno [[farmakologija|farmakologijo]] se je limona uporabljala tudi v [[zdravilstvo|zdravilstvu]]. Ko še ni bilo znano, kaj so vitamini in kako koristijo zdravju, so že limono uporabljali kot [[zdravilo]]. Predvsem sok limone je veljal za učinkovito sredstvo proti [[kri|krvavitvam]] odprtih ran in za čiščenje [[gnoj]]nih izcedkov. Nenadomestljiva je bila limona pri zdravljenju [[skorbut]]a, kar so dobro znali že antični [[pomorščak]]i, ki so se redno zalagali s tem sadjem pred vsakim daljšim potovanjem. Na [[Sicilija|Siciliji]], ki ima velike probleme s preskrbo pitne [[pitna voda|vode]], je že od nekdaj veljalo, da se vse zaloge pitne vode redno oskrbujejo s svežimi polovicami limone. Ljudje so iz izkušnje vedeli, da limona razkužuje vodo, in moderne znanstvene razlage so to potrdile. Morda izvira prav iz teh starih [[običaj]]ev navada, da še dandanes serviramo vodo z rezino limone. V [[aromaterapija|aromaterapiji]] se uporablja [[eterično olje]] limone, ki sicer ne vpliva na človekov [[imunski sistem]]<ref>{{cite journal|pmid=18178322|pmc=2278291|year=2008|author1=Kiecolt-Glaser|first1=J. K.|title=Olfactory influences on mood and autonomic, endocrine, and immune function|journal=Psychoneuroendocrinology|volume=33|issue=3|pages=328–39|last2=Graham|first2=J. E.|last3=Malarkey|first3=W. B.|last4=Porter|first4=K|last5=Lemeshow|first5=S|last6=Glaser|first6=R|doi=10.1016/j.psyneuen.2007.11.015|issn=0306-4530}}</ref>, lahko pa pomaga pri sproščanju.<ref>{{cite journal|pmid=10962794|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1313734/pdf/10962794.pdf|year=2000|author1=Cooke|first1=B|title=Aromatherapy: A systematic review|journal=British Journal of General Practice|volume=50|issue=455|pages=493–6|last2=Ernst|first2=E|pmc=1313734}}</ref> {| border="1" cellspacing="0" cellpadding="5" style="border-collapse:collapse;" | colspan="8" align="center" bgcolor=#ececec | 100 g limone: |- | [[kcal]]|| [[kilojoule|kJ]]|| [[voda]] || [[maščobe]] || [[kalij]] || [[kalcij]] || [[magnezij]] || [[vitamin C]] |- align="center" | 35-56 || 151-235 || 84-90 g || 0,6 g || 149&nbsp;mg || 11&nbsp;mg || 28&nbsp;mg || 51&nbsp;mg |} 100 g limone tako predstavlja 71 % dnevne potrebe po vitaminu C za odraslo osebo in 7 % dnevne potrebe po kaliju, 1 % po kalciju ter 9 % po magneziju. == Največje pridelovalke == :'' Podatki za leto [[2007]]''<ref>[http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor Crops] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120619130038/http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor |date=2012-06-19 }}. Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Division. Pridobljeno 5.9.2010.<br />Z »O« so označene ocene FAO.</ref> {| class="wikitable" ! Rang ! Država ! Proizvodnja (1000 t) |- | 1 | {{zastava države|Indija}} | 2.060<sup>O</sup> |- | 2 | {{zastava države|Mehika}} | 1.880<sup>O</sup> |- | 3 | {{zastava države|Argentina}} | 1.260<sup>O</sup> |- | 4 | {{zastava države|Brazilija}} | 1.060<sup>O</sup> |- | 5 | {{zastava države|Španija}} | 880<sup>O</sup> |- | 6 | {{zastava države|Kitajska}} | 745,1<sup>O</sup> |- | 7 | {{zastava države|Združene države Amerike}} | 722 |- | 8 | {{zastava države|Turčija}} | 706,7 |- | 9 | {{zastava države|Iran}} | 615<sup>O</sup> |- | 10 | {{zastava države|Italija}} | 546,6 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Morton, J.F (1987). "Lemon". '''Iz:''' ''Fruits of warm climates'' (str. 160–168); urednica Morton, J.F. Miami: FL. </div> * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} == Glej tudi == *[[Limeta]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|limfa|Limona}} {{Kategorija v Zbirki|Citrus limon}} {{Wikivrste|Citrus limon|Limona}} {{Agrumi}} [[Kategorija:Citrus]] [[Kategorija:Tropsko kmetijstvo]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Križanci rastlin]] [[Kategorija:Agrumi]] {{normativna kontrola}} 8h3muka6ehpztz0um013tg4p2gljaz8 6690583 6690582 2026-06-17T07:57:03Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-35545-28|~2026-35545-28]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-35545-28|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika NDG (6690582): odstranitev vandalizma 6577979 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Limona | image = Citrus x limon - Köhler–s Medizinal-Pflanzen-041.jpg | image_width = 250px | image_caption = ''Citrus'' x ''limon'' | regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Cvetnice|Magnoliophyta]] (cvetnice) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | subclassis = [[Rosidae]] | ordo = [[sapindovke|Sapindales]] (sapindovke) | familia = [[rutičevke|Rutaceae]] (rutičevke) | genus = ''[[Citrus]]'' (agrumi) | species = '''''C. ''×'' limon''''' | binomial = ''Citrus ''×'' limon'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) Burm.f. }} '''Limóna''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Citrus x limon''''') je [[drevo]] iz [[rod (biologija)|rodu]] [[Citrus]] ([[družina (biologija)|družina]] [[Rutaceae]]) in njegov [[sadež]]. Drevesu pravimo tudi '''limónovec'''. Je plod davnega [[Križanje (biologija)|križanja]], verjetno med [[pomelo]]m in [[citrona|citrono]],<ref>Gulsen, O. & Roose, M.L. (2001). »Lemons: diversity and relationships with selected Citrus genotypes as measured with nuclear genome markers«. ''J. Amer. Soc. Hort. Sci.'' '''126''': 309-317.</ref> a že [[stoletje|stoletja]] uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s [[potaknjenec|potaknjenci]] in [[cep]]ljenjem. Izvor drevesa ni poznan, znanstveniki pa predvidevajo, da izvira iz [[Assam]]a, severne [[Burma|Burme]] ali [[Kitajska|Kitajske]], od koder je v Evropo prišlo pred drugim stoletjem našega štetja, v času antičnega Rima.<ref name="morton">{{navedi splet|year=1987|pages=160–168|title=Lemon in Fruits of Warm Climates|author=Julia F. Morton|url=http://www.hort.purdue.edu/newcrop/morton/lemon.html#Description|publisher=Purdue University}}</ref> ==Limona kot križanec== Do nedavnega je rod ''Citrus'' zajemal enajst [[vrsta (biologija)|vrst]], pred kratkim pa so strokovnjaki določili, da so izvirni citrusi le trije: [[mandarina]] (Citrus reticulata), [[pomelo]] (Citrus maxima) in [[citrona]] (Citrus Medica). Med križane citruse so tako všteli vse ostale vrste: [[pomaranča]], [[limona]], [[grenivka]], [[klementina (agrum)|klementina]], [[bergamot]], [[kinoto]], [[kumkvat]], [[kombava]] in [[limeta]]. Prav tako bi naj vse vrste ''fortunelle'' bile le križanja ene same vrste kumkvata. Ta klasifikacija sicer ni še splošno sprejeta, a že sedaj veliko večino citrusov strokovno zapisujejo z vmesnim znakom križca ali enostavno z »x«, kar pomeni, da gre za križanje, torej hibrid. Kljub temu da se lahko zdi čudno, da sta tako vsesplošno znana [[sadež]]a, kot sta pomaranča ali limona, le hibrida, ne moremo prezreti osnovnih podatkov o njegovem gojenju. Strokovno ga je treba prišteti med umetno pridobljene rastline. Čeprav je [[Rod (biologija)|rod]] citrusov sedaj sestavljen samo iz treh [[Vrsta (biologija)|vrst]], poznamo namreč med [[Agrum|agrumi]] veliko število naravnih odstopanj in nepravilnosti, bodisi v cvetju, bodisi predvsem v sadežih, zaradi česar se dajo dobiti širom po svetu zelo raznoliki primerki. Razen tega so [[agronom]]i razvili nešteto [[križanec|hibridov]], ki večkrat nimajo stalnih in ponovljivih lastnosti, zato so nekatere vrste na [[trg]]u le za določeno dobo. To povzroča težave pri klasifikaciji agrumov. Omeniti je treba tudi dedne spremembe, ki so pri agrumih zelo pogostne. Gre za [[mutacija|mutacijo]] v poganjkih, ki se včasih pojavi iz neznanih razlogov. Na veji se rodi poganjek, iz katerega zraste veja z nekoliko različnimi lastnostmi od ostalega drevesa. Če se ta vejica uporabi kot [[potaknjenec]], zraste drevo s temi različnimi lastnostmi. Velikokrat so te nove lastnosti nezaželene, zato se spremembo ne želi ohranjati in se mutirana vejica enostavno odstrani. Včasih je pa sprememba toliko zanimiva, da jo agronomi gojijo dalje in tako dobijo novi križanec. == Varietete == Limona se širom [[svet]]a goji v neštetih [[varieteta]]h, ki naj jih niti [[botanik]]i vseh ne registrirajo. Bistvene razlike med novimi varietetami so namreč večinoma le v zunanjem videzu, medtem ko ostanejo prehrambne lastnosti in ekonomska pomembnost praktično nespremenjene. Limona se namreč zelo redko uživa kot svež sadež, zato manjše spremembe [[okus]]a niso pomembne. Za [[industrija|industrijsko]] izkoriščanje pa pride prav vsakršna sorta, razen morda tistih, ki se zaradi neobstojnosti potrošijo na domačem [[trg]]u. Tako sta na primer skoraj neznani varieteti rdečih limon in sladkih limon, čigar plodovi so sicer kisli, a obenem toliko sladki, da jih domačini uživajo kot sveže sadje; ko je njih sadež obran, ga je treba porabiti v dveh-treh dneh, nakar se začne kvariti, zato je pa tudi skoraj nepoznan. V glavnem se limone delijo v '''rumene''' in '''zelene''', a gre za izključno komercialno delitev, saj rastejo na istem drevesu. Zelena limona se razvije iz poletnega cvetenja drevesa, ki se ga umetno povzroča z namerno popolno štiridesetdnevno [[suša|sušo]] med junijem in julijem. Tako se pridobivajo poletne limone, ki imajo tanek zelen olupek in zelo sočno meso. Prenesejo dolga potovanja in [[skladišče]]nja, zato se izvažajo po vsem svetu. Njihove »sestre«, običajne rumene [[zima|zimske]] limone, navadno zadostijo potrebam domačega trga. Tako izkoriščanje drevesa precej skrči njegovo življenjsko dobo, a je zelo donosno in zato splošno v navadi. == Opis == [[Slika:Citrus limon a.JPG|thumb|right|175px|Drevo]] Limona je manjše drevo, od 3 do 6 metrov visoko. Mladi poganjki in cvetni [[List (rastlina)|lističi]] so vijoličasti. Plod je rumene barve, v notranjosti brezbarven, ovalne do skoraj okrogle oblike, navadno z vzboklino pri peclju in ošiljenim krajcem na nasprotni strani. [[Olupek]] je lahko grobo hrapav ali gladek, na notranji strani več ali manj obložen z belo [[spužva]]sto plastjo, imenovano ''albedo'', ki ni užitna. Rastlina se ponekod goji v okrasne namene, a na splošno se [[nasad]]i vzdržujejo za pridobivanje sadežev. V ugodnih podnebnih pogojih obrodi limona dvakrat letno. [[pomlad|Spomladansko]] cvetenje, iz katerega zrastejo najboljši sadeži, traja vsaj dva [[mesec]]a. Prav toliko časa lahko zreli sadeži počakajo na [[veja|veji]], da se jih obere, kar dovoljuje sistematično obiranje skozi vso zimo, od novembra do aprila ali maja. Drugo cvetenje, ki je v komercialnih nasadih siljeno, poteka avgusta in septembra, plodovi se pa začnejo pobirati maja, takoj po zadnjih zimskih sadežih. Povprečno je pri limoni le 57 % užitne snovi, saj odpade do 40 % teže na olupek in 3 % na [[seme]]na. Seveda je treba pri tem upoštevati, da gre le za [[povprečje]], saj se odstotki pri raznih varietetah občutno spreminjajo. Podatek pa da razumeti, da se limona ne goji samo za pridobivanje [[sok]]a in [[citronska kislina|citronske kisline]]. Iz olupkov se izdeluje [[kandirano sadje]] in se pridobivajo [[esenca|esence]] in [[pektin]]. Iz semen pridobivajo [[olje]], ostanki pa gredo v predelavo za [[žival]]sko [[Krma (hrana)|krmo]]. V ugodnih pogojih da odraslo drevo od 600 do 800 plodov letno. == Sok in esenca == [[Slika:Lemon 8FruitAndFlower wb.jpg|thumb|right|175px|Cvet in sad]] Limonin '''sok''' predstavlja od 40—50 % sadeža. Je rumena do svetlozelena tekočina kislega okusa, ki vsebuje do 8 % citronske kisline, manjše količine drugih organskih [[kiskina|kislin]], okoli 3 % [[sladkor]]ja in obilo [[vitamin]]ov, predvsem C-vitaminov. Pred uporabo je podvržen [[pasterizacija|pasterizaciji]] ali [[koncentriranje|koncentriranju]]. Pasterizirani sok, ki je brez [[konzervans]]ov obstojen vsaj eno leto, se uporablja kot dodatek [[jed]]em in [[pijača]]m. Koncentrirani sok gre navadno v nadaljnjo industrijsko predelavo za gotova jedila in pijače. Limonino '''esenčno olje''' je rumena tekočina z izrazitim [[vonj]]em po limoni, ki je popolnoma topljiva v [[alkohol]]u. Sestoji pretežno iz [[limonin]]a (90 %). V industriji ga [[terpen|deterpenirajo]] bodisi z [[vakuum]]sko [[destilacija|destilacijo]] kot tudi s pomočjo topilnih sredstev. Tako prečiščeno se olje uporablja predvsem v živilski industriji ([[liker]]ji, [[slaščica|slaščice]]) in za izdelavo [[parfem]]ov. Industrija [[čistilno sredstvo|čistilnih sredstev]] in [[detergent]]ov se poslužuje olja pred deterpenacijo in ga celo redči s cenejšimi snovmi, na primer s [[parafinsko olje|parafinskim oljem]]. Pred odkritjem postopka pridobivanja [[citronska kislina|citronske kisline]] s postopki, ki temeljijo na [[Fermentacija (biokemija)|fermentaciji]], je bil limonin sok glavni vir pridobivanje te kisline.<ref name="Hofrichter2010">{{navedi knjigo|author=M. Hofrichter|title=Industrial Applications|url=https://books.google.com/books?id=80XBNrGsIywC&pg=PA224|year=2010|publisher=Springer|isbn=978-3-642-11458-8|page=224}}</ref> == Uporaba v kulinariki in v zdravilstvu == [[Slika:Lemon tree flowers with ant.jpg|thumb|right|175px|Cvetje]] [[Slika:Lemon - whole and split.jpg|sličica|Prečni prerez plodu limone, kjer so celo s prostim očesom vidne velike vakuolizirane celice.]] {{Infopolje Hranilna vrednost | name=Surova limona brez lupine | right=1 | kJ=121 | protein=1.1 g | fat=0.3 g | carbs=9.32 g | fiber=2.8 g | sugars=2.5 g | calcium_mg=26 | iron_mg=0.6 | magnesium_mg=8 | phosphorus_mg=16 | potassium_mg=138 | zinc_mg=0.06 | manganese_mg=0.03 | vitC_mg=53 | thiamin_mg=0.04 | riboflavin_mg=0.02 | niacin_mg=0.1 | pantothenic_mg=0.19 | vitB6_mg=0.08 | folate_ug=11 | choline_mg=5.1 | source_usda=1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/search/list?qlookup=09150&format=Full USDA Database] }} V kulinariki se po svetu uporablja limonin sok, [[lupina]] in drevesni listi. Iz celega ploda se izdelujejo [[marmelada|marmelade]], limonina krema in [[liker]]. Sok se v kulinariki uporablja za [[marinada|marinade]], okisanje solat ter za kratkoročno prezervacijo hrane in zaščito pred [[oksidacija|oksidacijo]] (npr. pri jabolkih in bananah). V Maroku tradicionalno limone konzervirajo v [[sol]]i. Sol prodre v sadež in ga zmehča, tako obdelane limone pa imajo praktično neomejen rok uporabe. Cele konzervirane limone se uporabljajo tudi v sicilski, italijanski, grški in francoski kulinariki. Lupina se uporablja kot [[začimba]], predstavlja pa tudi pomembno surovino za pridobivanje [[pektin]]a, [[polisaharid]]a, ki se uporablja kot sredstvo za zgoščevanje in prehranski stabilizator. Listi limonovca se ponekod uporabljajo za pripravo [[čaj]]a, ponekod pa se kot začimba dodajajo kuhanemu mesu in morskim jedem. ===Zdravilstvo=== Še veliko pred moderno [[farmakologija|farmakologijo]] se je limona uporabljala tudi v [[zdravilstvo|zdravilstvu]]. Ko še ni bilo znano, kaj so vitamini in kako koristijo zdravju, so že limono uporabljali kot [[zdravilo]]. Predvsem sok limone je veljal za učinkovito sredstvo proti [[kri|krvavitvam]] odprtih ran in za čiščenje [[gnoj]]nih izcedkov. Nenadomestljiva je bila limona pri zdravljenju [[skorbut]]a, kar so dobro znali že antični [[pomorščak]]i, ki so se redno zalagali s tem sadjem pred vsakim daljšim potovanjem. Na [[Sicilija|Siciliji]], ki ima velike probleme s preskrbo pitne [[pitna voda|vode]], je že od nekdaj veljalo, da se vse zaloge pitne vode redno oskrbujejo s svežimi polovicami limone. Ljudje so iz izkušnje vedeli, da limona razkužuje vodo, in moderne znanstvene razlage so to potrdile. Morda izvira prav iz teh starih [[običaj]]ev navada, da še dandanes serviramo vodo z rezino limone. V [[aromaterapija|aromaterapiji]] se uporablja [[eterično olje]] limone, ki sicer ne vpliva na človekov [[imunski sistem]]<ref>{{cite journal|pmid=18178322|pmc=2278291|year=2008|author1=Kiecolt-Glaser|first1=J. K.|title=Olfactory influences on mood and autonomic, endocrine, and immune function|journal=Psychoneuroendocrinology|volume=33|issue=3|pages=328–39|last2=Graham|first2=J. E.|last3=Malarkey|first3=W. B.|last4=Porter|first4=K|last5=Lemeshow|first5=S|last6=Glaser|first6=R|doi=10.1016/j.psyneuen.2007.11.015|issn=0306-4530}}</ref>, lahko pa pomaga pri sproščanju.<ref>{{cite journal|pmid=10962794|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1313734/pdf/10962794.pdf|year=2000|author1=Cooke|first1=B|title=Aromatherapy: A systematic review|journal=British Journal of General Practice|volume=50|issue=455|pages=493–6|last2=Ernst|first2=E|pmc=1313734}}</ref> {| border="1" cellspacing="0" cellpadding="5" style="border-collapse:collapse;" | colspan="8" align="center" bgcolor=#ececec | 100 g limone: |- | [[kcal]]|| [[kilojoule|kJ]]|| [[voda]] || [[maščobe]] || [[kalij]] || [[kalcij]] || [[magnezij]] || [[vitamin C]] |- align="center" | 35-56 || 151-235 || 84-90 g || 0,6 g || 149&nbsp;mg || 11&nbsp;mg || 28&nbsp;mg || 51&nbsp;mg |} 100 g limone tako predstavlja 71 % dnevne potrebe po vitaminu C za odraslo osebo in 7 % dnevne potrebe po kaliju, 1 % po kalciju ter 9 % po magneziju. == Največje pridelovalke == :'' Podatki za leto [[2007]]''<ref>[http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor Crops] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120619130038/http://faostat.fao.org/site/567/DesktopDefault.aspx?PageID=567#ancor |date=2012-06-19 }}. Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Division. Pridobljeno 5.9.2010.<br />Z »O« so označene ocene FAO.</ref> {| class="wikitable" ! Rang ! Država ! Proizvodnja (1000 t) |- | 1 | {{zastava države|Indija}} | 2.060<sup>O</sup> |- | 2 | {{zastava države|Mehika}} | 1.880<sup>O</sup> |- | 3 | {{zastava države|Argentina}} | 1.260<sup>O</sup> |- | 4 | {{zastava države|Brazilija}} | 1.060<sup>O</sup> |- | 5 | {{zastava države|Španija}} | 880<sup>O</sup> |- | 6 | {{zastava države|Kitajska}} | 745,1<sup>O</sup> |- | 7 | {{zastava države|Združene države Amerike}} | 722 |- | 8 | {{zastava države|Turčija}} | 706,7 |- | 9 | {{zastava države|Iran}} | 615<sup>O</sup> |- | 10 | {{zastava države|Italija}} | 546,6 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Morton, J.F (1987). "Lemon". '''Iz:''' ''Fruits of warm climates'' (str. 160–168); urednica Morton, J.F. Miami: FL. </div> * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} == Glej tudi == *[[Limeta]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|limfa|Limona}} {{Kategorija v Zbirki|Citrus limon}} {{Wikivrste|Citrus limon|Limona}} {{Agrumi}} [[Kategorija:Citrus]] [[Kategorija:Tropsko kmetijstvo]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Križanci rastlin]] [[Kategorija:Agrumi]] {{normativna kontrola}} 5zk4nl8oz9t6pdq7una3rof26fghzyb Soja 0 69746 6690473 6664906 2026-06-16T19:38:33Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Soja]] na [[Navadna soja]]: članek opisuje vrsto Glycine max; po Mali flori Slovenije in seznamu botaničnega vrta v Ljubljani 6664906 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Soja | image = Soybean.USDA.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnica) | ordo = [[Fabales]] (stročnice) | familia = [[Fabaceae]] (metuljnice) | subfamilia = [[Faboideae]] | genus = ''[[Glycine]]'' | species = '''''G. max''''' | binomial = ''Glycine max'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) [[Elmer Drew Merrill|Merr.]] }} '''Soja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|latinsko ime]] '''''Glycine max''''') je [[stročnica]], ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega [[Seme|semena]] z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo. Obstajajo razne [[Vrsta (biologija)|vrste]] soje, ki se med seboj močno razlikujejo in to ne samo po [[oblika|obliki]] [[zrno|zrna]], [[barva|barvi]] in [[okus]]u, pač pa tudi po [[kemija|kemični]] sestavi. Soja vsebuje zelo velik odstotek [[mast|maščob]] - povprečno 19 % in [[beljakovina|beljakovin]] - povprečno 37 % ter pomembne količine [[vitamin]]ov A in B skupine. Soja se v [[prehrana|prehrani]] uporablja podobno kot druge [[stročnica|stročnice]], vendar njen [[okus]] in [[vonj]] večini [[človek|ljudem]] ni prijeten, zato jo uporabljajo v [[industrija|industriji prehrane]] predelano kot: * [[sojino mleko]], * [[sojin sir]] (bolj znan kot ''tofu''), * [[sojina moka]], * [[sojino olje]], * [[sojina omaka]] * [[sojini briketi]] Razmaščeni fižol je poceni vir beljakovin v krmi. Sojini proizvodi so sestavine mnogih nadomestil za meso in mlečne izdelke.<ref name="Riaz2006">{{navedi knjigo|last=Riaz|first=Mian N.|title=Soy Applications in Food|publisher=[[CRC Press]]|location=Boca Raton, FL|year=2006|isbn=0-8493-2981-7}}</ref> Vsebuje pomembne količine [[Fitična kislina|fitične kisline]], mineralov in vitaminov B. Sojino olje se uporablja v prehrani in industriji. Tradicionalni nefermentirani izdelek je sojino mleko, iz katerega izdelujejo [[tofu]] in tofujevo kožico. Fermentirani izdelki so [[sojino olje]]/[[Sojina omaka|omako]], fermentirana fižolova pasta, ''[[natto]]'' in ''tempeh''. Glavne proizvajalke soje so [[Združene države Amerike]] (32%), [[Brazilija]] (32%) in [[Argentina]] (18%). == Taksonomska razvrstitev == Različne sorte soje se uporabljajo za mnoge namene. Rod ''Glicin'' ''Willd''. je razdeljen v dva podroda, ''Glicina'' in ''Soja''. Podrod ''Soja'' vključuje kultivirano sojo (''Glycine max'') in divjo sojo (''Glycine soja''), ki uspeva divje na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in Rusiji. Obe vrsti sta enoletnici.<ref>{{navedi knjigo|first1=Ram J.|last1=Singh|first2=Randall L.|last2=Nelson|first3=Gyuhwa|last3=Chung|title=Genetic Resources, Chromosome Engineering, and Crop Improvement: Oilseed Crops, Volume 4|publisher=Taylor & Francis|location=London|date=November 2, 2006|page=15|url=https://books.google.com/?id=lQ9bcjETlrIC&lpg=PA15&pg=PA15|isbn=978-0-8493-3639-3}}</ref> Podrod ''Glycine'' vsebuje 25 trajnic, ki uspevajo od Avstralije do Afrike.<ref>{{cite conference|first=Theodore|last=Hymowitz|editor-first=J.B.|editor-last=Sinclair|editor2-first=G.L.|editor2-last=Hartman|title=Evaluation of Wild Perennial Glycine Species and Crosses For Resistance to Phakopsora|book-title=Proceedings of the Soybean Rust Workshop|pages=33–37|publisher=National Soybean Research Laboratory|date=August 9, 1995|location=Urbana, IL|accessdate=}}</ref><ref>{{cite journal|doi=10.2307/2443241|first1=C. A.|last1=Newell|first2=T.|last2=Hymowitz|title=Hybridization in the Genus Glycine Subgenus Glycine Willd. (Leguminosae, Papilionoideae)|journal=American Journal of Botany|volume=70|issue=3|pages=334–348|date=March 1983|publisher=Botanical Society of America|jstor=2443241}}</ref><ref>Heuzé V., Tran G., Giger-Reverdin S., Lebas F., 2015. Perennial soybean (Neonotonia wightii). Feedipedia, a programme by INRA, CIRAD, AFZ and FAO. https://www.feedipedia.org/node/293 Last updated on September 30, 2015, 15:09</ref><ref>{{navedi splet|url=http://plants.jstor.org/taxon/jstor/Neonotonia.wightii|title=Neonotonia wightii in Global Plants on JSTOR}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tropicalforages.info/key/Forages/Media/Html/Neonotonia_wightii.htm|title=Factsheet – Neonotonia wightii|work=tropicalforages.info}}</ref> Kot drugim rastlinam z dolgo zgodovino vzgoje ne moremo več z zagotovostjo slediti izvoru.<ref>{{navedi knjigo|author1=Shekhar, Hossain|author2=Uddin, Howlader|author3=Zakir Hossain|author4=Kabir, Yearul|title=Exploring the Nutrition and Health Benefits of Functional Foods|date=July 22, 2016|publisher=IGI Global|page=223|url=https://books.google.com/books?id=H2m_DAAAQBAJ&pg=PA223|accessdate=22 November 2017}}</ref> Gre za kulturo z velikim številom kultivarjev.<ref>{{cite journal|author1=Ghulam Raza|author2=Mohan B. Singh|author3=Prem L. Bhalla|editor1-last=Atanassov|editor1-first=Atanas|title=In Vitro Plant Regeneration from Commercial Cultivars of Soybean|journal=Biomed Research International |year=2017 |pmc=5485301 |doi=10.1155/2017/7379693}}</ref> == Opis == Kot pri večini rastlin sledimo rasti soji preko specifičnih morfoloških značilnosti med rastjo. === Kalitev === Prva faza rasti rasti je [[kalitev]], ki postane očitna s pojavom koreničice.<ref name="MP197Chapter2">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2014|chapter=Chapter 2|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter2.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|pages=1–8|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=21 February 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref> Gre za prvo fazo rasti [[Korenina|korenine]], do katere pride po 48 ur v idealnih pogojih rasti. Prva fotosintetska struktura je [[klični list]], ki se pojavi iz zemlje. Klični list deluje kot vir hranil v prvih 7-10 dneh življenja rastline.[[Slika:Glycine max 003.JPG|sličica|220x220_pik|Sojin fižolast sadež|levo]] === Zorenje === Prvi pravi listi razvijejo kot par enojnih rezil. Po prvem paru se razvijejo sestavljeni listi s tremi rezili. Vsak tridelni list ima tri do štiri lističe, dolge 6-15 cm, široke pa 2-7 cm. Pod idealnimi pogoji se rast stebla nadaljuje, pri čemer zraste iz stebla vsake 4 dni nova grča. Pred cvetenjem zrastejo korenine 1,9 cm na dan. Če so prisotne bakterije za fiksacijo dušika, se grče na koreninah razvijejo zelo hitro. Pojav novih grč se nadaljuje 8 tednov, dokler ga ne stabilizira [[Simbioza|sožitje]] z bakterijami. Končne značilnosti rastline so različne, odvisne od genetike, kakovosti zemlje in podnebja; po navadi so visoke 51-127 cm<ref name="MP197Chapter19">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2000|chapter=Chapter 19: Soybean Facts|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter19.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|page=1|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=5 September 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref>, korenine pa segajo od 76-152 cm v globino.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bennett|first1=J. Michael|last2=Rhetoric|first2=Emeritus|last3=Hicks|first3=Dale R.|last4=Naeve|first4=Seth L.|last5=Bennett|first5=Nancy Bush|title=The Minnesota Soybean Field Book|date=2014|publisher=University of Minnesota Extension|location=St Paul, MN|page=33|url=http://www.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|accessdate=16 September 2016|archive-date=2013-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930151502/http://www1.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Soybean flowers.png|sličica|220x220_pik|Majhni vijoličasti cvet soje|levo]] === Cvetenje === [[Slika:Soybean soyabean fruits.jpg|sličica|391x391_pik|Zrela soja]] Cvetenje se pogosto začne, ko postanejo dnevi krajši od 12,8 ur. Razne vrste pa se različno odzivajo na spreminjanje dolžine dneva.<ref>{{navedi knjigo|last1=Shurtleff|first1=William|last2=Aoyagi|first2=Akiko|title=History of Soybeans and Soyfoods in Sweden, Norway, Denmark and Finland (1735-2015): Extensively Annotated Bibliography and Sourcebook|date=2015|publisher=Soyinfo Center|location=Lafayette, CA|isbn=9781928914808|page=490|url=https://books.google.com/books?id=0gtpCgAAQBAJ&pg=PA490#v=onepage&q&f=false}}</ref> Soja razvije neopazne [[Cvet|cvetove]], ki izvirajo iz sredine [[Rastlinski list|lista]] in so bele, vijolične ali rožnate barve. Rast novih grč se lahko ustavi ob začetku cvetenja, odvisno od vrste. Vrste, pri katerih se rast novih grč nadaljuje, so bolj primerne za območja z dolgo rastno sezono. Soja pogosto spusti svoje liste preden dozorijo [[Seme|semena]]. [[Sadež]] je dlakav strok, ki raste v klastru treh do petih. Dolg je 3-8 cm z 2-4 semeni s premerom 5-11 mm. Pojavljajo se v raznolikih oblikah in barvah (črna, rjava, rumena in zelena). Tudi dvobarvna in barvita so pogosta. === Odpornost semen === Ovojnica zrelega fižola je trda, odporna na vodo in ščiti klični list ter strebelce pred poškodbami. Če ni razpokana, seme ne vzkali. Brazgotini na ovojnici pravimo hilus. Na eni stani je mikropil, skozi katerega lahko seme absorbira vodo. Semena, polna beljakovin, se lahko posušijo, a po oživijo po ponovni absorpciji vode. Raziskovalci so našli veliko topnih ogljikovih hidratov, ki varujejo viabilnost celic semena.<ref>{{cite journal|pages=225–30|doi=10.1104/pp.100.1.225|title=Maturation Proteins and Sugars in Desiccation Tolerance of Developing Soybean Seeds|url=https://archive.org/details/sim_plant-physiology_1992-09_100_1/page/225|year=1992|last1=Blackman|first1=S. A.|last2=Obendorf|first2=R. L.|last3=Leopold|first3=A. C.|journal=Plant Physiology|volume=100|pmid=16652951|issue=1|publisher=American Society of Plant Biologists|pmc=1075542}}</ref> Podelili so mu veliko patentov za tehnike zaščite bioloških membran in proteinov v suhem stanju. == Sojine beljakovine == [[Slika:Graded Seed.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina semena]] [[Slika:Soybeanvarieties.jpg|sličica|331x331_pik|Raznolike vrste soje za mnoge uporabe]]Vse semenke, razen družina trave/žitarice, vsebujejo globulinske proteine za shrambo, podobne sojinim proteinom vicilinu (7S) in leguminu (11S). [[Oves]] in [[riž]] sta edini izjemi, saj vsebujeta te proteine.<ref name="Seed Proteins 1999">Seed Proteins; Peter R. Shewery and Rod Casey (Eds) 1999. Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, The Netherlands</ref> [[Kakav]] vsebuje protein globulin 7S, ki prispeva k okusu in aromi kakava in [[Čokolada|čokolade]]<ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|title=Subunit structure of the vicilin-like globular storage...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707233616/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|title=Cocoa-specific aroma precursors are generated by proteolytic...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707234934/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-31 |archive-date=2012-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120324131437/http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |url-status=dead }}</ref>, [[kava]] pa globulin 11S, odgovoren za okus in aromo kave.<ref>{{cite journal|url=https://dx.doi.org/10.1021/jf801734m|title=Comparative Proteomical Analysis of Zygotic Embryo and Endosperm from Coffea arabica Seeds|first1=Lívia L.|last1=Koshino|first2=Clarissa P.|last2=Gomes|first3=Luciano P.|last3=Silva|first4=Mirian T. S.|last4=Eira|first5=Carlos|last5=Bloch Jr.|first6=Octávio L.|last6=Franco|first7=Ângela|last7=Mehta|date=November 26, 2008|publisher=|journal=J. Agric. Food Chem.|volume=56|issue=22|pages=10922–10926|via=ACS Publications|doi=10.1021/jf801734m}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|title=Archived copy|accessdate=2013-08-24|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203144038/http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|archivedate=December 3, 2013|df=mdy-all}}</ref> Beljakovini vicilin in legumin spadata k super-družini kupinov, veliki družini funkcijsko raznolikih proteinov s skupnim izvorom, ki ji sledimo od [[Bakterije|bakterij]] k [[Evkarionti|evkariontom]], vključno z živalmi in višjimi rastlinami.<ref>{{cite journal|url=https://link.springer.com/article/10.1134%2FS0026893311030162|title=Evolution of seed storage globulins and cupin superfamily|doi=10.1134/S0026893311030162|volume=45|journal=Molecular Biology|pages=529–535}}</ref> 2S albumini sestavljajo veliko družino homolognih shrambenih proteinov, prisotnih v mnogih [[Dvokaličnice|dvokaličnicah]] in nekaterih [[Enokaličnice|enokaličnicah]], ne pa v travah.<ref name="ReferenceA">{{cite journal|last1=Youle|first1=RJ|last2=Huang|first2=AHC|year=1981|title=Occurrence of low molecular weight and high cysteine containing albumin storage proteins in oilseed of diverse species|url=|journal=Am J Botany|volume=68|issue=|pages=44–48|doi=10.2307/2442990}}</ref> Soja vsebuje majhen, a pomemben protein 2S.<ref>{{cite journal|pmc=2570561|pmid=18949071|doi=10.2174/1874091X00802010016|volume=2|title=2S Albumin Storage Proteins: What Makes them Food Allergens?|year=2008|journal=Open Biochem J|pages=16–28|last1=Moreno|first1=FJ|last2=Clemente|first2=A}}</ref><ref name="autogenerated1">{{cite journal | last=Seber | first=Lauren E. | last2=Barnett | first2=Brian W. | last3=McConnell | first3=Elizabeth J. | last4=Hume | first4=Steven D. | last5=Cai | first5=Jian | last6=Boles | first6=Kati | last7=Davis | first7=Keith R. | editor-last=Antopolsky | editor-first=Maxim | title=Scalable Purification and Characterization of the Anticancer Lunasin Peptide from Soybean | journal=PLoS ONE | volume=7 | issue=4 | date=2012-04-13 | doi=10.1371/journal.pone.0035409 | page=e35409}}</ref><ref>http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202153946.htm</ref> 2S albumini so združeni v prolaminsko super-družino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|title=AllFam – AllFam Allergen Family Factsheet|work=meduniwien.ac.at|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304045912/http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|archivedate=March 4, 2016|df=mdy-all}}</ref> Drugi alergeni proteini v tej super-družini so nespecifični rastlinski proteini lipidnega transporta, inhibitorji alfa-amilaze, inhibitorji tripsina in prolaminski hrambeni proteini v travah in žitaricah. Arašidi vsebujejo 20% 2S albuminov, 6% 7S globulinov in 74% 11S. Albumin 2S in globulin 7S sta odgovorna za relativno nizko vsebnost lizina v arašidih v primerjavi s proteini soje. == Gojenje == Soja je pomembna za cel svet, saj vsebuje veliko olja in proteinov. V ZDA olje ekstrahirajo s heksanom, razmaščena soja je nato krma za živino na industrijskem nivoju. Produkti iz soje so prisotni v mnogih procesiranih živilih. Med drugo svetovno vojno je postala pomembna v Evropi in Severni Ameriki kot nadomestek za drugo proteinsko hrano in vir olja. Med vojno so jo uporabljali kot gnojilo. === Pogoji za rast === Vzgoja je uspešna v podnebjih z vročimi poletji z optimumom pri 20-30 °C. Temperature pod 20 in nad 40 °C bistveno zavirajo rast. Najuspešneje raste na aluvialnih tleh z visoko vsebnostjo organske snovi. Kot večina fižolnic vzpostavi simbiozo z dušik fiksirajočimi bakterijami ''Bradyrhizobium japonicum''. Sodobna soja doseže višino okoli enega metra v 80-120 dneh od sejanja do žetve. === Okoljska in zdravstvena vprašanja === [[Slika:Sembrado de soja en argentina.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina polja v Argentini]] Okoljske organizacije poročajo, da je kultivacija soje privedla do uničenja velikih površin amazonskega deževnega gozda, deforestacijo pa naj bi še naprej spodbujali.<ref>{{cite journal|last1=Fargione|first1=Joseph|last2=Hill|first2=Jason|last3=Tilman|first3=David|last4=Polasky|first4=Stephen|last5=Hawthorne|first5=Peter|title=Land Clearing and the Biofuel Carbon Debt|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-02-29_319_5867/page/1234|journal=Science|volume=319|issue=5867|pages=1235–1238|date=February 2008|doi=10.1126/science.1152747|pmid=18258862|bibcode=2008Sci...319.1235F}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8516931.stm|publisher=BBC News|title=Big Business Leaves Big Forest Footprints|date=February 16, 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2015/10/11/opinion/sunday/deforestation-and-drought.html|title=Deforestation and Drought|date=October 11, 2015|work=The New York Times}}</ref> Ameriških znanstvenik za prst Andrew McClung je prvi pokazal potencial brazilske zemlje, kar mu je prinselo svetovno nagrado za prehrano leta 2006.<ref>{{navedi novice|first=Susan|last=Lang|title=Cornell Alumnus Andrew Colin McClung Reaps 2006 World Food Prize|url=http://www.news.cornell.edu/stories/June06/World.Food.prize.ssl.html|work=Chronicle Online|publisher=Cornell University|date=June 21, 2006|accessdate=February 18, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|title=The Cerrado: Brazil's Other Biodiverse Region Loses Ground|date=April 14, 2011|last=Pearce|first=Fred|publisher=Yale University|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2016-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160913030125/http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|url-status=dead}}</ref> Vseeno pa so naleteli na težave zaradi kratkih dnevov in pomanjkanja letnih časov, zato so morali najprej razviti "tropsko sojo", ki bi cvetela kasneje, da ima rastlina več čast za zorenje. Po več letih vzgoje je to uspelo veji brazilskega ministrstva za kmetijstvo.<ref name="vqronline.org">{{navedi splet|url=http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|title=Soy in the Amazon - VQR Online|publisher=vqronline.org|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016104750/http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|url-status=dead}}</ref> Človeško blato iz čistilnih naprav je lahko gnojilo za sojo, a lahko vsebuje povišano koncentracijo kovin.<ref>{{cite journal|title=Molybdenum Uptake by Forage Crops Grown on Sewage Sludge-Amended Soils in the Field and Greenhouse|url=http://soilandwater.bee.cornell.edu/publications/McBrideJEQ00.pdf|format=PDF|publisher=Cornell University|journal=Journal of Environmental Quality|date=May–June 2000|volume=29|issue=3|last1=McBride|first1=M. B.|last2=Richards|first2=B. K.|last3=Steenhuis|first3=T.|last4=Spiers|first4=G.|pages=848–854|doi=10.2134/jeq2000.00472425002900030021x}}</ref><ref>{{cite journal|title=Residual Effects of Sewage Sludge on Soybean: II. Accumulation of Soil and Symbiotically Fixed Nitrogen|url=https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|format=PDF|publisher=Soil Science Society of America|journal=Journal of Environmental Quality|date=December 9, 1985|volume=16|issue=2|last1=Heckman|first1=J. R.|last2=Angle|first2=J. S.|last3=Chaney|first3=R. L.|pages=118–124|doi=10.2134/jeq1987.00472425001600020005x|access-date=2018-01-31|archive-date=2012-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103080014/https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|url-status=dead}}</ref> === Škodljivci === Soja je občutljiva na razne škodljivce, med njimi bakterije, glivične okužbe, virusne bolezni in parazite.<ref>Herbert, Ames, Cathy Hull, and Eric Day. "Corn Earworm Biology and Management in Soybeans." Virginia Cooperative Extension, Virginia State University (2009).</ref> ==Zgodovina== "Soja" izvira iz popačenja kitajske in/ali japonske besede za sojino olje (kitajsko 豉油 ''chǐyóu'', japonsko 醤油 ''šoju''). Soja je bila bistvena poljščina v vzhodni Aziji pred zapisano zdogovino.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2013. History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013). Lafayette, California. 950 pp.</ref> Dokazi o vzgoji soje segajo med leta 7000-6600 pr. n. št. na Kitajskem, med leta 5000-3000 pr. n. št. na Japonskem in okoli 1000 pr. n. št. v Koreji.<ref>{{cite journal|last1=Lee|first1=Gyoung-Ah|last2=Crawford|first2=Gary W.|last3=Liu|first3=Li|last4=Sasaki|first4=Yuka|last5=Chen|first5=Xuexiang|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLoS ONE|date=November 4, 2011|volume=6|issue=11|url=http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0026720|accessdate=2 August 2015|doi=10.1371/journal.pone.0026720|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558}}</ref> Pred fermentiranimi izdelki je bila soja sveta zaradi blagodejnih vplivov pri [[Kolobarjenje|kolobarjenju]]. Sojo so v 13. stoletju predstavili na Javo in Malajski polotok. V 17. stoletju so z njo po Aziji že trgovali evropski trgovci (Portugalci, Španci in Nizozemci) in verjetno dosegli indijski kontinent. V 18. stoletju so jih uvedli v Ameriki in Evropi. V Afriko je prišla konec 19. stoletja iz Kitajske preko Egipta (1857), zdaj pa je razširjena po vsej celini. Postala je pomembna poljščina v Združenih državah Amerike, Braziliji, Argentini, Indiji in na Kitajskem. === Azija === Najbližji živeči sorodnik soje je ''Glycine soja'', fižolnica iz osrednje Kitajske.<ref name="britannica">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/557184/soybean|title=Soybean|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Po starodavnem kitajskem mitu jo je leta 2853 pr. n. št. legendarni kitajski cesar Shennong proglasil za eno od petih svetih rastlin (poleg riža, pšenice, ježmena in prosa).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soya.be/history-of-soybeans.php|title=History of Soybeans|publisher=Soya – Information about Soy and Soya Products|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Gojenje soje se je po arheoloških dokazih odvijalo dolgo časa na današnjem Japonskem, v severni Kitajski in Koreji. Izvor gojenja soje je stvar debat. Zgodnje kitajske kronike omenjajo sojo kot darilo iz Mandžurije in Korejskega polotoka.<ref name="Britannica Educational Publishing p. 48">The History of Agriculture By Britannica Educational Publishing, p. 48</ref> Nedavna raziskava kaže na sejanje divje soje pred letom 5000 pr. n. št. na mnogih krajih po vzhodni Aziji.<ref name="PLOSONE">{{cite journal|url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0026720|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLOS ONE|accessdate=April 1, 2013|doi=10.1371/journal.pone.0026720|volume=6|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558|last1=Lee|first1=GA|last2=Crawford|first2=GW|last3=Liu|first3=L|last4=Sasaki|first4=Y|last5=Chen|first5=X}}</ref> Nekateri strokovnjaki predlagajo datum 3500 pr. n. št.<ref name="Siddiqi">{{navedi knjigo|title=Tylenchida: Parasites of Plants and Insects|year=2000|url=https://archive.org/details/tylenchidaparasi0000sidd|publisher=New York: CABI Pub. 389. p. (2001)|last=Siddiqi|first=Mohammad Rafiq}}</ref> Najstarejše vrste, ki spominjajo na današnje po obliki in velikosti, so našli na arheoloških najdbiščih v Koreji iz okoli 1000 pr. n. št. Ogljično datiranje je določilo, da so v obdobju Mumun sojo gojili za prehrano.<ref name="stark">{{navedi knjigo|last=Stark|first=Miriam T.|title=Archaeology of Asia (Blackwell Studies in Global Archaeology)|publisher=Wiley-Blackwell|location=Hoboken, NJ|year=2005|url=https://books.google.com/books?id=PoDFdOstSNwC&pg=PA81#v=onepage&q&f=false|page=81|isbn=1-4051-0213-6|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja se pojavi na Japonskem v [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] pred 5000 leti in je bistveno višja od divjih vrst.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2012. History of Soybeans and Soyfoods in Japan. Lafayette, California. 3,337 pp. (11,505 references, 445 photos and illustrations. Free online)</ref> Soja postane pomembna v [[Dinastija Zhou|dinastiji Zhou]] (1046-256 pr. n. št.) na Kitajskem, a ni jasno, kako se je vključila v kulturo. Pred [[Dinastija Han|dinastijo Han]] se na jugu Kitajske ni pojavljala. Od 1. stoletja do 15. in 16. stoletja se je razširila na jug in jugovzhod Azije, predvsem preko trgovine po kopnem in morju. Prvi japonski zapis je v kroniki ''[[Kodžiki]]'', dokončani leta 712. Mnogi ljudje so trdili, da so v Aziji uporabljali samo fermentirano sojo in izdelke iz nje, saj fermentacija niža nivo fitoestrogenov v rastlini. Izraz sojino mleko pa je vseeno v uporabi vsaj od leta 82<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/soymilk1.php|title=History of Soymilk and Dairy-like Soymilk Products|publisher=Soy Info Center|year=2007|accessdate=February 18, 2012}}</ref>, tofu od leta 220.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/chronologies_of_soyfoods-tofu.php|title=Chronology of Tofu Worldwide 965 A.D. to 1929|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja je na Javi omenjena kot ''kadêlê''<ref>{{navedi splet|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/indonesian-english/kedelai|title=kedelai translate Indonesian to English: Cambridge Dictionary|website=dictionary.cambridge.org|language=en|access-date=2018-01-21}}</ref> v rokopisu Sri Tanjung iz 12. do 13. stoletja.<ref name="Historia">{{navedi splet|title=Sejarah Tempe|author=Hendri F. Isnaeni|date=9 July 2014|publisher=Historia|url=http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|language=indonezijščina|accessdate=21 January 2018|archive-date=2018-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180327002807/http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|url-status=dead}}</ref> V 13. stoletju je že prispela in se gojila v Indoneziji, a se je to verjetno zgodilo veliko prej, saj je bila trgovina z južno Kitajsko živahna.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/139|title=History of Soybeans and Soyfoods in Southeast Asia (1770–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-30-3|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Prva omemba fermentirane sojine torte ''tempeha'' na Javi je v rokopisu Serat Centhini iz leta 1815.<ref>''The Book of Tempeh'', 2nd ed., by W. Shurtleff and A. Aoyagi (2001, Ten Speed Press, p. 145)</ref> Do začetka 17. stoletja se je sojino olje razširilo z juga Japonske po regiji preko [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]. Soja je na jug Azije verjetno prispela iz južne Kitajske in se premikala proti jugozahodu na sever [[Indija|indijskega kontinenta]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/140|title=History of Soybeans and Soyfoods in South Asia / Indian Subcontinent (1656–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-31-0|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> === Evropa === Leta 1603 je jezuitski duhovnik v Nagasakiju sestavili znan japonsko-portugalski slovar (prvi v evropskem jeziku), ki je vseboval 20 besed, povezanih s sojo. Španski trgovci so preko trgovine spoznali sojo in izdelke iz soje vsaj v 17. stoletju, šele v 19. stoletju pa so jo skušali gojiti. Leta 1880 je prvič uspela v botaničnih vrtovih Coimbra na Portugalskem. Okoli 1910 so jo uspeli kultivirati tudi v Španiji, vzhodno od [[Sevilja|Sevilje]]. V Italiji so jo prvič kultiviral do 1760 v Turinu, do 1780 pa je bila že vsaj v treh botaničnih vrtovih. Leta 1935 so jo predstavili v Grčijo. V Franciji so jo prvič kultivirali leta 1779, ključna za uvedbo pa sta bila Društvo za aklimatizacijo in Li Yu-ying, ki je ustanovil tovarno za tofu, kjer so proizvajali prvo komercialno hrano iz soje. Leta 1873 se je pojavila v srednji Evropi. Priročnik za Hitlerjevo mladino iz 30. let je imenoval sojo "nacistični fižol" kot alternativa mesu.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/history/world-war-two/9859294/Hitlers-food-taster-speaks-of-Fuhrers-vegetarian-diet.html|title=Hitler's food taster speaks of Führer's vegetarian diet|newspaper=telegraph.co.uk}}</ref> === Severna Amerika === Soja je prišla v Severno Ameriko s Kitajske leta 1765. Prinesla sta jo Samuel Bowen in James Flint, prvi Anglež, ki so mu doolili, da se nauči kitajsko.<ref>{{navedi knjigo|title=An Anxious Pursuit: Agricultural Innovation and Modernity in the Lower South, 1730–1815|url=https://books.google.com/books?id=_I0_gkKKMM8C&pg=PA147#v=onepage&q&f=false|last1=Chaplin|first1=J. E.|year=1996|ISBN=978-0-8078-4613-1|publisher=University of North Carolina Press|page=147}}</ref> Bowen je gojil sojo blizu Savannah v Georgii in prodajal sojino olje v Anglijo.<ref name="Coastalfields Press">{{navedi knjigo|title=Eat Your Food! Gastronomical Glory from Garden to Gut: A Coastalfields Cookbook, Nutrition Textbook, Farming Manual and Sports Manual|url=https://books.google.com/books?id=BtZ2oNGyv6AC&pg=PR2|accessdate=4 May 2013|date=April 2007|publisher=Coastalfields Press|isbn=978-0-9785944-8-0}}</ref> Naslednjih 155 let so jo gojili večinoma za krmo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|title=NSRL : About Soy|date=November 22, 2003|publisher=|url-status=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031122134643/http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|archivedate=November 22, 2003|df=}}</ref> Šele Lafayette Mendel in Thomas Burr Osborne (kemik) sta pokazala, da se hranilna vrednost soje zviša po kuhanju, povišanju vlage ali z vročino, zato je počasi postajala človeška hrana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|title=The Kunitz Soybean Variety|work=uiuc.edu|accessdate=2018-01-31|archive-date=2018-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180220194714/http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|title=Scientists create new low-allergen soybean|work=illinois.edu|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150605195117/http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|archivedate=June 5, 2015|df=mdy-all}}</ref> William Morse velja za očeta sodobnega gojenja soje v ZDA. Leta 1910 jo je pretvoril v enega najbolj hranilnih proizvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/morse_and_piper.php|title=William J. Morse and Charles V. Piper|work=soyinfocenter.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/147|title=William J. Morse – History of His Work with Soybeans and Soyfoods (1884–1959) – SoyInfo Center|work=soyinfocenter.com|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150430021435/http://www.soyinfocenter.com/books/147|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books/about/The_Soybean.html?id=MzJ9nQEACAAJ|title=The Soybean|work=google.com}}</ref> Pred letom 1920 je bila soja samo vir olja, krme in industrijskih proizvodov, po prvi svetovni vojni pa je postala pomembnejša. Po sušah so lahko z njo obogatili zemljo. Ford je uporabil sojino olje za barvanje avtomobilov<ref name="Schwarcz">{{navedi knjigo|author=Joe Schwarcz|title=The Fly in the Ointment: 63 Fascinating Commentaries on the Science of Everyday Life|url=https://books.google.com/books?id=rmIbClRzfeoC&pg=PA193|accessdate=4 May 2013|year=2004|publisher=ECW Press|isbn=978-1-55022-621-8|page=193}}</ref>, pa tudi kot tekočino za amortizerje. Sodelovanje med industrijo in kmetijstvom je bilo na vrhuncu. Kemik Robert Boyer je leta 1931 izdelal umetno svilo, iz vlaken proteinov pa so izdelovali tudi tkanino Azlon za plašče, klobuke in površnike. Ford je spodbujal uporabo soje, na primer za dele avtomobila iz plastike na osnovi soje. V vsakem njegovem avtomobilu so uporabili kar 2 bušela soje.<ref>{{navedi splet|title=Tables for Weights and Measurement: Crops – Table 1 Weights per bushel|url=http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|publisher=University of Missouri|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2010-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20100221062126/http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|url-status=dead}}</ref> Komercializiral je prvo sojino mleko, sladoled in nadev. Plastika je nastala z dodatkom sojine moke v fenol-formaldehidno plastiko.<ref>{{navedi splet|title=Henry Ford's Eco-Friendly Automobile|publisher=Harbay|url=http://www.harbay.net/henryford.html|accessdate=February 18, 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120225130049/http://www.harbay.net/henryford.html|archivedate=February 25, 2012|df=mdy-all}}</ref> Leta 1941 so izdelali prototip vozila iz takšne plastike, imenovanega "sojin avto".<ref>{{navedi splet|url=http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|title=Soybean Car|publisher=The Henry Ford|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2012-09-19|archive-url=https://archive.today/20120919062130/http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|url-status=dead}}</ref> === Južna Amerika === Soja je prispela v Argentino leta 1882.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.soyinfocenter.com/books/132|title=History of Soybeans and Soyfoods in South America (1882–2009)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-23-5|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Andrew McClung je v petdesetih letih 20. stoletja pokazal, da bo na zemlji regije Cerrado v Braziliji soja rasla.<ref>{{navedi splet|url=http://www.news.cornell.edu/stories/2006/06/cornellian-reaps-2006-world-food-prize|title=Cornell alumnus Andrew Colin McClung reaps 2006 World Food Prize - Cornell Chronicle|publisher=news.cornell.edu}}</ref> Deforestacija zaradi pridobivanja površin je prišla kasneje. == Uporaba == === Tofu in sojina omaka === [[Slika:TofuWithSoySauceAndCarrot.jpg|sličica|219x219_pik|''Tofu'' ali [[sojin sir]] s sojino omako]] Soja je med stročnicami najbolj spoštovana zaradi visoke vsebnosti beljakovin (38-45 %) in olj (20 %). Približno 85 % soje procesirajo v olje in prehranske izdelke, preostalo pa se procesira drugače ali pa zaužije cela.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|title=Soy Facts|publisher=Soyatech|accessdate=Jan 24, 2017|archive-date=2017-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170112075924/http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|url-status=dead}}</ref> === Sojino olje === Sojino seme vsebuje 18-19% olja. Za pridobivanje olja seme razpokajo, prilagodi se vlažnost, zrola se jih v kosme,olje pa eksrahira s heksanom. Olje prečistijo in zmešajo za različne uporabe, včasih tudi hidrogenirajo. Sojino olje, tako tekoče kot hidrogenirano, se izvaža kot rastlinsko olje ali pa uporablja za proizvodnjo procesirane hrane. === Sojin zdrob === Sojin zdrob je ostanek po odstranitvi maščob z vsebnostjo beljakovin 50%. 97% zdroba se uporablja kot krma in hrana za pse.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Livestock's long shadow: environmental issues and options|url=http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.HTM|website=www.fao.org|access-date=2016-01-15}}</ref><ref name="Lusas">{{cite journal|first=Edmund W.|last=Lusas|first2=Mian N.|last2=Riaz|year=1995|url=http://jn.nutrition.org/content/125/3_Suppl/573S.full.pdf|format=PDF|title=Soy Protein Products: Processing and Use|journal=Journal of Nutrition|issue=125|pages=573S–580S}}</ref> [[Slika:Tempeh 003.jpg|levo|sličica|191x191_pik|''Tempeh'', pogača iz fermentirane soje]] === Hrane za človeško uživanje === Pogosti sojini izdelki za človeško uživanje so sojino olje/omaka, sojino mleko, tofu, sojina moka, ''tempeh'', sojin lecitin in rastlinski protein. Jedo se tudi minimalno procesirani, npr. ''edamame'' (枝豆), kjer so nezrela semena prekuhana v lupini in posoljena. Na Kitajskem, Japonskem in v Koreji so sojini produkti pogosti v dieti. Tofu (豆腐 dòufu) naj bi izviral na Kitajskem, skupaj s sojino omaki in mnogimi vrstami paste za začinjanje. Japonske jedi iz soje so ''miso'' (味噌), ''natto'' (納豆), ''kinaki'' (黄粉) in ''edamame'' (枝豆), pa tudi izdelki iz tofuja, kot sta ''acuage'' in ''aburaage''. V korejski kuhinji je pogosta uporaba sojinih kalčkov (콩나물 ''kongnamul'') kot podlaga jedi ''doenjang, cheonggukjang'' in ''ganjang.'' V Vietnamu izdelujejo iz soje pasto ''tương.'' ==== Moka ==== [[Slika:JapaneseSoybeanMeat.jpg|sličica|220x220_pik|Japonsko meso iz soje]] Sojino moko delajo z praženjem soje, odstranjevanjem ovoja in mletjem. Izdelujejo jo z različno vsebnostjo maščobe. Surova moka nastane brez praženja. Moki lahko dodamo do 15% sojinega lecitina, da dobimo moko, ki ima lastnosti emulgatorja. Sojina moka vsebuje 50% beljakovin in 5% vlaknin. Bogata je s tiaminom, riboflavinom, fosforjem, kalcijem in železom,ne vsebuje glutena. Zaradi tega je vzhajan kruh gost. Sojin moka gosti omake in zmanjša absorpcijo olja med cvrenjem. Pečenje z moko daje rahlost, vlažnost, bogato barvo in fino teksturo ==== Formula za dojenčke na osnovi soje ==== Daje se jo dojenčkom, ki se jih ne doji. Uporabna je, ko je otrok alergičen na pasterizirano kravje mleko ali pa je na veganski dieti. ==== Alternativa mesu in mlečnim izdelkom ==== [[Slika:Chives Cream Sheese.jpg|levo|sličica|180x180_pik|Kremast sir na osnovi soje]] Odprt zavoj kremnega sira na osnovi soje. Sojo lahko procesiramo v proizvode s teksturo in izgledom druge hrane, kot je sojino mleko, margarina, sladoled, jogurt, sir, kremni sir, hamburgerji, sojino maslo (podobno arašidovem maslu).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|title=Soy fact sheets: soy nut butter|publisher=Soyfoods Association of North America, Washington, DC|date=2016|accessdate=1 November 2016|archive-date=2018-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180131081150/http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|url-status=dead}}</ref> ==== Nadomestek za kavo ==== Pražena in zmleta soja se uporablja kot brezkofeinski nadomestek za kavo. Po izdelavi izgleda kot kava in se lahko uporablja kot instant kava z aromo in okusom po praženi soji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=YIP-szICnhIC|title=History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013); see page 254|first1=William |last1=Shurtleff |first2=Akiko |last2=Aoyagi|publisher=Soyinfo Center|year=2013|isbn=1928914578}}</ref> ==== Drugi izdelki ==== Soja se uporablja pri izdelavi industrijskih olj, mil, kozmetike, smole, plastike, črnila, voščenk, topil in oblačil, predstavlja pa tudi 80% proizvodnje biodizla v ZDA.<ref>{{navedi splet|title=Sustainability Fact Sheet|publisher=National Biodiesel Board|date=April 2008|url=http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|format=PDF|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2008-05-28|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20080528055311/http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|url-status=dead}}</ref> ==Fiksacija dušika== Soja se v kmetijstvu pogosto uporablja v kolobarjenju za obogatitev zemlje z [[dušik]]om. Nekatere [[metuljnice]] (leguminoze), med katerimi je tudi soja, živijo v mutualistični povezavi z [[bakterija]]mi ''Rizobium''. Te bakterije na sojinih koreninah tvorijo posebne gomoljčke, kjer poteka transformacija atmosferskega dušika v [[amonijak]]<ref name="fixnit">{{navedi splet|title=The Nitrogen cycle and Nitrogen fixation|author=Jim Deacon|publisher=Institute of Cell and Molecular Biology, The University of Edinburgh|url=http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|accessdate=2017-03-27|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116214211/http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|url-status=dead}}</ref>. [[Kemijska reakcija]] transformacije je sledeča: : N<sub>2</sub> + 8 H<sup>+</sup> + 8 e<sup>−</sup> → 2 NH<sub>3</sub> + H<sub>2</sub> Zatem se amonijak pretvori v (NH<sub>4</sub><sup>+</sup>), ki ga določene rastline lahko izkoriščajo z naslednjo reakcijo: : NH<sub>3</sub> + H<sup>+</sup> → NH<sub>4</sub><sup>+</sup> Tako predelan dušik porabi rastlina, v zameno zanj pa tvori ogljikove hidrate, ki jih potrebujejo bakterije. Količina fiksiranega dušika iz zraka na leto je 50–300 kg/ha. ==Sestava sojinega zrna== {{nutritionalvalue | name=Soja, zrela semena, surova | water=8.54 g | cholesterol=0 mg | ash=4.07 g | kJ=1866 | protein=36.49 g | fat=19.94 g | satfat=2.884 g | monofat = 4.404 g | polyfat = 11.255 g | omega3fat=1.330 g | omega6fat=9.925 g | carbs=30.16 g | fiber=9.3 g | sugars=7.33 g | calcium_mg=277 | copper_mg = 1.658 | iron_mg=15.7 | magnesium_mg=280 | phosphorus_mg=704 | potassium_mg=1797 | sodium_mg=2 | manganese_mg=2.517 | zinc_mg=4.89 | vitC_mg=6.0 | thiamin_mg=0.874 | riboflavin_mg=0.87 | niacin_mg=1.623 | pantothenic_mg=0.793 | vitB6_mg=0.377 | folate_ug=375 | vitB12_ug = 0 | choline_mg=115.9 | vitA_ug=1 | vitE_mg=0.85 | vitK_ug=47 <!-- amino acids --> | tryptophan=0.591 g | threonine=1.766 g | isoleucine=1.971 g | leucine=3.309 g | lysine=2.706 g | methionine=0.547 g | cystine=0.655 g | phenylalanine=2.122 g | tyrosine=1.539 g | valine=2.029 g | arginine=3.153 g | histidine=1.097 g | alanine=1.915 g | aspartic acid=5.112 g | glutamic acid=7.874 g | glycine=1.880 g | proline=2.379 g | serine=2.357 g | right=1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4845?fgcd=&manu=&lfacet=&format=Full&count=&max=35&offset=&sort=&qlookup=16108 Link to Complete USDA Nutrient Database Entry] }}[[Beljakovine]] in [[sojino olje]] predstavljajo okoli 56% suhe teže semena soje. Soja vsebuje okoli 36% beljakovin in okoli 20% [[lipidi|maščob]]. Preostanek predstavlja 30% ogljikovih hidratov, 9% [[voda|vode]] in 5% pepela. Maso posameznega zrna predstavlja približno 8% lupine, 90% kotiledona in 2% kalček. 100 gramov (surove) soje pokrije dnevne potrebe v razmerjih: 36 % beljakovine, 37 % vlaknine, 121 % [[železo]], 120 % [[mangan]], 101 % [[fosfor]], poleg tega pa še nekaj B vitaminov (94% folne kisline). Soja vsebuje tudi veliko [[Vitamin K|vitamina K]], [[magnezij]]a, [[cink]]a in [[kalij]]a. 100 gramov soje ima 446 kalorij in 11 gramov nenasičenih maščob. Za varno uživanje v prehrani človeka mora biti soja vlažno toplotno obdelana, s čimer se uničijo inhibitorji [[tripsin]]a (inhibitorji serin proteaze). Surova soja, kot tudi nezrele zelene oblike, je strupena za vse monogastrične vrste.<ref name="Circle">{{navedi knjigo |last1=Circle |first1=Sidney J. |last2=Smith |first2=Allan H. |title=Soybeans: Chemistry and Technology |url=https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit |publisher=Avi Publishing|location=Westport, CT|year=1972|pages= [https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit/page/104 104], 163|isbn=0-87055-111-6}}</ref> V primerjavi z drugimi osnovnimi živili surova soja ni užitna, za kar je potrebno kuhanje ali kaljenje. === Beljakovine === Večina sojinih beljakovin je relativno odpornih na toploto. Zaradi te lastnosti se lahko iz soje pri visokih temperaturah pridobivajo proizvodi kot so [[tofu]], sojino mleko in sojina moka. Ameriška agencija FDA ima sojo za vir popolnih beljakovin.<ref name="FDA Claims">{{cite journal|last=Henkel|first=John|title=Soy: Health Claims for Soy Protein, Question About Other Components|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|journal=FDA Consumer|publisher=Food and Drug Administration|date=1. 6. 2000|volume=34|issue=3|pages=18–20|pmid=11521249|access-date=2017-03-27|archive-date=2012-05-26|archive-url=https://archive.today/20120526042356/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|url-status=dead}}</ref> Popolne beljakovine so tiste, ki vsebujejo velik odstotek vseh nujnih aminokislin, ki jih potrebuje človekovo telo. Človekovo telo namreč nima sposobnosti njihovega [[Biosinteza beljakovin|sintetiziranja]]. To je tudi razlog, da je soja dober vir beljakovin tudi za vegetarijance in vegane. === Ogljikovi hidrati === Osnovni razgradljivi [[ogljikovi hidrati]] zrelih semen soje so [[disaharidi|disaharid]] [[saharoza]] (delež med 2,5% do 8,2%), trisaharid rafinoza (0,1% do 1%) sestavljena iz ene molekule saharoze spojene z eno molekulo [[galaktoza|galaktoze]] ter tetrasaharid stahioza (1,4% do 4,1%) sestavljena iz ene molekule sukroze spojene z dvema molekulama galaktoze.<ref name="intechopen">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-biochemistry-chemistry-and-physiology/soluble-carbohydrates-in-soybean|title=Soluble Carbohydrates in Soybean|work=intechopen.com}}</ref> [[Oligosaharid]]a rafinoza in stahioza varujeta seme pred izsušitvijo, nista pa užitna sladkorja, zaradi česar pri njunem vnosu v organizem prihaja do napenjanja. Povzročata tudi manjše črevesne težave tako pri ljudeh kot tudi pri drugih monogastričnih živalih. Podobne težave povzroča tudi disaharid [[trehaloza]]. Neprebavljeni oligosaharidi se v črevesju presnavljajo s pomočjo naravno prisotnih mikroorganizmov, pri čemer kot stranski produkt nastajajo plini, kot so [[ogljikov dioksid]], molekularni [[vodik]] in [[metan]]. Ker se sojini ogljikovi hidrati razgrajujejo s postopkom [[fermentacija|fermentacije]], sojin koncentrat, izolirane sojine beljakovine, tofu, sojina omaka in sojini kalčki ne povzročajo napenjanja. === Maščobe === Surova soja vsebuje okoli 20% maščob, med katere sodijo: nasičene maščobe (3%), enkratno nenasičene (4%) in večkratno nenasičene maščobe, predvsem [[linoleinska kislina|linoleinske kisline]]. [[Sojino olje]] vsebuje štiri fitosterole: [[stigmasterol]], [[sitosterol]], [[kampesterol]] in [[brasikasterol]], ki predstavljajo okoli 2,5% skupne vsebnosi lipidov, pretvorijo pa se lahko v steroidne hormone.<ref name="steroidi">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-and-health/from-soybean-phytosterols-to-steroid-hormones|title=From Soybean Phytosterols to Steroid Hormones|work=intechopen.com}}</ref> == Posledice gojenja gensko spremenjene soje == [[Slika:Multicolor soybeans in Hale Township.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Različne vrste soje gojijo skupaj]] Soja je ena od rastlin, ki se [[genetika|gensko]] manipulira, gensko spremenjena soja pa se uporablja v vse več izdelkih. V Svetu se nenehno povečuje gojenje gensko spremenjene soje, obenem pa povečuje škodljivo delovanje na okolje. V [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] so zaradi gojenja takšne soje uničena cela prostranstva [[gozd]]a, [[pampa|pamp]] in [[travnik]]ov, samo v [[Argentina|Argentini]] 15 milijonov hektarov (leta 2005 so zasejali 99 % z gensko spremenjeno sojo). Stanje se iz leta v leto poslabšuje, zlasti zaradi povpraševanja po bio-gorivu. Sejanje [[Genetsko spremenjeni organizem|GSO]]-soje ne zmanjšuje porabe [[pesticid]]ov, nasprotno, celo povečuje jo,<ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/natur/0,1518,456376,00.html]</ref><ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11522120]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |title=arhivska kopija |accessdate=2009-01-11 |archive-date=2018-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180301050112/http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |url-status=dead }}</ref> pridelana soja tudi škodljivo deluje na okoliško divjad. Pri gojenju te soje uporabljajo [[herbicid]] Roundup, kateri je smrtonosen tako za vodne živali, zlasti [[žaba|žabe]], kot tudi [[človek]]a. Genskih sprememb ni mogoče popolnoma nadzirati, saj [[mutacija|mutirajo]] in kvarijo genetski zapis, s tem pa lahko povzročajo maličenje, zastrupljajo telo in povzročajo [[alergija|alergijske]] reakcije. V zadnjem letu se je vsul plaz prepovedi in razsodb proti GSO-poljščinam, kot npr.: * [[Romunija]] je januarja 2007 prepovedala gojenje GSO-soje. * [[Grčija]] je prepovedala promet z GSO-semeni. * [[Mehika]] je prepovedala gojenje GSO-koruze. * [[Ekvador]] je prepovedal uvoz hrane z GSO v sklopu pomoči v prehrani. * [[Slovenija]] ima v pripravi zakon, ki omejuje sajenje GSO-rastlin, vendar je ta v nasprotju z evropskimi predpisi, močne so tudi civilne iniciative proti GSO == Največji svetovni pridelovalci soje v letu 2016 == Svetovna proizvodnja soje je bila v letu 2016 324 milijonov ton, 5% višja kot leta 2014. ZDA, Brazilija in Argentina proizvedejo 80% vse soje. V letu 2014 je bil donos soje 2,6 t/ha. Tri najvišje donose so imele Tajska, Turčija in Italija s povprečjem pri 4,9 t/ha. Najvišja na Tajskem pri 6,2 t/ha. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so ZDA izvozile več kot 90% svetovne soje. Do leta 2005 je izvozila Argentina 39%, ZDA 37% in Brazilija 16%, največ so uvozile Kitajska 41%, EU 22%, Japonska 6% in Mehika 5%. {| |+ Največji pridelovalci soje na svetu (napoved za leto 2016)<ref name="gsp">{{navedi splet | date = 2016 | url = http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | title = Global Soybean Production, 2016 Forecast (USDA) | publisher = GlobalSoyabeanProduction.com | accessdate = 22 May 2016 | archive-date = 2017-07-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170728103844/http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | url-status = dead }}</ref> |----- bgcolo ! Mesto ! Država ! Količina<br />(v milijonih [[tona|t]]) |----- bgcolor="#EEEEEE" | 1 || {{USA}} || 103,4 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 2 || {{BRA}} || 103,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 3 || {{ARG}} || 57,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 4 || {{PRC}} || 12,2 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 5 || {{IND}} || 11,7 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 6 || {{PAR}} || 9,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 7 || {{CAN}} || 6,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | colspan="2" |'''Svetovna proizvodnja'''|| 324,2 |} == Zdravje == Po študijah na ljudeh niso našli škodljivih vplivov na razvoj raka dojk pri splošni populaciji in preživelih. Zmerno uživanje ne povečuje tveganja za raka dojk. Ni dovolj dokazov, da prehrambeni nadomestki niso tveganje za razvoj raka.<ref name="acs">{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough|url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough |url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref> Posebnost soje je vsebnost saponinov, izoflavonov - 3 mg/g suhe soje (fitoestrogeni v živalskem telesu) in fitične kisline. Leta 1995 je raziskava ugotovila<ref>{{cite journal|pages=276–282|doi=10.1056/NEJM199508033330502|title=Meta-Analysis of the Effects of Soy Protein Intake on Serum Lipids|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_the-new-england-journal-of-medicine_1995-08-03_333_5/page/276|year=1995|last1=Anderson|first1=James W.|last2=Johnstone|first2=Bryan M.|last3=Cook-Newell|first3=Margaret E.|journal=New England Journal of Medicine|publisher=Massachusetts Medical Society|volume=333|issue=5|pmid=7596371}}</ref>, da sojine beljakovine nižajo serumski nivo slabega holesterola LDL in trigliceridov. Dober holesterol HDL se ni bistveno povišal.<ref name="AHRQ">{{navedi splet|publisher=Consumer Affairs|title=Study Casts Doubt On Soy's Health Benefits|date=August 3, 2005|url=http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120308080707/http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archivedate=March 8, 2012|url-status=dead|df=}}</ref> Fitoestrogena ganistein in daidzein imata implikacije v blagodejnih učinkih na srčnožilne bolezni<ref name="cardio">{{cite journal |date=February 21, 2006|pages=1034–1044 |doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.106.171052 |title=Soy Protein, Isoflavones, and Cardiovascular Health: An American Heart Association Science Advisory for Professionals from the Nutrition Committee|url=https://archive.org/details/sim_circulation_2006-02-21_113_7/page/1034|last1=Sacks |first1=F. M. |journal=Circulation |volume=113 |issue=7 |pmid=16418439 |last2=Lichtenstein |first2=A. |last3=Van Horn |first3=L. |last4=Harris |first4=W. |last5=Kris-Etherton |first5=P. |last6=Winston |first6=M. |publisher=American Heart Association Nutrition Committee |author7=American Heart Association Nutrition Committee}}</ref>, ne nižajo pa rizika nastanka srčnožilnih bolezni<ref name=cardio/><ref>{{cite journal | url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD009518.pub2/abstract | title=Isoflavones for hypercholesterolaemia in adults |author1=Qin Y |author2=Niu K |author3=Zeng Y |author4=Liu P |author5=Yi L |author6=Zhang T |author7=Zhang QY |author8=Zhu JD |author9=Mi MT | journal=Cochrane Database Syst Rev | year=2013 | volume=6 | issue=6 | pages=CD009518 | doi=10.1002/14651858.CD009518.pub2 | pmid=23744562}}</ref>, raka prostate in infekcij dihal.<ref name="efsa">{{cite journal | url=http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2264 | title=Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to soy isoflavones and protection of DNA, proteins and lipids from oxidative damage (ID 1286, 4245), maintenance of normal blood LDL cholesterol concentrations (ID 1135, 1704a, 3093a), reduction of vasomotor symptoms associated with menopause (ID 1654, 1704b, 2140, 3093b, 3154, 3590), maintenance of normal skin tonicity (ID 1704a), contribution to normal hair growth (ID 1704a, 4254), "cardiovascular health" (ID 3587), treatment of prostate cancer (ID 3588) and "upper respiratory tract" (ID 3589) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/2006 | author=Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies, EFSA | journal=EFSA Journal | year=2011 | volume=9 | issue=7 | pages=2264 | doi=10.2903/j.efsa.2011.2264}}</ref> Fitična kislina je antioksidant in kelator. Manjšali naj bi verjetnost nastanka raka, diabetesa in lajšala vnetje<ref>{{cite journal | last1 = Vucenik | first1 = Ivana | last2 = Shamsuddin | first2 = AbulKalam M. | title = Cancer Inhibition by Inositol Hexaphosphate (IP6) and Inositol: From Laboratory to Clinic |journal=The Journal of Nutrition |publisher=American Society for Nutrition| volume = 133 | issue = 11 | pages = 3778S–3784S | date = November 2003 | url = http://jn.nutrition.org/cgi/reprint/133/11/3778S | pmid = 14608114}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Yoon | first1 = Jane H. | last2 = Thompson | first2 = Lilian U. | last3 = Jenkins | first3 = David J. A. | title = The Effect of Phytic Acid on In Vitro Rate of Starch Digestibility and Blood Glucose Response | journal = American Journal of Clinical Nutrition|publisher=American Society for Nutrition | volume = 38 | issue = 6 | pages = 835–842 | date = December 1983 | url = http://www.ajcn.org/cgi/reprint/38/6/835 | pmid = 6650445}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Sudheer | first1 = Kumar M. | last2 = Sridhar | first2 = Reddy B. | last3 = Kiran | first3 = Babu S. | last4 = Bhilegaonkar | first4 = P. M. | last5 = Shirwaikar | first5 = A. | last6 = Unnikrishnan | first6 = M. K.| title = Antiinflammatory and Antiulcer Activities of Phytic Acid in Rats | journal = Indian Journal of Experimental Biolotgy|publisher=National Institute of Science Communication and Information Resources| volume = 42 | issue = 2 | pages = 179–185 | date = February 2004 | pmid = 15282951 }}</ref>, a hkrati nižala absorpcijo pomembnih mineralov zalaradi keliranja.<ref>{{navedi knjigo | chapter = Phytates | title = Toxicants Occurring Naturally in Foods | author = Committee on Food Protection, Food and Nutrition Board, National Research Council | publisher = National Academy of Sciences |location=Washington, DC| year = 1973 | isbn = 978-0-309-02117-3 | pages = 363–371 | url = https://books.google.com/?id=lIsrAAAAYAAJ&pg=PA363}}</ref> Količina fitoestrogenov naj ne bi izzvala bistvenega fiziološkega odziva, pri nadomeščanju človeškega ali kravjega mleka (0,005-0,001 mg/dan) pa je vnos bistveno višji pri soji (6-47 mg/dan).<ref name="Napier, India D. 2014">{{navedi revijo |first1=India D. |last1=Napier |first2=Liz |last2=Simon |first3=Devin |last3=Perry |first4=Paul S. |last4=Cooke |first5=Douglas M. |last5=Stocco |first6=Estatira |last6=Sepehr |first7=Daniel R. |last7=Doerge |first8=Barbara W. |last8=Kemppainen |first9=Edward E. |last9=Morrison |first10=Benson T. |last10=Akingbemi |title=Testicular Development in Male Rats Is Sensitive to a Soy-Based Diet in the Neonatal Period |journal=Biology of reproduction |year=2014 |volume=90 |issue=2 |pages=1-12 |doi=10.1095/biolreprod.113.113787}}</ref> === Alergija === Alergija na sojo spada pod pogostosti v isti rang kot mleko, jajca, arašidi, drevesni oreški in lupinarji. Diagnoza pri otrocih poteka z opisov simptomov in kožnimi ter krvnimi testi. Ker je bilo kontroliranih poskusov glede alergije malo, je težko zaključiti karkoli o prevalenci v splošni populaciji.<ref>{{cite journal|last=Cantani|first=A.|author2=Lucenti P.|date=August 1997|title=Natural History of Soy Allergy and/or Intolerance in Children, and Clinical Use of Soy-protein Formulas|journal=Pediatric Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=Wiley Online Library|volume=8|issue=2|pages=59–74|doi=10.1111/j.1399-3038.1997.tb00146.x|pmid=9617775}}</ref> Alergija navadno povzroča oteklino, koprivarico, redko pa tudi anafilaktičen šok. Vzrok alergije so najverjetneje sojini proteini, a v veliko manjši meri kot proteini arašidov in lupinarjev.<ref>{{cite journal|last=Cordle|first=C. T.|date=May 2004|title=Soy Protein Allergy: Incidence and Relative Severity|journal=Journal of Nutrition|publisher=The American Society for Nutritional Sciences|volume=134|issue=5|pages=1213S–1219S|pmid=15113974}}</ref> Pozitivni test pokaže, da je imunski sistem proizvedel protitelesa IgE. Soja lahko sproži simptome netolerance, česar alergijski test ne pokaže. Otrok s simptomi navadno bruha in ima diarejo. Pri starejših otrocih je lahko diareja krvava, pojavi se anemija, izguba teže. V mladih otrocih pogosto izzveni.<ref>{{cite journal|last=Sampson|first=H. A.|date=May 1999|title=Food Allergy, Part 1: Immunopathogenesis and Clinical Disorders|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-allergy-and-clinical-immunology_1999-05_103_5/page/717|journal=The Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=American Academy of Allergy|volume=103|issue=5|pages=717–728|doi=10.1016/S0091-6749(99)70411-2|pmid=10329801}}</ref> ==Reference== {{refsez|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Glycine max}} {{Wikislovar|soja|Soja}} * [http://www.zmag.org/content/showartide.efm?SectionID=42&ItemID=10628 Opis problemov, ki jih povzroča pridelava GSO-soje v Argentini]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Metuljnice]] [[Kategorija:Biogoriva]] [[Kategorija:Genetsko spremenjeni organizmi]] [[Kategorija:Predivnice]] [[Kategorija:Užitne rastline]] {{normativna kontrola}} fkgonuzziysq2nmz4tuks1obv06i0dl 6690479 6690473 2026-06-16T19:41:12Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Navadna soja]] na [[Soja]] prek preusmeritve: do nadaljnjega 6664906 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Soja | image = Soybean.USDA.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnica) | ordo = [[Fabales]] (stročnice) | familia = [[Fabaceae]] (metuljnice) | subfamilia = [[Faboideae]] | genus = ''[[Glycine]]'' | species = '''''G. max''''' | binomial = ''Glycine max'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) [[Elmer Drew Merrill|Merr.]] }} '''Soja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|latinsko ime]] '''''Glycine max''''') je [[stročnica]], ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega [[Seme|semena]] z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo. Obstajajo razne [[Vrsta (biologija)|vrste]] soje, ki se med seboj močno razlikujejo in to ne samo po [[oblika|obliki]] [[zrno|zrna]], [[barva|barvi]] in [[okus]]u, pač pa tudi po [[kemija|kemični]] sestavi. Soja vsebuje zelo velik odstotek [[mast|maščob]] - povprečno 19 % in [[beljakovina|beljakovin]] - povprečno 37 % ter pomembne količine [[vitamin]]ov A in B skupine. Soja se v [[prehrana|prehrani]] uporablja podobno kot druge [[stročnica|stročnice]], vendar njen [[okus]] in [[vonj]] večini [[človek|ljudem]] ni prijeten, zato jo uporabljajo v [[industrija|industriji prehrane]] predelano kot: * [[sojino mleko]], * [[sojin sir]] (bolj znan kot ''tofu''), * [[sojina moka]], * [[sojino olje]], * [[sojina omaka]] * [[sojini briketi]] Razmaščeni fižol je poceni vir beljakovin v krmi. Sojini proizvodi so sestavine mnogih nadomestil za meso in mlečne izdelke.<ref name="Riaz2006">{{navedi knjigo|last=Riaz|first=Mian N.|title=Soy Applications in Food|publisher=[[CRC Press]]|location=Boca Raton, FL|year=2006|isbn=0-8493-2981-7}}</ref> Vsebuje pomembne količine [[Fitična kislina|fitične kisline]], mineralov in vitaminov B. Sojino olje se uporablja v prehrani in industriji. Tradicionalni nefermentirani izdelek je sojino mleko, iz katerega izdelujejo [[tofu]] in tofujevo kožico. Fermentirani izdelki so [[sojino olje]]/[[Sojina omaka|omako]], fermentirana fižolova pasta, ''[[natto]]'' in ''tempeh''. Glavne proizvajalke soje so [[Združene države Amerike]] (32%), [[Brazilija]] (32%) in [[Argentina]] (18%). == Taksonomska razvrstitev == Različne sorte soje se uporabljajo za mnoge namene. Rod ''Glicin'' ''Willd''. je razdeljen v dva podroda, ''Glicina'' in ''Soja''. Podrod ''Soja'' vključuje kultivirano sojo (''Glycine max'') in divjo sojo (''Glycine soja''), ki uspeva divje na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in Rusiji. Obe vrsti sta enoletnici.<ref>{{navedi knjigo|first1=Ram J.|last1=Singh|first2=Randall L.|last2=Nelson|first3=Gyuhwa|last3=Chung|title=Genetic Resources, Chromosome Engineering, and Crop Improvement: Oilseed Crops, Volume 4|publisher=Taylor & Francis|location=London|date=November 2, 2006|page=15|url=https://books.google.com/?id=lQ9bcjETlrIC&lpg=PA15&pg=PA15|isbn=978-0-8493-3639-3}}</ref> Podrod ''Glycine'' vsebuje 25 trajnic, ki uspevajo od Avstralije do Afrike.<ref>{{cite conference|first=Theodore|last=Hymowitz|editor-first=J.B.|editor-last=Sinclair|editor2-first=G.L.|editor2-last=Hartman|title=Evaluation of Wild Perennial Glycine Species and Crosses For Resistance to Phakopsora|book-title=Proceedings of the Soybean Rust Workshop|pages=33–37|publisher=National Soybean Research Laboratory|date=August 9, 1995|location=Urbana, IL|accessdate=}}</ref><ref>{{cite journal|doi=10.2307/2443241|first1=C. A.|last1=Newell|first2=T.|last2=Hymowitz|title=Hybridization in the Genus Glycine Subgenus Glycine Willd. (Leguminosae, Papilionoideae)|journal=American Journal of Botany|volume=70|issue=3|pages=334–348|date=March 1983|publisher=Botanical Society of America|jstor=2443241}}</ref><ref>Heuzé V., Tran G., Giger-Reverdin S., Lebas F., 2015. Perennial soybean (Neonotonia wightii). Feedipedia, a programme by INRA, CIRAD, AFZ and FAO. https://www.feedipedia.org/node/293 Last updated on September 30, 2015, 15:09</ref><ref>{{navedi splet|url=http://plants.jstor.org/taxon/jstor/Neonotonia.wightii|title=Neonotonia wightii in Global Plants on JSTOR}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tropicalforages.info/key/Forages/Media/Html/Neonotonia_wightii.htm|title=Factsheet – Neonotonia wightii|work=tropicalforages.info}}</ref> Kot drugim rastlinam z dolgo zgodovino vzgoje ne moremo več z zagotovostjo slediti izvoru.<ref>{{navedi knjigo|author1=Shekhar, Hossain|author2=Uddin, Howlader|author3=Zakir Hossain|author4=Kabir, Yearul|title=Exploring the Nutrition and Health Benefits of Functional Foods|date=July 22, 2016|publisher=IGI Global|page=223|url=https://books.google.com/books?id=H2m_DAAAQBAJ&pg=PA223|accessdate=22 November 2017}}</ref> Gre za kulturo z velikim številom kultivarjev.<ref>{{cite journal|author1=Ghulam Raza|author2=Mohan B. Singh|author3=Prem L. Bhalla|editor1-last=Atanassov|editor1-first=Atanas|title=In Vitro Plant Regeneration from Commercial Cultivars of Soybean|journal=Biomed Research International |year=2017 |pmc=5485301 |doi=10.1155/2017/7379693}}</ref> == Opis == Kot pri večini rastlin sledimo rasti soji preko specifičnih morfoloških značilnosti med rastjo. === Kalitev === Prva faza rasti rasti je [[kalitev]], ki postane očitna s pojavom koreničice.<ref name="MP197Chapter2">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2014|chapter=Chapter 2|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter2.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|pages=1–8|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=21 February 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref> Gre za prvo fazo rasti [[Korenina|korenine]], do katere pride po 48 ur v idealnih pogojih rasti. Prva fotosintetska struktura je [[klični list]], ki se pojavi iz zemlje. Klični list deluje kot vir hranil v prvih 7-10 dneh življenja rastline.[[Slika:Glycine max 003.JPG|sličica|220x220_pik|Sojin fižolast sadež|levo]] === Zorenje === Prvi pravi listi razvijejo kot par enojnih rezil. Po prvem paru se razvijejo sestavljeni listi s tremi rezili. Vsak tridelni list ima tri do štiri lističe, dolge 6-15 cm, široke pa 2-7 cm. Pod idealnimi pogoji se rast stebla nadaljuje, pri čemer zraste iz stebla vsake 4 dni nova grča. Pred cvetenjem zrastejo korenine 1,9 cm na dan. Če so prisotne bakterije za fiksacijo dušika, se grče na koreninah razvijejo zelo hitro. Pojav novih grč se nadaljuje 8 tednov, dokler ga ne stabilizira [[Simbioza|sožitje]] z bakterijami. Končne značilnosti rastline so različne, odvisne od genetike, kakovosti zemlje in podnebja; po navadi so visoke 51-127 cm<ref name="MP197Chapter19">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2000|chapter=Chapter 19: Soybean Facts|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter19.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|page=1|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=5 September 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref>, korenine pa segajo od 76-152 cm v globino.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bennett|first1=J. Michael|last2=Rhetoric|first2=Emeritus|last3=Hicks|first3=Dale R.|last4=Naeve|first4=Seth L.|last5=Bennett|first5=Nancy Bush|title=The Minnesota Soybean Field Book|date=2014|publisher=University of Minnesota Extension|location=St Paul, MN|page=33|url=http://www.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|accessdate=16 September 2016|archive-date=2013-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930151502/http://www1.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Soybean flowers.png|sličica|220x220_pik|Majhni vijoličasti cvet soje|levo]] === Cvetenje === [[Slika:Soybean soyabean fruits.jpg|sličica|391x391_pik|Zrela soja]] Cvetenje se pogosto začne, ko postanejo dnevi krajši od 12,8 ur. Razne vrste pa se različno odzivajo na spreminjanje dolžine dneva.<ref>{{navedi knjigo|last1=Shurtleff|first1=William|last2=Aoyagi|first2=Akiko|title=History of Soybeans and Soyfoods in Sweden, Norway, Denmark and Finland (1735-2015): Extensively Annotated Bibliography and Sourcebook|date=2015|publisher=Soyinfo Center|location=Lafayette, CA|isbn=9781928914808|page=490|url=https://books.google.com/books?id=0gtpCgAAQBAJ&pg=PA490#v=onepage&q&f=false}}</ref> Soja razvije neopazne [[Cvet|cvetove]], ki izvirajo iz sredine [[Rastlinski list|lista]] in so bele, vijolične ali rožnate barve. Rast novih grč se lahko ustavi ob začetku cvetenja, odvisno od vrste. Vrste, pri katerih se rast novih grč nadaljuje, so bolj primerne za območja z dolgo rastno sezono. Soja pogosto spusti svoje liste preden dozorijo [[Seme|semena]]. [[Sadež]] je dlakav strok, ki raste v klastru treh do petih. Dolg je 3-8 cm z 2-4 semeni s premerom 5-11 mm. Pojavljajo se v raznolikih oblikah in barvah (črna, rjava, rumena in zelena). Tudi dvobarvna in barvita so pogosta. === Odpornost semen === Ovojnica zrelega fižola je trda, odporna na vodo in ščiti klični list ter strebelce pred poškodbami. Če ni razpokana, seme ne vzkali. Brazgotini na ovojnici pravimo hilus. Na eni stani je mikropil, skozi katerega lahko seme absorbira vodo. Semena, polna beljakovin, se lahko posušijo, a po oživijo po ponovni absorpciji vode. Raziskovalci so našli veliko topnih ogljikovih hidratov, ki varujejo viabilnost celic semena.<ref>{{cite journal|pages=225–30|doi=10.1104/pp.100.1.225|title=Maturation Proteins and Sugars in Desiccation Tolerance of Developing Soybean Seeds|url=https://archive.org/details/sim_plant-physiology_1992-09_100_1/page/225|year=1992|last1=Blackman|first1=S. A.|last2=Obendorf|first2=R. L.|last3=Leopold|first3=A. C.|journal=Plant Physiology|volume=100|pmid=16652951|issue=1|publisher=American Society of Plant Biologists|pmc=1075542}}</ref> Podelili so mu veliko patentov za tehnike zaščite bioloških membran in proteinov v suhem stanju. == Sojine beljakovine == [[Slika:Graded Seed.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina semena]] [[Slika:Soybeanvarieties.jpg|sličica|331x331_pik|Raznolike vrste soje za mnoge uporabe]]Vse semenke, razen družina trave/žitarice, vsebujejo globulinske proteine za shrambo, podobne sojinim proteinom vicilinu (7S) in leguminu (11S). [[Oves]] in [[riž]] sta edini izjemi, saj vsebujeta te proteine.<ref name="Seed Proteins 1999">Seed Proteins; Peter R. Shewery and Rod Casey (Eds) 1999. Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, The Netherlands</ref> [[Kakav]] vsebuje protein globulin 7S, ki prispeva k okusu in aromi kakava in [[Čokolada|čokolade]]<ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|title=Subunit structure of the vicilin-like globular storage...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707233616/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|title=Cocoa-specific aroma precursors are generated by proteolytic...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707234934/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-31 |archive-date=2012-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120324131437/http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |url-status=dead }}</ref>, [[kava]] pa globulin 11S, odgovoren za okus in aromo kave.<ref>{{cite journal|url=https://dx.doi.org/10.1021/jf801734m|title=Comparative Proteomical Analysis of Zygotic Embryo and Endosperm from Coffea arabica Seeds|first1=Lívia L.|last1=Koshino|first2=Clarissa P.|last2=Gomes|first3=Luciano P.|last3=Silva|first4=Mirian T. S.|last4=Eira|first5=Carlos|last5=Bloch Jr.|first6=Octávio L.|last6=Franco|first7=Ângela|last7=Mehta|date=November 26, 2008|publisher=|journal=J. Agric. Food Chem.|volume=56|issue=22|pages=10922–10926|via=ACS Publications|doi=10.1021/jf801734m}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|title=Archived copy|accessdate=2013-08-24|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203144038/http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|archivedate=December 3, 2013|df=mdy-all}}</ref> Beljakovini vicilin in legumin spadata k super-družini kupinov, veliki družini funkcijsko raznolikih proteinov s skupnim izvorom, ki ji sledimo od [[Bakterije|bakterij]] k [[Evkarionti|evkariontom]], vključno z živalmi in višjimi rastlinami.<ref>{{cite journal|url=https://link.springer.com/article/10.1134%2FS0026893311030162|title=Evolution of seed storage globulins and cupin superfamily|doi=10.1134/S0026893311030162|volume=45|journal=Molecular Biology|pages=529–535}}</ref> 2S albumini sestavljajo veliko družino homolognih shrambenih proteinov, prisotnih v mnogih [[Dvokaličnice|dvokaličnicah]] in nekaterih [[Enokaličnice|enokaličnicah]], ne pa v travah.<ref name="ReferenceA">{{cite journal|last1=Youle|first1=RJ|last2=Huang|first2=AHC|year=1981|title=Occurrence of low molecular weight and high cysteine containing albumin storage proteins in oilseed of diverse species|url=|journal=Am J Botany|volume=68|issue=|pages=44–48|doi=10.2307/2442990}}</ref> Soja vsebuje majhen, a pomemben protein 2S.<ref>{{cite journal|pmc=2570561|pmid=18949071|doi=10.2174/1874091X00802010016|volume=2|title=2S Albumin Storage Proteins: What Makes them Food Allergens?|year=2008|journal=Open Biochem J|pages=16–28|last1=Moreno|first1=FJ|last2=Clemente|first2=A}}</ref><ref name="autogenerated1">{{cite journal | last=Seber | first=Lauren E. | last2=Barnett | first2=Brian W. | last3=McConnell | first3=Elizabeth J. | last4=Hume | first4=Steven D. | last5=Cai | first5=Jian | last6=Boles | first6=Kati | last7=Davis | first7=Keith R. | editor-last=Antopolsky | editor-first=Maxim | title=Scalable Purification and Characterization of the Anticancer Lunasin Peptide from Soybean | journal=PLoS ONE | volume=7 | issue=4 | date=2012-04-13 | doi=10.1371/journal.pone.0035409 | page=e35409}}</ref><ref>http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202153946.htm</ref> 2S albumini so združeni v prolaminsko super-družino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|title=AllFam – AllFam Allergen Family Factsheet|work=meduniwien.ac.at|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304045912/http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|archivedate=March 4, 2016|df=mdy-all}}</ref> Drugi alergeni proteini v tej super-družini so nespecifični rastlinski proteini lipidnega transporta, inhibitorji alfa-amilaze, inhibitorji tripsina in prolaminski hrambeni proteini v travah in žitaricah. Arašidi vsebujejo 20% 2S albuminov, 6% 7S globulinov in 74% 11S. Albumin 2S in globulin 7S sta odgovorna za relativno nizko vsebnost lizina v arašidih v primerjavi s proteini soje. == Gojenje == Soja je pomembna za cel svet, saj vsebuje veliko olja in proteinov. V ZDA olje ekstrahirajo s heksanom, razmaščena soja je nato krma za živino na industrijskem nivoju. Produkti iz soje so prisotni v mnogih procesiranih živilih. Med drugo svetovno vojno je postala pomembna v Evropi in Severni Ameriki kot nadomestek za drugo proteinsko hrano in vir olja. Med vojno so jo uporabljali kot gnojilo. === Pogoji za rast === Vzgoja je uspešna v podnebjih z vročimi poletji z optimumom pri 20-30 °C. Temperature pod 20 in nad 40 °C bistveno zavirajo rast. Najuspešneje raste na aluvialnih tleh z visoko vsebnostjo organske snovi. Kot večina fižolnic vzpostavi simbiozo z dušik fiksirajočimi bakterijami ''Bradyrhizobium japonicum''. Sodobna soja doseže višino okoli enega metra v 80-120 dneh od sejanja do žetve. === Okoljska in zdravstvena vprašanja === [[Slika:Sembrado de soja en argentina.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina polja v Argentini]] Okoljske organizacije poročajo, da je kultivacija soje privedla do uničenja velikih površin amazonskega deževnega gozda, deforestacijo pa naj bi še naprej spodbujali.<ref>{{cite journal|last1=Fargione|first1=Joseph|last2=Hill|first2=Jason|last3=Tilman|first3=David|last4=Polasky|first4=Stephen|last5=Hawthorne|first5=Peter|title=Land Clearing and the Biofuel Carbon Debt|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-02-29_319_5867/page/1234|journal=Science|volume=319|issue=5867|pages=1235–1238|date=February 2008|doi=10.1126/science.1152747|pmid=18258862|bibcode=2008Sci...319.1235F}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8516931.stm|publisher=BBC News|title=Big Business Leaves Big Forest Footprints|date=February 16, 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2015/10/11/opinion/sunday/deforestation-and-drought.html|title=Deforestation and Drought|date=October 11, 2015|work=The New York Times}}</ref> Ameriških znanstvenik za prst Andrew McClung je prvi pokazal potencial brazilske zemlje, kar mu je prinselo svetovno nagrado za prehrano leta 2006.<ref>{{navedi novice|first=Susan|last=Lang|title=Cornell Alumnus Andrew Colin McClung Reaps 2006 World Food Prize|url=http://www.news.cornell.edu/stories/June06/World.Food.prize.ssl.html|work=Chronicle Online|publisher=Cornell University|date=June 21, 2006|accessdate=February 18, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|title=The Cerrado: Brazil's Other Biodiverse Region Loses Ground|date=April 14, 2011|last=Pearce|first=Fred|publisher=Yale University|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2016-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160913030125/http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|url-status=dead}}</ref> Vseeno pa so naleteli na težave zaradi kratkih dnevov in pomanjkanja letnih časov, zato so morali najprej razviti "tropsko sojo", ki bi cvetela kasneje, da ima rastlina več čast za zorenje. Po več letih vzgoje je to uspelo veji brazilskega ministrstva za kmetijstvo.<ref name="vqronline.org">{{navedi splet|url=http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|title=Soy in the Amazon - VQR Online|publisher=vqronline.org|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016104750/http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|url-status=dead}}</ref> Človeško blato iz čistilnih naprav je lahko gnojilo za sojo, a lahko vsebuje povišano koncentracijo kovin.<ref>{{cite journal|title=Molybdenum Uptake by Forage Crops Grown on Sewage Sludge-Amended Soils in the Field and Greenhouse|url=http://soilandwater.bee.cornell.edu/publications/McBrideJEQ00.pdf|format=PDF|publisher=Cornell University|journal=Journal of Environmental Quality|date=May–June 2000|volume=29|issue=3|last1=McBride|first1=M. B.|last2=Richards|first2=B. K.|last3=Steenhuis|first3=T.|last4=Spiers|first4=G.|pages=848–854|doi=10.2134/jeq2000.00472425002900030021x}}</ref><ref>{{cite journal|title=Residual Effects of Sewage Sludge on Soybean: II. Accumulation of Soil and Symbiotically Fixed Nitrogen|url=https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|format=PDF|publisher=Soil Science Society of America|journal=Journal of Environmental Quality|date=December 9, 1985|volume=16|issue=2|last1=Heckman|first1=J. R.|last2=Angle|first2=J. S.|last3=Chaney|first3=R. L.|pages=118–124|doi=10.2134/jeq1987.00472425001600020005x|access-date=2018-01-31|archive-date=2012-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103080014/https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|url-status=dead}}</ref> === Škodljivci === Soja je občutljiva na razne škodljivce, med njimi bakterije, glivične okužbe, virusne bolezni in parazite.<ref>Herbert, Ames, Cathy Hull, and Eric Day. "Corn Earworm Biology and Management in Soybeans." Virginia Cooperative Extension, Virginia State University (2009).</ref> ==Zgodovina== "Soja" izvira iz popačenja kitajske in/ali japonske besede za sojino olje (kitajsko 豉油 ''chǐyóu'', japonsko 醤油 ''šoju''). Soja je bila bistvena poljščina v vzhodni Aziji pred zapisano zdogovino.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2013. History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013). Lafayette, California. 950 pp.</ref> Dokazi o vzgoji soje segajo med leta 7000-6600 pr. n. št. na Kitajskem, med leta 5000-3000 pr. n. št. na Japonskem in okoli 1000 pr. n. št. v Koreji.<ref>{{cite journal|last1=Lee|first1=Gyoung-Ah|last2=Crawford|first2=Gary W.|last3=Liu|first3=Li|last4=Sasaki|first4=Yuka|last5=Chen|first5=Xuexiang|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLoS ONE|date=November 4, 2011|volume=6|issue=11|url=http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0026720|accessdate=2 August 2015|doi=10.1371/journal.pone.0026720|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558}}</ref> Pred fermentiranimi izdelki je bila soja sveta zaradi blagodejnih vplivov pri [[Kolobarjenje|kolobarjenju]]. Sojo so v 13. stoletju predstavili na Javo in Malajski polotok. V 17. stoletju so z njo po Aziji že trgovali evropski trgovci (Portugalci, Španci in Nizozemci) in verjetno dosegli indijski kontinent. V 18. stoletju so jih uvedli v Ameriki in Evropi. V Afriko je prišla konec 19. stoletja iz Kitajske preko Egipta (1857), zdaj pa je razširjena po vsej celini. Postala je pomembna poljščina v Združenih državah Amerike, Braziliji, Argentini, Indiji in na Kitajskem. === Azija === Najbližji živeči sorodnik soje je ''Glycine soja'', fižolnica iz osrednje Kitajske.<ref name="britannica">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/557184/soybean|title=Soybean|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Po starodavnem kitajskem mitu jo je leta 2853 pr. n. št. legendarni kitajski cesar Shennong proglasil za eno od petih svetih rastlin (poleg riža, pšenice, ježmena in prosa).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soya.be/history-of-soybeans.php|title=History of Soybeans|publisher=Soya – Information about Soy and Soya Products|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Gojenje soje se je po arheoloških dokazih odvijalo dolgo časa na današnjem Japonskem, v severni Kitajski in Koreji. Izvor gojenja soje je stvar debat. Zgodnje kitajske kronike omenjajo sojo kot darilo iz Mandžurije in Korejskega polotoka.<ref name="Britannica Educational Publishing p. 48">The History of Agriculture By Britannica Educational Publishing, p. 48</ref> Nedavna raziskava kaže na sejanje divje soje pred letom 5000 pr. n. št. na mnogih krajih po vzhodni Aziji.<ref name="PLOSONE">{{cite journal|url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0026720|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLOS ONE|accessdate=April 1, 2013|doi=10.1371/journal.pone.0026720|volume=6|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558|last1=Lee|first1=GA|last2=Crawford|first2=GW|last3=Liu|first3=L|last4=Sasaki|first4=Y|last5=Chen|first5=X}}</ref> Nekateri strokovnjaki predlagajo datum 3500 pr. n. št.<ref name="Siddiqi">{{navedi knjigo|title=Tylenchida: Parasites of Plants and Insects|year=2000|url=https://archive.org/details/tylenchidaparasi0000sidd|publisher=New York: CABI Pub. 389. p. (2001)|last=Siddiqi|first=Mohammad Rafiq}}</ref> Najstarejše vrste, ki spominjajo na današnje po obliki in velikosti, so našli na arheoloških najdbiščih v Koreji iz okoli 1000 pr. n. št. Ogljično datiranje je določilo, da so v obdobju Mumun sojo gojili za prehrano.<ref name="stark">{{navedi knjigo|last=Stark|first=Miriam T.|title=Archaeology of Asia (Blackwell Studies in Global Archaeology)|publisher=Wiley-Blackwell|location=Hoboken, NJ|year=2005|url=https://books.google.com/books?id=PoDFdOstSNwC&pg=PA81#v=onepage&q&f=false|page=81|isbn=1-4051-0213-6|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja se pojavi na Japonskem v [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] pred 5000 leti in je bistveno višja od divjih vrst.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2012. History of Soybeans and Soyfoods in Japan. Lafayette, California. 3,337 pp. (11,505 references, 445 photos and illustrations. Free online)</ref> Soja postane pomembna v [[Dinastija Zhou|dinastiji Zhou]] (1046-256 pr. n. št.) na Kitajskem, a ni jasno, kako se je vključila v kulturo. Pred [[Dinastija Han|dinastijo Han]] se na jugu Kitajske ni pojavljala. Od 1. stoletja do 15. in 16. stoletja se je razširila na jug in jugovzhod Azije, predvsem preko trgovine po kopnem in morju. Prvi japonski zapis je v kroniki ''[[Kodžiki]]'', dokončani leta 712. Mnogi ljudje so trdili, da so v Aziji uporabljali samo fermentirano sojo in izdelke iz nje, saj fermentacija niža nivo fitoestrogenov v rastlini. Izraz sojino mleko pa je vseeno v uporabi vsaj od leta 82<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/soymilk1.php|title=History of Soymilk and Dairy-like Soymilk Products|publisher=Soy Info Center|year=2007|accessdate=February 18, 2012}}</ref>, tofu od leta 220.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/chronologies_of_soyfoods-tofu.php|title=Chronology of Tofu Worldwide 965 A.D. to 1929|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja je na Javi omenjena kot ''kadêlê''<ref>{{navedi splet|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/indonesian-english/kedelai|title=kedelai translate Indonesian to English: Cambridge Dictionary|website=dictionary.cambridge.org|language=en|access-date=2018-01-21}}</ref> v rokopisu Sri Tanjung iz 12. do 13. stoletja.<ref name="Historia">{{navedi splet|title=Sejarah Tempe|author=Hendri F. Isnaeni|date=9 July 2014|publisher=Historia|url=http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|language=indonezijščina|accessdate=21 January 2018|archive-date=2018-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180327002807/http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|url-status=dead}}</ref> V 13. stoletju je že prispela in se gojila v Indoneziji, a se je to verjetno zgodilo veliko prej, saj je bila trgovina z južno Kitajsko živahna.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/139|title=History of Soybeans and Soyfoods in Southeast Asia (1770–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-30-3|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Prva omemba fermentirane sojine torte ''tempeha'' na Javi je v rokopisu Serat Centhini iz leta 1815.<ref>''The Book of Tempeh'', 2nd ed., by W. Shurtleff and A. Aoyagi (2001, Ten Speed Press, p. 145)</ref> Do začetka 17. stoletja se je sojino olje razširilo z juga Japonske po regiji preko [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]. Soja je na jug Azije verjetno prispela iz južne Kitajske in se premikala proti jugozahodu na sever [[Indija|indijskega kontinenta]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/140|title=History of Soybeans and Soyfoods in South Asia / Indian Subcontinent (1656–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-31-0|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> === Evropa === Leta 1603 je jezuitski duhovnik v Nagasakiju sestavili znan japonsko-portugalski slovar (prvi v evropskem jeziku), ki je vseboval 20 besed, povezanih s sojo. Španski trgovci so preko trgovine spoznali sojo in izdelke iz soje vsaj v 17. stoletju, šele v 19. stoletju pa so jo skušali gojiti. Leta 1880 je prvič uspela v botaničnih vrtovih Coimbra na Portugalskem. Okoli 1910 so jo uspeli kultivirati tudi v Španiji, vzhodno od [[Sevilja|Sevilje]]. V Italiji so jo prvič kultiviral do 1760 v Turinu, do 1780 pa je bila že vsaj v treh botaničnih vrtovih. Leta 1935 so jo predstavili v Grčijo. V Franciji so jo prvič kultivirali leta 1779, ključna za uvedbo pa sta bila Društvo za aklimatizacijo in Li Yu-ying, ki je ustanovil tovarno za tofu, kjer so proizvajali prvo komercialno hrano iz soje. Leta 1873 se je pojavila v srednji Evropi. Priročnik za Hitlerjevo mladino iz 30. let je imenoval sojo "nacistični fižol" kot alternativa mesu.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/history/world-war-two/9859294/Hitlers-food-taster-speaks-of-Fuhrers-vegetarian-diet.html|title=Hitler's food taster speaks of Führer's vegetarian diet|newspaper=telegraph.co.uk}}</ref> === Severna Amerika === Soja je prišla v Severno Ameriko s Kitajske leta 1765. Prinesla sta jo Samuel Bowen in James Flint, prvi Anglež, ki so mu doolili, da se nauči kitajsko.<ref>{{navedi knjigo|title=An Anxious Pursuit: Agricultural Innovation and Modernity in the Lower South, 1730–1815|url=https://books.google.com/books?id=_I0_gkKKMM8C&pg=PA147#v=onepage&q&f=false|last1=Chaplin|first1=J. E.|year=1996|ISBN=978-0-8078-4613-1|publisher=University of North Carolina Press|page=147}}</ref> Bowen je gojil sojo blizu Savannah v Georgii in prodajal sojino olje v Anglijo.<ref name="Coastalfields Press">{{navedi knjigo|title=Eat Your Food! Gastronomical Glory from Garden to Gut: A Coastalfields Cookbook, Nutrition Textbook, Farming Manual and Sports Manual|url=https://books.google.com/books?id=BtZ2oNGyv6AC&pg=PR2|accessdate=4 May 2013|date=April 2007|publisher=Coastalfields Press|isbn=978-0-9785944-8-0}}</ref> Naslednjih 155 let so jo gojili večinoma za krmo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|title=NSRL : About Soy|date=November 22, 2003|publisher=|url-status=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031122134643/http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|archivedate=November 22, 2003|df=}}</ref> Šele Lafayette Mendel in Thomas Burr Osborne (kemik) sta pokazala, da se hranilna vrednost soje zviša po kuhanju, povišanju vlage ali z vročino, zato je počasi postajala človeška hrana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|title=The Kunitz Soybean Variety|work=uiuc.edu|accessdate=2018-01-31|archive-date=2018-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180220194714/http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|title=Scientists create new low-allergen soybean|work=illinois.edu|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150605195117/http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|archivedate=June 5, 2015|df=mdy-all}}</ref> William Morse velja za očeta sodobnega gojenja soje v ZDA. Leta 1910 jo je pretvoril v enega najbolj hranilnih proizvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/morse_and_piper.php|title=William J. Morse and Charles V. Piper|work=soyinfocenter.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/147|title=William J. Morse – History of His Work with Soybeans and Soyfoods (1884–1959) – SoyInfo Center|work=soyinfocenter.com|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150430021435/http://www.soyinfocenter.com/books/147|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books/about/The_Soybean.html?id=MzJ9nQEACAAJ|title=The Soybean|work=google.com}}</ref> Pred letom 1920 je bila soja samo vir olja, krme in industrijskih proizvodov, po prvi svetovni vojni pa je postala pomembnejša. Po sušah so lahko z njo obogatili zemljo. Ford je uporabil sojino olje za barvanje avtomobilov<ref name="Schwarcz">{{navedi knjigo|author=Joe Schwarcz|title=The Fly in the Ointment: 63 Fascinating Commentaries on the Science of Everyday Life|url=https://books.google.com/books?id=rmIbClRzfeoC&pg=PA193|accessdate=4 May 2013|year=2004|publisher=ECW Press|isbn=978-1-55022-621-8|page=193}}</ref>, pa tudi kot tekočino za amortizerje. Sodelovanje med industrijo in kmetijstvom je bilo na vrhuncu. Kemik Robert Boyer je leta 1931 izdelal umetno svilo, iz vlaken proteinov pa so izdelovali tudi tkanino Azlon za plašče, klobuke in površnike. Ford je spodbujal uporabo soje, na primer za dele avtomobila iz plastike na osnovi soje. V vsakem njegovem avtomobilu so uporabili kar 2 bušela soje.<ref>{{navedi splet|title=Tables for Weights and Measurement: Crops – Table 1 Weights per bushel|url=http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|publisher=University of Missouri|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2010-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20100221062126/http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|url-status=dead}}</ref> Komercializiral je prvo sojino mleko, sladoled in nadev. Plastika je nastala z dodatkom sojine moke v fenol-formaldehidno plastiko.<ref>{{navedi splet|title=Henry Ford's Eco-Friendly Automobile|publisher=Harbay|url=http://www.harbay.net/henryford.html|accessdate=February 18, 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120225130049/http://www.harbay.net/henryford.html|archivedate=February 25, 2012|df=mdy-all}}</ref> Leta 1941 so izdelali prototip vozila iz takšne plastike, imenovanega "sojin avto".<ref>{{navedi splet|url=http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|title=Soybean Car|publisher=The Henry Ford|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2012-09-19|archive-url=https://archive.today/20120919062130/http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|url-status=dead}}</ref> === Južna Amerika === Soja je prispela v Argentino leta 1882.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.soyinfocenter.com/books/132|title=History of Soybeans and Soyfoods in South America (1882–2009)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-23-5|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Andrew McClung je v petdesetih letih 20. stoletja pokazal, da bo na zemlji regije Cerrado v Braziliji soja rasla.<ref>{{navedi splet|url=http://www.news.cornell.edu/stories/2006/06/cornellian-reaps-2006-world-food-prize|title=Cornell alumnus Andrew Colin McClung reaps 2006 World Food Prize - Cornell Chronicle|publisher=news.cornell.edu}}</ref> Deforestacija zaradi pridobivanja površin je prišla kasneje. == Uporaba == === Tofu in sojina omaka === [[Slika:TofuWithSoySauceAndCarrot.jpg|sličica|219x219_pik|''Tofu'' ali [[sojin sir]] s sojino omako]] Soja je med stročnicami najbolj spoštovana zaradi visoke vsebnosti beljakovin (38-45 %) in olj (20 %). Približno 85 % soje procesirajo v olje in prehranske izdelke, preostalo pa se procesira drugače ali pa zaužije cela.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|title=Soy Facts|publisher=Soyatech|accessdate=Jan 24, 2017|archive-date=2017-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170112075924/http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|url-status=dead}}</ref> === Sojino olje === Sojino seme vsebuje 18-19% olja. Za pridobivanje olja seme razpokajo, prilagodi se vlažnost, zrola se jih v kosme,olje pa eksrahira s heksanom. Olje prečistijo in zmešajo za različne uporabe, včasih tudi hidrogenirajo. Sojino olje, tako tekoče kot hidrogenirano, se izvaža kot rastlinsko olje ali pa uporablja za proizvodnjo procesirane hrane. === Sojin zdrob === Sojin zdrob je ostanek po odstranitvi maščob z vsebnostjo beljakovin 50%. 97% zdroba se uporablja kot krma in hrana za pse.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Livestock's long shadow: environmental issues and options|url=http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.HTM|website=www.fao.org|access-date=2016-01-15}}</ref><ref name="Lusas">{{cite journal|first=Edmund W.|last=Lusas|first2=Mian N.|last2=Riaz|year=1995|url=http://jn.nutrition.org/content/125/3_Suppl/573S.full.pdf|format=PDF|title=Soy Protein Products: Processing and Use|journal=Journal of Nutrition|issue=125|pages=573S–580S}}</ref> [[Slika:Tempeh 003.jpg|levo|sličica|191x191_pik|''Tempeh'', pogača iz fermentirane soje]] === Hrane za človeško uživanje === Pogosti sojini izdelki za človeško uživanje so sojino olje/omaka, sojino mleko, tofu, sojina moka, ''tempeh'', sojin lecitin in rastlinski protein. Jedo se tudi minimalno procesirani, npr. ''edamame'' (枝豆), kjer so nezrela semena prekuhana v lupini in posoljena. Na Kitajskem, Japonskem in v Koreji so sojini produkti pogosti v dieti. Tofu (豆腐 dòufu) naj bi izviral na Kitajskem, skupaj s sojino omaki in mnogimi vrstami paste za začinjanje. Japonske jedi iz soje so ''miso'' (味噌), ''natto'' (納豆), ''kinaki'' (黄粉) in ''edamame'' (枝豆), pa tudi izdelki iz tofuja, kot sta ''acuage'' in ''aburaage''. V korejski kuhinji je pogosta uporaba sojinih kalčkov (콩나물 ''kongnamul'') kot podlaga jedi ''doenjang, cheonggukjang'' in ''ganjang.'' V Vietnamu izdelujejo iz soje pasto ''tương.'' ==== Moka ==== [[Slika:JapaneseSoybeanMeat.jpg|sličica|220x220_pik|Japonsko meso iz soje]] Sojino moko delajo z praženjem soje, odstranjevanjem ovoja in mletjem. Izdelujejo jo z različno vsebnostjo maščobe. Surova moka nastane brez praženja. Moki lahko dodamo do 15% sojinega lecitina, da dobimo moko, ki ima lastnosti emulgatorja. Sojina moka vsebuje 50% beljakovin in 5% vlaknin. Bogata je s tiaminom, riboflavinom, fosforjem, kalcijem in železom,ne vsebuje glutena. Zaradi tega je vzhajan kruh gost. Sojin moka gosti omake in zmanjša absorpcijo olja med cvrenjem. Pečenje z moko daje rahlost, vlažnost, bogato barvo in fino teksturo ==== Formula za dojenčke na osnovi soje ==== Daje se jo dojenčkom, ki se jih ne doji. Uporabna je, ko je otrok alergičen na pasterizirano kravje mleko ali pa je na veganski dieti. ==== Alternativa mesu in mlečnim izdelkom ==== [[Slika:Chives Cream Sheese.jpg|levo|sličica|180x180_pik|Kremast sir na osnovi soje]] Odprt zavoj kremnega sira na osnovi soje. Sojo lahko procesiramo v proizvode s teksturo in izgledom druge hrane, kot je sojino mleko, margarina, sladoled, jogurt, sir, kremni sir, hamburgerji, sojino maslo (podobno arašidovem maslu).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|title=Soy fact sheets: soy nut butter|publisher=Soyfoods Association of North America, Washington, DC|date=2016|accessdate=1 November 2016|archive-date=2018-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180131081150/http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|url-status=dead}}</ref> ==== Nadomestek za kavo ==== Pražena in zmleta soja se uporablja kot brezkofeinski nadomestek za kavo. Po izdelavi izgleda kot kava in se lahko uporablja kot instant kava z aromo in okusom po praženi soji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=YIP-szICnhIC|title=History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013); see page 254|first1=William |last1=Shurtleff |first2=Akiko |last2=Aoyagi|publisher=Soyinfo Center|year=2013|isbn=1928914578}}</ref> ==== Drugi izdelki ==== Soja se uporablja pri izdelavi industrijskih olj, mil, kozmetike, smole, plastike, črnila, voščenk, topil in oblačil, predstavlja pa tudi 80% proizvodnje biodizla v ZDA.<ref>{{navedi splet|title=Sustainability Fact Sheet|publisher=National Biodiesel Board|date=April 2008|url=http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|format=PDF|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2008-05-28|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20080528055311/http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|url-status=dead}}</ref> ==Fiksacija dušika== Soja se v kmetijstvu pogosto uporablja v kolobarjenju za obogatitev zemlje z [[dušik]]om. Nekatere [[metuljnice]] (leguminoze), med katerimi je tudi soja, živijo v mutualistični povezavi z [[bakterija]]mi ''Rizobium''. Te bakterije na sojinih koreninah tvorijo posebne gomoljčke, kjer poteka transformacija atmosferskega dušika v [[amonijak]]<ref name="fixnit">{{navedi splet|title=The Nitrogen cycle and Nitrogen fixation|author=Jim Deacon|publisher=Institute of Cell and Molecular Biology, The University of Edinburgh|url=http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|accessdate=2017-03-27|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116214211/http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|url-status=dead}}</ref>. [[Kemijska reakcija]] transformacije je sledeča: : N<sub>2</sub> + 8 H<sup>+</sup> + 8 e<sup>−</sup> → 2 NH<sub>3</sub> + H<sub>2</sub> Zatem se amonijak pretvori v (NH<sub>4</sub><sup>+</sup>), ki ga določene rastline lahko izkoriščajo z naslednjo reakcijo: : NH<sub>3</sub> + H<sup>+</sup> → NH<sub>4</sub><sup>+</sup> Tako predelan dušik porabi rastlina, v zameno zanj pa tvori ogljikove hidrate, ki jih potrebujejo bakterije. Količina fiksiranega dušika iz zraka na leto je 50–300 kg/ha. ==Sestava sojinega zrna== {{nutritionalvalue | name=Soja, zrela semena, surova | water=8.54 g | cholesterol=0 mg | ash=4.07 g | kJ=1866 | protein=36.49 g | fat=19.94 g | satfat=2.884 g | monofat = 4.404 g | polyfat = 11.255 g | omega3fat=1.330 g | omega6fat=9.925 g | carbs=30.16 g | fiber=9.3 g | sugars=7.33 g | calcium_mg=277 | copper_mg = 1.658 | iron_mg=15.7 | magnesium_mg=280 | phosphorus_mg=704 | potassium_mg=1797 | sodium_mg=2 | manganese_mg=2.517 | zinc_mg=4.89 | vitC_mg=6.0 | thiamin_mg=0.874 | riboflavin_mg=0.87 | niacin_mg=1.623 | pantothenic_mg=0.793 | vitB6_mg=0.377 | folate_ug=375 | vitB12_ug = 0 | choline_mg=115.9 | vitA_ug=1 | vitE_mg=0.85 | vitK_ug=47 <!-- amino acids --> | tryptophan=0.591 g | threonine=1.766 g | isoleucine=1.971 g | leucine=3.309 g | lysine=2.706 g | methionine=0.547 g | cystine=0.655 g | phenylalanine=2.122 g | tyrosine=1.539 g | valine=2.029 g | arginine=3.153 g | histidine=1.097 g | alanine=1.915 g | aspartic acid=5.112 g | glutamic acid=7.874 g | glycine=1.880 g | proline=2.379 g | serine=2.357 g | right=1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4845?fgcd=&manu=&lfacet=&format=Full&count=&max=35&offset=&sort=&qlookup=16108 Link to Complete USDA Nutrient Database Entry] }}[[Beljakovine]] in [[sojino olje]] predstavljajo okoli 56% suhe teže semena soje. Soja vsebuje okoli 36% beljakovin in okoli 20% [[lipidi|maščob]]. Preostanek predstavlja 30% ogljikovih hidratov, 9% [[voda|vode]] in 5% pepela. Maso posameznega zrna predstavlja približno 8% lupine, 90% kotiledona in 2% kalček. 100 gramov (surove) soje pokrije dnevne potrebe v razmerjih: 36 % beljakovine, 37 % vlaknine, 121 % [[železo]], 120 % [[mangan]], 101 % [[fosfor]], poleg tega pa še nekaj B vitaminov (94% folne kisline). Soja vsebuje tudi veliko [[Vitamin K|vitamina K]], [[magnezij]]a, [[cink]]a in [[kalij]]a. 100 gramov soje ima 446 kalorij in 11 gramov nenasičenih maščob. Za varno uživanje v prehrani človeka mora biti soja vlažno toplotno obdelana, s čimer se uničijo inhibitorji [[tripsin]]a (inhibitorji serin proteaze). Surova soja, kot tudi nezrele zelene oblike, je strupena za vse monogastrične vrste.<ref name="Circle">{{navedi knjigo |last1=Circle |first1=Sidney J. |last2=Smith |first2=Allan H. |title=Soybeans: Chemistry and Technology |url=https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit |publisher=Avi Publishing|location=Westport, CT|year=1972|pages= [https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit/page/104 104], 163|isbn=0-87055-111-6}}</ref> V primerjavi z drugimi osnovnimi živili surova soja ni užitna, za kar je potrebno kuhanje ali kaljenje. === Beljakovine === Večina sojinih beljakovin je relativno odpornih na toploto. Zaradi te lastnosti se lahko iz soje pri visokih temperaturah pridobivajo proizvodi kot so [[tofu]], sojino mleko in sojina moka. Ameriška agencija FDA ima sojo za vir popolnih beljakovin.<ref name="FDA Claims">{{cite journal|last=Henkel|first=John|title=Soy: Health Claims for Soy Protein, Question About Other Components|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|journal=FDA Consumer|publisher=Food and Drug Administration|date=1. 6. 2000|volume=34|issue=3|pages=18–20|pmid=11521249|access-date=2017-03-27|archive-date=2012-05-26|archive-url=https://archive.today/20120526042356/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|url-status=dead}}</ref> Popolne beljakovine so tiste, ki vsebujejo velik odstotek vseh nujnih aminokislin, ki jih potrebuje človekovo telo. Človekovo telo namreč nima sposobnosti njihovega [[Biosinteza beljakovin|sintetiziranja]]. To je tudi razlog, da je soja dober vir beljakovin tudi za vegetarijance in vegane. === Ogljikovi hidrati === Osnovni razgradljivi [[ogljikovi hidrati]] zrelih semen soje so [[disaharidi|disaharid]] [[saharoza]] (delež med 2,5% do 8,2%), trisaharid rafinoza (0,1% do 1%) sestavljena iz ene molekule saharoze spojene z eno molekulo [[galaktoza|galaktoze]] ter tetrasaharid stahioza (1,4% do 4,1%) sestavljena iz ene molekule sukroze spojene z dvema molekulama galaktoze.<ref name="intechopen">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-biochemistry-chemistry-and-physiology/soluble-carbohydrates-in-soybean|title=Soluble Carbohydrates in Soybean|work=intechopen.com}}</ref> [[Oligosaharid]]a rafinoza in stahioza varujeta seme pred izsušitvijo, nista pa užitna sladkorja, zaradi česar pri njunem vnosu v organizem prihaja do napenjanja. Povzročata tudi manjše črevesne težave tako pri ljudeh kot tudi pri drugih monogastričnih živalih. Podobne težave povzroča tudi disaharid [[trehaloza]]. Neprebavljeni oligosaharidi se v črevesju presnavljajo s pomočjo naravno prisotnih mikroorganizmov, pri čemer kot stranski produkt nastajajo plini, kot so [[ogljikov dioksid]], molekularni [[vodik]] in [[metan]]. Ker se sojini ogljikovi hidrati razgrajujejo s postopkom [[fermentacija|fermentacije]], sojin koncentrat, izolirane sojine beljakovine, tofu, sojina omaka in sojini kalčki ne povzročajo napenjanja. === Maščobe === Surova soja vsebuje okoli 20% maščob, med katere sodijo: nasičene maščobe (3%), enkratno nenasičene (4%) in večkratno nenasičene maščobe, predvsem [[linoleinska kislina|linoleinske kisline]]. [[Sojino olje]] vsebuje štiri fitosterole: [[stigmasterol]], [[sitosterol]], [[kampesterol]] in [[brasikasterol]], ki predstavljajo okoli 2,5% skupne vsebnosi lipidov, pretvorijo pa se lahko v steroidne hormone.<ref name="steroidi">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-and-health/from-soybean-phytosterols-to-steroid-hormones|title=From Soybean Phytosterols to Steroid Hormones|work=intechopen.com}}</ref> == Posledice gojenja gensko spremenjene soje == [[Slika:Multicolor soybeans in Hale Township.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Različne vrste soje gojijo skupaj]] Soja je ena od rastlin, ki se [[genetika|gensko]] manipulira, gensko spremenjena soja pa se uporablja v vse več izdelkih. V Svetu se nenehno povečuje gojenje gensko spremenjene soje, obenem pa povečuje škodljivo delovanje na okolje. V [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] so zaradi gojenja takšne soje uničena cela prostranstva [[gozd]]a, [[pampa|pamp]] in [[travnik]]ov, samo v [[Argentina|Argentini]] 15 milijonov hektarov (leta 2005 so zasejali 99 % z gensko spremenjeno sojo). Stanje se iz leta v leto poslabšuje, zlasti zaradi povpraševanja po bio-gorivu. Sejanje [[Genetsko spremenjeni organizem|GSO]]-soje ne zmanjšuje porabe [[pesticid]]ov, nasprotno, celo povečuje jo,<ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/natur/0,1518,456376,00.html]</ref><ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11522120]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |title=arhivska kopija |accessdate=2009-01-11 |archive-date=2018-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180301050112/http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |url-status=dead }}</ref> pridelana soja tudi škodljivo deluje na okoliško divjad. Pri gojenju te soje uporabljajo [[herbicid]] Roundup, kateri je smrtonosen tako za vodne živali, zlasti [[žaba|žabe]], kot tudi [[človek]]a. Genskih sprememb ni mogoče popolnoma nadzirati, saj [[mutacija|mutirajo]] in kvarijo genetski zapis, s tem pa lahko povzročajo maličenje, zastrupljajo telo in povzročajo [[alergija|alergijske]] reakcije. V zadnjem letu se je vsul plaz prepovedi in razsodb proti GSO-poljščinam, kot npr.: * [[Romunija]] je januarja 2007 prepovedala gojenje GSO-soje. * [[Grčija]] je prepovedala promet z GSO-semeni. * [[Mehika]] je prepovedala gojenje GSO-koruze. * [[Ekvador]] je prepovedal uvoz hrane z GSO v sklopu pomoči v prehrani. * [[Slovenija]] ima v pripravi zakon, ki omejuje sajenje GSO-rastlin, vendar je ta v nasprotju z evropskimi predpisi, močne so tudi civilne iniciative proti GSO == Največji svetovni pridelovalci soje v letu 2016 == Svetovna proizvodnja soje je bila v letu 2016 324 milijonov ton, 5% višja kot leta 2014. ZDA, Brazilija in Argentina proizvedejo 80% vse soje. V letu 2014 je bil donos soje 2,6 t/ha. Tri najvišje donose so imele Tajska, Turčija in Italija s povprečjem pri 4,9 t/ha. Najvišja na Tajskem pri 6,2 t/ha. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so ZDA izvozile več kot 90% svetovne soje. Do leta 2005 je izvozila Argentina 39%, ZDA 37% in Brazilija 16%, največ so uvozile Kitajska 41%, EU 22%, Japonska 6% in Mehika 5%. {| |+ Največji pridelovalci soje na svetu (napoved za leto 2016)<ref name="gsp">{{navedi splet | date = 2016 | url = http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | title = Global Soybean Production, 2016 Forecast (USDA) | publisher = GlobalSoyabeanProduction.com | accessdate = 22 May 2016 | archive-date = 2017-07-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170728103844/http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | url-status = dead }}</ref> |----- bgcolo ! Mesto ! Država ! Količina<br />(v milijonih [[tona|t]]) |----- bgcolor="#EEEEEE" | 1 || {{USA}} || 103,4 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 2 || {{BRA}} || 103,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 3 || {{ARG}} || 57,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 4 || {{PRC}} || 12,2 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 5 || {{IND}} || 11,7 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 6 || {{PAR}} || 9,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 7 || {{CAN}} || 6,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | colspan="2" |'''Svetovna proizvodnja'''|| 324,2 |} == Zdravje == Po študijah na ljudeh niso našli škodljivih vplivov na razvoj raka dojk pri splošni populaciji in preživelih. Zmerno uživanje ne povečuje tveganja za raka dojk. Ni dovolj dokazov, da prehrambeni nadomestki niso tveganje za razvoj raka.<ref name="acs">{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough|url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough |url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref> Posebnost soje je vsebnost saponinov, izoflavonov - 3 mg/g suhe soje (fitoestrogeni v živalskem telesu) in fitične kisline. Leta 1995 je raziskava ugotovila<ref>{{cite journal|pages=276–282|doi=10.1056/NEJM199508033330502|title=Meta-Analysis of the Effects of Soy Protein Intake on Serum Lipids|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_the-new-england-journal-of-medicine_1995-08-03_333_5/page/276|year=1995|last1=Anderson|first1=James W.|last2=Johnstone|first2=Bryan M.|last3=Cook-Newell|first3=Margaret E.|journal=New England Journal of Medicine|publisher=Massachusetts Medical Society|volume=333|issue=5|pmid=7596371}}</ref>, da sojine beljakovine nižajo serumski nivo slabega holesterola LDL in trigliceridov. Dober holesterol HDL se ni bistveno povišal.<ref name="AHRQ">{{navedi splet|publisher=Consumer Affairs|title=Study Casts Doubt On Soy's Health Benefits|date=August 3, 2005|url=http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120308080707/http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archivedate=March 8, 2012|url-status=dead|df=}}</ref> Fitoestrogena ganistein in daidzein imata implikacije v blagodejnih učinkih na srčnožilne bolezni<ref name="cardio">{{cite journal |date=February 21, 2006|pages=1034–1044 |doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.106.171052 |title=Soy Protein, Isoflavones, and Cardiovascular Health: An American Heart Association Science Advisory for Professionals from the Nutrition Committee|url=https://archive.org/details/sim_circulation_2006-02-21_113_7/page/1034|last1=Sacks |first1=F. M. |journal=Circulation |volume=113 |issue=7 |pmid=16418439 |last2=Lichtenstein |first2=A. |last3=Van Horn |first3=L. |last4=Harris |first4=W. |last5=Kris-Etherton |first5=P. |last6=Winston |first6=M. |publisher=American Heart Association Nutrition Committee |author7=American Heart Association Nutrition Committee}}</ref>, ne nižajo pa rizika nastanka srčnožilnih bolezni<ref name=cardio/><ref>{{cite journal | url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD009518.pub2/abstract | title=Isoflavones for hypercholesterolaemia in adults |author1=Qin Y |author2=Niu K |author3=Zeng Y |author4=Liu P |author5=Yi L |author6=Zhang T |author7=Zhang QY |author8=Zhu JD |author9=Mi MT | journal=Cochrane Database Syst Rev | year=2013 | volume=6 | issue=6 | pages=CD009518 | doi=10.1002/14651858.CD009518.pub2 | pmid=23744562}}</ref>, raka prostate in infekcij dihal.<ref name="efsa">{{cite journal | url=http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2264 | title=Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to soy isoflavones and protection of DNA, proteins and lipids from oxidative damage (ID 1286, 4245), maintenance of normal blood LDL cholesterol concentrations (ID 1135, 1704a, 3093a), reduction of vasomotor symptoms associated with menopause (ID 1654, 1704b, 2140, 3093b, 3154, 3590), maintenance of normal skin tonicity (ID 1704a), contribution to normal hair growth (ID 1704a, 4254), "cardiovascular health" (ID 3587), treatment of prostate cancer (ID 3588) and "upper respiratory tract" (ID 3589) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/2006 | author=Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies, EFSA | journal=EFSA Journal | year=2011 | volume=9 | issue=7 | pages=2264 | doi=10.2903/j.efsa.2011.2264}}</ref> Fitična kislina je antioksidant in kelator. Manjšali naj bi verjetnost nastanka raka, diabetesa in lajšala vnetje<ref>{{cite journal | last1 = Vucenik | first1 = Ivana | last2 = Shamsuddin | first2 = AbulKalam M. | title = Cancer Inhibition by Inositol Hexaphosphate (IP6) and Inositol: From Laboratory to Clinic |journal=The Journal of Nutrition |publisher=American Society for Nutrition| volume = 133 | issue = 11 | pages = 3778S–3784S | date = November 2003 | url = http://jn.nutrition.org/cgi/reprint/133/11/3778S | pmid = 14608114}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Yoon | first1 = Jane H. | last2 = Thompson | first2 = Lilian U. | last3 = Jenkins | first3 = David J. A. | title = The Effect of Phytic Acid on In Vitro Rate of Starch Digestibility and Blood Glucose Response | journal = American Journal of Clinical Nutrition|publisher=American Society for Nutrition | volume = 38 | issue = 6 | pages = 835–842 | date = December 1983 | url = http://www.ajcn.org/cgi/reprint/38/6/835 | pmid = 6650445}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Sudheer | first1 = Kumar M. | last2 = Sridhar | first2 = Reddy B. | last3 = Kiran | first3 = Babu S. | last4 = Bhilegaonkar | first4 = P. M. | last5 = Shirwaikar | first5 = A. | last6 = Unnikrishnan | first6 = M. K.| title = Antiinflammatory and Antiulcer Activities of Phytic Acid in Rats | journal = Indian Journal of Experimental Biolotgy|publisher=National Institute of Science Communication and Information Resources| volume = 42 | issue = 2 | pages = 179–185 | date = February 2004 | pmid = 15282951 }}</ref>, a hkrati nižala absorpcijo pomembnih mineralov zalaradi keliranja.<ref>{{navedi knjigo | chapter = Phytates | title = Toxicants Occurring Naturally in Foods | author = Committee on Food Protection, Food and Nutrition Board, National Research Council | publisher = National Academy of Sciences |location=Washington, DC| year = 1973 | isbn = 978-0-309-02117-3 | pages = 363–371 | url = https://books.google.com/?id=lIsrAAAAYAAJ&pg=PA363}}</ref> Količina fitoestrogenov naj ne bi izzvala bistvenega fiziološkega odziva, pri nadomeščanju človeškega ali kravjega mleka (0,005-0,001 mg/dan) pa je vnos bistveno višji pri soji (6-47 mg/dan).<ref name="Napier, India D. 2014">{{navedi revijo |first1=India D. |last1=Napier |first2=Liz |last2=Simon |first3=Devin |last3=Perry |first4=Paul S. |last4=Cooke |first5=Douglas M. |last5=Stocco |first6=Estatira |last6=Sepehr |first7=Daniel R. |last7=Doerge |first8=Barbara W. |last8=Kemppainen |first9=Edward E. |last9=Morrison |first10=Benson T. |last10=Akingbemi |title=Testicular Development in Male Rats Is Sensitive to a Soy-Based Diet in the Neonatal Period |journal=Biology of reproduction |year=2014 |volume=90 |issue=2 |pages=1-12 |doi=10.1095/biolreprod.113.113787}}</ref> === Alergija === Alergija na sojo spada pod pogostosti v isti rang kot mleko, jajca, arašidi, drevesni oreški in lupinarji. Diagnoza pri otrocih poteka z opisov simptomov in kožnimi ter krvnimi testi. Ker je bilo kontroliranih poskusov glede alergije malo, je težko zaključiti karkoli o prevalenci v splošni populaciji.<ref>{{cite journal|last=Cantani|first=A.|author2=Lucenti P.|date=August 1997|title=Natural History of Soy Allergy and/or Intolerance in Children, and Clinical Use of Soy-protein Formulas|journal=Pediatric Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=Wiley Online Library|volume=8|issue=2|pages=59–74|doi=10.1111/j.1399-3038.1997.tb00146.x|pmid=9617775}}</ref> Alergija navadno povzroča oteklino, koprivarico, redko pa tudi anafilaktičen šok. Vzrok alergije so najverjetneje sojini proteini, a v veliko manjši meri kot proteini arašidov in lupinarjev.<ref>{{cite journal|last=Cordle|first=C. T.|date=May 2004|title=Soy Protein Allergy: Incidence and Relative Severity|journal=Journal of Nutrition|publisher=The American Society for Nutritional Sciences|volume=134|issue=5|pages=1213S–1219S|pmid=15113974}}</ref> Pozitivni test pokaže, da je imunski sistem proizvedel protitelesa IgE. Soja lahko sproži simptome netolerance, česar alergijski test ne pokaže. Otrok s simptomi navadno bruha in ima diarejo. Pri starejših otrocih je lahko diareja krvava, pojavi se anemija, izguba teže. V mladih otrocih pogosto izzveni.<ref>{{cite journal|last=Sampson|first=H. A.|date=May 1999|title=Food Allergy, Part 1: Immunopathogenesis and Clinical Disorders|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-allergy-and-clinical-immunology_1999-05_103_5/page/717|journal=The Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=American Academy of Allergy|volume=103|issue=5|pages=717–728|doi=10.1016/S0091-6749(99)70411-2|pmid=10329801}}</ref> ==Reference== {{refsez|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Glycine max}} {{Wikislovar|soja|Soja}} * [http://www.zmag.org/content/showartide.efm?SectionID=42&ItemID=10628 Opis problemov, ki jih povzroča pridelava GSO-soje v Argentini]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Metuljnice]] [[Kategorija:Biogoriva]] [[Kategorija:Genetsko spremenjeni organizmi]] [[Kategorija:Predivnice]] [[Kategorija:Užitne rastline]] {{normativna kontrola}} fkgonuzziysq2nmz4tuks1obv06i0dl 6690484 6690479 2026-06-16T19:45:12Z TadejM 738 razne vrste > razne sorte 6690484 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Soja | image = Soybean.USDA.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnica) | ordo = [[Fabales]] (stročnice) | familia = [[Fabaceae]] (metuljnice) | subfamilia = [[Faboideae]] | genus = ''[[Glycine]]'' | species = '''''G. max''''' | binomial = ''Glycine max'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) [[Elmer Drew Merrill|Merr.]] }} '''Soja''' je [[stročnica]], ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega [[Seme|semena]] z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo. Obstajajo razne [[sorta|sorte]] soje, ki se med seboj močno razlikujejo, in to ne samo po [[oblika|obliki]] [[zrno|zrna]], [[barva|barvi]] in [[okus]]u, pač pa tudi po [[kemija|kemični]] sestavi. Soja vsebuje zelo velik odstotek [[maščoba|maščob]] - povprečno 19 % in [[beljakovina|beljakovin]] - povprečno 37 % ter pomembne količine [[vitamin]]ov A in B skupine. Soja se v [[prehrana|prehrani]] uporablja podobno kot druge [[stročnica|stročnice]], vendar njen [[okus]] in [[vonj]] večini [[človek|ljudem]] ni prijeten, zato jo uporabljajo v [[industrija|industriji prehrane]] predelano kot: * [[sojino mleko]], * [[sojin sir]] (bolj znan kot ''tofu''), * [[sojina moka]], * [[sojino olje]], * [[sojina omaka]] * [[sojini briketi]] Razmaščeni fižol je poceni vir beljakovin v krmi. Sojini proizvodi so sestavine mnogih nadomestil za meso in mlečne izdelke.<ref name="Riaz2006">{{navedi knjigo|last=Riaz|first=Mian N.|title=Soy Applications in Food|publisher=[[CRC Press]]|location=Boca Raton, FL|year=2006|isbn=0-8493-2981-7}}</ref> Vsebuje pomembne količine [[Fitična kislina|fitične kisline]], mineralov in vitaminov B. Sojino olje se uporablja v prehrani in industriji. Tradicionalni nefermentirani izdelek je sojino mleko, iz katerega izdelujejo [[tofu]] in tofujevo kožico. Fermentirani izdelki so [[sojino olje]]/[[Sojina omaka|omako]], fermentirana fižolova pasta, ''[[natto]]'' in ''tempeh''. Glavne proizvajalke soje so [[Združene države Amerike]] (32%), [[Brazilija]] (32%) in [[Argentina]] (18%). == Taksonomska razvrstitev == Različne sorte soje se uporabljajo za mnoge namene. Rod ''Glicin'' ''Willd''. je razdeljen v dva podroda, ''Glicina'' in ''Soja''. Podrod ''Soja'' vključuje kultivirano sojo (''Glycine max'') in divjo sojo (''Glycine soja''), ki uspeva divje na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in Rusiji. Obe vrsti sta enoletnici.<ref>{{navedi knjigo|first1=Ram J.|last1=Singh|first2=Randall L.|last2=Nelson|first3=Gyuhwa|last3=Chung|title=Genetic Resources, Chromosome Engineering, and Crop Improvement: Oilseed Crops, Volume 4|publisher=Taylor & Francis|location=London|date=November 2, 2006|page=15|url=https://books.google.com/?id=lQ9bcjETlrIC&lpg=PA15&pg=PA15|isbn=978-0-8493-3639-3}}</ref> Podrod ''Glycine'' vsebuje 25 trajnic, ki uspevajo od Avstralije do Afrike.<ref>{{cite conference|first=Theodore|last=Hymowitz|editor-first=J.B.|editor-last=Sinclair|editor2-first=G.L.|editor2-last=Hartman|title=Evaluation of Wild Perennial Glycine Species and Crosses For Resistance to Phakopsora|book-title=Proceedings of the Soybean Rust Workshop|pages=33–37|publisher=National Soybean Research Laboratory|date=August 9, 1995|location=Urbana, IL|accessdate=}}</ref><ref>{{cite journal|doi=10.2307/2443241|first1=C. A.|last1=Newell|first2=T.|last2=Hymowitz|title=Hybridization in the Genus Glycine Subgenus Glycine Willd. (Leguminosae, Papilionoideae)|journal=American Journal of Botany|volume=70|issue=3|pages=334–348|date=March 1983|publisher=Botanical Society of America|jstor=2443241}}</ref><ref>Heuzé V., Tran G., Giger-Reverdin S., Lebas F., 2015. Perennial soybean (Neonotonia wightii). Feedipedia, a programme by INRA, CIRAD, AFZ and FAO. https://www.feedipedia.org/node/293 Last updated on September 30, 2015, 15:09</ref><ref>{{navedi splet|url=http://plants.jstor.org/taxon/jstor/Neonotonia.wightii|title=Neonotonia wightii in Global Plants on JSTOR}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tropicalforages.info/key/Forages/Media/Html/Neonotonia_wightii.htm|title=Factsheet – Neonotonia wightii|work=tropicalforages.info}}</ref> Kot drugim rastlinam z dolgo zgodovino vzgoje ne moremo več z zagotovostjo slediti izvoru.<ref>{{navedi knjigo|author1=Shekhar, Hossain|author2=Uddin, Howlader|author3=Zakir Hossain|author4=Kabir, Yearul|title=Exploring the Nutrition and Health Benefits of Functional Foods|date=July 22, 2016|publisher=IGI Global|page=223|url=https://books.google.com/books?id=H2m_DAAAQBAJ&pg=PA223|accessdate=22 November 2017}}</ref> Gre za kulturo z velikim številom kultivarjev.<ref>{{cite journal|author1=Ghulam Raza|author2=Mohan B. Singh|author3=Prem L. Bhalla|editor1-last=Atanassov|editor1-first=Atanas|title=In Vitro Plant Regeneration from Commercial Cultivars of Soybean|journal=Biomed Research International |year=2017 |pmc=5485301 |doi=10.1155/2017/7379693}}</ref> == Opis == Kot pri večini rastlin sledimo rasti soji preko specifičnih morfoloških značilnosti med rastjo. === Kalitev === Prva faza rasti rasti je [[kalitev]], ki postane očitna s pojavom koreničice.<ref name="MP197Chapter2">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2014|chapter=Chapter 2|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter2.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|pages=1–8|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=21 February 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref> Gre za prvo fazo rasti [[Korenina|korenine]], do katere pride po 48 ur v idealnih pogojih rasti. Prva fotosintetska struktura je [[klični list]], ki se pojavi iz zemlje. Klični list deluje kot vir hranil v prvih 7-10 dneh življenja rastline.[[Slika:Glycine max 003.JPG|sličica|220x220_pik|Sojin fižolast sadež|levo]] === Zorenje === Prvi pravi listi razvijejo kot par enojnih rezil. Po prvem paru se razvijejo sestavljeni listi s tremi rezili. Vsak tridelni list ima tri do štiri lističe, dolge 6-15 cm, široke pa 2-7 cm. Pod idealnimi pogoji se rast stebla nadaljuje, pri čemer zraste iz stebla vsake 4 dni nova grča. Pred cvetenjem zrastejo korenine 1,9 cm na dan. Če so prisotne bakterije za fiksacijo dušika, se grče na koreninah razvijejo zelo hitro. Pojav novih grč se nadaljuje 8 tednov, dokler ga ne stabilizira [[Simbioza|sožitje]] z bakterijami. Končne značilnosti rastline so različne, odvisne od genetike, kakovosti zemlje in podnebja; po navadi so visoke 51-127 cm<ref name="MP197Chapter19">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2000|chapter=Chapter 19: Soybean Facts|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter19.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|page=1|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=5 September 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref>, korenine pa segajo od 76-152 cm v globino.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bennett|first1=J. Michael|last2=Rhetoric|first2=Emeritus|last3=Hicks|first3=Dale R.|last4=Naeve|first4=Seth L.|last5=Bennett|first5=Nancy Bush|title=The Minnesota Soybean Field Book|date=2014|publisher=University of Minnesota Extension|location=St Paul, MN|page=33|url=http://www.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|accessdate=16 September 2016|archive-date=2013-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930151502/http://www1.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Soybean flowers.png|sličica|220x220_pik|Majhni vijoličasti cvet soje|levo]] === Cvetenje === [[Slika:Soybean soyabean fruits.jpg|sličica|391x391_pik|Zrela soja]] Cvetenje se pogosto začne, ko postanejo dnevi krajši od 12,8 ur. Razne vrste pa se različno odzivajo na spreminjanje dolžine dneva.<ref>{{navedi knjigo|last1=Shurtleff|first1=William|last2=Aoyagi|first2=Akiko|title=History of Soybeans and Soyfoods in Sweden, Norway, Denmark and Finland (1735-2015): Extensively Annotated Bibliography and Sourcebook|date=2015|publisher=Soyinfo Center|location=Lafayette, CA|isbn=9781928914808|page=490|url=https://books.google.com/books?id=0gtpCgAAQBAJ&pg=PA490#v=onepage&q&f=false}}</ref> Soja razvije neopazne [[Cvet|cvetove]], ki izvirajo iz sredine [[Rastlinski list|lista]] in so bele, vijolične ali rožnate barve. Rast novih grč se lahko ustavi ob začetku cvetenja, odvisno od vrste. Vrste, pri katerih se rast novih grč nadaljuje, so bolj primerne za območja z dolgo rastno sezono. Soja pogosto spusti svoje liste preden dozorijo [[Seme|semena]]. [[Sadež]] je dlakav strok, ki raste v klastru treh do petih. Dolg je 3-8 cm z 2-4 semeni s premerom 5-11 mm. Pojavljajo se v raznolikih oblikah in barvah (črna, rjava, rumena in zelena). Tudi dvobarvna in barvita so pogosta. === Odpornost semen === Ovojnica zrelega fižola je trda, odporna na vodo in ščiti klični list ter strebelce pred poškodbami. Če ni razpokana, seme ne vzkali. Brazgotini na ovojnici pravimo hilus. Na eni stani je mikropil, skozi katerega lahko seme absorbira vodo. Semena, polna beljakovin, se lahko posušijo, a po oživijo po ponovni absorpciji vode. Raziskovalci so našli veliko topnih ogljikovih hidratov, ki varujejo viabilnost celic semena.<ref>{{cite journal|pages=225–30|doi=10.1104/pp.100.1.225|title=Maturation Proteins and Sugars in Desiccation Tolerance of Developing Soybean Seeds|url=https://archive.org/details/sim_plant-physiology_1992-09_100_1/page/225|year=1992|last1=Blackman|first1=S. A.|last2=Obendorf|first2=R. L.|last3=Leopold|first3=A. C.|journal=Plant Physiology|volume=100|pmid=16652951|issue=1|publisher=American Society of Plant Biologists|pmc=1075542}}</ref> Podelili so mu veliko patentov za tehnike zaščite bioloških membran in proteinov v suhem stanju. == Sojine beljakovine == [[Slika:Graded Seed.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina semena]] [[Slika:Soybeanvarieties.jpg|sličica|331x331_pik|Raznolike vrste soje za mnoge uporabe]]Vse semenke, razen družina trave/žitarice, vsebujejo globulinske proteine za shrambo, podobne sojinim proteinom vicilinu (7S) in leguminu (11S). [[Oves]] in [[riž]] sta edini izjemi, saj vsebujeta te proteine.<ref name="Seed Proteins 1999">Seed Proteins; Peter R. Shewery and Rod Casey (Eds) 1999. Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, The Netherlands</ref> [[Kakav]] vsebuje protein globulin 7S, ki prispeva k okusu in aromi kakava in [[Čokolada|čokolade]]<ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|title=Subunit structure of the vicilin-like globular storage...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707233616/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|title=Cocoa-specific aroma precursors are generated by proteolytic...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707234934/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-31 |archive-date=2012-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120324131437/http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |url-status=dead }}</ref>, [[kava]] pa globulin 11S, odgovoren za okus in aromo kave.<ref>{{cite journal|url=https://dx.doi.org/10.1021/jf801734m|title=Comparative Proteomical Analysis of Zygotic Embryo and Endosperm from Coffea arabica Seeds|first1=Lívia L.|last1=Koshino|first2=Clarissa P.|last2=Gomes|first3=Luciano P.|last3=Silva|first4=Mirian T. S.|last4=Eira|first5=Carlos|last5=Bloch Jr.|first6=Octávio L.|last6=Franco|first7=Ângela|last7=Mehta|date=November 26, 2008|publisher=|journal=J. Agric. Food Chem.|volume=56|issue=22|pages=10922–10926|via=ACS Publications|doi=10.1021/jf801734m}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|title=Archived copy|accessdate=2013-08-24|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203144038/http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|archivedate=December 3, 2013|df=mdy-all}}</ref> Beljakovini vicilin in legumin spadata k super-družini kupinov, veliki družini funkcijsko raznolikih proteinov s skupnim izvorom, ki ji sledimo od [[Bakterije|bakterij]] k [[Evkarionti|evkariontom]], vključno z živalmi in višjimi rastlinami.<ref>{{cite journal|url=https://link.springer.com/article/10.1134%2FS0026893311030162|title=Evolution of seed storage globulins and cupin superfamily|doi=10.1134/S0026893311030162|volume=45|journal=Molecular Biology|pages=529–535}}</ref> 2S albumini sestavljajo veliko družino homolognih shrambenih proteinov, prisotnih v mnogih [[Dvokaličnice|dvokaličnicah]] in nekaterih [[Enokaličnice|enokaličnicah]], ne pa v travah.<ref name="ReferenceA">{{cite journal|last1=Youle|first1=RJ|last2=Huang|first2=AHC|year=1981|title=Occurrence of low molecular weight and high cysteine containing albumin storage proteins in oilseed of diverse species|url=|journal=Am J Botany|volume=68|issue=|pages=44–48|doi=10.2307/2442990}}</ref> Soja vsebuje majhen, a pomemben protein 2S.<ref>{{cite journal|pmc=2570561|pmid=18949071|doi=10.2174/1874091X00802010016|volume=2|title=2S Albumin Storage Proteins: What Makes them Food Allergens?|year=2008|journal=Open Biochem J|pages=16–28|last1=Moreno|first1=FJ|last2=Clemente|first2=A}}</ref><ref name="autogenerated1">{{cite journal | last=Seber | first=Lauren E. | last2=Barnett | first2=Brian W. | last3=McConnell | first3=Elizabeth J. | last4=Hume | first4=Steven D. | last5=Cai | first5=Jian | last6=Boles | first6=Kati | last7=Davis | first7=Keith R. | editor-last=Antopolsky | editor-first=Maxim | title=Scalable Purification and Characterization of the Anticancer Lunasin Peptide from Soybean | journal=PLoS ONE | volume=7 | issue=4 | date=2012-04-13 | doi=10.1371/journal.pone.0035409 | page=e35409}}</ref><ref>http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202153946.htm</ref> 2S albumini so združeni v prolaminsko super-družino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|title=AllFam – AllFam Allergen Family Factsheet|work=meduniwien.ac.at|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304045912/http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|archivedate=March 4, 2016|df=mdy-all}}</ref> Drugi alergeni proteini v tej super-družini so nespecifični rastlinski proteini lipidnega transporta, inhibitorji alfa-amilaze, inhibitorji tripsina in prolaminski hrambeni proteini v travah in žitaricah. Arašidi vsebujejo 20% 2S albuminov, 6% 7S globulinov in 74% 11S. Albumin 2S in globulin 7S sta odgovorna za relativno nizko vsebnost lizina v arašidih v primerjavi s proteini soje. == Gojenje == Soja je pomembna za cel svet, saj vsebuje veliko olja in proteinov. V ZDA olje ekstrahirajo s heksanom, razmaščena soja je nato krma za živino na industrijskem nivoju. Produkti iz soje so prisotni v mnogih procesiranih živilih. Med drugo svetovno vojno je postala pomembna v Evropi in Severni Ameriki kot nadomestek za drugo proteinsko hrano in vir olja. Med vojno so jo uporabljali kot gnojilo. === Pogoji za rast === Vzgoja je uspešna v podnebjih z vročimi poletji z optimumom pri 20-30 °C. Temperature pod 20 in nad 40 °C bistveno zavirajo rast. Najuspešneje raste na aluvialnih tleh z visoko vsebnostjo organske snovi. Kot večina fižolnic vzpostavi simbiozo z dušik fiksirajočimi bakterijami ''Bradyrhizobium japonicum''. Sodobna soja doseže višino okoli enega metra v 80-120 dneh od sejanja do žetve. === Okoljska in zdravstvena vprašanja === [[Slika:Sembrado de soja en argentina.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina polja v Argentini]] Okoljske organizacije poročajo, da je kultivacija soje privedla do uničenja velikih površin amazonskega deževnega gozda, deforestacijo pa naj bi še naprej spodbujali.<ref>{{cite journal|last1=Fargione|first1=Joseph|last2=Hill|first2=Jason|last3=Tilman|first3=David|last4=Polasky|first4=Stephen|last5=Hawthorne|first5=Peter|title=Land Clearing and the Biofuel Carbon Debt|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-02-29_319_5867/page/1234|journal=Science|volume=319|issue=5867|pages=1235–1238|date=February 2008|doi=10.1126/science.1152747|pmid=18258862|bibcode=2008Sci...319.1235F}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8516931.stm|publisher=BBC News|title=Big Business Leaves Big Forest Footprints|date=February 16, 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2015/10/11/opinion/sunday/deforestation-and-drought.html|title=Deforestation and Drought|date=October 11, 2015|work=The New York Times}}</ref> Ameriških znanstvenik za prst Andrew McClung je prvi pokazal potencial brazilske zemlje, kar mu je prinselo svetovno nagrado za prehrano leta 2006.<ref>{{navedi novice|first=Susan|last=Lang|title=Cornell Alumnus Andrew Colin McClung Reaps 2006 World Food Prize|url=http://www.news.cornell.edu/stories/June06/World.Food.prize.ssl.html|work=Chronicle Online|publisher=Cornell University|date=June 21, 2006|accessdate=February 18, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|title=The Cerrado: Brazil's Other Biodiverse Region Loses Ground|date=April 14, 2011|last=Pearce|first=Fred|publisher=Yale University|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2016-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160913030125/http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|url-status=dead}}</ref> Vseeno pa so naleteli na težave zaradi kratkih dnevov in pomanjkanja letnih časov, zato so morali najprej razviti "tropsko sojo", ki bi cvetela kasneje, da ima rastlina več čast za zorenje. Po več letih vzgoje je to uspelo veji brazilskega ministrstva za kmetijstvo.<ref name="vqronline.org">{{navedi splet|url=http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|title=Soy in the Amazon - VQR Online|publisher=vqronline.org|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016104750/http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|url-status=dead}}</ref> Človeško blato iz čistilnih naprav je lahko gnojilo za sojo, a lahko vsebuje povišano koncentracijo kovin.<ref>{{cite journal|title=Molybdenum Uptake by Forage Crops Grown on Sewage Sludge-Amended Soils in the Field and Greenhouse|url=http://soilandwater.bee.cornell.edu/publications/McBrideJEQ00.pdf|format=PDF|publisher=Cornell University|journal=Journal of Environmental Quality|date=May–June 2000|volume=29|issue=3|last1=McBride|first1=M. B.|last2=Richards|first2=B. K.|last3=Steenhuis|first3=T.|last4=Spiers|first4=G.|pages=848–854|doi=10.2134/jeq2000.00472425002900030021x}}</ref><ref>{{cite journal|title=Residual Effects of Sewage Sludge on Soybean: II. Accumulation of Soil and Symbiotically Fixed Nitrogen|url=https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|format=PDF|publisher=Soil Science Society of America|journal=Journal of Environmental Quality|date=December 9, 1985|volume=16|issue=2|last1=Heckman|first1=J. R.|last2=Angle|first2=J. S.|last3=Chaney|first3=R. L.|pages=118–124|doi=10.2134/jeq1987.00472425001600020005x|access-date=2018-01-31|archive-date=2012-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103080014/https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|url-status=dead}}</ref> === Škodljivci === Soja je občutljiva na razne škodljivce, med njimi bakterije, glivične okužbe, virusne bolezni in parazite.<ref>Herbert, Ames, Cathy Hull, and Eric Day. "Corn Earworm Biology and Management in Soybeans." Virginia Cooperative Extension, Virginia State University (2009).</ref> ==Zgodovina== "Soja" izvira iz popačenja kitajske in/ali japonske besede za sojino olje (kitajsko 豉油 ''chǐyóu'', japonsko 醤油 ''šoju''). Soja je bila bistvena poljščina v vzhodni Aziji pred zapisano zdogovino.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2013. History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013). Lafayette, California. 950 pp.</ref> Dokazi o vzgoji soje segajo med leta 7000-6600 pr. n. št. na Kitajskem, med leta 5000-3000 pr. n. št. na Japonskem in okoli 1000 pr. n. št. v Koreji.<ref>{{cite journal|last1=Lee|first1=Gyoung-Ah|last2=Crawford|first2=Gary W.|last3=Liu|first3=Li|last4=Sasaki|first4=Yuka|last5=Chen|first5=Xuexiang|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLoS ONE|date=November 4, 2011|volume=6|issue=11|url=http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0026720|accessdate=2 August 2015|doi=10.1371/journal.pone.0026720|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558}}</ref> Pred fermentiranimi izdelki je bila soja sveta zaradi blagodejnih vplivov pri [[Kolobarjenje|kolobarjenju]]. Sojo so v 13. stoletju predstavili na Javo in Malajski polotok. V 17. stoletju so z njo po Aziji že trgovali evropski trgovci (Portugalci, Španci in Nizozemci) in verjetno dosegli indijski kontinent. V 18. stoletju so jih uvedli v Ameriki in Evropi. V Afriko je prišla konec 19. stoletja iz Kitajske preko Egipta (1857), zdaj pa je razširjena po vsej celini. Postala je pomembna poljščina v Združenih državah Amerike, Braziliji, Argentini, Indiji in na Kitajskem. === Azija === Najbližji živeči sorodnik soje je ''Glycine soja'', fižolnica iz osrednje Kitajske.<ref name="britannica">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/557184/soybean|title=Soybean|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Po starodavnem kitajskem mitu jo je leta 2853 pr. n. št. legendarni kitajski cesar Shennong proglasil za eno od petih svetih rastlin (poleg riža, pšenice, ježmena in prosa).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soya.be/history-of-soybeans.php|title=History of Soybeans|publisher=Soya – Information about Soy and Soya Products|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Gojenje soje se je po arheoloških dokazih odvijalo dolgo časa na današnjem Japonskem, v severni Kitajski in Koreji. Izvor gojenja soje je stvar debat. Zgodnje kitajske kronike omenjajo sojo kot darilo iz Mandžurije in Korejskega polotoka.<ref name="Britannica Educational Publishing p. 48">The History of Agriculture By Britannica Educational Publishing, p. 48</ref> Nedavna raziskava kaže na sejanje divje soje pred letom 5000 pr. n. št. na mnogih krajih po vzhodni Aziji.<ref name="PLOSONE">{{cite journal|url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0026720|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLOS ONE|accessdate=April 1, 2013|doi=10.1371/journal.pone.0026720|volume=6|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558|last1=Lee|first1=GA|last2=Crawford|first2=GW|last3=Liu|first3=L|last4=Sasaki|first4=Y|last5=Chen|first5=X}}</ref> Nekateri strokovnjaki predlagajo datum 3500 pr. n. št.<ref name="Siddiqi">{{navedi knjigo|title=Tylenchida: Parasites of Plants and Insects|year=2000|url=https://archive.org/details/tylenchidaparasi0000sidd|publisher=New York: CABI Pub. 389. p. (2001)|last=Siddiqi|first=Mohammad Rafiq}}</ref> Najstarejše vrste, ki spominjajo na današnje po obliki in velikosti, so našli na arheoloških najdbiščih v Koreji iz okoli 1000 pr. n. št. Ogljično datiranje je določilo, da so v obdobju Mumun sojo gojili za prehrano.<ref name="stark">{{navedi knjigo|last=Stark|first=Miriam T.|title=Archaeology of Asia (Blackwell Studies in Global Archaeology)|publisher=Wiley-Blackwell|location=Hoboken, NJ|year=2005|url=https://books.google.com/books?id=PoDFdOstSNwC&pg=PA81#v=onepage&q&f=false|page=81|isbn=1-4051-0213-6|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja se pojavi na Japonskem v [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] pred 5000 leti in je bistveno višja od divjih vrst.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2012. History of Soybeans and Soyfoods in Japan. Lafayette, California. 3,337 pp. (11,505 references, 445 photos and illustrations. Free online)</ref> Soja postane pomembna v [[Dinastija Zhou|dinastiji Zhou]] (1046-256 pr. n. št.) na Kitajskem, a ni jasno, kako se je vključila v kulturo. Pred [[Dinastija Han|dinastijo Han]] se na jugu Kitajske ni pojavljala. Od 1. stoletja do 15. in 16. stoletja se je razširila na jug in jugovzhod Azije, predvsem preko trgovine po kopnem in morju. Prvi japonski zapis je v kroniki ''[[Kodžiki]]'', dokončani leta 712. Mnogi ljudje so trdili, da so v Aziji uporabljali samo fermentirano sojo in izdelke iz nje, saj fermentacija niža nivo fitoestrogenov v rastlini. Izraz sojino mleko pa je vseeno v uporabi vsaj od leta 82<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/soymilk1.php|title=History of Soymilk and Dairy-like Soymilk Products|publisher=Soy Info Center|year=2007|accessdate=February 18, 2012}}</ref>, tofu od leta 220.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/chronologies_of_soyfoods-tofu.php|title=Chronology of Tofu Worldwide 965 A.D. to 1929|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja je na Javi omenjena kot ''kadêlê''<ref>{{navedi splet|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/indonesian-english/kedelai|title=kedelai translate Indonesian to English: Cambridge Dictionary|website=dictionary.cambridge.org|language=en|access-date=2018-01-21}}</ref> v rokopisu Sri Tanjung iz 12. do 13. stoletja.<ref name="Historia">{{navedi splet|title=Sejarah Tempe|author=Hendri F. Isnaeni|date=9 July 2014|publisher=Historia|url=http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|language=indonezijščina|accessdate=21 January 2018|archive-date=2018-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180327002807/http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|url-status=dead}}</ref> V 13. stoletju je že prispela in se gojila v Indoneziji, a se je to verjetno zgodilo veliko prej, saj je bila trgovina z južno Kitajsko živahna.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/139|title=History of Soybeans and Soyfoods in Southeast Asia (1770–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-30-3|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Prva omemba fermentirane sojine torte ''tempeha'' na Javi je v rokopisu Serat Centhini iz leta 1815.<ref>''The Book of Tempeh'', 2nd ed., by W. Shurtleff and A. Aoyagi (2001, Ten Speed Press, p. 145)</ref> Do začetka 17. stoletja se je sojino olje razširilo z juga Japonske po regiji preko [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]. Soja je na jug Azije verjetno prispela iz južne Kitajske in se premikala proti jugozahodu na sever [[Indija|indijskega kontinenta]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/140|title=History of Soybeans and Soyfoods in South Asia / Indian Subcontinent (1656–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-31-0|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> === Evropa === Leta 1603 je jezuitski duhovnik v Nagasakiju sestavili znan japonsko-portugalski slovar (prvi v evropskem jeziku), ki je vseboval 20 besed, povezanih s sojo. Španski trgovci so preko trgovine spoznali sojo in izdelke iz soje vsaj v 17. stoletju, šele v 19. stoletju pa so jo skušali gojiti. Leta 1880 je prvič uspela v botaničnih vrtovih Coimbra na Portugalskem. Okoli 1910 so jo uspeli kultivirati tudi v Španiji, vzhodno od [[Sevilja|Sevilje]]. V Italiji so jo prvič kultiviral do 1760 v Turinu, do 1780 pa je bila že vsaj v treh botaničnih vrtovih. Leta 1935 so jo predstavili v Grčijo. V Franciji so jo prvič kultivirali leta 1779, ključna za uvedbo pa sta bila Društvo za aklimatizacijo in Li Yu-ying, ki je ustanovil tovarno za tofu, kjer so proizvajali prvo komercialno hrano iz soje. Leta 1873 se je pojavila v srednji Evropi. Priročnik za Hitlerjevo mladino iz 30. let je imenoval sojo "nacistični fižol" kot alternativa mesu.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/history/world-war-two/9859294/Hitlers-food-taster-speaks-of-Fuhrers-vegetarian-diet.html|title=Hitler's food taster speaks of Führer's vegetarian diet|newspaper=telegraph.co.uk}}</ref> === Severna Amerika === Soja je prišla v Severno Ameriko s Kitajske leta 1765. Prinesla sta jo Samuel Bowen in James Flint, prvi Anglež, ki so mu doolili, da se nauči kitajsko.<ref>{{navedi knjigo|title=An Anxious Pursuit: Agricultural Innovation and Modernity in the Lower South, 1730–1815|url=https://books.google.com/books?id=_I0_gkKKMM8C&pg=PA147#v=onepage&q&f=false|last1=Chaplin|first1=J. E.|year=1996|ISBN=978-0-8078-4613-1|publisher=University of North Carolina Press|page=147}}</ref> Bowen je gojil sojo blizu Savannah v Georgii in prodajal sojino olje v Anglijo.<ref name="Coastalfields Press">{{navedi knjigo|title=Eat Your Food! Gastronomical Glory from Garden to Gut: A Coastalfields Cookbook, Nutrition Textbook, Farming Manual and Sports Manual|url=https://books.google.com/books?id=BtZ2oNGyv6AC&pg=PR2|accessdate=4 May 2013|date=April 2007|publisher=Coastalfields Press|isbn=978-0-9785944-8-0}}</ref> Naslednjih 155 let so jo gojili večinoma za krmo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|title=NSRL : About Soy|date=November 22, 2003|publisher=|url-status=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031122134643/http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|archivedate=November 22, 2003|df=}}</ref> Šele Lafayette Mendel in Thomas Burr Osborne (kemik) sta pokazala, da se hranilna vrednost soje zviša po kuhanju, povišanju vlage ali z vročino, zato je počasi postajala človeška hrana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|title=The Kunitz Soybean Variety|work=uiuc.edu|accessdate=2018-01-31|archive-date=2018-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180220194714/http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|title=Scientists create new low-allergen soybean|work=illinois.edu|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150605195117/http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|archivedate=June 5, 2015|df=mdy-all}}</ref> William Morse velja za očeta sodobnega gojenja soje v ZDA. Leta 1910 jo je pretvoril v enega najbolj hranilnih proizvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/morse_and_piper.php|title=William J. Morse and Charles V. Piper|work=soyinfocenter.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/147|title=William J. Morse – History of His Work with Soybeans and Soyfoods (1884–1959) – SoyInfo Center|work=soyinfocenter.com|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150430021435/http://www.soyinfocenter.com/books/147|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books/about/The_Soybean.html?id=MzJ9nQEACAAJ|title=The Soybean|work=google.com}}</ref> Pred letom 1920 je bila soja samo vir olja, krme in industrijskih proizvodov, po prvi svetovni vojni pa je postala pomembnejša. Po sušah so lahko z njo obogatili zemljo. Ford je uporabil sojino olje za barvanje avtomobilov<ref name="Schwarcz">{{navedi knjigo|author=Joe Schwarcz|title=The Fly in the Ointment: 63 Fascinating Commentaries on the Science of Everyday Life|url=https://books.google.com/books?id=rmIbClRzfeoC&pg=PA193|accessdate=4 May 2013|year=2004|publisher=ECW Press|isbn=978-1-55022-621-8|page=193}}</ref>, pa tudi kot tekočino za amortizerje. Sodelovanje med industrijo in kmetijstvom je bilo na vrhuncu. Kemik Robert Boyer je leta 1931 izdelal umetno svilo, iz vlaken proteinov pa so izdelovali tudi tkanino Azlon za plašče, klobuke in površnike. Ford je spodbujal uporabo soje, na primer za dele avtomobila iz plastike na osnovi soje. V vsakem njegovem avtomobilu so uporabili kar 2 bušela soje.<ref>{{navedi splet|title=Tables for Weights and Measurement: Crops – Table 1 Weights per bushel|url=http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|publisher=University of Missouri|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2010-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20100221062126/http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|url-status=dead}}</ref> Komercializiral je prvo sojino mleko, sladoled in nadev. Plastika je nastala z dodatkom sojine moke v fenol-formaldehidno plastiko.<ref>{{navedi splet|title=Henry Ford's Eco-Friendly Automobile|publisher=Harbay|url=http://www.harbay.net/henryford.html|accessdate=February 18, 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120225130049/http://www.harbay.net/henryford.html|archivedate=February 25, 2012|df=mdy-all}}</ref> Leta 1941 so izdelali prototip vozila iz takšne plastike, imenovanega "sojin avto".<ref>{{navedi splet|url=http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|title=Soybean Car|publisher=The Henry Ford|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2012-09-19|archive-url=https://archive.today/20120919062130/http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|url-status=dead}}</ref> === Južna Amerika === Soja je prispela v Argentino leta 1882.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.soyinfocenter.com/books/132|title=History of Soybeans and Soyfoods in South America (1882–2009)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-23-5|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Andrew McClung je v petdesetih letih 20. stoletja pokazal, da bo na zemlji regije Cerrado v Braziliji soja rasla.<ref>{{navedi splet|url=http://www.news.cornell.edu/stories/2006/06/cornellian-reaps-2006-world-food-prize|title=Cornell alumnus Andrew Colin McClung reaps 2006 World Food Prize - Cornell Chronicle|publisher=news.cornell.edu}}</ref> Deforestacija zaradi pridobivanja površin je prišla kasneje. == Uporaba == === Tofu in sojina omaka === [[Slika:TofuWithSoySauceAndCarrot.jpg|sličica|219x219_pik|''Tofu'' ali [[sojin sir]] s sojino omako]] Soja je med stročnicami najbolj spoštovana zaradi visoke vsebnosti beljakovin (38-45 %) in olj (20 %). Približno 85 % soje procesirajo v olje in prehranske izdelke, preostalo pa se procesira drugače ali pa zaužije cela.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|title=Soy Facts|publisher=Soyatech|accessdate=Jan 24, 2017|archive-date=2017-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170112075924/http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|url-status=dead}}</ref> === Sojino olje === Sojino seme vsebuje 18-19% olja. Za pridobivanje olja seme razpokajo, prilagodi se vlažnost, zrola se jih v kosme,olje pa eksrahira s heksanom. Olje prečistijo in zmešajo za različne uporabe, včasih tudi hidrogenirajo. Sojino olje, tako tekoče kot hidrogenirano, se izvaža kot rastlinsko olje ali pa uporablja za proizvodnjo procesirane hrane. === Sojin zdrob === Sojin zdrob je ostanek po odstranitvi maščob z vsebnostjo beljakovin 50%. 97% zdroba se uporablja kot krma in hrana za pse.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Livestock's long shadow: environmental issues and options|url=http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.HTM|website=www.fao.org|access-date=2016-01-15}}</ref><ref name="Lusas">{{cite journal|first=Edmund W.|last=Lusas|first2=Mian N.|last2=Riaz|year=1995|url=http://jn.nutrition.org/content/125/3_Suppl/573S.full.pdf|format=PDF|title=Soy Protein Products: Processing and Use|journal=Journal of Nutrition|issue=125|pages=573S–580S}}</ref> [[Slika:Tempeh 003.jpg|levo|sličica|191x191_pik|''Tempeh'', pogača iz fermentirane soje]] === Hrane za človeško uživanje === Pogosti sojini izdelki za človeško uživanje so sojino olje/omaka, sojino mleko, tofu, sojina moka, ''tempeh'', sojin lecitin in rastlinski protein. Jedo se tudi minimalno procesirani, npr. ''edamame'' (枝豆), kjer so nezrela semena prekuhana v lupini in posoljena. Na Kitajskem, Japonskem in v Koreji so sojini produkti pogosti v dieti. Tofu (豆腐 dòufu) naj bi izviral na Kitajskem, skupaj s sojino omaki in mnogimi vrstami paste za začinjanje. Japonske jedi iz soje so ''miso'' (味噌), ''natto'' (納豆), ''kinaki'' (黄粉) in ''edamame'' (枝豆), pa tudi izdelki iz tofuja, kot sta ''acuage'' in ''aburaage''. V korejski kuhinji je pogosta uporaba sojinih kalčkov (콩나물 ''kongnamul'') kot podlaga jedi ''doenjang, cheonggukjang'' in ''ganjang.'' V Vietnamu izdelujejo iz soje pasto ''tương.'' ==== Moka ==== [[Slika:JapaneseSoybeanMeat.jpg|sličica|220x220_pik|Japonsko meso iz soje]] Sojino moko delajo z praženjem soje, odstranjevanjem ovoja in mletjem. Izdelujejo jo z različno vsebnostjo maščobe. Surova moka nastane brez praženja. Moki lahko dodamo do 15% sojinega lecitina, da dobimo moko, ki ima lastnosti emulgatorja. Sojina moka vsebuje 50% beljakovin in 5% vlaknin. Bogata je s tiaminom, riboflavinom, fosforjem, kalcijem in železom,ne vsebuje glutena. Zaradi tega je vzhajan kruh gost. Sojin moka gosti omake in zmanjša absorpcijo olja med cvrenjem. Pečenje z moko daje rahlost, vlažnost, bogato barvo in fino teksturo ==== Formula za dojenčke na osnovi soje ==== Daje se jo dojenčkom, ki se jih ne doji. Uporabna je, ko je otrok alergičen na pasterizirano kravje mleko ali pa je na veganski dieti. ==== Alternativa mesu in mlečnim izdelkom ==== [[Slika:Chives Cream Sheese.jpg|levo|sličica|180x180_pik|Kremast sir na osnovi soje]] Odprt zavoj kremnega sira na osnovi soje. Sojo lahko procesiramo v proizvode s teksturo in izgledom druge hrane, kot je sojino mleko, margarina, sladoled, jogurt, sir, kremni sir, hamburgerji, sojino maslo (podobno arašidovem maslu).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|title=Soy fact sheets: soy nut butter|publisher=Soyfoods Association of North America, Washington, DC|date=2016|accessdate=1 November 2016|archive-date=2018-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180131081150/http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|url-status=dead}}</ref> ==== Nadomestek za kavo ==== Pražena in zmleta soja se uporablja kot brezkofeinski nadomestek za kavo. Po izdelavi izgleda kot kava in se lahko uporablja kot instant kava z aromo in okusom po praženi soji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=YIP-szICnhIC|title=History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013); see page 254|first1=William |last1=Shurtleff |first2=Akiko |last2=Aoyagi|publisher=Soyinfo Center|year=2013|isbn=1928914578}}</ref> ==== Drugi izdelki ==== Soja se uporablja pri izdelavi industrijskih olj, mil, kozmetike, smole, plastike, črnila, voščenk, topil in oblačil, predstavlja pa tudi 80% proizvodnje biodizla v ZDA.<ref>{{navedi splet|title=Sustainability Fact Sheet|publisher=National Biodiesel Board|date=April 2008|url=http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|format=PDF|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2008-05-28|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20080528055311/http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|url-status=dead}}</ref> ==Fiksacija dušika== Soja se v kmetijstvu pogosto uporablja v kolobarjenju za obogatitev zemlje z [[dušik]]om. Nekatere [[metuljnice]] (leguminoze), med katerimi je tudi soja, živijo v mutualistični povezavi z [[bakterija]]mi ''Rizobium''. Te bakterije na sojinih koreninah tvorijo posebne gomoljčke, kjer poteka transformacija atmosferskega dušika v [[amonijak]]<ref name="fixnit">{{navedi splet|title=The Nitrogen cycle and Nitrogen fixation|author=Jim Deacon|publisher=Institute of Cell and Molecular Biology, The University of Edinburgh|url=http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|accessdate=2017-03-27|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116214211/http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|url-status=dead}}</ref>. [[Kemijska reakcija]] transformacije je sledeča: : N<sub>2</sub> + 8 H<sup>+</sup> + 8 e<sup>−</sup> → 2 NH<sub>3</sub> + H<sub>2</sub> Zatem se amonijak pretvori v (NH<sub>4</sub><sup>+</sup>), ki ga določene rastline lahko izkoriščajo z naslednjo reakcijo: : NH<sub>3</sub> + H<sup>+</sup> → NH<sub>4</sub><sup>+</sup> Tako predelan dušik porabi rastlina, v zameno zanj pa tvori ogljikove hidrate, ki jih potrebujejo bakterije. Količina fiksiranega dušika iz zraka na leto je 50–300 kg/ha. ==Sestava sojinega zrna== {{nutritionalvalue | name=Soja, zrela semena, surova | water=8.54 g | cholesterol=0 mg | ash=4.07 g | kJ=1866 | protein=36.49 g | fat=19.94 g | satfat=2.884 g | monofat = 4.404 g | polyfat = 11.255 g | omega3fat=1.330 g | omega6fat=9.925 g | carbs=30.16 g | fiber=9.3 g | sugars=7.33 g | calcium_mg=277 | copper_mg = 1.658 | iron_mg=15.7 | magnesium_mg=280 | phosphorus_mg=704 | potassium_mg=1797 | sodium_mg=2 | manganese_mg=2.517 | zinc_mg=4.89 | vitC_mg=6.0 | thiamin_mg=0.874 | riboflavin_mg=0.87 | niacin_mg=1.623 | pantothenic_mg=0.793 | vitB6_mg=0.377 | folate_ug=375 | vitB12_ug = 0 | choline_mg=115.9 | vitA_ug=1 | vitE_mg=0.85 | vitK_ug=47 <!-- amino acids --> | tryptophan=0.591 g | threonine=1.766 g | isoleucine=1.971 g | leucine=3.309 g | lysine=2.706 g | methionine=0.547 g | cystine=0.655 g | phenylalanine=2.122 g | tyrosine=1.539 g | valine=2.029 g | arginine=3.153 g | histidine=1.097 g | alanine=1.915 g | aspartic acid=5.112 g | glutamic acid=7.874 g | glycine=1.880 g | proline=2.379 g | serine=2.357 g | right=1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4845?fgcd=&manu=&lfacet=&format=Full&count=&max=35&offset=&sort=&qlookup=16108 Link to Complete USDA Nutrient Database Entry] }}[[Beljakovine]] in [[sojino olje]] predstavljajo okoli 56% suhe teže semena soje. Soja vsebuje okoli 36% beljakovin in okoli 20% [[lipidi|maščob]]. Preostanek predstavlja 30% ogljikovih hidratov, 9% [[voda|vode]] in 5% pepela. Maso posameznega zrna predstavlja približno 8% lupine, 90% kotiledona in 2% kalček. 100 gramov (surove) soje pokrije dnevne potrebe v razmerjih: 36 % beljakovine, 37 % vlaknine, 121 % [[železo]], 120 % [[mangan]], 101 % [[fosfor]], poleg tega pa še nekaj B vitaminov (94% folne kisline). Soja vsebuje tudi veliko [[Vitamin K|vitamina K]], [[magnezij]]a, [[cink]]a in [[kalij]]a. 100 gramov soje ima 446 kalorij in 11 gramov nenasičenih maščob. Za varno uživanje v prehrani človeka mora biti soja vlažno toplotno obdelana, s čimer se uničijo inhibitorji [[tripsin]]a (inhibitorji serin proteaze). Surova soja, kot tudi nezrele zelene oblike, je strupena za vse monogastrične vrste.<ref name="Circle">{{navedi knjigo |last1=Circle |first1=Sidney J. |last2=Smith |first2=Allan H. |title=Soybeans: Chemistry and Technology |url=https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit |publisher=Avi Publishing|location=Westport, CT|year=1972|pages= [https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit/page/104 104], 163|isbn=0-87055-111-6}}</ref> V primerjavi z drugimi osnovnimi živili surova soja ni užitna, za kar je potrebno kuhanje ali kaljenje. === Beljakovine === Večina sojinih beljakovin je relativno odpornih na toploto. Zaradi te lastnosti se lahko iz soje pri visokih temperaturah pridobivajo proizvodi kot so [[tofu]], sojino mleko in sojina moka. Ameriška agencija FDA ima sojo za vir popolnih beljakovin.<ref name="FDA Claims">{{cite journal|last=Henkel|first=John|title=Soy: Health Claims for Soy Protein, Question About Other Components|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|journal=FDA Consumer|publisher=Food and Drug Administration|date=1. 6. 2000|volume=34|issue=3|pages=18–20|pmid=11521249|access-date=2017-03-27|archive-date=2012-05-26|archive-url=https://archive.today/20120526042356/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|url-status=dead}}</ref> Popolne beljakovine so tiste, ki vsebujejo velik odstotek vseh nujnih aminokislin, ki jih potrebuje človekovo telo. Človekovo telo namreč nima sposobnosti njihovega [[Biosinteza beljakovin|sintetiziranja]]. To je tudi razlog, da je soja dober vir beljakovin tudi za vegetarijance in vegane. === Ogljikovi hidrati === Osnovni razgradljivi [[ogljikovi hidrati]] zrelih semen soje so [[disaharidi|disaharid]] [[saharoza]] (delež med 2,5% do 8,2%), trisaharid rafinoza (0,1% do 1%) sestavljena iz ene molekule saharoze spojene z eno molekulo [[galaktoza|galaktoze]] ter tetrasaharid stahioza (1,4% do 4,1%) sestavljena iz ene molekule sukroze spojene z dvema molekulama galaktoze.<ref name="intechopen">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-biochemistry-chemistry-and-physiology/soluble-carbohydrates-in-soybean|title=Soluble Carbohydrates in Soybean|work=intechopen.com}}</ref> [[Oligosaharid]]a rafinoza in stahioza varujeta seme pred izsušitvijo, nista pa užitna sladkorja, zaradi česar pri njunem vnosu v organizem prihaja do napenjanja. Povzročata tudi manjše črevesne težave tako pri ljudeh kot tudi pri drugih monogastričnih živalih. Podobne težave povzroča tudi disaharid [[trehaloza]]. Neprebavljeni oligosaharidi se v črevesju presnavljajo s pomočjo naravno prisotnih mikroorganizmov, pri čemer kot stranski produkt nastajajo plini, kot so [[ogljikov dioksid]], molekularni [[vodik]] in [[metan]]. Ker se sojini ogljikovi hidrati razgrajujejo s postopkom [[fermentacija|fermentacije]], sojin koncentrat, izolirane sojine beljakovine, tofu, sojina omaka in sojini kalčki ne povzročajo napenjanja. === Maščobe === Surova soja vsebuje okoli 20% maščob, med katere sodijo: nasičene maščobe (3%), enkratno nenasičene (4%) in večkratno nenasičene maščobe, predvsem [[linoleinska kislina|linoleinske kisline]]. [[Sojino olje]] vsebuje štiri fitosterole: [[stigmasterol]], [[sitosterol]], [[kampesterol]] in [[brasikasterol]], ki predstavljajo okoli 2,5% skupne vsebnosi lipidov, pretvorijo pa se lahko v steroidne hormone.<ref name="steroidi">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-and-health/from-soybean-phytosterols-to-steroid-hormones|title=From Soybean Phytosterols to Steroid Hormones|work=intechopen.com}}</ref> == Posledice gojenja gensko spremenjene soje == [[Slika:Multicolor soybeans in Hale Township.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Različne vrste soje gojijo skupaj]] Soja je ena od rastlin, ki se [[genetika|gensko]] manipulira, gensko spremenjena soja pa se uporablja v vse več izdelkih. V Svetu se nenehno povečuje gojenje gensko spremenjene soje, obenem pa povečuje škodljivo delovanje na okolje. V [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] so zaradi gojenja takšne soje uničena cela prostranstva [[gozd]]a, [[pampa|pamp]] in [[travnik]]ov, samo v [[Argentina|Argentini]] 15 milijonov hektarov (leta 2005 so zasejali 99 % z gensko spremenjeno sojo). Stanje se iz leta v leto poslabšuje, zlasti zaradi povpraševanja po bio-gorivu. Sejanje [[Genetsko spremenjeni organizem|GSO]]-soje ne zmanjšuje porabe [[pesticid]]ov, nasprotno, celo povečuje jo,<ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/natur/0,1518,456376,00.html]</ref><ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11522120]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |title=arhivska kopija |accessdate=2009-01-11 |archive-date=2018-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180301050112/http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |url-status=dead }}</ref> pridelana soja tudi škodljivo deluje na okoliško divjad. Pri gojenju te soje uporabljajo [[herbicid]] Roundup, kateri je smrtonosen tako za vodne živali, zlasti [[žaba|žabe]], kot tudi [[človek]]a. Genskih sprememb ni mogoče popolnoma nadzirati, saj [[mutacija|mutirajo]] in kvarijo genetski zapis, s tem pa lahko povzročajo maličenje, zastrupljajo telo in povzročajo [[alergija|alergijske]] reakcije. V zadnjem letu se je vsul plaz prepovedi in razsodb proti GSO-poljščinam, kot npr.: * [[Romunija]] je januarja 2007 prepovedala gojenje GSO-soje. * [[Grčija]] je prepovedala promet z GSO-semeni. * [[Mehika]] je prepovedala gojenje GSO-koruze. * [[Ekvador]] je prepovedal uvoz hrane z GSO v sklopu pomoči v prehrani. * [[Slovenija]] ima v pripravi zakon, ki omejuje sajenje GSO-rastlin, vendar je ta v nasprotju z evropskimi predpisi, močne so tudi civilne iniciative proti GSO == Največji svetovni pridelovalci soje v letu 2016 == Svetovna proizvodnja soje je bila v letu 2016 324 milijonov ton, 5% višja kot leta 2014. ZDA, Brazilija in Argentina proizvedejo 80% vse soje. V letu 2014 je bil donos soje 2,6 t/ha. Tri najvišje donose so imele Tajska, Turčija in Italija s povprečjem pri 4,9 t/ha. Najvišja na Tajskem pri 6,2 t/ha. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so ZDA izvozile več kot 90% svetovne soje. Do leta 2005 je izvozila Argentina 39%, ZDA 37% in Brazilija 16%, največ so uvozile Kitajska 41%, EU 22%, Japonska 6% in Mehika 5%. {| |+ Največji pridelovalci soje na svetu (napoved za leto 2016)<ref name="gsp">{{navedi splet | date = 2016 | url = http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | title = Global Soybean Production, 2016 Forecast (USDA) | publisher = GlobalSoyabeanProduction.com | accessdate = 22 May 2016 | archive-date = 2017-07-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170728103844/http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | url-status = dead }}</ref> |----- bgcolo ! Mesto ! Država ! Količina<br />(v milijonih [[tona|t]]) |----- bgcolor="#EEEEEE" | 1 || {{USA}} || 103,4 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 2 || {{BRA}} || 103,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 3 || {{ARG}} || 57,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 4 || {{PRC}} || 12,2 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 5 || {{IND}} || 11,7 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 6 || {{PAR}} || 9,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 7 || {{CAN}} || 6,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | colspan="2" |'''Svetovna proizvodnja'''|| 324,2 |} == Zdravje == Po študijah na ljudeh niso našli škodljivih vplivov na razvoj raka dojk pri splošni populaciji in preživelih. Zmerno uživanje ne povečuje tveganja za raka dojk. Ni dovolj dokazov, da prehrambeni nadomestki niso tveganje za razvoj raka.<ref name="acs">{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough|url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough |url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref> Posebnost soje je vsebnost saponinov, izoflavonov - 3 mg/g suhe soje (fitoestrogeni v živalskem telesu) in fitične kisline. Leta 1995 je raziskava ugotovila<ref>{{cite journal|pages=276–282|doi=10.1056/NEJM199508033330502|title=Meta-Analysis of the Effects of Soy Protein Intake on Serum Lipids|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_the-new-england-journal-of-medicine_1995-08-03_333_5/page/276|year=1995|last1=Anderson|first1=James W.|last2=Johnstone|first2=Bryan M.|last3=Cook-Newell|first3=Margaret E.|journal=New England Journal of Medicine|publisher=Massachusetts Medical Society|volume=333|issue=5|pmid=7596371}}</ref>, da sojine beljakovine nižajo serumski nivo slabega holesterola LDL in trigliceridov. Dober holesterol HDL se ni bistveno povišal.<ref name="AHRQ">{{navedi splet|publisher=Consumer Affairs|title=Study Casts Doubt On Soy's Health Benefits|date=August 3, 2005|url=http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120308080707/http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archivedate=March 8, 2012|url-status=dead|df=}}</ref> Fitoestrogena ganistein in daidzein imata implikacije v blagodejnih učinkih na srčnožilne bolezni<ref name="cardio">{{cite journal |date=February 21, 2006|pages=1034–1044 |doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.106.171052 |title=Soy Protein, Isoflavones, and Cardiovascular Health: An American Heart Association Science Advisory for Professionals from the Nutrition Committee|url=https://archive.org/details/sim_circulation_2006-02-21_113_7/page/1034|last1=Sacks |first1=F. M. |journal=Circulation |volume=113 |issue=7 |pmid=16418439 |last2=Lichtenstein |first2=A. |last3=Van Horn |first3=L. |last4=Harris |first4=W. |last5=Kris-Etherton |first5=P. |last6=Winston |first6=M. |publisher=American Heart Association Nutrition Committee |author7=American Heart Association Nutrition Committee}}</ref>, ne nižajo pa rizika nastanka srčnožilnih bolezni<ref name=cardio/><ref>{{cite journal | url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD009518.pub2/abstract | title=Isoflavones for hypercholesterolaemia in adults |author1=Qin Y |author2=Niu K |author3=Zeng Y |author4=Liu P |author5=Yi L |author6=Zhang T |author7=Zhang QY |author8=Zhu JD |author9=Mi MT | journal=Cochrane Database Syst Rev | year=2013 | volume=6 | issue=6 | pages=CD009518 | doi=10.1002/14651858.CD009518.pub2 | pmid=23744562}}</ref>, raka prostate in infekcij dihal.<ref name="efsa">{{cite journal | url=http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2264 | title=Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to soy isoflavones and protection of DNA, proteins and lipids from oxidative damage (ID 1286, 4245), maintenance of normal blood LDL cholesterol concentrations (ID 1135, 1704a, 3093a), reduction of vasomotor symptoms associated with menopause (ID 1654, 1704b, 2140, 3093b, 3154, 3590), maintenance of normal skin tonicity (ID 1704a), contribution to normal hair growth (ID 1704a, 4254), "cardiovascular health" (ID 3587), treatment of prostate cancer (ID 3588) and "upper respiratory tract" (ID 3589) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/2006 | author=Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies, EFSA | journal=EFSA Journal | year=2011 | volume=9 | issue=7 | pages=2264 | doi=10.2903/j.efsa.2011.2264}}</ref> Fitična kislina je antioksidant in kelator. Manjšali naj bi verjetnost nastanka raka, diabetesa in lajšala vnetje<ref>{{cite journal | last1 = Vucenik | first1 = Ivana | last2 = Shamsuddin | first2 = AbulKalam M. | title = Cancer Inhibition by Inositol Hexaphosphate (IP6) and Inositol: From Laboratory to Clinic |journal=The Journal of Nutrition |publisher=American Society for Nutrition| volume = 133 | issue = 11 | pages = 3778S–3784S | date = November 2003 | url = http://jn.nutrition.org/cgi/reprint/133/11/3778S | pmid = 14608114}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Yoon | first1 = Jane H. | last2 = Thompson | first2 = Lilian U. | last3 = Jenkins | first3 = David J. A. | title = The Effect of Phytic Acid on In Vitro Rate of Starch Digestibility and Blood Glucose Response | journal = American Journal of Clinical Nutrition|publisher=American Society for Nutrition | volume = 38 | issue = 6 | pages = 835–842 | date = December 1983 | url = http://www.ajcn.org/cgi/reprint/38/6/835 | pmid = 6650445}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Sudheer | first1 = Kumar M. | last2 = Sridhar | first2 = Reddy B. | last3 = Kiran | first3 = Babu S. | last4 = Bhilegaonkar | first4 = P. M. | last5 = Shirwaikar | first5 = A. | last6 = Unnikrishnan | first6 = M. K.| title = Antiinflammatory and Antiulcer Activities of Phytic Acid in Rats | journal = Indian Journal of Experimental Biolotgy|publisher=National Institute of Science Communication and Information Resources| volume = 42 | issue = 2 | pages = 179–185 | date = February 2004 | pmid = 15282951 }}</ref>, a hkrati nižala absorpcijo pomembnih mineralov zalaradi keliranja.<ref>{{navedi knjigo | chapter = Phytates | title = Toxicants Occurring Naturally in Foods | author = Committee on Food Protection, Food and Nutrition Board, National Research Council | publisher = National Academy of Sciences |location=Washington, DC| year = 1973 | isbn = 978-0-309-02117-3 | pages = 363–371 | url = https://books.google.com/?id=lIsrAAAAYAAJ&pg=PA363}}</ref> Količina fitoestrogenov naj ne bi izzvala bistvenega fiziološkega odziva, pri nadomeščanju človeškega ali kravjega mleka (0,005-0,001 mg/dan) pa je vnos bistveno višji pri soji (6-47 mg/dan).<ref name="Napier, India D. 2014">{{navedi revijo |first1=India D. |last1=Napier |first2=Liz |last2=Simon |first3=Devin |last3=Perry |first4=Paul S. |last4=Cooke |first5=Douglas M. |last5=Stocco |first6=Estatira |last6=Sepehr |first7=Daniel R. |last7=Doerge |first8=Barbara W. |last8=Kemppainen |first9=Edward E. |last9=Morrison |first10=Benson T. |last10=Akingbemi |title=Testicular Development in Male Rats Is Sensitive to a Soy-Based Diet in the Neonatal Period |journal=Biology of reproduction |year=2014 |volume=90 |issue=2 |pages=1-12 |doi=10.1095/biolreprod.113.113787}}</ref> === Alergija === Alergija na sojo spada pod pogostosti v isti rang kot mleko, jajca, arašidi, drevesni oreški in lupinarji. Diagnoza pri otrocih poteka z opisov simptomov in kožnimi ter krvnimi testi. Ker je bilo kontroliranih poskusov glede alergije malo, je težko zaključiti karkoli o prevalenci v splošni populaciji.<ref>{{cite journal|last=Cantani|first=A.|author2=Lucenti P.|date=August 1997|title=Natural History of Soy Allergy and/or Intolerance in Children, and Clinical Use of Soy-protein Formulas|journal=Pediatric Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=Wiley Online Library|volume=8|issue=2|pages=59–74|doi=10.1111/j.1399-3038.1997.tb00146.x|pmid=9617775}}</ref> Alergija navadno povzroča oteklino, koprivarico, redko pa tudi anafilaktičen šok. Vzrok alergije so najverjetneje sojini proteini, a v veliko manjši meri kot proteini arašidov in lupinarjev.<ref>{{cite journal|last=Cordle|first=C. T.|date=May 2004|title=Soy Protein Allergy: Incidence and Relative Severity|journal=Journal of Nutrition|publisher=The American Society for Nutritional Sciences|volume=134|issue=5|pages=1213S–1219S|pmid=15113974}}</ref> Pozitivni test pokaže, da je imunski sistem proizvedel protitelesa IgE. Soja lahko sproži simptome netolerance, česar alergijski test ne pokaže. Otrok s simptomi navadno bruha in ima diarejo. Pri starejših otrocih je lahko diareja krvava, pojavi se anemija, izguba teže. V mladih otrocih pogosto izzveni.<ref>{{cite journal|last=Sampson|first=H. A.|date=May 1999|title=Food Allergy, Part 1: Immunopathogenesis and Clinical Disorders|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-allergy-and-clinical-immunology_1999-05_103_5/page/717|journal=The Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=American Academy of Allergy|volume=103|issue=5|pages=717–728|doi=10.1016/S0091-6749(99)70411-2|pmid=10329801}}</ref> ==Reference== {{refsez|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Glycine max}} {{Wikislovar|soja|Soja}} * [http://www.zmag.org/content/showartide.efm?SectionID=42&ItemID=10628 Opis problemov, ki jih povzroča pridelava GSO-soje v Argentini]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Metuljnice]] [[Kategorija:Biogoriva]] [[Kategorija:Genetsko spremenjeni organizmi]] [[Kategorija:Predivnice]] [[Kategorija:Užitne rastline]] {{normativna kontrola}} 1f1wd0nnc955fjnqy4vl0jnsecj8g77 6690487 6690484 2026-06-16T19:47:37Z TadejM 738 znanstveno ime 6690487 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Soja | image = Soybean.USDA.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnica) | ordo = [[Fabales]] (stročnice) | familia = [[Fabaceae]] (metuljnice) | subfamilia = [[Faboideae]] | genus = ''[[Glycine]]'' | species = '''''G. max''''' | binomial = ''Glycine max'' | binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|L.]]) [[Elmer Drew Merrill|Merr.]] }} '''Soja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Glycine max''''') je [[stročnica]], ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega [[Seme|semena]] z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo. Obstajajo razne [[sorta|sorte]] soje, ki se med seboj močno razlikujejo, in to ne samo po [[oblika|obliki]] [[zrno|zrna]], [[barva|barvi]] in [[okus]]u, pač pa tudi po [[kemija|kemični]] sestavi. Soja vsebuje zelo velik odstotek [[maščoba|maščob]] - povprečno 19 % in [[beljakovina|beljakovin]] - povprečno 37 % ter pomembne količine [[vitamin]]ov A in B skupine. Soja se v [[prehrana|prehrani]] uporablja podobno kot druge [[stročnica|stročnice]], vendar njen [[okus]] in [[vonj]] večini [[človek|ljudem]] ni prijeten, zato jo uporabljajo v [[industrija|industriji prehrane]] predelano kot: * [[sojino mleko]], * [[sojin sir]] (bolj znan kot ''tofu''), * [[sojina moka]], * [[sojino olje]], * [[sojina omaka]] * [[sojini briketi]] Razmaščeni fižol je poceni vir beljakovin v krmi. Sojini proizvodi so sestavine mnogih nadomestil za meso in mlečne izdelke.<ref name="Riaz2006">{{navedi knjigo|last=Riaz|first=Mian N.|title=Soy Applications in Food|publisher=[[CRC Press]]|location=Boca Raton, FL|year=2006|isbn=0-8493-2981-7}}</ref> Vsebuje pomembne količine [[Fitična kislina|fitične kisline]], mineralov in vitaminov B. Sojino olje se uporablja v prehrani in industriji. Tradicionalni nefermentirani izdelek je sojino mleko, iz katerega izdelujejo [[tofu]] in tofujevo kožico. Fermentirani izdelki so [[sojino olje]]/[[Sojina omaka|omako]], fermentirana fižolova pasta, ''[[natto]]'' in ''tempeh''. Glavne proizvajalke soje so [[Združene države Amerike]] (32%), [[Brazilija]] (32%) in [[Argentina]] (18%). == Taksonomska razvrstitev == Različne sorte soje se uporabljajo za mnoge namene. Rod ''Glicin'' ''Willd''. je razdeljen v dva podroda, ''Glicina'' in ''Soja''. Podrod ''Soja'' vključuje kultivirano sojo (''Glycine max'') in divjo sojo (''Glycine soja''), ki uspeva divje na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in Rusiji. Obe vrsti sta enoletnici.<ref>{{navedi knjigo|first1=Ram J.|last1=Singh|first2=Randall L.|last2=Nelson|first3=Gyuhwa|last3=Chung|title=Genetic Resources, Chromosome Engineering, and Crop Improvement: Oilseed Crops, Volume 4|publisher=Taylor & Francis|location=London|date=November 2, 2006|page=15|url=https://books.google.com/?id=lQ9bcjETlrIC&lpg=PA15&pg=PA15|isbn=978-0-8493-3639-3}}</ref> Podrod ''Glycine'' vsebuje 25 trajnic, ki uspevajo od Avstralije do Afrike.<ref>{{cite conference|first=Theodore|last=Hymowitz|editor-first=J.B.|editor-last=Sinclair|editor2-first=G.L.|editor2-last=Hartman|title=Evaluation of Wild Perennial Glycine Species and Crosses For Resistance to Phakopsora|book-title=Proceedings of the Soybean Rust Workshop|pages=33–37|publisher=National Soybean Research Laboratory|date=August 9, 1995|location=Urbana, IL|accessdate=}}</ref><ref>{{cite journal|doi=10.2307/2443241|first1=C. A.|last1=Newell|first2=T.|last2=Hymowitz|title=Hybridization in the Genus Glycine Subgenus Glycine Willd. (Leguminosae, Papilionoideae)|journal=American Journal of Botany|volume=70|issue=3|pages=334–348|date=March 1983|publisher=Botanical Society of America|jstor=2443241}}</ref><ref>Heuzé V., Tran G., Giger-Reverdin S., Lebas F., 2015. Perennial soybean (Neonotonia wightii). Feedipedia, a programme by INRA, CIRAD, AFZ and FAO. https://www.feedipedia.org/node/293 Last updated on September 30, 2015, 15:09</ref><ref>{{navedi splet|url=http://plants.jstor.org/taxon/jstor/Neonotonia.wightii|title=Neonotonia wightii in Global Plants on JSTOR}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tropicalforages.info/key/Forages/Media/Html/Neonotonia_wightii.htm|title=Factsheet – Neonotonia wightii|work=tropicalforages.info}}</ref> Kot drugim rastlinam z dolgo zgodovino vzgoje ne moremo več z zagotovostjo slediti izvoru.<ref>{{navedi knjigo|author1=Shekhar, Hossain|author2=Uddin, Howlader|author3=Zakir Hossain|author4=Kabir, Yearul|title=Exploring the Nutrition and Health Benefits of Functional Foods|date=July 22, 2016|publisher=IGI Global|page=223|url=https://books.google.com/books?id=H2m_DAAAQBAJ&pg=PA223|accessdate=22 November 2017}}</ref> Gre za kulturo z velikim številom kultivarjev.<ref>{{cite journal|author1=Ghulam Raza|author2=Mohan B. Singh|author3=Prem L. Bhalla|editor1-last=Atanassov|editor1-first=Atanas|title=In Vitro Plant Regeneration from Commercial Cultivars of Soybean|journal=Biomed Research International |year=2017 |pmc=5485301 |doi=10.1155/2017/7379693}}</ref> == Opis == Kot pri večini rastlin sledimo rasti soji preko specifičnih morfoloških značilnosti med rastjo. === Kalitev === Prva faza rasti rasti je [[kalitev]], ki postane očitna s pojavom koreničice.<ref name="MP197Chapter2">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2014|chapter=Chapter 2|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter2.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|pages=1–8|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=21 February 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref> Gre za prvo fazo rasti [[Korenina|korenine]], do katere pride po 48 ur v idealnih pogojih rasti. Prva fotosintetska struktura je [[klični list]], ki se pojavi iz zemlje. Klični list deluje kot vir hranil v prvih 7-10 dneh življenja rastline.[[Slika:Glycine max 003.JPG|sličica|220x220_pik|Sojin fižolast sadež|levo]] === Zorenje === Prvi pravi listi razvijejo kot par enojnih rezil. Po prvem paru se razvijejo sestavljeni listi s tremi rezili. Vsak tridelni list ima tri do štiri lističe, dolge 6-15 cm, široke pa 2-7 cm. Pod idealnimi pogoji se rast stebla nadaljuje, pri čemer zraste iz stebla vsake 4 dni nova grča. Pred cvetenjem zrastejo korenine 1,9 cm na dan. Če so prisotne bakterije za fiksacijo dušika, se grče na koreninah razvijejo zelo hitro. Pojav novih grč se nadaljuje 8 tednov, dokler ga ne stabilizira [[Simbioza|sožitje]] z bakterijami. Končne značilnosti rastline so različne, odvisne od genetike, kakovosti zemlje in podnebja; po navadi so visoke 51-127 cm<ref name="MP197Chapter19">{{navedi knjigo|last1=Purcell|first1=Larry C.|last2=Salmeron|first2=Montserrat|last3=Ashlock|first3=Lanny|title=Arkansas Soybean Production Handbook - MP197|date=2000|chapter=Chapter 19: Soybean Facts|chapter-url=http://www.uaex.edu/publications/pdf/mp197/chapter19.pdf|chapter-format=PDF|publisher=University of Arkansas Cooperative Extension Service|location=Little Rock, AR|page=1|url=http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|accessdate=5 September 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304011452/http://www.uaex.edu/publications/mp-197.aspx|url-status=dead}}</ref>, korenine pa segajo od 76-152 cm v globino.<ref>{{navedi knjigo|last1=Bennett|first1=J. Michael|last2=Rhetoric|first2=Emeritus|last3=Hicks|first3=Dale R.|last4=Naeve|first4=Seth L.|last5=Bennett|first5=Nancy Bush|title=The Minnesota Soybean Field Book|date=2014|publisher=University of Minnesota Extension|location=St Paul, MN|page=33|url=http://www.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|accessdate=16 September 2016|archive-date=2013-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130930151502/http://www1.extension.umn.edu/agriculture/soybean/docs/minnesota-soybean-field-book.pdf|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Soybean flowers.png|sličica|220x220_pik|Majhni vijoličasti cvet soje|levo]] === Cvetenje === [[Slika:Soybean soyabean fruits.jpg|sličica|391x391_pik|Zrela soja]] Cvetenje se pogosto začne, ko postanejo dnevi krajši od 12,8 ur. Razne vrste pa se različno odzivajo na spreminjanje dolžine dneva.<ref>{{navedi knjigo|last1=Shurtleff|first1=William|last2=Aoyagi|first2=Akiko|title=History of Soybeans and Soyfoods in Sweden, Norway, Denmark and Finland (1735-2015): Extensively Annotated Bibliography and Sourcebook|date=2015|publisher=Soyinfo Center|location=Lafayette, CA|isbn=9781928914808|page=490|url=https://books.google.com/books?id=0gtpCgAAQBAJ&pg=PA490#v=onepage&q&f=false}}</ref> Soja razvije neopazne [[Cvet|cvetove]], ki izvirajo iz sredine [[Rastlinski list|lista]] in so bele, vijolične ali rožnate barve. Rast novih grč se lahko ustavi ob začetku cvetenja, odvisno od vrste. Vrste, pri katerih se rast novih grč nadaljuje, so bolj primerne za območja z dolgo rastno sezono. Soja pogosto spusti svoje liste preden dozorijo [[Seme|semena]]. [[Sadež]] je dlakav strok, ki raste v klastru treh do petih. Dolg je 3-8 cm z 2-4 semeni s premerom 5-11 mm. Pojavljajo se v raznolikih oblikah in barvah (črna, rjava, rumena in zelena). Tudi dvobarvna in barvita so pogosta. === Odpornost semen === Ovojnica zrelega fižola je trda, odporna na vodo in ščiti klični list ter strebelce pred poškodbami. Če ni razpokana, seme ne vzkali. Brazgotini na ovojnici pravimo hilus. Na eni stani je mikropil, skozi katerega lahko seme absorbira vodo. Semena, polna beljakovin, se lahko posušijo, a po oživijo po ponovni absorpciji vode. Raziskovalci so našli veliko topnih ogljikovih hidratov, ki varujejo viabilnost celic semena.<ref>{{cite journal|pages=225–30|doi=10.1104/pp.100.1.225|title=Maturation Proteins and Sugars in Desiccation Tolerance of Developing Soybean Seeds|url=https://archive.org/details/sim_plant-physiology_1992-09_100_1/page/225|year=1992|last1=Blackman|first1=S. A.|last2=Obendorf|first2=R. L.|last3=Leopold|first3=A. C.|journal=Plant Physiology|volume=100|pmid=16652951|issue=1|publisher=American Society of Plant Biologists|pmc=1075542}}</ref> Podelili so mu veliko patentov za tehnike zaščite bioloških membran in proteinov v suhem stanju. == Sojine beljakovine == [[Slika:Graded Seed.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina semena]] [[Slika:Soybeanvarieties.jpg|sličica|331x331_pik|Raznolike vrste soje za mnoge uporabe]]Vse semenke, razen družina trave/žitarice, vsebujejo globulinske proteine za shrambo, podobne sojinim proteinom vicilinu (7S) in leguminu (11S). [[Oves]] in [[riž]] sta edini izjemi, saj vsebujeta te proteine.<ref name="Seed Proteins 1999">Seed Proteins; Peter R. Shewery and Rod Casey (Eds) 1999. Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, The Netherlands</ref> [[Kakav]] vsebuje protein globulin 7S, ki prispeva k okusu in aromi kakava in [[Čokolada|čokolade]]<ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|title=Subunit structure of the vicilin-like globular storage...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707233616/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND44131228|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|title=Cocoa-specific aroma precursors are generated by proteolytic...|work=usda.gov|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150707234934/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/IND20412524|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-31 |archive-date=2012-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120324131437/http://library.osu.edu/assets/Uploads/ScienceCafe/Barringer020310.pdf |url-status=dead }}</ref>, [[kava]] pa globulin 11S, odgovoren za okus in aromo kave.<ref>{{cite journal|url=https://dx.doi.org/10.1021/jf801734m|title=Comparative Proteomical Analysis of Zygotic Embryo and Endosperm from Coffea arabica Seeds|first1=Lívia L.|last1=Koshino|first2=Clarissa P.|last2=Gomes|first3=Luciano P.|last3=Silva|first4=Mirian T. S.|last4=Eira|first5=Carlos|last5=Bloch Jr.|first6=Octávio L.|last6=Franco|first7=Ângela|last7=Mehta|date=November 26, 2008|publisher=|journal=J. Agric. Food Chem.|volume=56|issue=22|pages=10922–10926|via=ACS Publications|doi=10.1021/jf801734m}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|title=Archived copy|accessdate=2013-08-24|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203144038/http://www.alice.cnptia.embrapa.br/bitstream/doc/880533/1/Comparativeproteomical.pdf|archivedate=December 3, 2013|df=mdy-all}}</ref> Beljakovini vicilin in legumin spadata k super-družini kupinov, veliki družini funkcijsko raznolikih proteinov s skupnim izvorom, ki ji sledimo od [[Bakterije|bakterij]] k [[Evkarionti|evkariontom]], vključno z živalmi in višjimi rastlinami.<ref>{{cite journal|url=https://link.springer.com/article/10.1134%2FS0026893311030162|title=Evolution of seed storage globulins and cupin superfamily|doi=10.1134/S0026893311030162|volume=45|journal=Molecular Biology|pages=529–535}}</ref> 2S albumini sestavljajo veliko družino homolognih shrambenih proteinov, prisotnih v mnogih [[Dvokaličnice|dvokaličnicah]] in nekaterih [[Enokaličnice|enokaličnicah]], ne pa v travah.<ref name="ReferenceA">{{cite journal|last1=Youle|first1=RJ|last2=Huang|first2=AHC|year=1981|title=Occurrence of low molecular weight and high cysteine containing albumin storage proteins in oilseed of diverse species|url=|journal=Am J Botany|volume=68|issue=|pages=44–48|doi=10.2307/2442990}}</ref> Soja vsebuje majhen, a pomemben protein 2S.<ref>{{cite journal|pmc=2570561|pmid=18949071|doi=10.2174/1874091X00802010016|volume=2|title=2S Albumin Storage Proteins: What Makes them Food Allergens?|year=2008|journal=Open Biochem J|pages=16–28|last1=Moreno|first1=FJ|last2=Clemente|first2=A}}</ref><ref name="autogenerated1">{{cite journal | last=Seber | first=Lauren E. | last2=Barnett | first2=Brian W. | last3=McConnell | first3=Elizabeth J. | last4=Hume | first4=Steven D. | last5=Cai | first5=Jian | last6=Boles | first6=Kati | last7=Davis | first7=Keith R. | editor-last=Antopolsky | editor-first=Maxim | title=Scalable Purification and Characterization of the Anticancer Lunasin Peptide from Soybean | journal=PLoS ONE | volume=7 | issue=4 | date=2012-04-13 | doi=10.1371/journal.pone.0035409 | page=e35409}}</ref><ref>http://www.sciencedaily.com/releases/2009/12/091202153946.htm</ref> 2S albumini so združeni v prolaminsko super-družino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|title=AllFam – AllFam Allergen Family Factsheet|work=meduniwien.ac.at|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304045912/http://www.meduniwien.ac.at/allergens/allfam/factsheet.php?allfam_id=AF050|archivedate=March 4, 2016|df=mdy-all}}</ref> Drugi alergeni proteini v tej super-družini so nespecifični rastlinski proteini lipidnega transporta, inhibitorji alfa-amilaze, inhibitorji tripsina in prolaminski hrambeni proteini v travah in žitaricah. Arašidi vsebujejo 20% 2S albuminov, 6% 7S globulinov in 74% 11S. Albumin 2S in globulin 7S sta odgovorna za relativno nizko vsebnost lizina v arašidih v primerjavi s proteini soje. == Gojenje == Soja je pomembna za cel svet, saj vsebuje veliko olja in proteinov. V ZDA olje ekstrahirajo s heksanom, razmaščena soja je nato krma za živino na industrijskem nivoju. Produkti iz soje so prisotni v mnogih procesiranih živilih. Med drugo svetovno vojno je postala pomembna v Evropi in Severni Ameriki kot nadomestek za drugo proteinsko hrano in vir olja. Med vojno so jo uporabljali kot gnojilo. === Pogoji za rast === Vzgoja je uspešna v podnebjih z vročimi poletji z optimumom pri 20-30 °C. Temperature pod 20 in nad 40 °C bistveno zavirajo rast. Najuspešneje raste na aluvialnih tleh z visoko vsebnostjo organske snovi. Kot večina fižolnic vzpostavi simbiozo z dušik fiksirajočimi bakterijami ''Bradyrhizobium japonicum''. Sodobna soja doseže višino okoli enega metra v 80-120 dneh od sejanja do žetve. === Okoljska in zdravstvena vprašanja === [[Slika:Sembrado de soja en argentina.jpg|sličica|220x220_pik|Sojina polja v Argentini]] Okoljske organizacije poročajo, da je kultivacija soje privedla do uničenja velikih površin amazonskega deževnega gozda, deforestacijo pa naj bi še naprej spodbujali.<ref>{{cite journal|last1=Fargione|first1=Joseph|last2=Hill|first2=Jason|last3=Tilman|first3=David|last4=Polasky|first4=Stephen|last5=Hawthorne|first5=Peter|title=Land Clearing and the Biofuel Carbon Debt|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-02-29_319_5867/page/1234|journal=Science|volume=319|issue=5867|pages=1235–1238|date=February 2008|doi=10.1126/science.1152747|pmid=18258862|bibcode=2008Sci...319.1235F}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8516931.stm|publisher=BBC News|title=Big Business Leaves Big Forest Footprints|date=February 16, 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2015/10/11/opinion/sunday/deforestation-and-drought.html|title=Deforestation and Drought|date=October 11, 2015|work=The New York Times}}</ref> Ameriških znanstvenik za prst Andrew McClung je prvi pokazal potencial brazilske zemlje, kar mu je prinselo svetovno nagrado za prehrano leta 2006.<ref>{{navedi novice|first=Susan|last=Lang|title=Cornell Alumnus Andrew Colin McClung Reaps 2006 World Food Prize|url=http://www.news.cornell.edu/stories/June06/World.Food.prize.ssl.html|work=Chronicle Online|publisher=Cornell University|date=June 21, 2006|accessdate=February 18, 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|title=The Cerrado: Brazil's Other Biodiverse Region Loses Ground|date=April 14, 2011|last=Pearce|first=Fred|publisher=Yale University|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2016-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160913030125/http://e360.yale.edu/feature/the_cerrado_brazils_other_biodiversity_hotspot_loses_ground/2393/|url-status=dead}}</ref> Vseeno pa so naleteli na težave zaradi kratkih dnevov in pomanjkanja letnih časov, zato so morali najprej razviti "tropsko sojo", ki bi cvetela kasneje, da ima rastlina več čast za zorenje. Po več letih vzgoje je to uspelo veji brazilskega ministrstva za kmetijstvo.<ref name="vqronline.org">{{navedi splet|url=http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|title=Soy in the Amazon - VQR Online|publisher=vqronline.org|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016104750/http://www.vqronline.org/essay/soy-amazon|url-status=dead}}</ref> Človeško blato iz čistilnih naprav je lahko gnojilo za sojo, a lahko vsebuje povišano koncentracijo kovin.<ref>{{cite journal|title=Molybdenum Uptake by Forage Crops Grown on Sewage Sludge-Amended Soils in the Field and Greenhouse|url=http://soilandwater.bee.cornell.edu/publications/McBrideJEQ00.pdf|format=PDF|publisher=Cornell University|journal=Journal of Environmental Quality|date=May–June 2000|volume=29|issue=3|last1=McBride|first1=M. B.|last2=Richards|first2=B. K.|last3=Steenhuis|first3=T.|last4=Spiers|first4=G.|pages=848–854|doi=10.2134/jeq2000.00472425002900030021x}}</ref><ref>{{cite journal|title=Residual Effects of Sewage Sludge on Soybean: II. Accumulation of Soil and Symbiotically Fixed Nitrogen|url=https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|format=PDF|publisher=Soil Science Society of America|journal=Journal of Environmental Quality|date=December 9, 1985|volume=16|issue=2|last1=Heckman|first1=J. R.|last2=Angle|first2=J. S.|last3=Chaney|first3=R. L.|pages=118–124|doi=10.2134/jeq1987.00472425001600020005x|access-date=2018-01-31|archive-date=2012-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103080014/https://www.soils.org/publications/jeq/abstracts/16/2/JEQ0160020118?access=0&view=pdf|url-status=dead}}</ref> === Škodljivci === Soja je občutljiva na razne škodljivce, med njimi bakterije, glivične okužbe, virusne bolezni in parazite.<ref>Herbert, Ames, Cathy Hull, and Eric Day. "Corn Earworm Biology and Management in Soybeans." Virginia Cooperative Extension, Virginia State University (2009).</ref> ==Zgodovina== "Soja" izvira iz popačenja kitajske in/ali japonske besede za sojino olje (kitajsko 豉油 ''chǐyóu'', japonsko 醤油 ''šoju''). Soja je bila bistvena poljščina v vzhodni Aziji pred zapisano zdogovino.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2013. History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013). Lafayette, California. 950 pp.</ref> Dokazi o vzgoji soje segajo med leta 7000-6600 pr. n. št. na Kitajskem, med leta 5000-3000 pr. n. št. na Japonskem in okoli 1000 pr. n. št. v Koreji.<ref>{{cite journal|last1=Lee|first1=Gyoung-Ah|last2=Crawford|first2=Gary W.|last3=Liu|first3=Li|last4=Sasaki|first4=Yuka|last5=Chen|first5=Xuexiang|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLoS ONE|date=November 4, 2011|volume=6|issue=11|url=http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0026720|accessdate=2 August 2015|doi=10.1371/journal.pone.0026720|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558}}</ref> Pred fermentiranimi izdelki je bila soja sveta zaradi blagodejnih vplivov pri [[Kolobarjenje|kolobarjenju]]. Sojo so v 13. stoletju predstavili na Javo in Malajski polotok. V 17. stoletju so z njo po Aziji že trgovali evropski trgovci (Portugalci, Španci in Nizozemci) in verjetno dosegli indijski kontinent. V 18. stoletju so jih uvedli v Ameriki in Evropi. V Afriko je prišla konec 19. stoletja iz Kitajske preko Egipta (1857), zdaj pa je razširjena po vsej celini. Postala je pomembna poljščina v Združenih državah Amerike, Braziliji, Argentini, Indiji in na Kitajskem. === Azija === Najbližji živeči sorodnik soje je ''Glycine soja'', fižolnica iz osrednje Kitajske.<ref name="britannica">{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/557184/soybean|title=Soybean|encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Po starodavnem kitajskem mitu jo je leta 2853 pr. n. št. legendarni kitajski cesar Shennong proglasil za eno od petih svetih rastlin (poleg riža, pšenice, ježmena in prosa).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soya.be/history-of-soybeans.php|title=History of Soybeans|publisher=Soya – Information about Soy and Soya Products|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Gojenje soje se je po arheoloških dokazih odvijalo dolgo časa na današnjem Japonskem, v severni Kitajski in Koreji. Izvor gojenja soje je stvar debat. Zgodnje kitajske kronike omenjajo sojo kot darilo iz Mandžurije in Korejskega polotoka.<ref name="Britannica Educational Publishing p. 48">The History of Agriculture By Britannica Educational Publishing, p. 48</ref> Nedavna raziskava kaže na sejanje divje soje pred letom 5000 pr. n. št. na mnogih krajih po vzhodni Aziji.<ref name="PLOSONE">{{cite journal|url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0026720|title=Archaeological Soybean (Glycine max) in East Asia: Does Size Matter?|journal=PLOS ONE|accessdate=April 1, 2013|doi=10.1371/journal.pone.0026720|volume=6|pages=e26720|pmid=22073186|pmc=3208558|last1=Lee|first1=GA|last2=Crawford|first2=GW|last3=Liu|first3=L|last4=Sasaki|first4=Y|last5=Chen|first5=X}}</ref> Nekateri strokovnjaki predlagajo datum 3500 pr. n. št.<ref name="Siddiqi">{{navedi knjigo|title=Tylenchida: Parasites of Plants and Insects|year=2000|url=https://archive.org/details/tylenchidaparasi0000sidd|publisher=New York: CABI Pub. 389. p. (2001)|last=Siddiqi|first=Mohammad Rafiq}}</ref> Najstarejše vrste, ki spominjajo na današnje po obliki in velikosti, so našli na arheoloških najdbiščih v Koreji iz okoli 1000 pr. n. št. Ogljično datiranje je določilo, da so v obdobju Mumun sojo gojili za prehrano.<ref name="stark">{{navedi knjigo|last=Stark|first=Miriam T.|title=Archaeology of Asia (Blackwell Studies in Global Archaeology)|publisher=Wiley-Blackwell|location=Hoboken, NJ|year=2005|url=https://books.google.com/books?id=PoDFdOstSNwC&pg=PA81#v=onepage&q&f=false|page=81|isbn=1-4051-0213-6|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja se pojavi na Japonskem v [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] pred 5000 leti in je bistveno višja od divjih vrst.<ref>Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko. 2012. History of Soybeans and Soyfoods in Japan. Lafayette, California. 3,337 pp. (11,505 references, 445 photos and illustrations. Free online)</ref> Soja postane pomembna v [[Dinastija Zhou|dinastiji Zhou]] (1046-256 pr. n. št.) na Kitajskem, a ni jasno, kako se je vključila v kulturo. Pred [[Dinastija Han|dinastijo Han]] se na jugu Kitajske ni pojavljala. Od 1. stoletja do 15. in 16. stoletja se je razširila na jug in jugovzhod Azije, predvsem preko trgovine po kopnem in morju. Prvi japonski zapis je v kroniki ''[[Kodžiki]]'', dokončani leta 712. Mnogi ljudje so trdili, da so v Aziji uporabljali samo fermentirano sojo in izdelke iz nje, saj fermentacija niža nivo fitoestrogenov v rastlini. Izraz sojino mleko pa je vseeno v uporabi vsaj od leta 82<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/soymilk1.php|title=History of Soymilk and Dairy-like Soymilk Products|publisher=Soy Info Center|year=2007|accessdate=February 18, 2012}}</ref>, tofu od leta 220.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/chronologies_of_soyfoods-tofu.php|title=Chronology of Tofu Worldwide 965 A.D. to 1929|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012}}</ref> Soja je na Javi omenjena kot ''kadêlê''<ref>{{navedi splet|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/indonesian-english/kedelai|title=kedelai translate Indonesian to English: Cambridge Dictionary|website=dictionary.cambridge.org|language=en|access-date=2018-01-21}}</ref> v rokopisu Sri Tanjung iz 12. do 13. stoletja.<ref name="Historia">{{navedi splet|title=Sejarah Tempe|author=Hendri F. Isnaeni|date=9 July 2014|publisher=Historia|url=http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|language=indonezijščina|accessdate=21 January 2018|archive-date=2018-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180327002807/http://historia.id/kuliner/sejarah-tempe|url-status=dead}}</ref> V 13. stoletju je že prispela in se gojila v Indoneziji, a se je to verjetno zgodilo veliko prej, saj je bila trgovina z južno Kitajsko živahna.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/139|title=History of Soybeans and Soyfoods in Southeast Asia (1770–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-30-3|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Prva omemba fermentirane sojine torte ''tempeha'' na Javi je v rokopisu Serat Centhini iz leta 1815.<ref>''The Book of Tempeh'', 2nd ed., by W. Shurtleff and A. Aoyagi (2001, Ten Speed Press, p. 145)</ref> Do začetka 17. stoletja se je sojino olje razširilo z juga Japonske po regiji preko [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]. Soja je na jug Azije verjetno prispela iz južne Kitajske in se premikala proti jugozahodu na sever [[Indija|indijskega kontinenta]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/140|title=History of Soybeans and Soyfoods in South Asia / Indian Subcontinent (1656–2010)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-31-0|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> === Evropa === Leta 1603 je jezuitski duhovnik v Nagasakiju sestavili znan japonsko-portugalski slovar (prvi v evropskem jeziku), ki je vseboval 20 besed, povezanih s sojo. Španski trgovci so preko trgovine spoznali sojo in izdelke iz soje vsaj v 17. stoletju, šele v 19. stoletju pa so jo skušali gojiti. Leta 1880 je prvič uspela v botaničnih vrtovih Coimbra na Portugalskem. Okoli 1910 so jo uspeli kultivirati tudi v Španiji, vzhodno od [[Sevilja|Sevilje]]. V Italiji so jo prvič kultiviral do 1760 v Turinu, do 1780 pa je bila že vsaj v treh botaničnih vrtovih. Leta 1935 so jo predstavili v Grčijo. V Franciji so jo prvič kultivirali leta 1779, ključna za uvedbo pa sta bila Društvo za aklimatizacijo in Li Yu-ying, ki je ustanovil tovarno za tofu, kjer so proizvajali prvo komercialno hrano iz soje. Leta 1873 se je pojavila v srednji Evropi. Priročnik za Hitlerjevo mladino iz 30. let je imenoval sojo "nacistični fižol" kot alternativa mesu.<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/history/world-war-two/9859294/Hitlers-food-taster-speaks-of-Fuhrers-vegetarian-diet.html|title=Hitler's food taster speaks of Führer's vegetarian diet|newspaper=telegraph.co.uk}}</ref> === Severna Amerika === Soja je prišla v Severno Ameriko s Kitajske leta 1765. Prinesla sta jo Samuel Bowen in James Flint, prvi Anglež, ki so mu doolili, da se nauči kitajsko.<ref>{{navedi knjigo|title=An Anxious Pursuit: Agricultural Innovation and Modernity in the Lower South, 1730–1815|url=https://books.google.com/books?id=_I0_gkKKMM8C&pg=PA147#v=onepage&q&f=false|last1=Chaplin|first1=J. E.|year=1996|ISBN=978-0-8078-4613-1|publisher=University of North Carolina Press|page=147}}</ref> Bowen je gojil sojo blizu Savannah v Georgii in prodajal sojino olje v Anglijo.<ref name="Coastalfields Press">{{navedi knjigo|title=Eat Your Food! Gastronomical Glory from Garden to Gut: A Coastalfields Cookbook, Nutrition Textbook, Farming Manual and Sports Manual|url=https://books.google.com/books?id=BtZ2oNGyv6AC&pg=PR2|accessdate=4 May 2013|date=April 2007|publisher=Coastalfields Press|isbn=978-0-9785944-8-0}}</ref> Naslednjih 155 let so jo gojili večinoma za krmo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|title=NSRL : About Soy|date=November 22, 2003|publisher=|url-status=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031122134643/http://www.nsrl.uiuc.edu/aboutsoy/history4.html|archivedate=November 22, 2003|df=}}</ref> Šele Lafayette Mendel in Thomas Burr Osborne (kemik) sta pokazala, da se hranilna vrednost soje zviša po kuhanju, povišanju vlage ali z vročino, zato je počasi postajala človeška hrana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|title=The Kunitz Soybean Variety|work=uiuc.edu|accessdate=2018-01-31|archive-date=2018-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180220194714/http://www.aces.uiuc.edu/vista/html_pubs/irspsm91/kunitz.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|title=Scientists create new low-allergen soybean|work=illinois.edu|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150605195117/http://cropsci.illinois.edu/news/scientists-create-new-low-allergen-soybean|archivedate=June 5, 2015|df=mdy-all}}</ref> William Morse velja za očeta sodobnega gojenja soje v ZDA. Leta 1910 jo je pretvoril v enega najbolj hranilnih proizvodov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/HSS/morse_and_piper.php|title=William J. Morse and Charles V. Piper|work=soyinfocenter.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.soyinfocenter.com/books/147|title=William J. Morse – History of His Work with Soybeans and Soyfoods (1884–1959) – SoyInfo Center|work=soyinfocenter.com|accessdate=2018-01-31|archive-date=2015-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20150430021435/http://www.soyinfocenter.com/books/147|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books/about/The_Soybean.html?id=MzJ9nQEACAAJ|title=The Soybean|work=google.com}}</ref> Pred letom 1920 je bila soja samo vir olja, krme in industrijskih proizvodov, po prvi svetovni vojni pa je postala pomembnejša. Po sušah so lahko z njo obogatili zemljo. Ford je uporabil sojino olje za barvanje avtomobilov<ref name="Schwarcz">{{navedi knjigo|author=Joe Schwarcz|title=The Fly in the Ointment: 63 Fascinating Commentaries on the Science of Everyday Life|url=https://books.google.com/books?id=rmIbClRzfeoC&pg=PA193|accessdate=4 May 2013|year=2004|publisher=ECW Press|isbn=978-1-55022-621-8|page=193}}</ref>, pa tudi kot tekočino za amortizerje. Sodelovanje med industrijo in kmetijstvom je bilo na vrhuncu. Kemik Robert Boyer je leta 1931 izdelal umetno svilo, iz vlaken proteinov pa so izdelovali tudi tkanino Azlon za plašče, klobuke in površnike. Ford je spodbujal uporabo soje, na primer za dele avtomobila iz plastike na osnovi soje. V vsakem njegovem avtomobilu so uporabili kar 2 bušela soje.<ref>{{navedi splet|title=Tables for Weights and Measurement: Crops – Table 1 Weights per bushel|url=http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|publisher=University of Missouri|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2010-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20100221062126/http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G4020|url-status=dead}}</ref> Komercializiral je prvo sojino mleko, sladoled in nadev. Plastika je nastala z dodatkom sojine moke v fenol-formaldehidno plastiko.<ref>{{navedi splet|title=Henry Ford's Eco-Friendly Automobile|publisher=Harbay|url=http://www.harbay.net/henryford.html|accessdate=February 18, 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120225130049/http://www.harbay.net/henryford.html|archivedate=February 25, 2012|df=mdy-all}}</ref> Leta 1941 so izdelali prototip vozila iz takšne plastike, imenovanega "sojin avto".<ref>{{navedi splet|url=http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|title=Soybean Car|publisher=The Henry Ford|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2012-09-19|archive-url=https://archive.today/20120919062130/http://www.thehenryford.org/research/soybeancar.aspx|url-status=dead}}</ref> === Južna Amerika === Soja je prispela v Argentino leta 1882.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.soyinfocenter.com/books/132|title=History of Soybeans and Soyfoods in South America (1882–2009)|publisher=Soy Info Center|accessdate=February 18, 2012|isbn=978-1-928914-23-5|first=William|last=Shurtleff|first2=Akiko|last2=Aoyagi}}</ref> Andrew McClung je v petdesetih letih 20. stoletja pokazal, da bo na zemlji regije Cerrado v Braziliji soja rasla.<ref>{{navedi splet|url=http://www.news.cornell.edu/stories/2006/06/cornellian-reaps-2006-world-food-prize|title=Cornell alumnus Andrew Colin McClung reaps 2006 World Food Prize - Cornell Chronicle|publisher=news.cornell.edu}}</ref> Deforestacija zaradi pridobivanja površin je prišla kasneje. == Uporaba == === Tofu in sojina omaka === [[Slika:TofuWithSoySauceAndCarrot.jpg|sličica|219x219_pik|''Tofu'' ali [[sojin sir]] s sojino omako]] Soja je med stročnicami najbolj spoštovana zaradi visoke vsebnosti beljakovin (38-45 %) in olj (20 %). Približno 85 % soje procesirajo v olje in prehranske izdelke, preostalo pa se procesira drugače ali pa zaužije cela.<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|title=Soy Facts|publisher=Soyatech|accessdate=Jan 24, 2017|archive-date=2017-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170112075924/http://www.soyatech.com/soy_facts.htm|url-status=dead}}</ref> === Sojino olje === Sojino seme vsebuje 18-19% olja. Za pridobivanje olja seme razpokajo, prilagodi se vlažnost, zrola se jih v kosme,olje pa eksrahira s heksanom. Olje prečistijo in zmešajo za različne uporabe, včasih tudi hidrogenirajo. Sojino olje, tako tekoče kot hidrogenirano, se izvaža kot rastlinsko olje ali pa uporablja za proizvodnjo procesirane hrane. === Sojin zdrob === Sojin zdrob je ostanek po odstranitvi maščob z vsebnostjo beljakovin 50%. 97% zdroba se uporablja kot krma in hrana za pse.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Livestock's long shadow: environmental issues and options|url=http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.HTM|website=www.fao.org|access-date=2016-01-15}}</ref><ref name="Lusas">{{cite journal|first=Edmund W.|last=Lusas|first2=Mian N.|last2=Riaz|year=1995|url=http://jn.nutrition.org/content/125/3_Suppl/573S.full.pdf|format=PDF|title=Soy Protein Products: Processing and Use|journal=Journal of Nutrition|issue=125|pages=573S–580S}}</ref> [[Slika:Tempeh 003.jpg|levo|sličica|191x191_pik|''Tempeh'', pogača iz fermentirane soje]] === Hrane za človeško uživanje === Pogosti sojini izdelki za človeško uživanje so sojino olje/omaka, sojino mleko, tofu, sojina moka, ''tempeh'', sojin lecitin in rastlinski protein. Jedo se tudi minimalno procesirani, npr. ''edamame'' (枝豆), kjer so nezrela semena prekuhana v lupini in posoljena. Na Kitajskem, Japonskem in v Koreji so sojini produkti pogosti v dieti. Tofu (豆腐 dòufu) naj bi izviral na Kitajskem, skupaj s sojino omaki in mnogimi vrstami paste za začinjanje. Japonske jedi iz soje so ''miso'' (味噌), ''natto'' (納豆), ''kinaki'' (黄粉) in ''edamame'' (枝豆), pa tudi izdelki iz tofuja, kot sta ''acuage'' in ''aburaage''. V korejski kuhinji je pogosta uporaba sojinih kalčkov (콩나물 ''kongnamul'') kot podlaga jedi ''doenjang, cheonggukjang'' in ''ganjang.'' V Vietnamu izdelujejo iz soje pasto ''tương.'' ==== Moka ==== [[Slika:JapaneseSoybeanMeat.jpg|sličica|220x220_pik|Japonsko meso iz soje]] Sojino moko delajo z praženjem soje, odstranjevanjem ovoja in mletjem. Izdelujejo jo z različno vsebnostjo maščobe. Surova moka nastane brez praženja. Moki lahko dodamo do 15% sojinega lecitina, da dobimo moko, ki ima lastnosti emulgatorja. Sojina moka vsebuje 50% beljakovin in 5% vlaknin. Bogata je s tiaminom, riboflavinom, fosforjem, kalcijem in železom,ne vsebuje glutena. Zaradi tega je vzhajan kruh gost. Sojin moka gosti omake in zmanjša absorpcijo olja med cvrenjem. Pečenje z moko daje rahlost, vlažnost, bogato barvo in fino teksturo ==== Formula za dojenčke na osnovi soje ==== Daje se jo dojenčkom, ki se jih ne doji. Uporabna je, ko je otrok alergičen na pasterizirano kravje mleko ali pa je na veganski dieti. ==== Alternativa mesu in mlečnim izdelkom ==== [[Slika:Chives Cream Sheese.jpg|levo|sličica|180x180_pik|Kremast sir na osnovi soje]] Odprt zavoj kremnega sira na osnovi soje. Sojo lahko procesiramo v proizvode s teksturo in izgledom druge hrane, kot je sojino mleko, margarina, sladoled, jogurt, sir, kremni sir, hamburgerji, sojino maslo (podobno arašidovem maslu).<ref>{{navedi splet|url=http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|title=Soy fact sheets: soy nut butter|publisher=Soyfoods Association of North America, Washington, DC|date=2016|accessdate=1 November 2016|archive-date=2018-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180131081150/http://www.soyfoods.org/soy-products/soy-fact-sheets/soy-nut-butter-fact-sheet|url-status=dead}}</ref> ==== Nadomestek za kavo ==== Pražena in zmleta soja se uporablja kot brezkofeinski nadomestek za kavo. Po izdelavi izgleda kot kava in se lahko uporablja kot instant kava z aromo in okusom po praženi soji.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=YIP-szICnhIC|title=History of Whole Dry Soybeans, Used as Beans, or Ground, Mashed or Flaked (240 BCE to 2013); see page 254|first1=William |last1=Shurtleff |first2=Akiko |last2=Aoyagi|publisher=Soyinfo Center|year=2013|isbn=1928914578}}</ref> ==== Drugi izdelki ==== Soja se uporablja pri izdelavi industrijskih olj, mil, kozmetike, smole, plastike, črnila, voščenk, topil in oblačil, predstavlja pa tudi 80% proizvodnje biodizla v ZDA.<ref>{{navedi splet|title=Sustainability Fact Sheet|publisher=National Biodiesel Board|date=April 2008|url=http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|format=PDF|accessdate=February 18, 2012|archive-date=2008-05-28|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20080528055311/http://biodiesel.org/resources/sustainability/pdfs/SustainabilityFactSheet.pdf|url-status=dead}}</ref> ==Fiksacija dušika== Soja se v kmetijstvu pogosto uporablja v kolobarjenju za obogatitev zemlje z [[dušik]]om. Nekatere [[metuljnice]] (leguminoze), med katerimi je tudi soja, živijo v mutualistični povezavi z [[bakterija]]mi ''Rizobium''. Te bakterije na sojinih koreninah tvorijo posebne gomoljčke, kjer poteka transformacija atmosferskega dušika v [[amonijak]]<ref name="fixnit">{{navedi splet|title=The Nitrogen cycle and Nitrogen fixation|author=Jim Deacon|publisher=Institute of Cell and Molecular Biology, The University of Edinburgh|url=http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|accessdate=2017-03-27|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116214211/http://www.biology.ed.ac.uk/archive/jdeacon/microbes/nitrogen.htm|url-status=dead}}</ref>. [[Kemijska reakcija]] transformacije je sledeča: : N<sub>2</sub> + 8 H<sup>+</sup> + 8 e<sup>−</sup> → 2 NH<sub>3</sub> + H<sub>2</sub> Zatem se amonijak pretvori v (NH<sub>4</sub><sup>+</sup>), ki ga določene rastline lahko izkoriščajo z naslednjo reakcijo: : NH<sub>3</sub> + H<sup>+</sup> → NH<sub>4</sub><sup>+</sup> Tako predelan dušik porabi rastlina, v zameno zanj pa tvori ogljikove hidrate, ki jih potrebujejo bakterije. Količina fiksiranega dušika iz zraka na leto je 50–300 kg/ha. ==Sestava sojinega zrna== {{nutritionalvalue | name=Soja, zrela semena, surova | water=8.54 g | cholesterol=0 mg | ash=4.07 g | kJ=1866 | protein=36.49 g | fat=19.94 g | satfat=2.884 g | monofat = 4.404 g | polyfat = 11.255 g | omega3fat=1.330 g | omega6fat=9.925 g | carbs=30.16 g | fiber=9.3 g | sugars=7.33 g | calcium_mg=277 | copper_mg = 1.658 | iron_mg=15.7 | magnesium_mg=280 | phosphorus_mg=704 | potassium_mg=1797 | sodium_mg=2 | manganese_mg=2.517 | zinc_mg=4.89 | vitC_mg=6.0 | thiamin_mg=0.874 | riboflavin_mg=0.87 | niacin_mg=1.623 | pantothenic_mg=0.793 | vitB6_mg=0.377 | folate_ug=375 | vitB12_ug = 0 | choline_mg=115.9 | vitA_ug=1 | vitE_mg=0.85 | vitK_ug=47 <!-- amino acids --> | tryptophan=0.591 g | threonine=1.766 g | isoleucine=1.971 g | leucine=3.309 g | lysine=2.706 g | methionine=0.547 g | cystine=0.655 g | phenylalanine=2.122 g | tyrosine=1.539 g | valine=2.029 g | arginine=3.153 g | histidine=1.097 g | alanine=1.915 g | aspartic acid=5.112 g | glutamic acid=7.874 g | glycine=1.880 g | proline=2.379 g | serine=2.357 g | right=1 | note=[http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4845?fgcd=&manu=&lfacet=&format=Full&count=&max=35&offset=&sort=&qlookup=16108 Link to Complete USDA Nutrient Database Entry] }}[[Beljakovine]] in [[sojino olje]] predstavljajo okoli 56% suhe teže semena soje. Soja vsebuje okoli 36% beljakovin in okoli 20% [[lipidi|maščob]]. Preostanek predstavlja 30% ogljikovih hidratov, 9% [[voda|vode]] in 5% pepela. Maso posameznega zrna predstavlja približno 8% lupine, 90% kotiledona in 2% kalček. 100 gramov (surove) soje pokrije dnevne potrebe v razmerjih: 36 % beljakovine, 37 % vlaknine, 121 % [[železo]], 120 % [[mangan]], 101 % [[fosfor]], poleg tega pa še nekaj B vitaminov (94% folne kisline). Soja vsebuje tudi veliko [[Vitamin K|vitamina K]], [[magnezij]]a, [[cink]]a in [[kalij]]a. 100 gramov soje ima 446 kalorij in 11 gramov nenasičenih maščob. Za varno uživanje v prehrani človeka mora biti soja vlažno toplotno obdelana, s čimer se uničijo inhibitorji [[tripsin]]a (inhibitorji serin proteaze). Surova soja, kot tudi nezrele zelene oblike, je strupena za vse monogastrične vrste.<ref name="Circle">{{navedi knjigo |last1=Circle |first1=Sidney J. |last2=Smith |first2=Allan H. |title=Soybeans: Chemistry and Technology |url=https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit |publisher=Avi Publishing|location=Westport, CT|year=1972|pages= [https://archive.org/details/soybeanschemistr0001smit/page/104 104], 163|isbn=0-87055-111-6}}</ref> V primerjavi z drugimi osnovnimi živili surova soja ni užitna, za kar je potrebno kuhanje ali kaljenje. === Beljakovine === Večina sojinih beljakovin je relativno odpornih na toploto. Zaradi te lastnosti se lahko iz soje pri visokih temperaturah pridobivajo proizvodi kot so [[tofu]], sojino mleko in sojina moka. Ameriška agencija FDA ima sojo za vir popolnih beljakovin.<ref name="FDA Claims">{{cite journal|last=Henkel|first=John|title=Soy: Health Claims for Soy Protein, Question About Other Components|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|journal=FDA Consumer|publisher=Food and Drug Administration|date=1. 6. 2000|volume=34|issue=3|pages=18–20|pmid=11521249|access-date=2017-03-27|archive-date=2012-05-26|archive-url=https://archive.today/20120526042356/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1370/is_3_34/ai_62298457/?tag=content;col1|url-status=dead}}</ref> Popolne beljakovine so tiste, ki vsebujejo velik odstotek vseh nujnih aminokislin, ki jih potrebuje človekovo telo. Človekovo telo namreč nima sposobnosti njihovega [[Biosinteza beljakovin|sintetiziranja]]. To je tudi razlog, da je soja dober vir beljakovin tudi za vegetarijance in vegane. === Ogljikovi hidrati === Osnovni razgradljivi [[ogljikovi hidrati]] zrelih semen soje so [[disaharidi|disaharid]] [[saharoza]] (delež med 2,5% do 8,2%), trisaharid rafinoza (0,1% do 1%) sestavljena iz ene molekule saharoze spojene z eno molekulo [[galaktoza|galaktoze]] ter tetrasaharid stahioza (1,4% do 4,1%) sestavljena iz ene molekule sukroze spojene z dvema molekulama galaktoze.<ref name="intechopen">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-biochemistry-chemistry-and-physiology/soluble-carbohydrates-in-soybean|title=Soluble Carbohydrates in Soybean|work=intechopen.com}}</ref> [[Oligosaharid]]a rafinoza in stahioza varujeta seme pred izsušitvijo, nista pa užitna sladkorja, zaradi česar pri njunem vnosu v organizem prihaja do napenjanja. Povzročata tudi manjše črevesne težave tako pri ljudeh kot tudi pri drugih monogastričnih živalih. Podobne težave povzroča tudi disaharid [[trehaloza]]. Neprebavljeni oligosaharidi se v črevesju presnavljajo s pomočjo naravno prisotnih mikroorganizmov, pri čemer kot stranski produkt nastajajo plini, kot so [[ogljikov dioksid]], molekularni [[vodik]] in [[metan]]. Ker se sojini ogljikovi hidrati razgrajujejo s postopkom [[fermentacija|fermentacije]], sojin koncentrat, izolirane sojine beljakovine, tofu, sojina omaka in sojini kalčki ne povzročajo napenjanja. === Maščobe === Surova soja vsebuje okoli 20% maščob, med katere sodijo: nasičene maščobe (3%), enkratno nenasičene (4%) in večkratno nenasičene maščobe, predvsem [[linoleinska kislina|linoleinske kisline]]. [[Sojino olje]] vsebuje štiri fitosterole: [[stigmasterol]], [[sitosterol]], [[kampesterol]] in [[brasikasterol]], ki predstavljajo okoli 2,5% skupne vsebnosi lipidov, pretvorijo pa se lahko v steroidne hormone.<ref name="steroidi">{{navedi splet|url=http://www.intechopen.com/books/soybean-and-health/from-soybean-phytosterols-to-steroid-hormones|title=From Soybean Phytosterols to Steroid Hormones|work=intechopen.com}}</ref> == Posledice gojenja gensko spremenjene soje == [[Slika:Multicolor soybeans in Hale Township.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Različne vrste soje gojijo skupaj]] Soja je ena od rastlin, ki se [[genetika|gensko]] manipulira, gensko spremenjena soja pa se uporablja v vse več izdelkih. V Svetu se nenehno povečuje gojenje gensko spremenjene soje, obenem pa povečuje škodljivo delovanje na okolje. V [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] so zaradi gojenja takšne soje uničena cela prostranstva [[gozd]]a, [[pampa|pamp]] in [[travnik]]ov, samo v [[Argentina|Argentini]] 15 milijonov hektarov (leta 2005 so zasejali 99 % z gensko spremenjeno sojo). Stanje se iz leta v leto poslabšuje, zlasti zaradi povpraševanja po bio-gorivu. Sejanje [[Genetsko spremenjeni organizem|GSO]]-soje ne zmanjšuje porabe [[pesticid]]ov, nasprotno, celo povečuje jo,<ref>[http://www.spiegel.de/wissenschaft/natur/0,1518,456376,00.html]</ref><ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11522120]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |title=arhivska kopija |accessdate=2009-01-11 |archive-date=2018-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180301050112/http://www.monde-diplomatique.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=320 |url-status=dead }}</ref> pridelana soja tudi škodljivo deluje na okoliško divjad. Pri gojenju te soje uporabljajo [[herbicid]] Roundup, kateri je smrtonosen tako za vodne živali, zlasti [[žaba|žabe]], kot tudi [[človek]]a. Genskih sprememb ni mogoče popolnoma nadzirati, saj [[mutacija|mutirajo]] in kvarijo genetski zapis, s tem pa lahko povzročajo maličenje, zastrupljajo telo in povzročajo [[alergija|alergijske]] reakcije. V zadnjem letu se je vsul plaz prepovedi in razsodb proti GSO-poljščinam, kot npr.: * [[Romunija]] je januarja 2007 prepovedala gojenje GSO-soje. * [[Grčija]] je prepovedala promet z GSO-semeni. * [[Mehika]] je prepovedala gojenje GSO-koruze. * [[Ekvador]] je prepovedal uvoz hrane z GSO v sklopu pomoči v prehrani. * [[Slovenija]] ima v pripravi zakon, ki omejuje sajenje GSO-rastlin, vendar je ta v nasprotju z evropskimi predpisi, močne so tudi civilne iniciative proti GSO == Največji svetovni pridelovalci soje v letu 2016 == Svetovna proizvodnja soje je bila v letu 2016 324 milijonov ton, 5% višja kot leta 2014. ZDA, Brazilija in Argentina proizvedejo 80% vse soje. V letu 2014 je bil donos soje 2,6 t/ha. Tri najvišje donose so imele Tajska, Turčija in Italija s povprečjem pri 4,9 t/ha. Najvišja na Tajskem pri 6,2 t/ha. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so ZDA izvozile več kot 90% svetovne soje. Do leta 2005 je izvozila Argentina 39%, ZDA 37% in Brazilija 16%, največ so uvozile Kitajska 41%, EU 22%, Japonska 6% in Mehika 5%. {| |+ Največji pridelovalci soje na svetu (napoved za leto 2016)<ref name="gsp">{{navedi splet | date = 2016 | url = http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | title = Global Soybean Production, 2016 Forecast (USDA) | publisher = GlobalSoyabeanProduction.com | accessdate = 22 May 2016 | archive-date = 2017-07-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170728103844/http://www.globalsoybeanproduction.com/default.asp | url-status = dead }}</ref> |----- bgcolo ! Mesto ! Država ! Količina<br />(v milijonih [[tona|t]]) |----- bgcolor="#EEEEEE" | 1 || {{USA}} || 103,4 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 2 || {{BRA}} || 103,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 3 || {{ARG}} || 57,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 4 || {{PRC}} || 12,2 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 5 || {{IND}} || 11,7 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 6 || {{PAR}} || 9,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | 7 || {{CAN}} || 6,0 |----- bgcolor="#EEEEEE" | colspan="2" |'''Svetovna proizvodnja'''|| 324,2 |} == Zdravje == Po študijah na ljudeh niso našli škodljivih vplivov na razvoj raka dojk pri splošni populaciji in preživelih. Zmerno uživanje ne povečuje tveganja za raka dojk. Ni dovolj dokazov, da prehrambeni nadomestki niso tveganje za razvoj raka.<ref name="acs">{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough|url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Marji |last=McCullough |url=http://blogs.cancer.org/expertvoices/2012/08/02/the-bottom-line-on-soy-and-breast-cancer-risk/|title=The Bottom Line on Soy and Breast Cancer Risk|date=8 April 2014|publisher=[[American Cancer Society]]|accessdate=24 November 2016}}</ref> Posebnost soje je vsebnost saponinov, izoflavonov - 3 mg/g suhe soje (fitoestrogeni v živalskem telesu) in fitične kisline. Leta 1995 je raziskava ugotovila<ref>{{cite journal|pages=276–282|doi=10.1056/NEJM199508033330502|title=Meta-Analysis of the Effects of Soy Protein Intake on Serum Lipids|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_the-new-england-journal-of-medicine_1995-08-03_333_5/page/276|year=1995|last1=Anderson|first1=James W.|last2=Johnstone|first2=Bryan M.|last3=Cook-Newell|first3=Margaret E.|journal=New England Journal of Medicine|publisher=Massachusetts Medical Society|volume=333|issue=5|pmid=7596371}}</ref>, da sojine beljakovine nižajo serumski nivo slabega holesterola LDL in trigliceridov. Dober holesterol HDL se ni bistveno povišal.<ref name="AHRQ">{{navedi splet|publisher=Consumer Affairs|title=Study Casts Doubt On Soy's Health Benefits|date=August 3, 2005|url=http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120308080707/http://www.consumeraffairs.com/news04/2005/soy_study.html|archivedate=March 8, 2012|url-status=dead|df=}}</ref> Fitoestrogena ganistein in daidzein imata implikacije v blagodejnih učinkih na srčnožilne bolezni<ref name="cardio">{{cite journal |date=February 21, 2006|pages=1034–1044 |doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.106.171052 |title=Soy Protein, Isoflavones, and Cardiovascular Health: An American Heart Association Science Advisory for Professionals from the Nutrition Committee|url=https://archive.org/details/sim_circulation_2006-02-21_113_7/page/1034|last1=Sacks |first1=F. M. |journal=Circulation |volume=113 |issue=7 |pmid=16418439 |last2=Lichtenstein |first2=A. |last3=Van Horn |first3=L. |last4=Harris |first4=W. |last5=Kris-Etherton |first5=P. |last6=Winston |first6=M. |publisher=American Heart Association Nutrition Committee |author7=American Heart Association Nutrition Committee}}</ref>, ne nižajo pa rizika nastanka srčnožilnih bolezni<ref name=cardio/><ref>{{cite journal | url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD009518.pub2/abstract | title=Isoflavones for hypercholesterolaemia in adults |author1=Qin Y |author2=Niu K |author3=Zeng Y |author4=Liu P |author5=Yi L |author6=Zhang T |author7=Zhang QY |author8=Zhu JD |author9=Mi MT | journal=Cochrane Database Syst Rev | year=2013 | volume=6 | issue=6 | pages=CD009518 | doi=10.1002/14651858.CD009518.pub2 | pmid=23744562}}</ref>, raka prostate in infekcij dihal.<ref name="efsa">{{cite journal | url=http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2264 | title=Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to soy isoflavones and protection of DNA, proteins and lipids from oxidative damage (ID 1286, 4245), maintenance of normal blood LDL cholesterol concentrations (ID 1135, 1704a, 3093a), reduction of vasomotor symptoms associated with menopause (ID 1654, 1704b, 2140, 3093b, 3154, 3590), maintenance of normal skin tonicity (ID 1704a), contribution to normal hair growth (ID 1704a, 4254), "cardiovascular health" (ID 3587), treatment of prostate cancer (ID 3588) and "upper respiratory tract" (ID 3589) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/2006 | author=Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies, EFSA | journal=EFSA Journal | year=2011 | volume=9 | issue=7 | pages=2264 | doi=10.2903/j.efsa.2011.2264}}</ref> Fitična kislina je antioksidant in kelator. Manjšali naj bi verjetnost nastanka raka, diabetesa in lajšala vnetje<ref>{{cite journal | last1 = Vucenik | first1 = Ivana | last2 = Shamsuddin | first2 = AbulKalam M. | title = Cancer Inhibition by Inositol Hexaphosphate (IP6) and Inositol: From Laboratory to Clinic |journal=The Journal of Nutrition |publisher=American Society for Nutrition| volume = 133 | issue = 11 | pages = 3778S–3784S | date = November 2003 | url = http://jn.nutrition.org/cgi/reprint/133/11/3778S | pmid = 14608114}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Yoon | first1 = Jane H. | last2 = Thompson | first2 = Lilian U. | last3 = Jenkins | first3 = David J. A. | title = The Effect of Phytic Acid on In Vitro Rate of Starch Digestibility and Blood Glucose Response | journal = American Journal of Clinical Nutrition|publisher=American Society for Nutrition | volume = 38 | issue = 6 | pages = 835–842 | date = December 1983 | url = http://www.ajcn.org/cgi/reprint/38/6/835 | pmid = 6650445}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Sudheer | first1 = Kumar M. | last2 = Sridhar | first2 = Reddy B. | last3 = Kiran | first3 = Babu S. | last4 = Bhilegaonkar | first4 = P. M. | last5 = Shirwaikar | first5 = A. | last6 = Unnikrishnan | first6 = M. K.| title = Antiinflammatory and Antiulcer Activities of Phytic Acid in Rats | journal = Indian Journal of Experimental Biolotgy|publisher=National Institute of Science Communication and Information Resources| volume = 42 | issue = 2 | pages = 179–185 | date = February 2004 | pmid = 15282951 }}</ref>, a hkrati nižala absorpcijo pomembnih mineralov zalaradi keliranja.<ref>{{navedi knjigo | chapter = Phytates | title = Toxicants Occurring Naturally in Foods | author = Committee on Food Protection, Food and Nutrition Board, National Research Council | publisher = National Academy of Sciences |location=Washington, DC| year = 1973 | isbn = 978-0-309-02117-3 | pages = 363–371 | url = https://books.google.com/?id=lIsrAAAAYAAJ&pg=PA363}}</ref> Količina fitoestrogenov naj ne bi izzvala bistvenega fiziološkega odziva, pri nadomeščanju človeškega ali kravjega mleka (0,005-0,001 mg/dan) pa je vnos bistveno višji pri soji (6-47 mg/dan).<ref name="Napier, India D. 2014">{{navedi revijo |first1=India D. |last1=Napier |first2=Liz |last2=Simon |first3=Devin |last3=Perry |first4=Paul S. |last4=Cooke |first5=Douglas M. |last5=Stocco |first6=Estatira |last6=Sepehr |first7=Daniel R. |last7=Doerge |first8=Barbara W. |last8=Kemppainen |first9=Edward E. |last9=Morrison |first10=Benson T. |last10=Akingbemi |title=Testicular Development in Male Rats Is Sensitive to a Soy-Based Diet in the Neonatal Period |journal=Biology of reproduction |year=2014 |volume=90 |issue=2 |pages=1-12 |doi=10.1095/biolreprod.113.113787}}</ref> === Alergija === Alergija na sojo spada pod pogostosti v isti rang kot mleko, jajca, arašidi, drevesni oreški in lupinarji. Diagnoza pri otrocih poteka z opisov simptomov in kožnimi ter krvnimi testi. Ker je bilo kontroliranih poskusov glede alergije malo, je težko zaključiti karkoli o prevalenci v splošni populaciji.<ref>{{cite journal|last=Cantani|first=A.|author2=Lucenti P.|date=August 1997|title=Natural History of Soy Allergy and/or Intolerance in Children, and Clinical Use of Soy-protein Formulas|journal=Pediatric Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=Wiley Online Library|volume=8|issue=2|pages=59–74|doi=10.1111/j.1399-3038.1997.tb00146.x|pmid=9617775}}</ref> Alergija navadno povzroča oteklino, koprivarico, redko pa tudi anafilaktičen šok. Vzrok alergije so najverjetneje sojini proteini, a v veliko manjši meri kot proteini arašidov in lupinarjev.<ref>{{cite journal|last=Cordle|first=C. T.|date=May 2004|title=Soy Protein Allergy: Incidence and Relative Severity|journal=Journal of Nutrition|publisher=The American Society for Nutritional Sciences|volume=134|issue=5|pages=1213S–1219S|pmid=15113974}}</ref> Pozitivni test pokaže, da je imunski sistem proizvedel protitelesa IgE. Soja lahko sproži simptome netolerance, česar alergijski test ne pokaže. Otrok s simptomi navadno bruha in ima diarejo. Pri starejših otrocih je lahko diareja krvava, pojavi se anemija, izguba teže. V mladih otrocih pogosto izzveni.<ref>{{cite journal|last=Sampson|first=H. A.|date=May 1999|title=Food Allergy, Part 1: Immunopathogenesis and Clinical Disorders|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-allergy-and-clinical-immunology_1999-05_103_5/page/717|journal=The Journal of Allergy and Clinical Immunology|publisher=American Academy of Allergy|volume=103|issue=5|pages=717–728|doi=10.1016/S0091-6749(99)70411-2|pmid=10329801}}</ref> ==Reference== {{refsez|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Glycine max}} {{Wikislovar|soja|Soja}} * [http://www.zmag.org/content/showartide.efm?SectionID=42&ItemID=10628 Opis problemov, ki jih povzroča pridelava GSO-soje v Argentini]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Metuljnice]] [[Kategorija:Biogoriva]] [[Kategorija:Genetsko spremenjeni organizmi]] [[Kategorija:Predivnice]] [[Kategorija:Užitne rastline]] {{normativna kontrola}} jjmw9ulb1s2n2zeiu5m8b6zo4j2oss2 Soia hispida 0 69749 6690477 368305 2026-06-16T19:38:57Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Soja]] na stran [[Navadna soja]] 6690477 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Navadna soja]] 0nnhtjeg7q7fvjjpnbm71ba3d4g9g8r 6690483 6690477 2026-06-16T19:41:30Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadna soja]] na stran [[Soja]] 6690483 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Soja]] 04j77nui10m6gec23j02kcy3o0z3dt4 Slovenski rekordi v atletiki 0 71946 6690491 6680850 2026-06-16T20:01:47Z Sporti 5955 /* Moški */ pos. 6690491 wikitext text/x-wiki '''Slovenski rekordi v atletiki''' so [[rekord]]i, ki jih je potrdila [[Atletska zveza Slovenije]], == Moški == {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atlet !Datum !Kraj |- | 100 m | 10,13 s | [[Matic Osovnikar]] | 25. avgust 2007 | {{ikonazastave|JPN}} [[Osaka]] |- | 200 m | 20,47 s | [[Matic Osovnikar]] | 24. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 300 m | 31,89 s | [[Luka Janežič]] | 27. maj 2017 | {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenska Bistrica]] |- | 300 m | 32,34 |[[Matija Šestak]] |10. avgust 2004 |{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | 400 m | 44,70 s | [[Rok Ferlan]] | 28. junij 2025 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 600 m | 1:15,49 | [[Žan Rudolf]] | 8. maj 2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Pliezhausen]] |- | 800 m | 1:45,15 | [[Žan Rudolf]] | 4. avgust 2021 | {{ikonazastave|GER}} [[Pfungstadt]] |- | 1000 m | 2:20,12 | [[Jan Petrač]] | 15. Junij 2019 | |- | 1500 m | 3:38,82 | [[Žan Rudolf]] | 24. maj 2026 | {{ikonazastave|BEL}} [[Bruselj]] |- | [[Milja]] | 3:58,89 | [[Bekim Bahtiri]] | 25. avgust 1993 | {{ikonazastave|AUT}} [[Linz]] |- | 2000 m | 5:08,4 | [[Stane Miklavžina]] | 9. avgust 1981 | {{ikonazastave|CRO}} [[Zagreb]] |- | 3000 m | 7:51,35 | [[Stanko Lisec]] | 7. junij 1978 | {{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]] |- | 5000 m | 13:32,8 | [[Peter Svet]] | 12. junij 1974 | {{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | 10000 m | 28:32,86 | [[Stane Rozman (atlet)|Stane Rozman]] | 30. junij 1983 | {{ikonazastave|SUI}} [[Lausanne]] |- | 20000 m | 59:54,2 | [[Numan Ukić]] | 2. oktober 1980 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 30000 m | 1:36:47,6 | [[Mirko Vindiš]] | 1. april 1994 | {{ikonazastave|SLO}} [[Velenje]] |- | Tek 1 ura | 20,042 km | [[Numan Ukić]] | 2. oktober 1980 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Polmaration | 1:02:49 | [[Roman Kejžar]] | 20. februar 2000 | {{ikonazastave|ITA}} [[Ferrara]] |- | [[Maraton]] | 2:11:50 | [[Roman Kejžar]] | 26. marec 2000 | {{ikonazastave|ITA}} [[Torino]] |- | 110 m ovire | 13,47 s | [[Filip Jakob Demšar]] | 29. junij 2025 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 400 m ovire | 48,16 s | [[Matic Ian Guček]] | 16. junij 2026 | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] |- | 2000 m zapreke | 5:31,19 | [[Janko Podgoršek]] | 12. julij 1998 | {{ikonazastave|ITA}} [[Formia]] |- | [[tek na 3000 m z zaprekami| 3000 m zapreke]] | 8:16,96 | [[Boštjan Buč]] | 12. junij 2003 | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(reprezentanca) | 38,99 s | [[Andrej Skočir|Skočir A.]], [[Jurij Beber|Beber J.]], [[Jernej Gumilar|Gumilar J.]], [[Anej Čurin Prapotnik|Čurin Prapotnik A.]] | 29. julij 2025 | {{ikonazastave|NOR}} [[Bergen]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(klub) | 39,95 s | [[Atletsko Društvo Mass Ljubljana|AD MASS]]<br>[[Rok Predanič|Predanič R.]], [[Matic Osovnikar|Osovnikar M.]], [[Matic Šušteršič|Šušteršič M.]], [[Jan Žumer|Žumer J.]] | 24. maj 2003 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Štafeta 4x200 m (klub) | 1:25,84 | [[Železničarski Atletski Klub Ljubljana|ŽAK LJUBLJANA]] [[Rok Predanič|Predanič R.]], [[Primož Obernauer|Oberauner P.]], [[Tine Fakin|Fakin T.]], [[Matija Šestak|Šestak M.]] | 19. junij 1999 | {{ikonazastave|TUR}} [[Istanbul]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) | 3:02,70 | [[Miro Kocuvan mlajši|Kocuvan M.]], [[Boštjan Horvat|Horvat B.]], [[Jože Vrtačič|Vrtačič J.]], [[Matija Šestak|Šestak M.]] | 28. avgust 1999 | {{ikonazastave|ESP}} [[Sevilla]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(klub) | 3:11,78 | [[Atletski Klub Olimpija|AK Olimpija]]<br>[[Gregor Japelj|Japelj G.]], [[Sašo Božič|Božič S.]], [[Iztok Hodnik|Hodnik I.]], [[Boštjan Horvat|Horvat B.]] | 14. junij 1998 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Štafeta 4x800 m (klub) | 7:37,87 | [[Koroški Atletski Klub Ravne|KAK RAVNE]] [[Zoran Planinšec|Planinšec Z.]], [[Luka Leitinger|Leitinger L.]], [[Janez Štern|Štern J.]], [[Uroš Verhovnik|Verhovnik U.]] | 19. maj 1996 | {{ikonazastave|GER}} [[Landshut]] |- | Štafeta 4x1500 m (klub) | 15:29,7 | [[Atletsko društvo Kladivar Celje|AD KLADIVAR]] [[Franc Kovač|Kovač F.]], [[Drago Žuntar|Žuntar D.]], [[Franc Červan|Červan F.]],[[Simo Važič|Važič S.]] | 25. september 1966 | {{ikonazastave|SLO}} [[Trbovlje]] |- | Hitra hoja na 10000 m | 42:19,1 | [[Milan Balek]] | 9. junij 1990 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Hitra hoja na 20000 m | 1:28:03,2 | [[Milan Balek]] | 28. avgust 1983 | {{ikonazastave|SLO}} [[Postojna]] |- | Hitra hoja na 30000 m | 2:24:43 | [[Milan Balek]] | 1. maj 1990 | {{ikonazastave|ITA}} [[Milano]] |- | Hitra hoja na 50000 m | 4:18:28 | [[Milan Balek]] | 16. oktober 1983 | {{ikonazastave|AUT}} [[Dunaj]] |- | Skok v daljino | 8,40 m | [[Gregor Cankar]] | 18. maj 1997 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Troskok | 16,82 m | [[Boštjan Simunič]] | 1. junij 2002 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | |16,82 m |[[Gregor Cankar]] |16. februar 2003 |{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Skok v višino | 2,32 m | [[Rožle Prezelj]] | 17. junij 2012 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | [[Skok s palico]] | 5,70 m | [[Robert Renner]] | 22. avgust 2015 | {{ikonazastave|KIT}} [[Peking]] |- | Suvanje krogle | 20,76 m | [[Miran Vodovnik]] | 17. junij 2006 | {{ikonazastave|GRE}} [[Solun]] |- | Met diska | 72,61 m | [[Kristjan Čeh]] | 9. april 2026 | {{ikonazastave|USA}} [[Ramona, Oklahoma|Ramona]] |- | Met kladiva | 82,58 m | [[Primož Kozmus]] | 2. september 2009 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Met kopja | 81,13 m | [[Matija Kranjc]] | 23. junij 2016 | {{ikonazastave|SLO}} [[Brežice]] |- | Deseteroboj | 7771 točk | [[Jan Duhovnik]] | 24. maj 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |} == Ženske == {|class="wikitable" |-style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atletinja !Datum !Kraj |- | 100 m | 11,09 s | [[Merlene Ottey]] | 13. avgust 2004 | {{ikonazastave|BEL}} [[Liège| Naimette-Xhovemont]] |- | 200 m | 22,72 s | [[Merlene Ottey]] | 23. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 300 m | 37,48 s | [[Alenka Bikar]] | 12. maj 2001 | {{ikonazastave|SLO}} [[Nova Gorica]] |- | 400 m | 51,22 s | [[Anita Horvat]] | 20. julij 2018 | {{ikonazastave|MON}} [[Monako]] |- | 600 m | 1:25,59 s | [[Anita Horvat]] | 28. april 2024 | {{ikonazastave|ITA}} [[Milano]] |- | 800 m | 1:55,19 | [[Jolanda Čeplak]] | 20. julij 2002 | {{ikonazastave|BEL}} [[Heusden-Zolder]] (v dvorani) |- | 1000 m | 2:31,66 | [[Jolanda Čeplak]] | 28. avgust 200 | {{ikonazastave|ITA}} [[Rovereto]] |- | 1500 m | 4:02,13 | [[Sonja Roman]] | 10. julij 2009 | {{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] |- | [[Milja]] | 4:29,58 | [[Jolanda Čeplak]] | 19. september 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 2000 m |5:55,42 | [[Sonja Roman]] | 3. julij 2008 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 3000 m | 8:46,44 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 26. julij 2020 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 5000 m | 14:50,40 | [[Klara Lukan]] | 16. julij 2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Liège]] |- | 10000 m | 31:06,63 | [[Helena Javornik]] | 27. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 20000 m | 1:10:30,4 | [[Helena Javornik]] | 19. julij 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- |25000 m |1:28:22,6 |[[Helena Javornik]] |19. julij 2006 |{{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | Tek 1 ura | 17.070 m | [[Helena Javornik]] | 19. julij 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | Polmaration | 1:06:43 | [[Klara Lukan]] | 15. marec 2026 | {{ikonazastave|ESP}} [[Málaga]] |- | [[Maraton]] | 2:27:33 | [[Helena Javornik]] | 27. oktober 2004 | {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] |- | 100 m ovire | 12,59 s | [[Brigita Bukovec]] | 31. julij 1996 | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta, Georgia| Atlanta]] |- | 400 m ovire | 56,52 s | [[Agata Zupin]] | 23. julij 2017 | {{ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]] |- | 2000 m zapreke | 5:56,28 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 16. julij 2020 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | [[tek na 3000 m z zaprekami|3000 m zapreke]] | 9:06,37 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 27. avgust 2023 | {{ikonazastave|HUN}} [[Budimpešta]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(reprezentanca) | 43,91 s | [[Alenka Bikar|Bikar A.]], [[Kristina Žumer|Žumer K.]], [[Maja Nose|Nose M.]], [[Merlene Ottey|Ottey M.]] | 25. julij 2003 | {{ikonazastave|ITA}} [[Pergine Valsugana]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(klub) | 44,83 s | [[Atletsko Društvo Mass Ljubljana|AD MASS]]<br>[[Pia Tajnikar|Tajnikar P.]], [[Sara Strajnar|Strajnar S.]], [[Kristina Žumer|Žumer K.]], [[Merlene Ottey|Ottey M.]] | 3. julij 2011 | {{ikonazastave|SUI}} [[La Chaux-de-Fonds]] |- | Štafeta 4x200 m (klub) | 1:43,3 | [[Atletsko društvo TAM|AD TAM]] [[Nives Horvat|Horvat N.]], [[Irena Bravč|Bravč I.]], [[Andreja Bačnik|Bačnik A.]], [[Zlatka Weingartner|Weingartner Z.]] | 21. april 1984 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- |Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) |3:34,77 |[[Brigita Langerholc|Lagerholc B.]], [[Jolanda Batagelj|Čeplak J.]], [[Anja Puc|Puc A.]], [[Sara Orešnik|Orešnik S.]] |18. junij 2006 |{{ikonazastave|GRE}} [[Solun]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) | 3:34,19 |[[Agata Zupin|Zupin A.]], [[Jerneja Smonkar|Smonkar J.]], [[Anja Benko|Benko A.]], [[Anita Horvat|Horvat A.]] | 25. junij 2017 | {{ikonazastave|ISR}} [[Tel Aviv]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(klub) | 3:45,19 | [[Atletsko društvo Kladivar Celje|AD KLADIVAR]]<br>[[Ana Rijavec|Rijavec A.]], [[Urška Klemen|Klemen U.]], [[Tina Jurčak|Jurčak T.]], [[Jolanda Batagelj|Čeplak J.]] | 10. junij 2007 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Štafeta 4x800 m (klub) | 9:02,96 | [[Atletsko društvo Maribor|AD MARIBOR]] [[Mateja Hojs|Hojs M.]], [[Marija Zajfrid|Zajfrid M.]], [[Nina Krašovec|Krašovec N.]], [[Sonja Roman|Roman S.]] | 11. maj 2003 | {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenska Bistrica]] |- | Hitra hoja na 10000 m | 1:02:34,84 | [[Tanja Grgič]] | 15. junij 1991 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Skok v daljino | 6,78 m | [[Nina Kolarič]] | 29. junij 2008 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ptuj]] |- | Troskok | 15,03 m | [[Marija Šestak]] | 17. avgust 2008 | {{ikonazastave|KIT}} [[Peking]] |- | Skok v višino | 2,00 m | [[Britta Bilač]] | 14. avgust 1994 | {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] |- | [[Skok s palico]] | 4,82 m | [[Tina Šutej]] | 2. februar 2023 | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] |- | Suvanje krogle | 18,10 m | [[Nataša Erjavec]] | 14. maj 1994 | {{ikonazastave|SLO}} [[Nova Gorica]] |- | Met diska | 60,11 m | [[Veronika Domjan]] | 6. julij 2016 | {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] |- | Met kladiva | 71,25 m | [[Barbara Špiler]] | 5. maj 2012 | {{ikonazastave|CRO}} [[Čakovec]] |- |Met kopja (staro kopje) |64,68 m |[[Renata Strašek]] |10. junij 1995 |{{ikonazastave|SLO}} [[Velenje]] |- | Met kopja | 67,16 m | [[Martina Ratej]] | 14. maj 2010 | {{ikonazastave|QAT}} [[Doha]] |- |Sedmeroboj (staro kopje) |5740 točk |[[Vladka Lopatič]] |17. maj 1992 |{{ikonazastave|ITA}} [[Brescia]] |- | Sedmeroboj | 5698 točk | [[Desanka Čalasan]] | 30. maj 1999 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |} == Glej tudi == * [[svetovni rekordi v atletiki]] *[[seznam slovenskih atletov]] ==Zunanje povezave== * [https://slovenska-atletika.si/rekordi-slovenije/ rekordi na straneh Atletske zveze Slovenije] [[Kategorija:Atletika v Sloveniji]] [[Kategorija:Športni rekordi in statistika]] [[Kategorija:Slovenski rekordi| Atletika]] 3apjh103tomrvbuvd333zyt8xd6uk22 Predloga:Politika Slovenije 10 72180 6690634 6654156 2026-06-17T10:33:11Z VidicK01 193275 Imamo 16. vlado & novo vodstvo DZ 6690634 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Politika Slovenije | bodyclass = vcard | wraplinks = true | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | liststyle = text-align:left; | title = [[Republika Slovenija]] <br /> [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|100px]] | heading1 = <small>Članek je del serije:</small><br /> '''[[Politika Slovenije|Politika in uprava Slovenije]]'''<small> <br /> ---- [[File:Flag_of_Europe.svg|40px|]]<br>[[Evropska unija|članica Evropske unije]]<br>''<small>[[Evro|članica evrskega območja]]<br>[[Schengensko območje|članica schengenskega območja]]</small>'' [[File:Flag_of_NATO.svg|40px|]]<br>[[NATO|članica zveze NATO]] ---- | list1title = [[Ustava Republike Slovenije|Ustava]] | list1 = * [[Ustavno sodišče]] *: [[Rok Čeferin]] * [[Ustava Republike Slovenije]] | list2title = [[Izvršilna oblast]] | list2 = * [[Predsednik Republike Slovenije]] *: [[Nataša Pirc Musar]] * [[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] *: [[Janez Janša]] * [[Vlada Republike Slovenije]] *: [[16. vlada Republike Slovenije]] | list3title = [[Zakonodajna oblast]] | list3 = * [[Državni zbor Republike Slovenije]] *: predsednik: [[Zoran Stevanović]] * [[Državni svet Republike Slovenije]] *: predsednik: [[Marko Lotrič]] | list4title = Pravo | list4 = * [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] *: predsednik: [[Damjan Orož]] :* [[Višja sodišča v Sloveniji|Višja sodišča]] :* [[Okrožna in okrajna sodišča v Sloveniji|Okrožna in okrajna sodišča]] * [[Tožilstvo v Sloveniji|Tožilstvo]] :* [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije|Vrhovno državno tožilstvo]] :* [[Generalni državni tožilec Republike Slovenije|Generalni državni tožilec]]: [[Drago Šketa]] * [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računsko sodišče]] :* predsednica: [[Jana Ahčin]] | list5title = Ostale ustanove |list5 = * [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije]] *: [[Simona Drenik Bavdek]] * [[Banka Slovenije]] *: [[Primož Dolenc]] * [[Seznam diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije|Diplomatska predstavništva in konzulati]] * [[Šolstvo v Sloveniji|Šolstvo]] * [[Zdravstvo v Sloveniji|Zdravstvo]] * [[Policija (Slovenija)|Policija]] * [[Slovenska vojska|Oborožene sile]] | list6title = Volitve | list6 = * [[Seznam političnih strank v Sloveniji|Politične stranke]] * [[Volitve v Sloveniji|Volitve in referendumi]] | list7title = Lokalna samouprava | list7 = :* [[Upravna delitev Slovenije|Upravne enote]] :* [[Občine v Sloveniji|Občine]] ([[Seznam občin v Sloveniji|seznam]]) | list8title = Diplomacija | list8 = *: [[Seznam diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije|Diplomatska predstavništva in konzulati]] *:[[Blejski strateški forum]] *:[[Vrh pobude Tri morja 2019]] * Članstvo v organizacijah *: [[Združeni narodi]] *: [[Evropska unija]] *: [[NATO]] *: [[OECD]] *: [[Svet Evrope]] }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] [[Kategorija:Predloge »Politika x«|Slovenija]] </noinclude> 8en98eukie0dyok2gpj2ckmzxzqbf35 Urbar 0 86582 6690339 4981934 2026-06-16T14:45:25Z MaksiKavsek 244409 tn, pp, np, slog, slika 6690339 wikitext text/x-wiki '''Urbar''' je v osnovi popis zemljiške [[Posest|posesti]] ter z njo povezanih [[Dohodnina|dohodkov]] in pravic. Izraz izhaja iz [[Staro visokanemško (ca. 750-1050)|starovisokonemške]] besede »urberan« oz. [[Srednje visokonemško (ca. 1050-1500)|srednjevisokonemške]] besede »erbern«, ki pomeni ''dajati donos''. Mišljen je donos od zemlje, v prvi vrsti pridelek, katerega del pripada [[Zemljiški gospod|zemljiškemu gospodu]] kot gospodarju [[Zemljišče|zemljišča]]. Prav tam živita in se z obdelovanjem zemlje preživljata [[kmet]] – [[podložnik]] in njegova [[družina]]. Življenjska doba urbarjev je tesno povezana z obstojem [[Fevdalizem|fevdalnega družbenega reda]], kot ga je vzpostavila frankovska kraljeva dinastija [[Karolingi|Karolingov]] (od 751 do 911 oz. 987). Prvi zapisi urbarialne narave so izpričani v 6. oz. 7. stoletju, nastanek zadnjih pa sega v 19. stoletje. V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] je obdobje urbarjev izzvenelo z [[Zemljiška odveza|zemljiško odvezo]] leta 1848. Takrat je prišlo do odprave fevdalnih obveznosti (odnosov), ki so izhajale iz razmerij med zemljiškimi gospodi in njihovimi podložniki. V [[Slovenska Istra|slovenski Istri]], ki je do leta 1797 spadala pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], urbarjev niso poznali. Tu je prevladoval kolonat – sistem zakupništva s koreninami v rimskem cesarstvu pozne antike. == Razvoj urbarjev v srednjem veku == Za predhodnike urbarjev veljajo tradicijski kodeksi iz časa od 9. do 12. stoletja, v katerih so po kronološkem redu nanizane notice o podaritvah, zamenjavah in nakupih posesti. Drugo fazo v razvoju urbarjev predstavljajo delni ali kompletni sumarni popisi posesti in dajatev od njih. Na slovensko ozemlje se nanašajo trije ohranjeni primerki: sumarni popis posesti stolnega kapitlja v Freisingu za območje [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] na Koroškem (''Wörthersee'') iz okoli leta 1150, popis posesti [[Goriški grofje|Goriških grofov]] iz okrog leta 1200 ter ''Notitia bonorum de Lonka'' – kompilacija, ki je rabila za informacijo o obsegu [[Škofija Freising|brižinjske (freisinške) škofijske]] posesti, v tem primeru gospostva [[Škofja Loka|(Škofja) Loka]], novemu škofu [[Albert von Harthausen|Albertu von Harthausnu]] (1158–1184). Bolj ustaljeno obliko začnejo urbarji dobivati v 13. stoletju, iz katerega so se ohranili npr. urbarji škofov oz. [[Škofija Bolzano-Briksen|škofije Briksen]] (Brixen), mdr. za [[Bled]], in urbarji deželnih knezov za [[Bavarska|Bavarsko]], [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]. Dinamiko nastajanja urbarjev so krojile precej pogoste spremembe posestnega stanja. [[Slika:Urbarialni zapis v belopeškem urbarju iz leta 1498 za naselje Jesenice (Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1, šk. 117, I-67, Lit. W-I, 10, fol. 3).jpg|alt=Urbar gospostva Bela Peč za Jesenice, 1498|sličica|Urbarialni zapis v belopeškem urbarju iz leta 1498 za naselje Jesenice (Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1, šk. 117, I/67, Lit. W-I, 10, fol. 3)]] Nadaljnji razvoj urbarjev sta zaznamovali zlasti večja sistematičnost in izčrpnost, ki sta bili v veliki meri posledica potrebe in želje po učinkoviti upravi zemljiške posesti. V urbarjih, nastalih v [[Srednji vek#Pozni srednji vek|poznem srednjem veku]], odseva temeljna struktura gospostev: večja se delijo na urade, v okviru katerih so navedene vasi in število podložniških [[Kmetija (gospodarsko poslopje)|kmetij]] oz. [[Huba|hub]] v posamezni vasi, v večini mlajših urbarjev najdemo tudi popise dajatev za vsako hubo posebej. Proti koncu 15. stoletja je posameznemu podložniku v urbarjih neredko dodeljena posebna stran; podložnikove dajatve in obveznosti so zapisane pregledno in kolikor toliko enotno. Leta 1498 je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] (1493–1519) odredil reformo urbarjev za deželnoknežjo posest v svojih deželah, katere sad so t. i. [[Reformiran deželnoknežji urbar|reformirani deželnoknežji urbarji]]. Na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] so se iz tega časa ohranili npr. reformirani urbarji gospostev [[Polhov Gradec]], [[Prem]] in [[Radovljica]] ter reformirani urbar urada [[Kočevska Reka]]. Del tovrstnih urbarjev je nastal nekoliko pozneje, že v zgodnjem novem veku, pod [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandom I.]] (1521–1564), npr. urbar gospostva [[Senožeče]] iz leta 1524. == Urbarji in urbarialni registri v zgodnjem novem veku == Čas od prehoda v 16. stoletje do okoli leta 1750 velja za zlato dobo urbarjev in urbarjem sorodnih popisov oz. registrov različnih vrst [[Desetina|desetine]], tlake, t. i. [[Mala pravda|male pravde]] ipd. Delež njihove ohranjenosti na področju dežel Štajerske, Koroške in Kranjske je ocenjen na štiri petine, urbarji in urbarialni registri iz tega obdobja so poleg tega vsebinsko in zvrstno najpestrejši. Razlogi za porast njihovega števila v primerjavi s srednjim vekom so predvsem drobitev zemljiške posesti in posledično večje število različnih lastnikov te posesti, kompleksnejši ustroj uprave posesti, uvajanje davčnih obveznosti idr. Postopno zmanjšanje števila urbarjev in urbarialnih registrov od srede 18. stoletja naprej pa je v največji meri posledica reform [[Marija Terezija|Marije Terezije]] (1740–1780), v prvi vrsti sprememb na področju davkov. == Vrste urbarjev in urbarialnih registrov == Splošni urbarji (''Gesamturbare'') so urbarji, ki zajemajo celotno posest nekega zemljiškega gospoda, delni urbarji (''Teilurbare'') pa tisti, ki se nanašajo na posamezne dele te posesti. Temeljni urbarji (''Stockurbare''), imenovani tudi glavni ali matični urbarji, so nastali kot trajni oz. dolgoročni referenčni pripomočki, prvi v 13. stoletju, navadno po končani [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizaciji]]. Pozneje, zlasti od srede 15. stoletja naprej, so temeljne urbarje sestavljali predvsem ob prodajah posesti oz. kadar se je pokazala potreba po ugotavljanju dejanskih dohodkov od posesti ali pa se je stari temeljni urbar izgubil oz. bil uničen. Starejši tip temeljnega urbarja predstavlja popis s številom kmetij in seznamom dajatev za tipično kmetijo, pri mlajšem tipu pa gre za poimenski popis vseh podložnikov s podrobnim seznamom podložniških dajatev. Priročni urbarji (''Handurbare'') so se pojavili v 15. stoletju in so bili namenjeni sprotni evidenci o resnično poravnanih podložniških obveznostih. Vanje je sestavljalec priročnega urbarja – običajno oskrbnik posesti – prepisal podatke iz temeljnega urbarja ter jim dodajal pripise ob robu ali pa vnaprej začrtal rubrike za posamezna leta. Znotraj rubrik je za vsakega podložnika oz. vsako dajatev ali obveznost posebej zapisal, ali oz. v kolikšni meri je bila ta poravnana: pri dajatvah v naravi je navedel količino oddane dajatve, pri denarnih pa višino plačanega zneska. Med priročne se večinoma uvrščajo tudi urbarialni registri – popisi zgolj določene vrste dajatev oz. obveznosti: žitne desetine, desetine prirastka živine, vinske desetine, gornine, te ali one oblike tlake ipd. Ker pri davku oz. davkih ni šlo za dajatev zemljiškemu gospodu, ampak deželi oz. državi, med urbarialne registre ne štejemo davčnih registrov. (Novo)Reformirani urbarji so urbarji deželnoknežjih posestev, ki so jih dali zapisati vladarji oz. deželni knezi habsburških dednih dežel v obdobju od konca 15. do prvih desetletij 17. stoletja, da bi bilo upravljanje s temi posestvi učinkovitejše. Reformirane urbarje (''reformierte Urbare'') iz časa Maksimilijana I. (1493–1519) in Ferdinanda I. (1521–1564) prepoznamo predvsem po naslovu, iz katerega izvemo, da so reformo opravili pooblaščeni svetniki in odposlanci deželnega kneza. Ti so posest bodisi osebno objezdili bodisi sklicali podložnike, da bi preverili verodostojnost kupnih pogodb in drugih listin, ki so jih morali ti prinesti s seboj; nato so sestavili urbar. Reformirani urbarji se po vsebini sicer niso razlikovali od drugih, sočasno nastalih temeljnih urbarjev. Novoreformirane urbarje (''neureformierte Urbare'') iz časa [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] (1564–1590) in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] (1595–1637) po drugi strani zaznamuje tridelna struktura: uvodni zapis, osrednji del urbarja – kontekst in sklepna notica. Uvodni zapis uporabnika seznani z razlogi za reformo, načinom njene izvedbe ter številom urbarjev, ki jih je treba izdelati. Kontekst sam je razdeljen na več razdelkov, ki ga večinoma sestavljajo: popis podložnikov z navedbo njihovih dajatev oz. obveznosti, ločeni popisi raznovrstne desetine, popisi odvetščine, gornine in tlake, poimenski seznami drugih uživalcev obdelovalnih enot znotraj zemljiške posesti (kosezi, svobodniki, odvetščinski podložniki idr.), morebitni  popisi ali opisi obveznosti oz. pravic, povezanih s planinami, krčevinami, gozdovi in ribniki. Navadno sledijo še zapisi o dominikalni ali pridvorni zemlji (tj. zemlji, ki jo v nasprotju z rustikalno ali podložniško zemljo zemljiški gospod obdeluje »v lastni režiji«), popisi drugih, na posest vezanih pravic, pojasnila o merah ter razni zapisi upravnopravne vsebine, kot sta opisa sodnih pristojnosti in meja deželskega sodišča. Kontekst končujejo t. i. dodatni členi, ki prinašajo smernice za zastavne imetnike deželnoknežjih posestev, med drugim navodila, kako naj ravnajo pri reševanju podložniških sporov, pri pobiranju davkov, v primerih prodaje ali dedovanja kmetije, ob krčenju zemljišč ipd. V sklepni notici najdemo poleg navedbe kraja in datuma overovitve urbarja naročilo, da se mora novi (zastavni) imetnik držati zapisanega v urbarju in varovati koristi [[Deželni knez|deželnega kneza]]. Štiftni register (''Stiftregister'') je lahko sopomenka za davčni register (primer gospostva [[Negova]] na Štajerskem v 16. in 17. stoletju), neredko pa tudi za urbar, kar velja zlasti za 18. stoletje. Poseben formular za štiftne registre je leta 1756 Marija Terezija priložila patentu, ki je hkrati pomenil pravno podlago za urbarialne številke – številke, s katerimi se od konca šestdesetih let 18. stoletja nato srečujemo v  t. i. starejši oz. stari zemljiški knjigi. V sklopu terezijanskih davčnih reform so predvsem v letih 1754–1755 sistematično nastajali tudi t. i. izvlečki iz urbarjev, pri katerih pa praviloma ne gre za izpise delov podatkov o podložniških obveznostih, ampak za (modificirane) prepise vseh tovrstnih podatkov v obliki večidel tiskanih tabel. Nadaljnje popravke, kar zadeva posest oz. dohodke, zrcalijo rektificirani urbarji (''rektifizierte Urbare'') oz. rektificirani štiftni registri (''rektifizierte Stiftregister''), med ohranjenimi je največ tistih s konca 18. stoletja. Rektifikacijski urbarji (''Rektifikationsurbare'') so urbarji, ki so bili »postavljeni« ob t. i. terezijanski davčni rektifikaciji in jih je potrdilo državno knjigovodstvo. == Jezik urbarjev == [[Slika:Urbarialna tabela iz terezijanskega urbarja za naselje Gornji Petrovci 1767 (Pokrajinski arhiv Maribor, SI PAM 1524, št. 1, Terezijanski urbar za Gornje Petrovce 1767).jpg|alt=Urbarialna tabela iz terezijanskega urbarja za naselje Gornji Petrovci 1767|sličica|Urbarialna tabela iz terezijanskega urbarja za naselje Gornji Petrovci, 1767 (SI PAM/1524/005/00002, Terezijanski urbar za Gornje Petrovce 1767)|levo]] [[Slika:Urbar dominikanskega ženskega samostana Velesovo 1458-16. stoletje, str. 2 (cropped).jpg|sličica|150x150_pik|Rek ''Wog owari napasti'' iz Urbarja dominikanskega ženskega samostana Velesovo, 1544 (SI AS 1074/104, Urbar dominikanskega ženskega samostana Velesovo 1458-16. stol.)]] Do srede 14. stoletja so bili urbarji pretežno zapisani v latinščini, od tedaj pa vse pogosteje v nemščini. V zahodnem delu slovenskega etničnega prostora, predvsem na [[Goriška (grofija)|Goriškem]], je bil jezik urbarjev v (zgodnjem) novem veku v glavnem [[italijanščina]]. Kot kažeta npr. omemba »slovenskega urbarja« za gospostvo [[Gradac]] iz let 1625–1629<ref>Boris Golec, Zapis o slovenskem urbarju gospostva Gradac v Beli krajini iz let 1625-1629, ARHIVI XXIII (2000), št. 2, stran 144</ref> in ohranjeni prepis urbarja [[Župnija Bloke|župnije Bloke]] za leta 1762–1770, so na Slovenskem sem ter tja nastali urbarji v slovenskem ali povečini slovenskem jeziku. Med urbarialnim gradivom v domačem jeziku so tudi kajkavsko-prekmurski urbarji iz obdobja 1768–1775. Na posamezne slovenske besede, zapise ali odlomke naletimo v nekaterih tujejezičnih urbarjih. Takšni so denimo beseda »[[rž]]« (resch) in izrek »Wog owari napasti« z letnico 1544 v urbarju samostana dominikank v [[Velesovo|Velesovem]] iz srede 15. stoletja ter opis meja deželskega sodišča [[Ortnek]] iz let 1663–1669. == Viri == * Bizjak, Matjaž in Žnidaršič Golec, Lilijana (ur.), Urbarji na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2016. {{COBISS|ID=34817}} * Juričić Čargo, Danijela in Žnidaršič Golec, Lilijana, Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije, zv. 1–3. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2005–2013. {{COBISS|ID=17411}} * Umek, Ema, Urbar. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 14, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 95–96. {{COBISS|ID=486659}} * Žižek, Aleksander idr., Vodnik po urbarjih in urbarialnih registrih štajerskih arhivov. Celje, Maribor, Ptuj: Zgodovinski arhiv Celje, Nadškofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj, 2009. {{Zgodovinski katastri in zemljiške knjige}} {{normativna kontrola}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Arhivi]] [[Kategorija:Zgodovinski viri]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Srednjeveško pravo]] [[Kategorija:Fevdalizem]] sdhlkibt55cn60kshbhtcfu293z7j9p 6690609 6690339 2026-06-17T09:09:02Z MaksiKavsek 244409 naglas 6690609 wikitext text/x-wiki '''Urbár''' je v osnovi popis zemljiške [[Posest|posesti]] ter z njo povezanih [[Dohodnina|dohodkov]] in pravic. Izraz izhaja iz [[Staro visokanemško (ca. 750-1050)|starovisokonemške]] besede »urberan« oz. [[Srednje visokonemško (ca. 1050-1500)|srednjevisokonemške]] besede »erbern«, ki pomeni ''dajati donos''. Mišljen je donos od zemlje, v prvi vrsti pridelek, katerega del pripada [[Zemljiški gospod|zemljiškemu gospodu]] kot gospodarju [[Zemljišče|zemljišča]]. Prav tam živita in se z obdelovanjem zemlje preživljata [[kmet]] – [[podložnik]] in njegova [[družina]]. Življenjska doba urbarjev je tesno povezana z obstojem [[Fevdalizem|fevdalnega družbenega reda]], kot ga je vzpostavila frankovska kraljeva dinastija [[Karolingi|Karolingov]] (od 751 do 911 oz. 987). Prvi zapisi urbarialne narave so izpričani v 6. oz. 7. stoletju, nastanek zadnjih pa sega v 19. stoletje. V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] je obdobje urbarjev izzvenelo z [[Zemljiška odveza|zemljiško odvezo]] leta 1848. Takrat je prišlo do odprave fevdalnih obveznosti (odnosov), ki so izhajale iz razmerij med zemljiškimi gospodi in njihovimi podložniki. V [[Slovenska Istra|slovenski Istri]], ki je do leta 1797 spadala pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], urbarjev niso poznali. Tu je prevladoval kolonat – sistem zakupništva s koreninami v rimskem cesarstvu pozne antike. == Razvoj urbarjev v srednjem veku == Za predhodnike urbarjev veljajo tradicijski kodeksi iz časa od 9. do 12. stoletja, v katerih so po kronološkem redu nanizane notice o podaritvah, zamenjavah in nakupih posesti. Drugo fazo v razvoju urbarjev predstavljajo delni ali kompletni sumarni popisi posesti in dajatev od njih. Na slovensko ozemlje se nanašajo trije ohranjeni primerki: sumarni popis posesti stolnega kapitlja v Freisingu za območje [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] na Koroškem (''Wörthersee'') iz okoli leta 1150, popis posesti [[Goriški grofje|Goriških grofov]] iz okrog leta 1200 ter ''Notitia bonorum de Lonka'' – kompilacija, ki je rabila za informacijo o obsegu [[Škofija Freising|brižinjske (freisinške) škofijske]] posesti, v tem primeru gospostva [[Škofja Loka|(Škofja) Loka]], novemu škofu [[Albert von Harthausen|Albertu von Harthausnu]] (1158–1184). Bolj ustaljeno obliko začnejo urbarji dobivati v 13. stoletju, iz katerega so se ohranili npr. urbarji škofov oz. [[Škofija Bolzano-Briksen|škofije Briksen]] (Brixen), mdr. za [[Bled]], in urbarji deželnih knezov za [[Bavarska|Bavarsko]], [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]. Dinamiko nastajanja urbarjev so krojile precej pogoste spremembe posestnega stanja. [[Slika:Urbarialni zapis v belopeškem urbarju iz leta 1498 za naselje Jesenice (Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1, šk. 117, I-67, Lit. W-I, 10, fol. 3).jpg|alt=Urbar gospostva Bela Peč za Jesenice, 1498|sličica|Urbarialni zapis v belopeškem urbarju iz leta 1498 za naselje Jesenice (Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1, šk. 117, I/67, Lit. W-I, 10, fol. 3)]] Nadaljnji razvoj urbarjev sta zaznamovali zlasti večja sistematičnost in izčrpnost, ki sta bili v veliki meri posledica potrebe in želje po učinkoviti upravi zemljiške posesti. V urbarjih, nastalih v [[Srednji vek#Pozni srednji vek|poznem srednjem veku]], odseva temeljna struktura gospostev: večja se delijo na urade, v okviru katerih so navedene vasi in število podložniških [[Kmetija (gospodarsko poslopje)|kmetij]] oz. [[Huba|hub]] v posamezni vasi, v večini mlajših urbarjev najdemo tudi popise dajatev za vsako hubo posebej. Proti koncu 15. stoletja je posameznemu podložniku v urbarjih neredko dodeljena posebna stran; podložnikove dajatve in obveznosti so zapisane pregledno in kolikor toliko enotno. Leta 1498 je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] (1493–1519) odredil reformo urbarjev za deželnoknežjo posest v svojih deželah, katere sad so t. i. [[Reformiran deželnoknežji urbar|reformirani deželnoknežji urbarji]]. Na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] so se iz tega časa ohranili npr. reformirani urbarji gospostev [[Polhov Gradec]], [[Prem]] in [[Radovljica]] ter reformirani urbar urada [[Kočevska Reka]]. Del tovrstnih urbarjev je nastal nekoliko pozneje, že v zgodnjem novem veku, pod [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandom I.]] (1521–1564), npr. urbar gospostva [[Senožeče]] iz leta 1524. == Urbarji in urbarialni registri v zgodnjem novem veku == Čas od prehoda v 16. stoletje do okoli leta 1750 velja za zlato dobo urbarjev in urbarjem sorodnih popisov oz. registrov različnih vrst [[Desetina|desetine]], tlake, t. i. [[Mala pravda|male pravde]] ipd. Delež njihove ohranjenosti na področju dežel Štajerske, Koroške in Kranjske je ocenjen na štiri petine, urbarji in urbarialni registri iz tega obdobja so poleg tega vsebinsko in zvrstno najpestrejši. Razlogi za porast njihovega števila v primerjavi s srednjim vekom so predvsem drobitev zemljiške posesti in posledično večje število različnih lastnikov te posesti, kompleksnejši ustroj uprave posesti, uvajanje davčnih obveznosti idr. Postopno zmanjšanje števila urbarjev in urbarialnih registrov od srede 18. stoletja naprej pa je v največji meri posledica reform [[Marija Terezija|Marije Terezije]] (1740–1780), v prvi vrsti sprememb na področju davkov. == Vrste urbarjev in urbarialnih registrov == Splošni urbarji (''Gesamturbare'') so urbarji, ki zajemajo celotno posest nekega zemljiškega gospoda, delni urbarji (''Teilurbare'') pa tisti, ki se nanašajo na posamezne dele te posesti. Temeljni urbarji (''Stockurbare''), imenovani tudi glavni ali matični urbarji, so nastali kot trajni oz. dolgoročni referenčni pripomočki, prvi v 13. stoletju, navadno po končani [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizaciji]]. Pozneje, zlasti od srede 15. stoletja naprej, so temeljne urbarje sestavljali predvsem ob prodajah posesti oz. kadar se je pokazala potreba po ugotavljanju dejanskih dohodkov od posesti ali pa se je stari temeljni urbar izgubil oz. bil uničen. Starejši tip temeljnega urbarja predstavlja popis s številom kmetij in seznamom dajatev za tipično kmetijo, pri mlajšem tipu pa gre za poimenski popis vseh podložnikov s podrobnim seznamom podložniških dajatev. Priročni urbarji (''Handurbare'') so se pojavili v 15. stoletju in so bili namenjeni sprotni evidenci o resnično poravnanih podložniških obveznostih. Vanje je sestavljalec priročnega urbarja – običajno oskrbnik posesti – prepisal podatke iz temeljnega urbarja ter jim dodajal pripise ob robu ali pa vnaprej začrtal rubrike za posamezna leta. Znotraj rubrik je za vsakega podložnika oz. vsako dajatev ali obveznost posebej zapisal, ali oz. v kolikšni meri je bila ta poravnana: pri dajatvah v naravi je navedel količino oddane dajatve, pri denarnih pa višino plačanega zneska. Med priročne se večinoma uvrščajo tudi urbarialni registri – popisi zgolj določene vrste dajatev oz. obveznosti: žitne desetine, desetine prirastka živine, vinske desetine, gornine, te ali one oblike tlake ipd. Ker pri davku oz. davkih ni šlo za dajatev zemljiškemu gospodu, ampak deželi oz. državi, med urbarialne registre ne štejemo davčnih registrov. (Novo)Reformirani urbarji so urbarji deželnoknežjih posestev, ki so jih dali zapisati vladarji oz. deželni knezi habsburških dednih dežel v obdobju od konca 15. do prvih desetletij 17. stoletja, da bi bilo upravljanje s temi posestvi učinkovitejše. Reformirane urbarje (''reformierte Urbare'') iz časa Maksimilijana I. (1493–1519) in Ferdinanda I. (1521–1564) prepoznamo predvsem po naslovu, iz katerega izvemo, da so reformo opravili pooblaščeni svetniki in odposlanci deželnega kneza. Ti so posest bodisi osebno objezdili bodisi sklicali podložnike, da bi preverili verodostojnost kupnih pogodb in drugih listin, ki so jih morali ti prinesti s seboj; nato so sestavili urbar. Reformirani urbarji se po vsebini sicer niso razlikovali od drugih, sočasno nastalih temeljnih urbarjev. Novoreformirane urbarje (''neureformierte Urbare'') iz časa [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] (1564–1590) in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] (1595–1637) po drugi strani zaznamuje tridelna struktura: uvodni zapis, osrednji del urbarja – kontekst in sklepna notica. Uvodni zapis uporabnika seznani z razlogi za reformo, načinom njene izvedbe ter številom urbarjev, ki jih je treba izdelati. Kontekst sam je razdeljen na več razdelkov, ki ga večinoma sestavljajo: popis podložnikov z navedbo njihovih dajatev oz. obveznosti, ločeni popisi raznovrstne desetine, popisi odvetščine, gornine in tlake, poimenski seznami drugih uživalcev obdelovalnih enot znotraj zemljiške posesti (kosezi, svobodniki, odvetščinski podložniki idr.), morebitni  popisi ali opisi obveznosti oz. pravic, povezanih s planinami, krčevinami, gozdovi in ribniki. Navadno sledijo še zapisi o dominikalni ali pridvorni zemlji (tj. zemlji, ki jo v nasprotju z rustikalno ali podložniško zemljo zemljiški gospod obdeluje »v lastni režiji«), popisi drugih, na posest vezanih pravic, pojasnila o merah ter razni zapisi upravnopravne vsebine, kot sta opisa sodnih pristojnosti in meja deželskega sodišča. Kontekst končujejo t. i. dodatni členi, ki prinašajo smernice za zastavne imetnike deželnoknežjih posestev, med drugim navodila, kako naj ravnajo pri reševanju podložniških sporov, pri pobiranju davkov, v primerih prodaje ali dedovanja kmetije, ob krčenju zemljišč ipd. V sklepni notici najdemo poleg navedbe kraja in datuma overovitve urbarja naročilo, da se mora novi (zastavni) imetnik držati zapisanega v urbarju in varovati koristi [[Deželni knez|deželnega kneza]]. Štiftni register (''Stiftregister'') je lahko sopomenka za davčni register (primer gospostva [[Negova]] na Štajerskem v 16. in 17. stoletju), neredko pa tudi za urbar, kar velja zlasti za 18. stoletje. Poseben formular za štiftne registre je leta 1756 Marija Terezija priložila patentu, ki je hkrati pomenil pravno podlago za urbarialne številke – številke, s katerimi se od konca šestdesetih let 18. stoletja nato srečujemo v  t. i. starejši oz. stari zemljiški knjigi. V sklopu terezijanskih davčnih reform so predvsem v letih 1754–1755 sistematično nastajali tudi t. i. izvlečki iz urbarjev, pri katerih pa praviloma ne gre za izpise delov podatkov o podložniških obveznostih, ampak za (modificirane) prepise vseh tovrstnih podatkov v obliki večidel tiskanih tabel. Nadaljnje popravke, kar zadeva posest oz. dohodke, zrcalijo rektificirani urbarji (''rektifizierte Urbare'') oz. rektificirani štiftni registri (''rektifizierte Stiftregister''), med ohranjenimi je največ tistih s konca 18. stoletja. Rektifikacijski urbarji (''Rektifikationsurbare'') so urbarji, ki so bili »postavljeni« ob t. i. terezijanski davčni rektifikaciji in jih je potrdilo državno knjigovodstvo. == Jezik urbarjev == [[Slika:Urbarialna tabela iz terezijanskega urbarja za naselje Gornji Petrovci 1767 (Pokrajinski arhiv Maribor, SI PAM 1524, št. 1, Terezijanski urbar za Gornje Petrovce 1767).jpg|alt=Urbarialna tabela iz terezijanskega urbarja za naselje Gornji Petrovci 1767|sličica|Urbarialna tabela iz terezijanskega urbarja za naselje Gornji Petrovci, 1767 (SI PAM/1524/005/00002, Terezijanski urbar za Gornje Petrovce 1767)|levo]] [[Slika:Urbar dominikanskega ženskega samostana Velesovo 1458-16. stoletje, str. 2 (cropped).jpg|sličica|150x150_pik|Rek ''Wog owari napasti'' iz Urbarja dominikanskega ženskega samostana Velesovo, 1544 (SI AS 1074/104, Urbar dominikanskega ženskega samostana Velesovo 1458-16. stol.)]] Do srede 14. stoletja so bili urbarji pretežno zapisani v latinščini, od tedaj pa vse pogosteje v nemščini. V zahodnem delu slovenskega etničnega prostora, predvsem na [[Goriška (grofija)|Goriškem]], je bil jezik urbarjev v (zgodnjem) novem veku v glavnem [[italijanščina]]. Kot kažeta npr. omemba »slovenskega urbarja« za gospostvo [[Gradac]] iz let 1625–1629<ref>Boris Golec, Zapis o slovenskem urbarju gospostva Gradac v Beli krajini iz let 1625-1629, ARHIVI XXIII (2000), št. 2, stran 144</ref> in ohranjeni prepis urbarja [[Župnija Bloke|župnije Bloke]] za leta 1762–1770, so na Slovenskem sem ter tja nastali urbarji v slovenskem ali povečini slovenskem jeziku. Med urbarialnim gradivom v domačem jeziku so tudi kajkavsko-prekmurski urbarji iz obdobja 1768–1775. Na posamezne slovenske besede, zapise ali odlomke naletimo v nekaterih tujejezičnih urbarjih. Takšni so denimo beseda »[[rž]]« (resch) in izrek »Wog owari napasti« z letnico 1544 v urbarju samostana dominikank v [[Velesovo|Velesovem]] iz srede 15. stoletja ter opis meja deželskega sodišča [[Ortnek]] iz let 1663–1669. == Viri == * Bizjak, Matjaž in Žnidaršič Golec, Lilijana (ur.), Urbarji na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2016. {{COBISS|ID=34817}} * Juričić Čargo, Danijela in Žnidaršič Golec, Lilijana, Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije, zv. 1–3. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2005–2013. {{COBISS|ID=17411}} * Umek, Ema, Urbar. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 14, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 95–96. {{COBISS|ID=486659}} * Žižek, Aleksander idr., Vodnik po urbarjih in urbarialnih registrih štajerskih arhivov. Celje, Maribor, Ptuj: Zgodovinski arhiv Celje, Nadškofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj, 2009. {{Zgodovinski katastri in zemljiške knjige}} {{normativna kontrola}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Arhivi]] [[Kategorija:Zgodovinski viri]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Srednjeveško pravo]] [[Kategorija:Fevdalizem]] guooimg77ddc4vz8ov2lp8l4mbuvzem Župnija Šmarjeta 0 92192 6690308 6227536 2026-06-16T13:12:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dod. ž. cerkev 6690308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Šmarjeta]] 44<br>8220 [[Šmarješke Toplice]] | parish_church = [[Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta]] | dedication = [[Marjeta Antiohijska]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = dr. Alfons Žibert | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Šmarjeta''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]] [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Cerkve == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | [[Slika:Cerkev sv. marjete, Šmarjeta.jpg|center|100px]] | [[Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|Cerkev sv. Marjete]] ([[župnijska cerkev]]) | [[Šmarjeta]] |- | 2. | | [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Radovlja]] |- | 3. | [[Slika:Sveti Jožef, Orešje.jpg|center|100px]] | [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]] |- | 4. | [[Slika:3. Cerkev Karmelske matere božje, Slape (cropped).jpg|center|100px]] | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje]] | [[Grič pri Klevevžu]] |- | 5. | [[Slika:Koglo - Šmarješke Toplice.jpg|center|100px]] | [[Cerkev sv. Lenarta, Koglo|Cerkev sv. Lenarta]] | [[Koglo]] |- | 6. | | [[Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti|Cerkev sv. Martina]] | [[Vinica pri Šmarjeti]] |- | 7. | | [[Cerkev sv. Štefana, Šmarješke Toplice|Cerkev sv. Štefana]] | [[Šmarješke Toplice]] |- | 8. | | [[Cerkev sv. Urha, Žaloviče|Cerkev sv. Urha]] | [[Žaloviče]] |} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-smarjeta.rkc.si/ Zupnija-smarjeta.rkc.si], uradna stran * {{Facebook|ZupnijaSmarjeta}} * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-smarjeta?Open Družina.si] * [http://www.skofija-novomesto.si/pastoralne-enote/dekanije-zupnije/ Skofija-novomesto.si] {{Škofija Novo mesto}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Šmarjeta]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Šmarjeta]] 9alhcmqkyg3fkb9env4nmtu3lrv026z Pokrajine Italije 0 96236 6690372 6386677 2026-06-16T15:50:24Z Erardo Galbi 166658 6690372 wikitext text/x-wiki [[Slika:Italian regions provinces.svg|thumb|380px|right|Italijanske pokrajine]] '''Pokrajine Italije''' ({{jezik-it|province d'Italia}}) so upravne enote v [[Italija|Italijanski republiki]], ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi [[Italijanske občine|občinami]] ({{jezik|it|comune}}) in večjimi [[italijanske dežele|deželami]] ({{jezik|it|regione}}). ==Upravna ureditev== {{posodobi|razdelek|razlog=upravno delitev FJK in Sicilije}} '''[[Italija|Italijanska republika]]''' je bila v skladu z Zakonodajno odločbo iz 18. avgusta 2000 št. 267 upravno reorganizirana. Po njej pokrajine še vedno predstavljajo vmesno upravno stopnjo med občinami (comune) in deželami, vendar niso več edini upravni, organizacijski in statistični subjekti druge stopnje, ampak je teh enot skupno sedaj 107: * 80 aktivnih pokrajin; * 2 avtonomni pokrajini ([[Trento (pokrajina)|Tridentinsko]] in [[Bolzano (pokrajina)|Bolzano]]) v [[Trentino - Zgornje Poadižje|deželi Trentino - Zgornje Poadižje]] (''Trentino-Alto Adige'') * 9 nekdanjih pokrajin [[Sicilija (dežela)|dežele Sicilija]] je nadomeščenih s šestimi medobčinskimi zvezami (''Libero consorzio comunale'') * 14 [[Metropolitansko območje|metropolitanskih mest]] (''Città metropolitane'') * 4 nekdanje pokrajine dežele [[Furlanija - Julijska krajina]] tj. ([[Pokrajina Trst|Trst]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]], [[Pokrajina Videm|Videm]], [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]), ki so delovale samo kot statistične enote, so bile nadomeščene z 18 medobčinskimi zvezami (''Unione Territoriale Intercomunale'') * dežela [[Dolina Aoste]], kot ena sama statistična enota, je dežela s pristojnostmi pokrajinske uprave in ostaja nerazdeljena na pokrajine === Zgodovina === V [[zgodovina Italije|predrepubliški]] [[Italija|Italiji]] je bilo državno ozemlje razdeljeno na 59 pokrajin in še ni zavzemalo [[mesto|mesta]] [[Mantova|Mantove]] in današnjih dežel [[Benečija]], [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Trentino - Zgornje Poadižje]] ter [[Lacij]]. Leta 1866 sta bili priključeni Italiji Benečija in [[Furlanija]], nekaj let za tem Mantova in leta 1870 [[Rim]], s čimer je število pokrajin naraslo na 69. Leta 1920 je s pridobitvijo [[Trento|Trenta]], [[Trst]]a in [[Dalmacija|Dalmacije]], leta 1924 pa še [[Reka, Hrvaška|Reke]], Italija obsegala vsega 76 pokrajin. Leta 1927 je bila upravna razdelitev države popolnoma prenovljena; več pokrajin je bilo preimenovanih in kar 17 jih je bilo na novo ustanovljenih. V naslednjih letih se je urejanje nadaljevalo in v obdobju [[fašizem|fašizma]] je bilo v Italiji že 94 pokrajin, brez [[kolonija (geografija)|kolonij]] in [[gubernija|gubernij]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so odpadle dalmatinske in [[Istra|istrske]] pokrajine, pa tudi tržaška, ki so jo zasedli [[zavezniki]]. Republika Italija je tako nastala z 91 pokrajinami. Stanje je ostalo nespremenjeno vse do leta 1968, ko je bila ustanovljena pokrajina [[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]], nato leta 1970 [[Isernia (pokrajina)|Isernia]] in leta 1974 [[Oristano (pokrajina)|Oristano]]. Leta 1992 je bilo ustanovljenih 8 novih pokrajin in po letu 2000 še novih 7. == Metropolitanska mesta Italije == {{glavni|Metropolitanska mesta Italije}} Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko ''città metropolitane d'Italia'') so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine. Metropolitansko mesto, kot je opredeljeno z zakonom, vključuje veliko jedro mesta in manjša okoliška naselja, ki so z njim tesno povezana tako z gospodarskimi dejavnostmi in bistvenimi javnimi storitvami kot tudi s kulturnimi odnosi in teritorialnimi značilnostmi. 3. aprila 2014 je italijanski parlament odobril zakon, ki je ustanovil 10 metropolitanskih mest v Italiji<ref>http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2014-04-03/addio-vecchie-provice-e-legge-ddl-delrio-144336.shtml?uuid=ABRoQ37</ref> brez avtonomnih regij. Kasneje so dodali še štiri. Nova metropolitanska mesta delujejo od 1. januarja 2015. == Zanimivosti == * [[Dvojezičnost]] je po zakonu uveljavljena v pokrajinah [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]] in [[Dolina Aoste]]. [[Tržaška pokrajina]] ni dvojezična, ker je dvojni uradni jezik v veljavi le v nekaterih občinah. * Največ prebivalcev je v [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|metropolitanskem mestu Rim]] (slabega 4,23 milijona), najmanj v [[pokrajina Isernia|pokrajini Isernia]] (malo pod 80.000). Največja je sardinska [[pokrajina Sassari]] (7691,75&nbsp;km²), najmanjša je [[pokrajina Trst|Trst]] (212,50&nbsp;km²). == Seznam in statistika == Spodnja tabela prikazuje površino in število prebivalcev v italijanskih pokrajinah in upravnoozemeljskih enot iste stopnje (metropolitanska mesta, enote deželne decentralizacije, svobodni občinski konzorciji) leta 2023. {| class="wikitable sortable" ! Dežela ! Grb ! Pokrajina ! Okr. ! Površina<br />(km²) ! Prebivalstvo<br />(1. 1. 2023) ! Št. občin ! Leto ustanovitve |- | align="center" rowspan="4"|{{zastava|Abruci}} || align=center|[[Slika:Provincia di Chieti-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Chieti|Chieti]]''' || align=center|CH || align=right|{{formatnum:2599.53}} || align=right |{{formatnum:372640}} || align=right|104 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia dell'Aquila-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina L'Aquila|L'Aquila]]''' || align=center|AQ || align=right|{{formatnum:5047.34}} || align=right |{{formatnum:287806}} || align=right|108 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pescara-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pescara|Pescara]]''' || align=center|PE || align=right|{{formatnum:1230.29}} || align=right |{{formatnum:313110}} || align=right|46 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Teramo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Teramo|Teramo]]''' || align=center|TE || align=right|{{formatnum:1954.34}} || align=right |{{formatnum:299071}} || align=right|47 || 1861 |- | align="center" rowspan="6"|{{zastava|Apulija}} || align=center|[[Slika:Città metropolitana di Bari-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Bari|Bari]]'''{{efn|name="Città metropolitana"|[[Metropolitansko mesto (Italija)|Metropolitansko mesto]].}} || align="center" |BA || align=right |{{formatnum:3862.66}} || align=right |{{formatnum:1225048}} || align=right|41 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Barletta-Andria-Trani-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]''' || align=center|BT || align=right|{{formatnum:1542.99}} || align=right |{{formatnum:379509}} || align=right|10 || 2004 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Brindisi-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Brindisi|Brindisi]]''' || align=center|BR || align=right|{{formatnum:1861.33}} || align=right |{{formatnum:379522}} || align=right|20 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Foggia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Foggia|Foggia]]''' || align=center|FG || align=right|{{formatnum:7007.33}} || align=right |{{formatnum:595682}} || align=right|61 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Lecce.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Lecce|Lecce]]''' || align=center|LE || align=right|{{formatnum:2798.88}} || align=right |{{formatnum:771230}} || align=right|96 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Taranto-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Taranto|Taranto]]''' || align=center|TA || align=right|{{formatnum:2467.33}} || align=right |{{formatnum:556692}} || align=right|29 || 1924 |- | align="center" rowspan="2"|{{zastava|Bazilikata}} || align=center|[[Slika:Provincia di Matera-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Matera|Matera]]''' || align=center|MT || align=right|{{formatnum:3478.84}} || align=right |{{formatnum:191102}} || align=right|31 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Potenza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Potenza|Potenza]]''' || align=center|PZ || align=right|{{formatnum:6594.28}} || align=right |{{formatnum:346475}} || align=right|100 || 1861 |- | align="center" rowspan="7"|{{zastava|Benečija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Belluno-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Belluno|Belluno]]'''{{efn|name="Provincia montana di confine"|Priznana kot »obmejna gorska pokrajina« z ustrezno regionalno zakonodajo, v skladu z zakonom št. 56 z dne 7. aprila 2014.}} || align=center|BL || align=right|{{formatnum:3609.98}} || align=right |{{formatnum:198105}} || align=right|61 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Venezia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]''' (Venezia){{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|VE || align=right|{{formatnum:2472.88}} || align=right |{{formatnum:835895}} || align=right|44 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Padova-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Padova|Padova]]''' || align=center|PD || align=right|{{formatnum:2144.12}} || align=right |{{formatnum:930349}} || align=right|102 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Rovigo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]]''' || align=center|RO || align=right|{{formatnum:1819.86}} || align=right |{{formatnum:227941}} || align=right|50 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Treviso-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Treviso|Treviso]]''' || align=center|TV || align=right|{{formatnum:2479.80}} || align=right |{{formatnum:878828}} || align=right|94 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Verona-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Verona|Verona]]''' || align=center|VR || align=right|{{formatnum:3096.28}} || align=right |{{formatnum:925656}} || align=right|98 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Vicenza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]]''' || align=center|VI || align=right|{{formatnum:2722.45}} || align=right |{{formatnum:852779}} || align=right|114 || 1866 |- | align="center"|{{zastava|Dolina Aoste}} || align=center|[[Slika:Valle d'Aosta-Stemma.svg|20px]] || '''[[Dolina Aoste]]''' (Valle d'Aosta/Vallée d'Aoste){{efn|name="Valle d'Aosta"|Avtonomna dežela Doline Aoste opravlja tudi funkcije pokrajine in se pri statistični obdelavi šteje za pokrajino.}} || align="center" |AO || align=right |{{formatnum:3260.85}} || align=right |{{formatnum:123130}} || align=right|74 || 1927 |- | align="center" rowspan="9"|{{zastava|Emilija - Romanja}} || align=center|[[Slika:Città metropolitana di Bologna - Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Bologna|Bologna]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|BO || align=right|{{formatnum:3702.25}} || align=right |{{formatnum:1014124}} || align=right|55 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Ferrara-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Ferrara|Ferrara]]''' || align=center|FE || align=right|{{formatnum:2627.38}} || align=right |{{formatnum:339287}} || align=right|21 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Forlì-Cesena-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]''' || align=center|FC || align=right|{{formatnum:2378.32}} || align=right |{{formatnum:391648}} || align=right|30 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Modena-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Modena|Modena]]''' || align=center|MO || align=right|{{formatnum:2687.88}} || align=right |{{formatnum:704332}} || align=right|47 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Parma-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Parma|Parma]]''' || align=center|PR || align=right|{{formatnum:3447.40}} || align=right |{{formatnum:451688}} || align=right|44 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Piacenza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Piacenza|Piacenza]]''' || align=center|PC || align=right|{{formatnum:2585.76}} || align=right |{{formatnum:284220}} || align=right|46 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Ravenna-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Ravena|Ravena]]''' (Ravenna) || align=center|RA || align=right|{{formatnum:1859.39}} || align=right |{{formatnum:386355}} || align=right|18 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Reggio Emilia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Reggio Emilia|Reggio Emilia]]''' || align=center|RE || align=right|{{formatnum:2291.15}} || align=right |{{formatnum:526990}} || align=right|42 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Rimini-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Rimini|Rimini]]''' || align=center|RN || align=right|921,90 || align=right |{{formatnum:338934}} || align=right|27 || 1992 |- | align="center" rowspan="4"|{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} || align=center|[[Slika:Provincia di Gorizia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Enota deželne decentralizacije Gorica|Gorica]]''' (Gorizia){{efn|name="EDR"|[[Enota deželne decentralizacije]], ki ustreza ukinjeni istoimenski pokrajini.}} || align="center" |GO || align=right |475,40 || align=right |{{formatnum:138034}} || align=right|25 || 1923 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pordenone-Stemma.svg|20px]] || '''[[Enota deželne decentralizacije Pordenone|Pordenone]]'''{{efn|name="EDR"}} || align=center|PN || align=right|{{formatnum:2275.35}} || align=right |{{formatnum:310133}} || align=right|50 || 1968 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Trieste-Stemma.svg|20px]] || '''[[Enota deželne decentralizacije Trst|Trst]]''' (Trieste){{efn|name="EDR"}} || align=center|TS || align=right|{{formatnum:212.50}} || align=right |{{formatnum:228705}} || align=right|6 || 1923 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Udine-Stemma.svg|20px]] || '''[[Enota deželne decentralizacije Videm|Videm]]''' (Udine){{efn|name="EDR"}} || align=center|UD || align=right|{{formatnum:4969.23}} || align=right |{{formatnum:517376}} || align=right|134 || 1866 |- | align="center" rowspan="5"|{{zastava|Kalabrija}} || align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Catanzaro.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Catanzaro|Catanzaro]]''' || align=center|CZ || align=right|{{formatnum:2415.41}} || align=right |{{formatnum:342021}} || align=right|80 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Cosenza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Cosenza|Cosenza]]''' || align=center|CS || align=right|{{formatnum:6709.62}} || align=right |{{formatnum:672432}} || align=right|150 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Crotone-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Crotone|Crotone]]''' || align=center|KR || align=right|{{formatnum:1735.65}} || align=right |{{formatnum:162749}} || align=right|27 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Reggio-Calabria.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Reggio Calabria|Reggio Calabria]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|RC || align=right|{{formatnum:3210.31}} || align=right |{{formatnum:518699}} || align=right|97 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Vibo Valentia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Vibo Valentia|Vibo Valentia]]''' || align=center|VV || align=right|{{formatnum:1150.62}} || align=right |{{formatnum:150709}} || align=right|50 || 1992 |- | align="center" rowspan="5"|{{zastava|Kampanija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Avellino-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Avellino|Avellino]]''' || align=center|AV || align=right|{{formatnum:2805.96}} || align=right |{{formatnum:398932}} || align=right|118 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Benevento-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Benevento|Benevento]]''' || align=center|BN || align=right|{{formatnum:2080.37}} || align=right |{{Formatnum:263125}} || align=right|78 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Caserta-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Caserta|Caserta]]''' || align=center|CE || align=right|{{formatnum:2651.28}} || align=right |{{formatnum:906074}} || align=right|104 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Napoli-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|NA || align=right|{{formatnum:1178.94}} || align=right |{{formatnum:2980338}} || align=right|92 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Salerno-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Salerno|Salerno]]''' || align=center|SA || align=right|{{formatnum:4954.05}} || align=right |{{formatnum:1061067}} || align=right|158 || 1861 |- | align="center" rowspan="5"|{{zastava|Lacij}} || align=center|[[Slika:Provincia di Frosinone-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Frosinone|Frosinone]]''' || align=center|FR || align=right|{{formatnum:3246.96}} || align=right |{{formatnum:467866}} || align=right|91 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Latina-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Latina|Latina]]''' || align=center|LT || align=right|{{formatnum:2256.14}} || align=right |{{formatnum:566996}} || align=right|33 || 1934 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Rieti-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Rieti|Rieti]]''' || align=center|RI || align=right|{{formatnum:2750.24}} || align=right |{{formatnum:150457}} || align=right|73 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Roma-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]''' (Roma Capitale){{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|RM || align=right|{{formatnum:5363.22}} || align=right |{{formatnum:4227059}} || align=right|121 || 1870 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Viterbo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Viterbo|Viterbo]]''' || align=center|VT || align=right|{{formatnum:3615.16}} || align=right |{{formatnum:308158}} || align=right|60 || 1927 |- | align="center" rowspan="4"|{{zastava|Ligurija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Genova-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Genova|Genova]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|GE || align=right|{{formatnum:1833.75}} || align=right |{{formatnum:816606}} || align=right|67 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Imperia.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Imperia|Imperia]]''' || align=center|IM || align=right|{{formatnum:1154.76}} || align=right |{{formatnum:208792}} || align=right|66 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia della Spezia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina La Spezia|La Spezia]]''' || align=center|SP || align=right|881,38 || align=right |{{formatnum:214872}} || align=right|32 || 1924 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Savona-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Savona|Savona]]''' || align=center|SV || align=right|{{formatnum:1546.27}} || align=right |{{formatnum:267366}} || align=right|69 || 1927 |- | align="center" rowspan="12"|{{zastava|Lombardija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Bergamo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Bergamo|Bergamo]]''' || align=center|BG || align=right|{{formatnum:2754.86}} || align=right |{{formatnum:1106303}} || align=right|243 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Brescia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Brescia|Brescia]]''' || align=center|BS || align=right|{{formatnum:4785.48}} || align=right |{{formatnum:1257326}} || align=right|205 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Como-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Como|Como]]''' || align=center|CO || align=right|{{formatnum:1279.02}} || align=right |{{formatnum:597117}} || align=right|148 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Cremona-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Cremona|Cremona]]''' || align=center|CR || align=right|{{formatnum:1770.41}} || align=right |{{formatnum:352189}} || align=right|113 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Lecco-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Lecco|Lecco]]''' || align=center|LC || align=right|805,60 || align=right |{{formatnum:332775}} || align=right|84 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Lodi-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Lodi|Lodi]]''' || align=center|LO || align=right|{{formatnum:782.97}} || align=right |{{formatnum:228136}} || align=right|60 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Mantova-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Mantova|Mantova]]''' || align=center|MN || align=right|{{formatnum:2341.35}} || align=right |{{formatnum:406119}} || align=right|64 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Milano-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Milano|Milano]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|MI || align=right|{{formatnum:1575.49}} || align=right |{{formatnum:3228006}} || align=right|133 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Monza e della Brianza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]''' || align=center|MB || align=right|405,41 || align=right |{{formatnum:873606}} || align=right|55 || 2004 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pavia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pavia|Pavia]]''' || align=center|PV || align=right|{{formatnum:2968.59}} || align=right |{{formatnum:536406}} || align=right|185 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Sondrio-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Sondrio|Sondrio]]'''{{efn|name="Provincia montana di confine"}} || align=center|SO || align=right|{{formatnum:3195.68}} || align=right |{{formatnum:178795}} || align=right|77 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Varese-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Varese|Varese]]''' || align=center|VA || align=right|{{formatnum:1198.24}} || align=right |{{formatnum:879731}} || align=right|136 || 1927 |- | align="center" rowspan="5"|{{zastava|Marke}} || align=center|[[Slika:Provincia di Ancona-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Ancona|Ancona]]''' || align=center|AN || align=right|{{formatnum:1936.21}} || align=right |{{formatnum:461655}} || align=right|47 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Ascoli Piceno-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]]''' || align=center|AP || align=right|{{formatnum:1228.19}} || align=right |{{formatnum:201462}} || align=right|33 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Fermo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Fermo|Fermo]]''' || align=center|FM || align=right|862,75 || align=right |{{formatnum:167824}} || align=right|40 || 2004 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Macerata-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Macerata|Macerata]]''' || align=center|MC || align=right|{{formatnum:2779.31}} || align=right |{{formatnum:303828}} || align=right|55 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pesaro e Urbino-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]''' || align=center|PU || align=right|{{formatnum:2510.82}} || align=right |{{formatnum:349529}} || align=right|50 || 1861 |- | align="center" rowspan="2"|{{zastava|Molise}} || align=center|[[Slika:Provincia di Campobasso-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Campobasso|Campobasso]]''' || align=center|CB || align=right|{{formatnum:2925.28}} || align=right |{{formatnum:210724}} || align=right|84 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Isernia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Isernia|Isernia]]''' || align=center|IS || align=right|{{formatnum:1535.16}} || align=right |{{formatnum:79912}} || align=right|52 || 1970 |- | align="center" rowspan="8"|{{zastava|Piemont}} || align=center|[[Slika:Provincia di Alessandria-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Alessandria|Alessandria]]''' || align=center|AL || align=right|{{formatnum:3558.78}} || align=right |{{formatnum:406494}} || align=right|187 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Asti-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Asti|Asti]]''' || align=center|AT || align=right|{{formatnum:1510.17}} || align=right |{{formatnum:207951}} || align=right|117 || 1935 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Biella-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Biella|Biella]]''' || align=center|BI || align=right|913,27 || align=right |{{formatnum:169106}} || align=right|74 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Cuneo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Cuneo|Cuneo]]''' || align=center|CN || align=right|{{formatnum:6894.83}} || align=right |{{formatnum:580736}} || align=right|247 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Novara-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Novara|Novara]]''' || align=center|NO || align=right|{{formatnum:1340.25}} || align=right |{{formatnum:362502}} || align=right|87 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Città metropolitana di Torino - Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Torino|Torino]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|TO || align=right|{{formatnum:6826.91}} || align=right |{{formatnum:2204632}} || align=right|312 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia del Verbano-Cusio-Ossola-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]'''{{efn|name="Provincia montana di confine"}} || align=center|VB || align=right|{{formatnum:2260.89}} || align=right |{{formatnum:154038}} || align=right|74 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Vercelli-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Vercelli|Vercelli]]''' || align=center|VC || align=right|{{formatnum:2081.60}} || align=right |{{formatnum:165892}} || align=right|82 || 1927 |- | rowspan="9" align="center" |{{zastava|Sardinija}} || align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Metropolitan city of Cagliari.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]{{efn|name="Città metropolitana"}}'''|| align=center|CA || align=right|{{formatnum:1248.66}} || align=right |{{formatnum:420364}} || align=right|17 || 1861 |- | align=center|<!--[[Slika:|20px]]--> || '''[[Pokrajina Južna Sardinija|Južna Sardinija]]''' || align=center|SU || align=right|{{formatnum:6530.67}} || align=right |{{formatnum:334198}} || align=right|107 || 2016 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Nuoro-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]''' || align=center|NU || align=right|{{formatnum:5637.97}} || align=right |{{formatnum:198520}} || align=right|74 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Oristano-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Oristano|Oristano]]''' || align=center|OR || align=right|{{formatnum:2990.41}} || align=right |{{formatnum:150325}} || align=right|87 || 1974 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Sassari-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]''' || align=center|SS || align=right|{{formatnum:7691.75}} || align=right |{{formatnum:474739}} || align=right|92 || 1861 |- | align="center" | |[[Gallura - Severovzhodna Sardinija]] | align="center" |OT | align="right" | | align="right" | | align="right" | | |- | align="center" | |[[Srednji Campidano]] | align="center" |VS | align="right" | | align="right" | | align="right" | | |- | align="center" | |[[Sulcis Iglesiente]] | align="center" |SU | align="right" | | align="right" | | align="right" | | |- | align="center" | |[[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]] | align="center" |OG | align="right" | | align="right" | | align="right" | | |- | align="center" rowspan="9"|{{zastava|Sicilija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Agrigento-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"|[[Svobodni občinski konzorcij]].}} || align="center" |AG || align=right |{{formatnum:3052.82}} || align=right |{{formatnum:413177}} || align=right|43 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Caltanissetta-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|CL || align=right|{{formatnum:2138.47}} || align=right |{{formatnum:249431}} || align=right|22 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Catania-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|CT || align=right|{{formatnum:3553.51}} || align=right |{{formatnum:1074434}} || align=right|58 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Enna-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|EN || align=right|{{formatnum:2574.67}} || align=right |{{formatnum:154940}} || align=right|20 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Messina-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|ME || align=right|{{formatnum:3266.07}} || align=right |{{formatnum:600180}} || align=right|108 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Palermo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|PA || align=right|{{formatnum:5009.21}} || align=right |{{formatnum:1204189}} || align=right|82 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Ragusa-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|RG || align=right|{{formatnum:1623.91}} || align=right |{{formatnum:317793}} || align=right|12 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Siracusa-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]''' (Siracusa){{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|SR || align=right|{{formatnum:2124.19}} || align=right |{{formatnum:384866}} || align=right|21 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Trapani-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|TP || align=right|{{formatnum:2469.70}} || align=right |{{formatnum:415006}} || align=right|25 || 1861 |- | align="center" rowspan="10"|{{zastava|Toskana}} || align=center|[[Slika:Provincia di Arezzo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Arezzo|Arezzo]]''' || align=center|AR || align=right|{{formatnum:3232.99}} || align=right |{{formatnum:334052}} || align=right|36 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Firenze-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]''' (Firenze){{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|FI || align=right|{{formatnum:3515.65}} || align=right |{{formatnum:988194}} || align=right|41 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Grosseto-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Grosseto|Grosseto]]''' || align=center|GR || align=right|{{formatnum:4503.17}} || align=right |{{formatnum:216633}} || align=right|28 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Livorno.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Livorno|Livorno]]''' || align=center|LI || align=right|{{formatnum:1213.52}} || align=right |{{formatnum:326605}} || align=right|19 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Lucca-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Lucca|Lucca]]''' || align=center|LU || align=right|{{formatnum:1774.04}} || align=right |{{formatnum:382184}} || align=right|33 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Massa-Carrara-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]''' || align=center|MS || align=right|{{formatnum:1154.60}} || align=right |{{formatnum:187583}} || align=right|17 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pisa-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pisa|Pisa]]''' || align=center|PI || align=right|{{formatnum:2444.82}} || align=right |{{formatnum:417170}} || align=right|37 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pistoia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pistoia|Pistoia]]''' || align=center|PT || align=right|964,16 || align=right |{{formatnum:289759}} || align=right|20 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Prato-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Prato|Prato]]''' || align=center|PO || align=right|365,66 || align=right |{{formatnum:259244}} || align=right|7 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Siena-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Siena|Siena]]''' || align=center|SI || align=right|{{formatnum:3820.81}} || align=right |{{formatnum:260557}} || align=right|35 || 1861 |- | align="center" rowspan="2"|{{zastava|Trentino - Zgornje Poadižje}} || align=center|[[Slika:Suedtirol CoA.svg|20px]] || '''[[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]'''{{efn|name="Bolzano e Trento"|Avtonomna pokrajina.}} || align=center|BZ || align=right|{{formatnum:7397.86}} || align=right |{{formatnum:534147}} || align=right|116 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Trentino CoA.svg|20px]] || '''[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]]'''{{efn|name="Bolzano e Trento"}} || align=center|TN || align=right|{{formatnum:6206.86}} || align=right |{{formatnum:542996}} || align=right|166 || 1923 |- | align="center" rowspan="2"|{{zastava|Umbrija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Perugia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Perugia|Perugia]]''' || align=center|PG || align=right|{{formatnum:6336.99}} || align=right |{{formatnum:639224}} || align=right|59 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Terni-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Terni|Terni]]''' || align=center|TR || align=right|{{formatnum:2127.23}} || align=right |{{formatnum:217183}} || align=right|33 || 1927 |- ! align="center"|Skupaj ! align="center"|– ! align="center"|– ! align="center"|107 ! align="right" |{{formatnum:302068.26}} ! align="right" |{{formatnum:58997201}} ! align="center"|7900 !- |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici in viri == {{sklici}} * Istituto Nazionale di Statistica ISTAT (ISTAT) – Splošni popis prebivalstva leta 2001 ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|Provinces of Italy|Pokrajine Italije}} {{Pokrajine Italije}} [[Kategorija:Upravna delitev Italije]] [[Kategorija:Pokrajine Italije|*]] {{normativna kontrola}} t1uasl0c564nrt4786k3x4gdqcpewjf 6690379 6690372 2026-06-16T16:05:41Z Erardo Galbi 166658 6690379 wikitext text/x-wiki [[Slika:Italian regions provinces.svg|thumb|380px|right|Italijanske pokrajine]] '''Pokrajine Italije''' ({{jezik-it|province d'Italia}}) so upravne enote v [[Italija|Italijanski republiki]], ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi [[Italijanske občine|občinami]] ({{jezik|it|comune}}) in večjimi [[italijanske dežele|deželami]] ({{jezik|it|regione}}). ==Upravna ureditev== {{posodobi|razdelek|razlog=upravno delitev FJK in Sicilije}} '''[[Italija|Italijanska republika]]''' je bila v skladu z Zakonodajno odločbo iz 18. avgusta 2000 št. 267 upravno reorganizirana. Po njej pokrajine še vedno predstavljajo vmesno upravno stopnjo med občinami (comune) in deželami, vendar niso več edini upravni, organizacijski in statistični subjekti druge stopnje, ampak je teh enot skupno sedaj 107: * 80 aktivnih pokrajin; * 2 avtonomni pokrajini ([[Trento (pokrajina)|Tridentinsko]] in [[Bolzano (pokrajina)|Bolzano]]) v [[Trentino - Zgornje Poadižje|deželi Trentino - Zgornje Poadižje]] (''Trentino-Alto Adige'') * 9 nekdanjih pokrajin [[Sicilija (dežela)|dežele Sicilija]] je nadomeščenih s šestimi medobčinskimi zvezami (''Libero consorzio comunale'') * 14 [[Metropolitansko območje|metropolitanskih mest]] (''Città metropolitane'') * 4 nekdanje pokrajine dežele [[Furlanija - Julijska krajina]] tj. ([[Pokrajina Trst|Trst]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]], [[Pokrajina Videm|Videm]], [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]), ki so delovale samo kot statistične enote, so bile nadomeščene z 18 medobčinskimi zvezami (''Unione Territoriale Intercomunale'') * dežela [[Dolina Aoste]], kot ena sama statistična enota, je dežela s pristojnostmi pokrajinske uprave in ostaja nerazdeljena na pokrajine === Zgodovina === V [[zgodovina Italije|predrepubliški]] [[Italija|Italiji]] je bilo državno ozemlje razdeljeno na 59 pokrajin in še ni zavzemalo [[mesto|mesta]] [[Mantova|Mantove]] in današnjih dežel [[Benečija]], [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Trentino - Zgornje Poadižje]] ter [[Lacij]]. Leta 1866 sta bili priključeni Italiji Benečija in [[Furlanija]], nekaj let za tem Mantova in leta 1870 [[Rim]], s čimer je število pokrajin naraslo na 69. Leta 1920 je s pridobitvijo [[Trento|Trenta]], [[Trst]]a in [[Dalmacija|Dalmacije]], leta 1924 pa še [[Reka, Hrvaška|Reke]], Italija obsegala vsega 76 pokrajin. Leta 1927 je bila upravna razdelitev države popolnoma prenovljena; več pokrajin je bilo preimenovanih in kar 17 jih je bilo na novo ustanovljenih. V naslednjih letih se je urejanje nadaljevalo in v obdobju [[fašizem|fašizma]] je bilo v Italiji že 94 pokrajin, brez [[kolonija (geografija)|kolonij]] in [[gubernija|gubernij]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so odpadle dalmatinske in [[Istra|istrske]] pokrajine, pa tudi tržaška, ki so jo zasedli [[zavezniki]]. Republika Italija je tako nastala z 91 pokrajinami. Stanje je ostalo nespremenjeno vse do leta 1968, ko je bila ustanovljena pokrajina [[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]], nato leta 1970 [[Isernia (pokrajina)|Isernia]] in leta 1974 [[Oristano (pokrajina)|Oristano]]. Leta 1992 je bilo ustanovljenih 8 novih pokrajin in po letu 2000 še novih 7. == Metropolitanska mesta Italije == {{glavni|Metropolitanska mesta Italije}} Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko ''città metropolitane d'Italia'') so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine. Metropolitansko mesto, kot je opredeljeno z zakonom, vključuje veliko jedro mesta in manjša okoliška naselja, ki so z njim tesno povezana tako z gospodarskimi dejavnostmi in bistvenimi javnimi storitvami kot tudi s kulturnimi odnosi in teritorialnimi značilnostmi. 3. aprila 2014 je italijanski parlament odobril zakon, ki je ustanovil 10 metropolitanskih mest v Italiji<ref>http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2014-04-03/addio-vecchie-provice-e-legge-ddl-delrio-144336.shtml?uuid=ABRoQ37</ref> brez avtonomnih regij. Kasneje so dodali še štiri. Nova metropolitanska mesta delujejo od 1. januarja 2015. == Zanimivosti == * [[Dvojezičnost]] je po zakonu uveljavljena v pokrajinah [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]] in [[Dolina Aoste]]. [[Tržaška pokrajina]] ni dvojezična, ker je dvojni uradni jezik v veljavi le v nekaterih občinah. * Največ prebivalcev je v [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|metropolitanskem mestu Rim]] (slabega 4,23 milijona), najmanj v [[pokrajina Isernia|pokrajini Isernia]] (malo pod 80.000). Največja je sardinska [[pokrajina Sassari]] (7691,75&nbsp;km²), najmanjša je [[pokrajina Trst|Trst]] (212,50&nbsp;km²). == Seznam in statistika == Spodnja tabela prikazuje površino in število prebivalcev v italijanskih pokrajinah in upravnoozemeljskih enot iste stopnje (metropolitanska mesta, enote deželne decentralizacije, svobodni občinski konzorciji) leta 2023. {| class="wikitable sortable" ! Dežela ! Grb ! Pokrajina ! Okr. ! Površina<br />(km²) ! Prebivalstvo<br />(1. 1. 2023) ! Št. občin ! Leto ustanovitve |- | align="center" rowspan="4"|{{zastava|Abruci}} || align=center|[[Slika:Provincia di Chieti-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Chieti|Chieti]]''' || align=center|CH || align=right|{{formatnum:2599.53}} || align=right |{{formatnum:372640}} || align=right|104 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia dell'Aquila-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina L'Aquila|L'Aquila]]''' || align=center|AQ || align=right|{{formatnum:5047.34}} || align=right |{{formatnum:287806}} || align=right|108 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pescara-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pescara|Pescara]]''' || align=center|PE || align=right|{{formatnum:1230.29}} || align=right |{{formatnum:313110}} || align=right|46 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Teramo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Teramo|Teramo]]''' || align=center|TE || align=right|{{formatnum:1954.34}} || align=right |{{formatnum:299071}} || align=right|47 || 1861 |- | align="center" rowspan="6"|{{zastava|Apulija}} || align=center|[[Slika:Città metropolitana di Bari-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Bari|Bari]]'''{{efn|name="Città metropolitana"|[[Metropolitansko mesto (Italija)|Metropolitansko mesto]].}} || align="center" |BA || align=right |{{formatnum:3862.66}} || align=right |{{formatnum:1225048}} || align=right|41 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Barletta-Andria-Trani-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]''' || align=center|BT || align=right|{{formatnum:1542.99}} || align=right |{{formatnum:379509}} || align=right|10 || 2004 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Brindisi-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Brindisi|Brindisi]]''' || align=center|BR || align=right|{{formatnum:1861.33}} || align=right |{{formatnum:379522}} || align=right|20 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Foggia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Foggia|Foggia]]''' || align=center|FG || align=right|{{formatnum:7007.33}} || align=right |{{formatnum:595682}} || align=right|61 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Lecce.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Lecce|Lecce]]''' || align=center|LE || align=right|{{formatnum:2798.88}} || align=right |{{formatnum:771230}} || align=right|96 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Taranto-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Taranto|Taranto]]''' || align=center|TA || align=right|{{formatnum:2467.33}} || align=right |{{formatnum:556692}} || align=right|29 || 1924 |- | align="center" rowspan="2"|{{zastava|Bazilikata}} || align=center|[[Slika:Provincia di Matera-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Matera|Matera]]''' || align=center|MT || align=right|{{formatnum:3478.84}} || align=right |{{formatnum:191102}} || align=right|31 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Potenza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Potenza|Potenza]]''' || align=center|PZ || align=right|{{formatnum:6594.28}} || align=right |{{formatnum:346475}} || align=right|100 || 1861 |- | align="center" rowspan="7"|{{zastava|Benečija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Belluno-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Belluno|Belluno]]'''{{efn|name="Provincia montana di confine"|Priznana kot »obmejna gorska pokrajina« z ustrezno regionalno zakonodajo, v skladu z zakonom št. 56 z dne 7. aprila 2014.}} || align=center|BL || align=right|{{formatnum:3609.98}} || align=right |{{formatnum:198105}} || align=right|61 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Venezia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]''' (Venezia){{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|VE || align=right|{{formatnum:2472.88}} || align=right |{{formatnum:835895}} || align=right|44 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Padova-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Padova|Padova]]''' || align=center|PD || align=right|{{formatnum:2144.12}} || align=right |{{formatnum:930349}} || align=right|102 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Rovigo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Rovigo|Rovigo]]''' || align=center|RO || align=right|{{formatnum:1819.86}} || align=right |{{formatnum:227941}} || align=right|50 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Treviso-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Treviso|Treviso]]''' || align=center|TV || align=right|{{formatnum:2479.80}} || align=right |{{formatnum:878828}} || align=right|94 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Verona-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Verona|Verona]]''' || align=center|VR || align=right|{{formatnum:3096.28}} || align=right |{{formatnum:925656}} || align=right|98 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Vicenza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]]''' || align=center|VI || align=right|{{formatnum:2722.45}} || align=right |{{formatnum:852779}} || align=right|114 || 1866 |- | align="center"|{{zastava|Dolina Aoste}} || align=center|[[Slika:Valle d'Aosta-Stemma.svg|20px]] || '''[[Dolina Aoste]]''' (Valle d'Aosta/Vallée d'Aoste){{efn|name="Valle d'Aosta"|Avtonomna dežela Doline Aoste opravlja tudi funkcije pokrajine in se pri statistični obdelavi šteje za pokrajino.}} || align="center" |AO || align=right |{{formatnum:3260.85}} || align=right |{{formatnum:123130}} || align=right|74 || 1927 |- | align="center" rowspan="9"|{{zastava|Emilija - Romanja}} || align=center|[[Slika:Città metropolitana di Bologna - Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Bologna|Bologna]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|BO || align=right|{{formatnum:3702.25}} || align=right |{{formatnum:1014124}} || align=right|55 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Ferrara-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Ferrara|Ferrara]]''' || align=center|FE || align=right|{{formatnum:2627.38}} || align=right |{{formatnum:339287}} || align=right|21 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Forlì-Cesena-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]''' || align=center|FC || align=right|{{formatnum:2378.32}} || align=right |{{formatnum:391648}} || align=right|30 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Modena-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Modena|Modena]]''' || align=center|MO || align=right|{{formatnum:2687.88}} || align=right |{{formatnum:704332}} || align=right|47 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Parma-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Parma|Parma]]''' || align=center|PR || align=right|{{formatnum:3447.40}} || align=right |{{formatnum:451688}} || align=right|44 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Piacenza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Piacenza|Piacenza]]''' || align=center|PC || align=right|{{formatnum:2585.76}} || align=right |{{formatnum:284220}} || align=right|46 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Ravenna-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Ravena|Ravena]]''' (Ravenna) || align=center|RA || align=right|{{formatnum:1859.39}} || align=right |{{formatnum:386355}} || align=right|18 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Reggio Emilia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Reggio Emilia|Reggio Emilia]]''' || align=center|RE || align=right|{{formatnum:2291.15}} || align=right |{{formatnum:526990}} || align=right|42 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Rimini-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Rimini|Rimini]]''' || align=center|RN || align=right|921,90 || align=right |{{formatnum:338934}} || align=right|27 || 1992 |- | align="center" rowspan="4"|{{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} || align=center|[[Slika:Provincia di Gorizia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Enota deželne decentralizacije Gorica|Gorica]]''' (Gorizia){{efn|name="EDR"|[[Enota deželne decentralizacije]], ki ustreza ukinjeni istoimenski pokrajini.}} || align="center" |GO || align=right |475,40 || align=right |{{formatnum:138034}} || align=right|25 || 1923 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pordenone-Stemma.svg|20px]] || '''[[Enota deželne decentralizacije Pordenone|Pordenone]]'''{{efn|name="EDR"}} || align=center|PN || align=right|{{formatnum:2275.35}} || align=right |{{formatnum:310133}} || align=right|50 || 1968 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Trieste-Stemma.svg|20px]] || '''[[Enota deželne decentralizacije Trst|Trst]]''' (Trieste){{efn|name="EDR"}} || align=center|TS || align=right|{{formatnum:212.50}} || align=right |{{formatnum:228705}} || align=right|6 || 1923 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Udine-Stemma.svg|20px]] || '''[[Enota deželne decentralizacije Videm|Videm]]''' (Udine){{efn|name="EDR"}} || align=center|UD || align=right|{{formatnum:4969.23}} || align=right |{{formatnum:517376}} || align=right|134 || 1866 |- | align="center" rowspan="5"|{{zastava|Kalabrija}} || align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Catanzaro.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Catanzaro|Catanzaro]]''' || align=center|CZ || align=right|{{formatnum:2415.41}} || align=right |{{formatnum:342021}} || align=right|80 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Cosenza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Cosenza|Cosenza]]''' || align=center|CS || align=right|{{formatnum:6709.62}} || align=right |{{formatnum:672432}} || align=right|150 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Crotone-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Crotone|Crotone]]''' || align=center|KR || align=right|{{formatnum:1735.65}} || align=right |{{formatnum:162749}} || align=right|27 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Reggio-Calabria.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Reggio Calabria|Reggio Calabria]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|RC || align=right|{{formatnum:3210.31}} || align=right |{{formatnum:518699}} || align=right|97 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Vibo Valentia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Vibo Valentia|Vibo Valentia]]''' || align=center|VV || align=right|{{formatnum:1150.62}} || align=right |{{formatnum:150709}} || align=right|50 || 1992 |- | align="center" rowspan="5"|{{zastava|Kampanija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Avellino-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Avellino|Avellino]]''' || align=center|AV || align=right|{{formatnum:2805.96}} || align=right |{{formatnum:398932}} || align=right|118 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Benevento-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Benevento|Benevento]]''' || align=center|BN || align=right|{{formatnum:2080.37}} || align=right |{{Formatnum:263125}} || align=right|78 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Caserta-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Caserta|Caserta]]''' || align=center|CE || align=right|{{formatnum:2651.28}} || align=right |{{formatnum:906074}} || align=right|104 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Napoli-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|NA || align=right|{{formatnum:1178.94}} || align=right |{{formatnum:2980338}} || align=right|92 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Salerno-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Salerno|Salerno]]''' || align=center|SA || align=right|{{formatnum:4954.05}} || align=right |{{formatnum:1061067}} || align=right|158 || 1861 |- | align="center" rowspan="5"|{{zastava|Lacij}} || align=center|[[Slika:Provincia di Frosinone-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Frosinone|Frosinone]]''' || align=center|FR || align=right|{{formatnum:3246.96}} || align=right |{{formatnum:467866}} || align=right|91 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Latina-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Latina|Latina]]''' || align=center|LT || align=right|{{formatnum:2256.14}} || align=right |{{formatnum:566996}} || align=right|33 || 1934 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Rieti-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Rieti|Rieti]]''' || align=center|RI || align=right|{{formatnum:2750.24}} || align=right |{{formatnum:150457}} || align=right|73 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Roma-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]''' (Roma Capitale){{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|RM || align=right|{{formatnum:5363.22}} || align=right |{{formatnum:4227059}} || align=right|121 || 1870 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Viterbo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Viterbo|Viterbo]]''' || align=center|VT || align=right|{{formatnum:3615.16}} || align=right |{{formatnum:308158}} || align=right|60 || 1927 |- | align="center" rowspan="4"|{{zastava|Ligurija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Genova-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Genova|Genova]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|GE || align=right|{{formatnum:1833.75}} || align=right |{{formatnum:816606}} || align=right|67 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Imperia.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Imperia|Imperia]]''' || align=center|IM || align=right|{{formatnum:1154.76}} || align=right |{{formatnum:208792}} || align=right|66 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia della Spezia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina La Spezia|La Spezia]]''' || align=center|SP || align=right|881,38 || align=right |{{formatnum:214872}} || align=right|32 || 1924 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Savona-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Savona|Savona]]''' || align=center|SV || align=right|{{formatnum:1546.27}} || align=right |{{formatnum:267366}} || align=right|69 || 1927 |- | align="center" rowspan="12"|{{zastava|Lombardija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Bergamo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Bergamo|Bergamo]]''' || align=center|BG || align=right|{{formatnum:2754.86}} || align=right |{{formatnum:1106303}} || align=right|243 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Brescia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Brescia|Brescia]]''' || align=center|BS || align=right|{{formatnum:4785.48}} || align=right |{{formatnum:1257326}} || align=right|205 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Como-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Como|Como]]''' || align=center|CO || align=right|{{formatnum:1279.02}} || align=right |{{formatnum:597117}} || align=right|148 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Cremona-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Cremona|Cremona]]''' || align=center|CR || align=right|{{formatnum:1770.41}} || align=right |{{formatnum:352189}} || align=right|113 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Lecco-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Lecco|Lecco]]''' || align=center|LC || align=right|805,60 || align=right |{{formatnum:332775}} || align=right|84 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Lodi-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Lodi|Lodi]]''' || align=center|LO || align=right|{{formatnum:782.97}} || align=right |{{formatnum:228136}} || align=right|60 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Mantova-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Mantova|Mantova]]''' || align=center|MN || align=right|{{formatnum:2341.35}} || align=right |{{formatnum:406119}} || align=right|64 || 1866 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Milano-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Milano|Milano]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|MI || align=right|{{formatnum:1575.49}} || align=right |{{formatnum:3228006}} || align=right|133 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Monza e della Brianza-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]''' || align=center|MB || align=right|405,41 || align=right |{{formatnum:873606}} || align=right|55 || 2004 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pavia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pavia|Pavia]]''' || align=center|PV || align=right|{{formatnum:2968.59}} || align=right |{{formatnum:536406}} || align=right|185 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Sondrio-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Sondrio|Sondrio]]'''{{efn|name="Provincia montana di confine"}} || align=center|SO || align=right|{{formatnum:3195.68}} || align=right |{{formatnum:178795}} || align=right|77 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Varese-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Varese|Varese]]''' || align=center|VA || align=right|{{formatnum:1198.24}} || align=right |{{formatnum:879731}} || align=right|136 || 1927 |- | align="center" rowspan="5"|{{zastava|Marke}} || align=center|[[Slika:Provincia di Ancona-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Ancona|Ancona]]''' || align=center|AN || align=right|{{formatnum:1936.21}} || align=right |{{formatnum:461655}} || align=right|47 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Ascoli Piceno-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]]''' || align=center|AP || align=right|{{formatnum:1228.19}} || align=right |{{formatnum:201462}} || align=right|33 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Fermo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Fermo|Fermo]]''' || align=center|FM || align=right|862,75 || align=right |{{formatnum:167824}} || align=right|40 || 2004 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Macerata-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Macerata|Macerata]]''' || align=center|MC || align=right|{{formatnum:2779.31}} || align=right |{{formatnum:303828}} || align=right|55 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pesaro e Urbino-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]''' || align=center|PU || align=right|{{formatnum:2510.82}} || align=right |{{formatnum:349529}} || align=right|50 || 1861 |- | align="center" rowspan="2"|{{zastava|Molise}} || align=center|[[Slika:Provincia di Campobasso-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Campobasso|Campobasso]]''' || align=center|CB || align=right|{{formatnum:2925.28}} || align=right |{{formatnum:210724}} || align=right|84 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Isernia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Isernia|Isernia]]''' || align=center|IS || align=right|{{formatnum:1535.16}} || align=right |{{formatnum:79912}} || align=right|52 || 1970 |- | align="center" rowspan="8"|{{zastava|Piemont}} || align=center|[[Slika:Provincia di Alessandria-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Alessandria|Alessandria]]''' || align=center|AL || align=right|{{formatnum:3558.78}} || align=right |{{formatnum:406494}} || align=right|187 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Asti-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Asti|Asti]]''' || align=center|AT || align=right|{{formatnum:1510.17}} || align=right |{{formatnum:207951}} || align=right|117 || 1935 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Biella-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Biella|Biella]]''' || align=center|BI || align=right|913,27 || align=right |{{formatnum:169106}} || align=right|74 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Cuneo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Cuneo|Cuneo]]''' || align=center|CN || align=right|{{formatnum:6894.83}} || align=right |{{formatnum:580736}} || align=right|247 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Novara-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Novara|Novara]]''' || align=center|NO || align=right|{{formatnum:1340.25}} || align=right |{{formatnum:362502}} || align=right|87 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Città metropolitana di Torino - Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Torino|Torino]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|TO || align=right|{{formatnum:6826.91}} || align=right |{{formatnum:2204632}} || align=right|312 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia del Verbano-Cusio-Ossola-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]'''{{efn|name="Provincia montana di confine"}} || align=center|VB || align=right|{{formatnum:2260.89}} || align=right |{{formatnum:154038}} || align=right|74 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Vercelli-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Vercelli|Vercelli]]''' || align=center|VC || align=right|{{formatnum:2081.60}} || align=right |{{formatnum:165892}} || align=right|82 || 1927 |- | rowspan="8" align="center" |{{zastava|Sardinija}} || align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Metropolitan city of Cagliari.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]{{efn|name="Città metropolitana"}}'''|| align=center|CA || align=right|{{formatnum:1248.66}} || align=right |{{formatnum:420364}} || align=right|17 || 2016 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Nuoro-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]''' || align=center|NU || align=right|{{formatnum:5637.97}} || align=right |{{formatnum:198520}} || align=right|74 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Oristano-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Oristano|Oristano]]''' || align=center|OR || align=right|{{formatnum:2990.41}} || align=right |{{formatnum:150325}} || align=right|87 || 1974 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Sassari-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]''' || align=center|SS || align=right|{{formatnum:7691.75}} || align=right |{{formatnum:474739}} || align=right|92 || 2021 |- | align="center" | |[[Gallura - Severovzhodna Sardinija]] | align="center" |OT | align="right" | | align="right" | | align="right" | |2021 |- | align="center" | |[[Srednji Campidano]] | align="center" |VS | align="right" | | align="right" | | align="right" | |2021 |- | align="center" | |[[Sulcis Iglesiente]] | align="center" |SU | align="right" | | align="right" | | align="right" | |2021 |- | align="center" | |[[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]] | align="center" |OG | align="right" | | align="right" | | align="right" | |2021 |- | align="center" rowspan="9"|{{zastava|Sicilija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Agrigento-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"|[[Svobodni občinski konzorcij]].}} || align="center" |AG || align=right |{{formatnum:3052.82}} || align=right |{{formatnum:413177}} || align=right|43 || 2015 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Caltanissetta-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|CL || align=right|{{formatnum:2138.47}} || align=right |{{formatnum:249431}} || align=right|22 || 2015 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Catania-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|CT || align=right|{{formatnum:3553.51}} || align=right |{{formatnum:1074434}} || align=right|58 || 2015 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Enna-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|EN || align=right|{{formatnum:2574.67}} || align=right |{{formatnum:154940}} || align=right|20 || 2015 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Messina-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|ME || align=right|{{formatnum:3266.07}} || align=right |{{formatnum:600180}} || align=right|108 || 2015 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Palermo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]'''{{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|PA || align=right|{{formatnum:5009.21}} || align=right |{{formatnum:1204189}} || align=right|82 || 2015 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Ragusa-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|RG || align=right|{{formatnum:1623.91}} || align=right |{{formatnum:317793}} || align=right|12 || 2015 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Siracusa-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]''' (Siracusa){{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|SR || align=right|{{formatnum:2124.19}} || align=right |{{formatnum:384866}} || align=right|21 || 2015 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Trapani-Stemma.svg|20px]] || '''[[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]'''{{efn|name="Libero consorzio comunale"}} || align=center|TP || align=right|{{formatnum:2469.70}} || align=right |{{formatnum:415006}} || align=right|25 || 2015 |- | align="center" rowspan="10"|{{zastava|Toskana}} || align=center|[[Slika:Provincia di Arezzo-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Arezzo|Arezzo]]''' || align=center|AR || align=right|{{formatnum:3232.99}} || align=right |{{formatnum:334052}} || align=right|36 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Firenze-Stemma.svg|20px]] || '''[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]''' (Firenze){{efn|name="Città metropolitana"}} || align=center|FI || align=right|{{formatnum:3515.65}} || align=right |{{formatnum:988194}} || align=right|41 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Grosseto-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Grosseto|Grosseto]]''' || align=center|GR || align=right|{{formatnum:4503.17}} || align=right |{{formatnum:216633}} || align=right|28 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Coat of Arms of the Province of Livorno.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Livorno|Livorno]]''' || align=center|LI || align=right|{{formatnum:1213.52}} || align=right |{{formatnum:326605}} || align=right|19 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Lucca-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Lucca|Lucca]]''' || align=center|LU || align=right|{{formatnum:1774.04}} || align=right |{{formatnum:382184}} || align=right|33 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Massa-Carrara-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]''' || align=center|MS || align=right|{{formatnum:1154.60}} || align=right |{{formatnum:187583}} || align=right|17 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pisa-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pisa|Pisa]]''' || align=center|PI || align=right|{{formatnum:2444.82}} || align=right |{{formatnum:417170}} || align=right|37 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Pistoia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Pistoia|Pistoia]]''' || align=center|PT || align=right|964,16 || align=right |{{formatnum:289759}} || align=right|20 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Prato-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Prato|Prato]]''' || align=center|PO || align=right|365,66 || align=right |{{formatnum:259244}} || align=right|7 || 1992 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Siena-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Siena|Siena]]''' || align=center|SI || align=right|{{formatnum:3820.81}} || align=right |{{formatnum:260557}} || align=right|35 || 1861 |- | align="center" rowspan="2"|{{zastava|Trentino - Zgornje Poadižje}} || align=center|[[Slika:Suedtirol CoA.svg|20px]] || '''[[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]'''{{efn|name="Bolzano e Trento"|Avtonomna pokrajina.}} || align=center|BZ || align=right|{{formatnum:7397.86}} || align=right |{{formatnum:534147}} || align=right|116 || 1927 |- | align=center|[[Slika:Trentino CoA.svg|20px]] || '''[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]]'''{{efn|name="Bolzano e Trento"}} || align=center|TN || align=right|{{formatnum:6206.86}} || align=right |{{formatnum:542996}} || align=right|166 || 1923 |- | align="center" rowspan="2"|{{zastava|Umbrija}} || align=center|[[Slika:Provincia di Perugia-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Perugia|Perugia]]''' || align=center|PG || align=right|{{formatnum:6336.99}} || align=right |{{formatnum:639224}} || align=right|59 || 1861 |- | align=center|[[Slika:Provincia di Terni-Stemma.svg|20px]] || '''[[Pokrajina Terni|Terni]]''' || align=center|TR || align=right|{{formatnum:2127.23}} || align=right |{{formatnum:217183}} || align=right|33 || 1927 |- ! align="center"|Skupaj ! align="center"|– ! align="center"|– ! align="center"|107 ! align="right" |{{formatnum:302068.26}} ! align="right" |{{formatnum:58997201}} ! align="center"|7900 !- |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici in viri == {{sklici}} * Istituto Nazionale di Statistica ISTAT (ISTAT) – Splošni popis prebivalstva leta 2001 ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline|Provinces of Italy|Pokrajine Italije}} {{Pokrajine Italije}} [[Kategorija:Upravna delitev Italije]] [[Kategorija:Pokrajine Italije|*]] {{normativna kontrola}} iw2ifjqbhoh4yo9jhpe4pbrdx9gyaoo Italijanska mesta 0 96242 6690313 6673340 2026-06-16T13:22:16Z Erardo Galbi 166658 6690313 wikitext text/x-wiki Beseda '''mesto''' ({{jezik-it|città}} iz [[Latinščina|lat.]] ''civitas'' »mesto«, iz ''civis'' »meščan« oz. »državljan«) je častni naslov za nekatere [[italijanske občine]], ki je podeljen z uredbo [[predsednik Italije|predsednika države]]; mesta imajo pravico do [[grb]]a, ki ga določi [[Ministrski svet]]. V modernem pomenu besede, se tudi v [[Italija|Italiji]] večja bivalna središča imenujejo '[[mesto]]' ({{lang|it|città}}). == Mesto kot častni naslov == Prvotno so imele pravico do tega naslova občine, * ki so se odlikovale po [[zgodovina|zgodovinski]] važnosti ali bile zgodovinsko pomembne, * ki so imele dobro urejeno socialno/družbeno infrastrukturo (predvsem [[socialno skrbstvo]] in [[šolstvo]]) in * ki so štele najmanj 10 tisoč prebivalcev. Ti trije pogoji so bili kmalu dosegljivi večini italijanskih mest in tako je nekdaj častni naslov postal čisto vsakdanji naziv. Danes je poseg državnega predsednika le formalnost. Tudi oblika izražanja, ki je poudarjala naslov (na primer ''Città di Roma'' namesto enostavno ''Roma''), ni več v rabi. Seveda je veliko italijanskih mest, ki ima sicer vso pravico do naslova, za današnje pojme le malo večje [[naselje]], saj se je večkrat zgodilo, da je prvotno število 10 tisoč prebivalcev s časom hudo upadlo. Istočasno je tudi njihova slavna preteklost tonila v pozabo, medtem ko so rasla nova ogromna mesta, ki so svojo zgodovino še pisala. Skratka, čeprav se uradni pomen besede ''città'' ni spremenil, ga velika večina ljudi ne pozna. == Seznam občin s statusom mesta == === Abruci === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Alba Adriatica]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2000 || DPR 10. julija 2000<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13820 |title=Alba Adriatica, decreto 2000-07-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Atessa]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2006 || DPR 5. oktobra 2006<ref>{{cite web|url=http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437|title=Stemma Comune di Atessa|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150416144434/http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437}}</ref> |- || [[Avezzano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1994 || DPR 21. junija 1994<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3735 |title= Avezzano, decreto 1994-06-21 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{cite web|url=http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti/141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf|title=Statuto di Avezzano art. 2, comma 3 |format=PDF|editor=Comune di Avezzano|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305122510/http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti%2F141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf}}</ref> |- || [[Campli]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1600 || Bula [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]]<ref>{{cite web|url=http://incomune.interno.it/sites/incomune/files/contenuti/statuti/statuto-comune-te-campli.pdf|title=Statuto comunale Campli}}</ref> |- || [[Castel di Sangro]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1744 || Koncesija kralja [[Karel III. Španski|Karla III.]] {{navedi vir}} |- || [[Celano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1998 || DPR 25. marca 1998<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6954 |title= Celano, decreto 1998-03-25 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|title=Statuto comunale di Celano art. 16 |p= 14 |format= PDF|editor=Comune di Celano|access-date=27 luglio 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151030165351/http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || '''[[Chieti]]''' || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || || {{navedi vir}} |- || [[location Sant'Angelo]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6100 |title= location Sant'Angelo, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Civitella del Tronto]] || |[[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1589 ||Koncesija [[Filip II. Španski|Filipa II.]], kralja Neaplja<ref>{{cite web|url = http://www.comune.civitelladeltronto.te.it/contents.asp?pagina=Storia|title = Comune di Civitella del Tronto - website web ufficiale|access-date = 15 dicembre 2018}}</ref> |- || [[Fossacesia]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 12. januarja 2007 |- || [[Francavilla al Mare]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011<ref>{{cite web|url=https://www.araldicacivica.it/comune/francavilla-al-mare/|title=location di Francavilla al Mare –|website=www.araldicacivica.it|access-date=25 ottobre 2024}}</ref> |- || [[Giulianova]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{cite news | url = http://www.iltempo.it/abruzzo/2006/05/19/338172-consegnato_gonfalone.shtml | magazine = Il Tempo | title = Giulianova, consegnato il gonfalone | access-date = 23 agosto 2012 | date = 19 maggio 2006 | url-status = dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[L'Aquila]]''' || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1254 || ''[[Privilegium concessum de constructione Aquilae]]'', ki ga je razglasil [[Konrad IV. Švabski]]<ref>{{cite book|title=Locus qui dicitur Aquila|author=Beatrice Sabatini|url=https://books.google.it/books?id=HXVFDwAAQBAJ|isbn=9780244051068}}</ref> |- || [[Lanciano]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1212 || Po ukazu cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II. Švabskega]]<ref>{{cite web | url = http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | title = Lanciano location del Miracolo, della musica, delle fiere | access-date = 10 novembre 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151003123141/http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | url-status = dead }}</ref> |- || [[Manoppello]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2004 || {{cn|DPR 13 luglio 2004}} |- |[[Martinsicuro]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref>{{cite web | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-martinsicuro | title= Statuto di Martinsicuro }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Montereale]] || |[[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 13. stoletje ||Koncesija [[Corrado IV|Konrad]][[Corrado IV|a IV. Švabskega]], kralja Sicilije<ref>{{cite book|first=Antonio|last=Angelini|title=Il territorio di Montereale. Dalla preistoria all'Unità d'Italia|date=2001|editor=Tipolito|location=L'Aquila|p=136}}</ref> |- || [[Montesilvano]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1989 || DPR 28. marca 1989<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4921 |title= Montesilvano, decreto 1989-03-28 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- |[[Ortona]] || |[[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2008 ||Izredna seja občinskega sveta 28. februarja 2008<ref>{{cite web|url=http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf|title=Conferimento title location|url-status=dead|access-date=22 febbraio 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170223042348/http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf}}</ref><ref>{{cite web|url = http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|title = Arte e valor civile nel title di Ortona location - il Centro|access-date = 2 dicembre 2015|website = Archivio - il Centro}}</ref> |- || '''[[Pescara]]''' || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6248 |title= Pescara, decreto 1987-11-03 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Pescina]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2001 || DPR 2001<ref>{{cite web|url=http://www.borghiautenticiditalia.it/assobai/comune-di-pescina-aq/|title=Comune di Pescina|editor=Borghi Autentici d'Italia }}</ref> |- || [[Pianella]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 |- ||[[Pineto]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 ||DPR 22. aprila 1998<ref>{{cite web| url=http://bura.regione.abruzzo.it/2004/sm_file_011934.htm| url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Popoli Terme]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2005 || DPR 28. julija 2005 |- || [[Rocca di Mezzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1997 || DPR 2. septembra 1997<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5443 |title= Rocca di Mezzo, decreto 1997-09-02 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Rocca San Giovanni]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1941 || DPR 16. septembra 1941<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13874 |title= Rocca San Giovanni, decreto 1941-09-16 RD, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Roseto degli Abruzzi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || || <ref>{{cite web|url= https://presidenza.governo.it/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2004/citta/roseto.html |title= Emblemi concessi dal Presidente della Repubblica, su proposta del Presidente del Consiglio, nell'date 2004}}</ref> |- |[[San Benedetto dei Marsi]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2022 ||DPR 1. junija 2022<ref>{{navedi časopis|author=Redazione AZ Informa|title=San Benedetto dei Marsi diventa “location”: venerdì la celebrazione con cittadinanza onoraria a Gianni Letta|magazine=AZ Informa}}</ref> <references group="513" responsive="0" /> |- || [[San Salvo]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 2. marca 2007 |- || [[Scurcola Marsicana]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2011 || DPR 14. februarja 2011<ref>{{cite web|url=http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|title=Decreto location di Scurcola Marsicana|editor=Comune di Scurcola Marsicana|access-date=22 luglio 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714032059/http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Silvi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1996 || DPR 4. septembra 1996<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5357 |title= Silvi, decreto 1996-09-04 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Spoltore]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Sulmona]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1410 || Diploma kralja [[Ladislav Neapeljski|Ladislava I.]] [[Ladislav Neapeljski|Neapeljskega]]<ref>Documento in Museo Civico di Sulmona, palazzo dell'Annunziata.</ref> |- || [[Tagliacozzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2000 || DPR 18. avgusta 2000, št. 267<ref>{{cite web|url=http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf|title=Statuto comunale di Tagliacozzo |posizione= title I, art. 16|format=PDF|editor=Comune di Tagliacozzo|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150713031510/http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf}}</ref> |- || '''[[Teramo]]''' || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Vasto]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1710 ||Z donacijo [[Karel VI. Habsburški|Karla III.]] markizu Vincenzu Frasconiju<ref>{{cite book|author= Angelora Brunella Di Risio |title= Palazzo d'Avalos in Vasto |editor= Cassa di risparmio della provincia di Chieti |date= 1990 |p= 60}}</ref> |} === Bazilikata === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Avigliano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991 |- || [[Bernalda]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1735 || Koncesija [[Karel III. Španski|Karla Burbonskega]], 21. junija 1735 |- || [[Brienza]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2005 || DPR 7. novembra 2005, |- || [[Ferrandina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2011 || DPR 15. marca 2011<ref>{{cite web | url = http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | title = Decreto su comune.ferrandina.mt.it |access-date=7 aprile 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120313192922/http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | url-status = dead }}</ref> |- || [[Irsina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007<ref>{{cite web |url= http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |website= Comune di Irsina |title= Nuovo statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2022-03-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220307210117/http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Lagonegro]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1953 || DPR 22. aprila 1958<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3517 |title= Lagonegro, decreto 1958-04-22 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- ||[[Lavello, Italija|Lavello]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-lavello| title=Statuto di Lavello}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Maratea]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6323 |title= Maratea, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marsico Nuovo]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]]|| 2021 || DPR 24. februarja 2021 |- || '''[[Matera]]''' || [[Provincia di Matera|Matera]] || ||{{navedi vir}} |- || [[Montalbano Jonico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009 |- || [[Montescaglioso]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Muro Lucano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2012 || |DPR 4. oktobra 2012<ref>{{cite web |url=http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&view=article&id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&catid=5:blog-news- |title=Muro Lucano è location. Il Presidente Napolitano ha firmato il decreto |access-date=9 marzo 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180310074517/http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&view=article&id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&catid=5:blog-news- |url-status=dead }}</ref> |- || [[Pisticci]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001 |- || [[Policoro]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Potenza]]''' || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rionero in Vulture]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1971 || DPR 2. marca 1971<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Senise]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2024 || DPR 21. novembra 2024<ref>{{cite web |url=https://prefettura.interno.gov.it/it/prefetture/potenza/comunicati-stampa/conferito-title-onorifico-citta-comune-senise |title=Conferito il title onorifico alla location di Senise |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Potenza |access-date=4 dicembre 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Tito, Italija|Tito]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011<ref>{{cite web |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pz/tito.pdf |title=location di Tito – (PZ) |website=Araldicacivica |access-date=29 gennaio 2023}}</ref> |- || [[Tricarico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2010 || DPR 25. maja 2010 |- || [[Tursi]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2006 || DPR 4. maja 2006 |- || [[Venosa]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1967 || DPR 4. aprila 1967<ref name=ACSFascCom /> |} === Kalabrija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |+ |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Acri, Italija|Acri]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Amantea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1973 || DPR 8. junija 1973<ref>{{cite web|title= Amantea, decreto 1973-06-08 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?969 |website= Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Bisignano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1994 || DPR 24. marca 1994 |- || [[Cassano all'Ionio]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1993 || DPR 25. marca 1993<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Castrovillari]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione del re [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1535 dall'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]]{{navedi vir}} |- || '''[[Catanzaro]]''' || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1528 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] |- || [[Chiaravalle Centrale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2012 || DPR 9. novembra 2012<ref>{{cite web| url= https://www.approdocalabria.it/giornale/chiaravalle-centrale-diventa-citta/|title=Chiaravalle Centrale diventa location}}</ref> |- || [[Corigliano Calabro]]<ref name="Corigliano-Rossano">Il 31 marzo 2018, dalla fusione dei comuni di [[Corigliano Calabro]] e [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]], è stato istituito il comune di [[Corigliano-Rossano]]. {{cite web|url=http://www.consiglioregionale.calabria.it/upload/testicoordinati/2018-2_2018-02-02.pdf|title=Legge regionale 2 febbraio 2018, n. 2|format=PDF|date=2 febbraio 2018|editor=Consiglio regionale della Calabria|access-date=27 febbraio 2022}}</ref>|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1997 || DPR 2 settembre 1997<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Corigliano - Rossano]]|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2022 || DPR 2022<ref>{{cite web|url=https://www.comunecoriglianorossano.eu/2022/04/15/corigliano-rossano-e-ufficialmente-citta-il-presidente-mattarella-ha-concesso-limportante-title-onorifico/|title=Corigliano-Rossano è ufficialmente location. Il Presidente Mattarella ha concesso l’importante title onorifico|date=15 aprile 2022|editor=location di Corigliano-Rossano|access-date=29 gennaio 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Cosenza]]''' || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || || {{navedi vir}} |- || '''[[Crotone]]''' || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1938 || DCG 2. februarja 1938<ref name="ACSFascCom" /><ref>Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/crotone.pdf|title=Statuto comunale di Crotone (PDF)}}</ref> |- || [[Cutro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1586 || Koncesija kralja [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]]<ref>Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf|title=Statuto comunale di Cutro (PDF)|archive-url=https://web.archive.org/web/20150411191314/http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf }}</ref> |- || [[Gerace]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000 |- || [[Gioia Tauro]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1963 || DPR 22. oktobra 1963 |- || [[Girifalco]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2023 || DPR 23. marca 2023<ref>{{cite web| url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/conferito-comune-girifalco-title-citta-cerimonia-prefettura-catanzaro-sottosegretario-ferro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Lamezia Terme]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1972 || DPR 21. julija 1972<ref name="ACSFascCom" /><ref>Vedi art. 7 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lamezia_terme.pdf|title=Statuto comunale di Lamezia Terme (PDF)}}</ref> |- || [[Locri]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2002 || DPR 14. marca 2002 |- | [[Mendicino]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 || DPR 15. februarja 2016<ref>{{cite web |url=http://www.ottoetrenta.it/politica/un-sogno-divenuto-realta-mendicino-e-citta/ |title= Un sogno divenuto realtà, Mendicino è location |author=Rita Pellicori |website=ottoetrenta.it |editor=OttoeTrenta |date=2 giugno 2016 |access-date=27 marzo 2017}}</ref> |- || [[Mileto, Italija|Mileto]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || location ''ab antiquo'', capitale di domini di [[Ruggero I di Sicilia|Ruggero I]] e sede vescovile |- || [[Montalto Uffugo]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1958 || DPR 16. maja 1958<ref>{{cite web | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-montalto-uffugo | title= Statuto di Montalto Uffugo }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Nicotera]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.nicotera.vv.it/index.php?action=index&p=219|title=Statuto comunale di Nicotera |access-date= 24 marzo 2012 }}</ref> |- || [[Palmi]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2003 || DPR 30. aprila 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&p=1&art=341|title=Comune di Palmi - Richiesta e Concessione del title di location|access-date=13 novembre 2014|archive-date=2024-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20241208060146/https://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&p=1&art=341|url-status=dead}}</ref> |- || [[Paola, Italija|Paola]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione di [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1496 da [[Ferdinando II di Napoli]]<ref>{{citat|url=http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|title=Comune di Paola - La Storia|access-date=8 febbraio 2023|archive-date=2023-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230921222515/http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Petilia Policastro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2011 || DPR 28. februarja 2011<ref>{{cite web |url=http://www.petilino.it/articolo/view/36 |author=Francesco Ierardi |title=Una date storica: Petilia diventa location! |website=petilino.it |access-date=24 novembre 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151124205157/http://www.petilino.it/articolo/view/36 |url-status=dead }}</ref> |- || '''[[Reggio Calabria]]''' || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1934 || DCG 22. decembra 1934<ref>Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia št. 300, 22. decembra 1934.</ref> |- || [[Rende]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 ||DPR 11. marca 2016<ref>{{cite web|url=http://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|title=Il Quirinale trasforma il Comune di Rende in location - QuiCosenza.it|website=QuiCosenza.it|access-date=14 aprile 2016|archive-date=2018-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181030170400/https://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|url-status=dead}}</ref> |- || [[Rogliano, Italija|Rogliano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1745 || Concessione di re [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Napoli e Sicilia]] del 3 giugno 1745<ref>{{cite web |url= http://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&p=257 |title= Le Accademie e i personaggi illustri |website= Comune di Rogliano |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-05-05 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250505130831/https://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&p=257 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Rosarno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 || <ref>{{cite web |url=https://piao.dfp.gov.it/date/documents/96330/15_PIAO_2024_provvisorio.pdf |title=Approvazione P.I.A.O. 2024/2026 provvisorio |p=20 |access-date=21 dicembre 2044 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]]<ref name="Corigliano-Rossano" /> || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1998 || DPR 14. oktobra 1998<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[San Giovanni in Fiore]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2023 ||DPR 7. marca 2023<ref>{{cite web|url=http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&p=10329&art=460|title=San Giovanni in Fiore acquisisce il title di location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307170223/http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&p=10329&art=460|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Marco Argentano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2019 ||DPR 9. oktobra 2019<ref>{{cite web| url=https://www.cosenzachannel.it/2019/12/03/citta-di-san-marco-argentano-oggi-cerimonia-a-palazzo-santa-chiara/|title=location di San Marco Argentano, oggi cerimonia a Palazzo Santa Chiara}}</ref> |- || [[Scalea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018<ref>{{cite web |url=http://trasparenzascalea.asmenet.it/index.php?action=index&p=378&event=vediallegato&id=356&seq=fileupload&allegato=fileupload&bid=965 |title=Elenco delle delibere adottate dalla Giunta comunale nell'date 2018 |website=trasparenzascalea.asmenet.it |format=xls |quote=Riga 83: Delibera di Giunta 81 28/05/2018 - Presa d’atto del Decreto del Presidente della Repubblica del 12 febbraio 2018 di conferimento del title di location al Comune di Scalea |access-date=27 ottobre 2020}}</ref> |- || [[Sellia Marina]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2022 ||<ref name=":6" /> |- || [[Sersale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018<ref name=":6">{{cite web |url= https://www.catanzaroinforma.it/altre-news/2022/07/15/sellia-marina-insignita-del-title-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-mattarella/253430/ |title= CatanzaroInforma (CZ) – Sellia Marina insignita del title di location |website= Catanzaroinforma.it |date= 15 Luglio 2022 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Settingiano]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2013 || DPR 18. marca 2013<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/settingiano/|title=location di Settingiano}}</ref> |- || [[Serra San Bruno]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2018 || DPR 21. marca 2018<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/serra-san-bruno/|title=location di Serra San Bruno}}</ref> |- || [[Siderno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 ||DPR 18. julija 2004<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-siderno| title=Statuto di Siderno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Soverato]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1974 || DPR 9. oktobra 1974<ref>{{citat|title= Soverato, decreto 1974-10-09 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4029 }}</ref> |- || [[Soveria Mannelli]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2008 || DPR 19. januarja 2008<ref>{{cite web|title=Comune di Soveria Mannelli (Provincia di Catanzaro). Piano della Performance 2020 – 2022 |url=http://albosoveriamannelli.asmenet.it/download.php?down=1&id_file=6288&id_doc=30171223&sez=10&date1=30/12/2020&date2=14/01/2021&view=si |access-date=21 dicembre 2024 |format=pdf |p=8 }}</ref> |- || [[Squillace]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2009 || DPR 2009<ref>{{cite web |title=Squillace, presidente Napolitano riconosce title di "location" |url=https://www.strill.it/citta/2009/05/squillace-presidente-napolitano-riconosce-title-di-qcittaq/ |website=strill.it |date=8 maggio 2009 |access-date=21 dicembre 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Strongoli]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2002 || DPR 22. maja 2002<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{cite web |url=http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |title=Breve storia dello stemma araldico della location di Strongoli |website=comunedistrongoli.gov.it |access-date=24 novembre 2015 |archive-date=2019-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191113153433/http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Terranova Sappo Minulio]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 28 luglio 2005 |- || [[Trebisacce]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018<ref>{{cite web|title=Trebisacce-20/04/2018: Trebisacce diventa location |url=https://www.francolofrano.it/2018/04/21/trebisacce-20-04-2018-trebisacce-diventa-citta/ |website=Franco Lofrano notizie sull'Alto Jonio |date=20 aprile 2018 |access-date=21 dicembre 2024 }}</ref> |- || [[Tropea]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 1495||Koncesija kralja [[Ferdinand II. Neapeljski|Ferdinanda II. Neapeljskega]] |- || '''[[Vibo Valentia]]''' || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Villa San Giovanni]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005 |} === Kampanija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !!Pokrajina!! Leto !! Akt |- || [[Acerra]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1951 || DPR 15. decembra 1951<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?38|title=Acerra, concessione di stemma e title di location|access-date=25 settembre 2023|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Afragola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1935 || RDL 5. novembra 1935<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?919|title=Afragola, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Agropoli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Airola]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997, a conferma della concessione già assegnata da [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Borbone]] il 2 agosto 1754 |- || [[Alife]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5521|title=Alife, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Amalfi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1000|830 c.a || riconoscimento dall'Imperatore Bizantino<ref name=":5">{{cite book|author=Francesco Pansa, Giuseppe Pansa|title=Istoria Dell'Antica Repubblica D'Amalfi, E di tutte le cose appartenenti alla medesima, Accadute nella location di Napoli, e suo Regno|url=https://www.google.it/books/edition/Istoria_Dell_Antica_Repubblica_D_Amalfi/bh1AAAAAcAAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref> |- || [[Apice, Italija|Apice]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1999 || DPR 21. junija 1999 |- || [[Apollosa]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 10. marca 2002 |- || [[Ariano Irpino]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1952 || DPR 26. oktobra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Arzano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 18. julija 1998 |- || [[Atripalda]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1867 || RDL 18. julija 1867<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Atrani]] |[[Provincia di Salerno|Salerno]] |830 c.a |priznanje s strani bizantinskega cesarja<ref name=":5" /> |- || '''[[Avellino]]''' || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Aversa]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 10. oktobra 1990 |- || [[Bacoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{cite web |url= https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf|title=D.P.R. title di location di Bacoli |website=araldicacivica.it |access-date=10 giugno 2015 |deadurl= no |archive-url= https://web.archive.org/web/20150610130747/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf }}</ref> |- || [[Baronissi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2010 || DPR 7. maja 2010<ref>{{cite web |url=http://www.dentrosalerno.it/web/2010/06/29/baronissi-napolitano-conferisce-il-title-di-citta/ |title=Baronissi: Napolitano conferisce il title di location |website=dentroSalerno |date=29 giugno 2010 |access-date=16 marzo 2015 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Battipaglia]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Bellona, Italija|Bellona]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001 |- || '''[[Benevento]]''' || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Buonalbergo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 2. marca 2000 |- || [[Campagna, Italija|Campagna]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1518 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]]<ref>{{citat|url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-sa-campagna.pdf |posizione= Art. 3 |title= Statuto comunale di Campagna }}</ref> |- || [[Capaccio Paestum]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2013 || DPR 3. decembra 2013<ref>{{cite web|url=http://www.ilquotidianodisalerno.it/2014/01/28/il-comune-di-capaccio-diventa-%E2%80%9Ccitta%E2%80%9D/|title = Il Comune di Capaccio - Paestum diventa location/quotidiano di Salerno|access-date = 9 aprile 2018}}</ref> |- || [[Capri, Italija|Capri]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> che conferma il riconoscimento del 987 da Papa Giovanni XV<ref name=":5" /> |- || [[Capua]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 2. januarja 1990 |- || [[Casagiove]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>{{cite web| url= http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| title= La location| access-date= 3 aprile 2022| archive-date= 3 ottobre 2022| archive-url= https://web.archive.org/web/20221003211234/http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| url-status= dead}}</ref> |- || '''[[Caserta]]''' || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1861 || {{navedi vir}} |- || [[Castel Volturno]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007 |- || [[Castellammare di Stabia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1863 || RD 22. januarja 1863 |- || [[Cava de' Tirreni]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1965 || DPR 18. novembra 1965<ref>{{cite web | url = http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | title = Articolo de “il Giornale di Cava” sul title di location | access-date = 30-3-2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090204025857/http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | url-status = dead }}</ref> |- || [[Cervinara]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1998 || DPR 30. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Contursi Terme]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009<ref>{{cite web | url = http://www.prefetturasalerno.it/public%5Cras%5C20093_14.jpg | title = Articolo de “Il Mattino” dell'11 marzo 2009 | access-date = 30-3-2010 | url-status = dead }}</ref> |- || [[Eboli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1999 || DPR 8. aprila 1999<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/eboli.pdf|title=Vedi art. 3 dello Statuto Comunale}}</ref> |- || [[Ercolano (comune)|Ercolano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fisciano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref>{{citat|url=http://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=223|title=Comune di Fisciano - Fisciano in breve<!-- title generato automaticamente -->|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211094556/https://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=223|url-status=dead}}</ref> |- || [[Foglianise]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{citat|url=http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|title=Comune di Foglianise (BN) - website Ufficiale|access-date=12 giugno 2013|archive-date=3 settembre 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903110444/http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|url-status=dead}}</ref> |- || [[Frattamaggiore]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1902 || RDL 5. junija 1902<ref name=ACSFascCom /><ref>{{cite web|url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc20sup_02/comune_frattamaggiore.pdf|title=Vedi art. 1 comma 2 dello Statuto Comunale}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Giffoni Valle Piana]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989, št. 4247<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Giugliano in Campania]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1876 || RD 26. julija 1876<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1708 |title= Giugliano in Campania, decreto 1876-07-26 RD, concessione di stemma e title di location }}</ref><ref>{{cite book |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, decreti, istruzioni e circolari |date=1877 |editor= |location= |volume=date LVI |p=289}}</ref> |- |[[Gragnano]] |[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] |2024 |DPR 9. januarja 2024 |- || [[Grumo Nevano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1959 || DPR 12. maja 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ischia, Italija|Ischia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2006 || DPR 18. januarja 2006<ref>{{cite web|url= http://www.comuni-italiani.it/063/037/stemma.html |title= Stemma Comune di Ischia }}</ref> |- |[[Lettere, Italija|Lettere]] |[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] |892 |Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Maddaloni]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1734 || Concessione di Carlo III di Borbone al Duca Marzio Domenico IV Carafa, 1734 |- || [[Maiori]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1662 || Concessione del re [[Filippo IV di Spagna]] riconosciuta con DPR 9 giugno 2015<ref>{{cite web|url= http://www.nobili-napoletani.it/Mezzacapo.htm |title= Famiglia Mezzacapo }}</ref>. |- || [[Marano di Napoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1981 || DPR 31. julija 1981<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2144 |title= Marano di Napoli, decreto 1981-07-31 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marcianise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1872 || RDL 10. marca 1872<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Marigliano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1896 || RDL 16. januarja 1896<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mignano Monte Lungo]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- |[[Minori, Italija|Minori]] |[[Provincia di Salerno|Salerno]] |897 |Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Mirabella Eclano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1873 || RD 26. oktobra 1873, RR.LL.PP. 13. novembra 1873<ref name=ACSFascCom /><ref>{{cite book |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, dei decreti e delle istruzioni e circolari |date=1874 |editor=Tipi della Stamperia Reale |location=Firenze |volume=date LIII |p=98}}</ref> |- || [[Moiano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2007 || DPR 10. julija 2007 |- || [[Molinara]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2006 || DPR 1. januarja 2006 |- || [[Mondragone]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1989 || DPR 28. marca 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montesarchio]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997<ref>{{cite web|url=http://hosting.soluzionipa.it/montesarchio/date/files/STATUTO%20COMUNE%20DI%20MONTESARCHIO.pdf|title=Sul website ufficiale del Comune di Montesarchio}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Montoro, Italija|Montoro]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2015 || DPR 28. aprila 2015<ref>{{cite web|url=http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php|title=Notizia su website ufficiale Comune di Montoro|3=24-09-2015|archive-date=4 marzo 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130347/http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Morcone]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1998 || DPR 4. maja 1998<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-morcone| title=Statuto di Morcone}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Neapelj]]''' || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Nocera Inferiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR. decembra 2012<ref>{{cite web|url=http://www.rtalive.it/official/index.php/nocera-inferiore-nominata-citta-dal-presidente-napolitano/|title=Nocera Inferiore nominata location dal presidente Napolitano|05-06-2014}}</ref> |- || [[Nocera Superiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1510|| Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] nel giugno 1510<ref>A seguito della resistenza posta agli invasori francesi al comando di [[Francesco I di Valois]], [[Nola]] fu proclamata "location fedelissima e nobilissima" e "location demaniale" con larghe autonomie e liberata dalla soggezione feudale degli [[Orsini]] dal [[Viceré di Napoli]] [[Filiberto di Chalon]] [[Principato di Orange|Principe di Orange]] (fonte: ''Due filosofi del regno. Giordano Bruno e Nicola Antonio Stigliola'', di Saverio Ricci, in ''Nola fuori di Nola. Itinerari italiani ed europei di alcuni nolani illustri'', a cura di Tobia R. Toscano, XXX Distretto Scolastico-Ager Nolanus, Nola 2001)</ref> |- || [[Pannarano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2005 || DPR 28. junija 2005 |- || [[Parete, Italija|Parete]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1985 || DPR 7. junija 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piano di Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 16. oktobra 2008 |- || [[Piedimonte Matese]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1730 || RDL 4. maja 1870 |- || [[Pietrelcina]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 23. oktobra 2002 |- || [[Pomigliano d'Arco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1974 || DPR 9. januarja 1974<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pompei (comune)|Pompei]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Pontecagnano Faiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1962 || DPR 14. novembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Portici]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR |- || [[Qualiano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2007 || DPR 1. oktobra 2007 |- || [[Roccadaspide]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Roccarainola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 31. marca 2000 |- || [[Sala Consilina]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1990 || DPR 2. aprila 1990<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2623 |title= Sala Consilina, decreto 1990-04-02 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Salerno]]''' || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1861 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}; DPCM 23. junija 1949<ref>{{cite web|url=http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&stile=7&parent=3912&ti=5|title=Stemma e Gonfalone|website=Comune di Salerno|access-date=21 dicembre 2024|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140318/http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&stile=7&parent=3912&ti=5|url-status=dead}}</ref><ref>Il decreto di riconoscimento di stemma e gonfalone riporta di «Spettare alla location di Salerno di fare uso …» e che lo stemma deve avere «Ornamenti esteriori da location»; {{cite web|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/sa/salerno.pdf |title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri (DPCM), riconoscimento, 23 Giugno 1949 |website=Araldicacivica |access-date=21 dicembre 2024}}</ref> |- || [[San Bartolomeo in Galdo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2016 || DPR 1. januarja 2016 |- || [[San Giorgio a Cremano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 19. junija 1998<ref>{{cite web| url=https://lostrillone.tv/san-giorgio-celebra-il-suo-title-di-citt/15788.html|title=San Giorgio celebra il suo title di location}}</ref> |- || [[San Nicola la Strada]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005<ref>{{cite web| url= http://www.dhispa.it/comuni/san-nicola-la-strada/| title= San Nicola la Strada}}</ref> |- || [[Sant'Agata de' Goti]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 5. aprila 2000<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santagata-de-goti/|title=location di Sant’Agata de’ Goti}}</ref> |- || [[Santa Maria Capua Vetere]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || Antico diritto<ref>{{cite web |url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc27supp_02/comune_santamaricacapuavetere.pdf |title=Statuto Comunale artt. 1-2 }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Sapri]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{cite web|url=https://www.infocilento.it/notizie/Sapri-diventa-citta-domani-i-festeggiamenti_16469.html|title = Sapri diventa location, domani i festeggiamenti|access-date = 9 aprile 2018}}</ref> |- || [[Sarno]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1930 ||provvedimento del Presidente del Consiglio dei Ministri del 20 giugno 1930<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sarno| title=Statuto di Sarno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Scala (comune)|Scala]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 987 ||Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]<ref name=":5" /> |- || [[Scafati]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1997 || DPR 11. junija 1997<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Scisciano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2005 || DPR 11. februarja 2005 |- || [[Solofra]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1895 || RD 14. februarja 1895<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Somma Vesuviana]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-somma-vesuviana| title=Statuto di Somma Vesuviana}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| || ab antiquo {{navedi vir}} |- || [[Sparanise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2002 ||DPR 10. decembra 2002<ref>{{cite web| url=https://www.comunedisparanise.it/gov1/index.php/it/home/organi-istituzionali-2/onoreficenze| title= Medaglia d'oro al merito civile}}</ref> |- || [[Teano]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || ''ab antiquo''<ref>{{citat|url=http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|title=Statuto comunale, art. 6|access-date=4 ottobre 2015|archive-date=4 marzo 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115504/http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|url-status=dead}}, consultato il 4 ottobre 2015</ref> |- || [[Teggiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2014 || Statuto comunale<ref>{{cite web |url=http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&p=224 |title=Comune di Teggiano<!-- title generato automaticamente --> |access-date=9 settembre 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021140042/http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&p=224 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Telese Terme]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2014 || DPR 16. januarja 2014<ref>{{cite web|url=http://www.comuneteleseterme.gov.it/images/stories/com.stampa_05_2014.pdf|title=Comunicato stampa del Comune di Telese Terme|3=16 gennaio 2014|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Teverola]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2008 || DPR 20. novembra 2008<ref>{{cite web|url=https://www.pupia.tv/2008/11/teverola/teverola-insignita-del-title-di-citt/106034|title = Teverola insignita del title di location}}</ref> |- || [[Torre Annunziata]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]||1936 || RD 10. septembra 1936<ref name=ACSFascCom /><ref>{{cite web|url=http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|title=Statuto comunale di Torre Annunziata, art. 4|access-date=3 novembre 2012|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222155852/http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|url-status=dead}}</ref> |- || [[Torre del Greco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1937 || DCG 26. maja 1937<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Trentola Ducenta]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1984 || DPR 30. julija 1984<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Trevico]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || ||<ref>{{cite web| url=https://sistemairpinia.provincia.avellino.it/en/node/132|title=Trevico}}</ref> |- || [[Vallo della Lucania]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004<ref>{{cite web|url=http://www.vallodellalucania.gov.it/|title=website Istituzionale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915225615/http://www.vallodellalucania.gov.it/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Venticano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2000 || DPR 8 luglio 2000 |- || [[Vico Equense]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR 29. maja 2002 |} === Emilija - Romanja === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Bellaria - Igea Marina]]|| [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2015 ||DPR 23. januarja 2015<ref>{{Navedi splet |url=https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |title=Comune di Bellaria Igea Marina - Comune» Amministrazione |accessdate=2025-07-03 |archive-date=2025-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250404040743/https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |url-status=dead }}</ref> |- || [[Bobbio]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1014 || Koncesija cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika II. Saškega]], ratificikacija papeža [[Papež Benedikt VIII.|Benedikta VIII.]] z odlokom 14. februarja 1014,<ref>{{cite web|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|title=Stemma Comune di Bobbio|access-date=10 giugno 2014|editor=araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313115355/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|url-status=dead}}</ref> DCG 8. novembra 1929<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Bologna]]''' || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Bondeno]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010<ref>{{citat|url=http://www.comune.bondeno.fe.it/la-citta-di-bondeno|title=La location di Bondeno}}</ref> |- || [[Busseto]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1533 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] {{navedi vir}} |- || [[Calderara di Reno]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2019 || DPR 16. decembra 2019<ref>{{cite web|url= http://www.comune.calderaradireno.bo.it/news/in-primo-piano/notizie-anni-precedenti/2020/calderara-diventa-citta-ecco-il-decreto-del-presidente-della-repubblica |title= Calderara diventa "location": ecco il decreto del Presidente della Repubblica Mattarella }}</ref> |- || [[Carpi]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1627 || DPR 13. marca 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelfranco Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2006 || DPR 7. novembra 2006<ref>{{cite web|url=https://comune.castelfranco-emilia.mo.it/upload/Castelfranco_ecm10/gestionedocumentale/riconoscimento%20del%20title%20di%20citta_784_1978.pdf|title=DPR 7 novembre 2006}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Castel Maggiore]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007<ref>{{cite web |url= http://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&idArea=3&idCat=70&ID=133&TipoElemento=categoria |title= Comune di Castel Maggiore |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-04-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250404040744/https://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&idArea=3&idCat=70&ID=133&TipoElemento=categoria |url-status= dead }}</ref> |- || [[Castel San Giovanni]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1994 || DPR 25. oktobra 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel San Pietro Terme]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1991 || DPR 8. novembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelnovo di Sotto]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Castenaso]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{cite web |url=https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |title=Copia archiviata |access-date=10 gennaio 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170112174746/https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Cento, Italija|Cento]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] ||1754 || Papeška bula [[Papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] {{navedi vir}} |- || '''[[Cesena]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Colorno]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2021 || DPR 24. februarja 2021<ref>{{cite web|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pr/colorno.pdf|title=Decreto di location di Colorno||website=araldicacivica.it |access-date=4 aprile 2021}}</ref> |- || [[Comacchio]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2024 || DPR 30. oktobra 2024<ref>{{cite web|title=Comacchio location. Il decreto firmato da Mattarella |url=https://www.ilrestodelcarlino.it/ferrara/cronaca/comacchio-citta-il-decreto-firmato-da-mattarella-2b47c2d8 |website=Il Resto del Carlino |date=9 novembre 2024 |access-date=21 dicembre 2024 }}</ref> |- || [[Coriano]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2022 || DPR 17. maja 2022<ref>{{cite web|url=https://www.buongiornorimini.it/item/24970-il-comune-di-coriano-e-diventato-citta.html|title=Il comune di Coriano è diventato location|access-date=3 settembre 2022|editor=buongiornoRimini}}</ref> |- || [[Correggio, Italija|Correggio]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1559 || 16. januarja 1559 Diploma dell'imperatore [[Ferdinando I d'Asburgo|Ferdinando I]]<ref>{{cite web|url=https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|title=Statuto comunale|access-date=10 maggio 2023|archive-date=2023-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230520031949/https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|url-status=dead}}</ref>; confermato con RDL 29 novembre 1928 |- || [[Crevalcore]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1999 || DPR 16. februarja 1999<ref>{{cite web |title= Crevalcore, decreto 1999-02-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |access-date= 2 aprile 2022 |archive-date= 2 aprile 2022 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220402181652/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Faenza]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||<ref>{{cite web|url=https://bur.regione.emilia-romagna.it/bur/area-bollettini/bollettini-in-lavorazione/n-343-del-28-10-2019-parte-seconda.2019-10-28.1928956796/statuto-del-comune-di-faenza-vigente-dal-1-novembre-2019/comune-di-faenza-statuto|title=Vedi art. 2, comma 1 dello Statuto Comunale}}</ref> |- || '''[[Ferrara]]''' || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || || {{navedi vir}}<ref name=":0">Creata "location di prima classe" durante il Regno d'Italia napoleonico.</ref> |- || [[Fidenza]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1601 || Concessione di [[Ranuccio I Farnese]] {{navedi vir}}; DCG 13. decembra 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Finale Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1964 || DPR 13. marca 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fiorano Modenese]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2013 || DPR 1. februarja 2013<ref>{{citat|url= http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 |title= Fiorano diventa location |website= comune.fiorano-modenese.mo.it |archive-url= https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 }}</ref> |- || [[Fiorenzuola d'Arda]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1956 || DPR 18. septembra 1956<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Forlì]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1195 || Concessione sovrana di [[papa Innocenzo III]] {{navedi vir}} |- || [[Formigine]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2019 || DPR 26. januarja 2019<ref>{{cite web |url= http://www.modenatoday.it/attualita/consegna-title-citta-formigine-13-marzo-2019.html |title= Anche Formigine diventa una "location". Consegnato il title firmato da Mattarella |date= 13 marzo 2019 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Granarolo dell'Emilia]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Guastalla]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1621 || 2. julija 1621 Decreto dell'Imperatore Ferdinando II<ref>{{cite web |url= http://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |website= Comune di Guastalla |title= Statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230624073805/https://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Imola]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1990 || DPR 20. oktobra 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Langhirano]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2023 || DPR 18. oktobra 2023 |- || [[Lugo, Italija|Lugo]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1817 || Concessione sovrana di [[papa Pio VII]]<ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/18290745/Citt%C3%A0_e_quasi_citt%C3%A0_in_Romagna_nei_secoli_XVII-XIX._Forlimpopoli_Brisighella_Lugo_Argenta |title= location e quasi location in Romagna nei secoli XVII-XIX. Forlimpopoli, Brisighella, Lugo, Argenta |access-date= 14 marzo 2016 }}</ref> |- || [[Maranello]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2009 || DPR 16. decembra 2009<ref>{{cite web|url= http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 |title= Decreto del Presidente della Repubblica del 16 dicembre 2009 |url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20121113044211/http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 }}</ref> |- || [[Massa Lombarda]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1889 || RDL 17. septembra 1889<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Medicina, Italija|Medicina]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 || DPR 2 luglio 2002<ref>{{cite web | url = http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | title = Il title di location - Cittadini onorari |website= comune.medicina.bo.it |access-date=9 dicembre 2014 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141228121148/http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | url-status = dead }}</ref> |- || [[Meldola]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1862 || RD 7. septembra 1862<ref name=ACSFascCom /><ref>{{GURI|Regio decreto 7 settembre 1862, n. 850|R|1862-10-10|eli/id/1862/10/10/062U0850/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Minerbio]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1997 || DPR 23. oktobra 1997<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mirandola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1596-1597 || Concessione dell'imperatore [[Rodolfo II d'Asburgo]]<ref>{{cite book|curatore= [[Bruno Andreolli]] |curatore2= Vittorio Erlindo |title= 1596-1597: Mirandola piccola capitale |opera= Giornate di studio in occasione del IV Centenario del title di location (Mirandola, 12-13 aprile 1997) |location= Mantova |date= 2001 }}</ref> |- || '''[[Modena]]''' || [[Provincia di Modena|Modena]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":0" /> |- || [[Modigliana]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1940 || DCG 30. maja 1940<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montecchio Emilia]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{citat |url= http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |title= location di Montecchio Emilia |access-date= 26 novembre 2009 |archive-date= 12 febbraio 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150212210924/http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |url-status= dead }}</ref> |- || [[Molinella]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref>{{cite web |url= http://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |title= Decreto del Presidente della Repubblica |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2024-05-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20240507043413/https://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Novellara]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || '''[[Parma]]''' || [[Provincia di Parma|Parma]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":1">Creata "Bonne Ville" (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese nel 1812.</ref> |- || [[Pavullo nel Frignano]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1994 || DPR 7. aprila 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pennabilli]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1572 || concesso da papa Gregorio XIII<ref>{{cite web| url= https://www.halleyweb.com/c099024/zf/index.php/storia-comune |website= Comune di Pennabilli |title= Storia del Comune }}</ref> |- || '''[[Piacenza]]''' || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1938 || DCG 27. septembra 1938<ref name=":1" /><ref>{{cite web |url= http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |title= location di Piacenza |access-date= 7 dicembre 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220154737/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Predappio]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 2006 || DPR 18 luglio 2006 |- || '''[[Ravena]]''' || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||''ab antiquo'' (già capitale dell'[[Impero Romano d'Occidente]]) {{navedi vir}} |- || '''[[Reggio Emilia|Reggio nell'Emilia]]''' || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Riccione]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Rimini]]''' || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1930 || DCG 31. marca 1930<ref>{{cite web |url= http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |title= Gonfalone e Stemma del Comune di Rimini - Regolamento d'uso |access-date= 7 dicembre 2016 |archive-date= 20 dicembre 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20161220084132/http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |url-status= dead }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |title= location di Rimini|access-date=7 dicembre 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220153218/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |url-status=dead }}</ref> |- || [[Riolo Terme]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[Russi, Italija|Russi]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1878 || RDL. junija 1878<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Salsomaggiore Terme]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1929 || RDL 19. julija 1929<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giovanni in Persiceto]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1928 || RDL 23. oktobra 1928 |- || [[San Lazzaro di Savena]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001<ref>[[:File:title di location a San Lazzaro di Savena.JPG]]</ref> |- || [[Santarcangelo di Romagna]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1828 || concesso da papa Leone XII 8 agosto 1828<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/santarcangelo-di-romagna/|title=location di Santarcangelo di Romagna}}</ref> |- || [[Sasso Marconi]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 2. decembra 2003 |- || [[Sassuolo]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1995 || DPR 16. januarja 1995<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2773 |title= Sassuolo, decreto 1995-01-16 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Savignano sul Rubicone]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1971 || DPR 2. marca 1971<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Soliera]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Verucchio]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1518 || Koncesija papeža [[Papež Leon X.|Leona X.]] 21. marca 1518<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/verucchio/|title=location di Verucchio}}</ref> |- || [[Vignola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1993 || DPR 29. julija 1993<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6488|title= Vignola, decreto 1993-07-29 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Zola Predosa]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 ||DPR 2. aprila 2002<ref>{{cite web|url=https://www.comune.zolapredosa.bo.it/vivere-zola-predosa/a-propowebsite-di-zola/presentazione-di-zola-predosa#:~:text=oltre%20850%20dipendenti.-,title%20di%20citt%C3%A0,il%20title%20di%20%E2%80%9CCitt%C3%A0%E2%80%9D.|title=Zola Predosa, concessione di title di location}}</ref> |} === Furlanija - Julijska krajina === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Azzano Decimo]] |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |2009 |Decreto del Presidente della Regione 13 novembre 2009<ref>{{cite web| url= http://bur.regione.fvg.it/arpebur/visionaBUR?bnum=2009/11/25/47 |title= Bollettino Ufficiale della Regione, numero 47, 25 novembre 2009 }}</ref> |- || [[Casarsa della Delizia]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2000 || DPR 25. oktobra 2000<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13918 |title= Casarsa della Delizia, decreto 2000-10-25 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Červinjan]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1999 || DPR 19. julija 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Čedad]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1937 ||DCG 9. septembra 1937<ref name=ACSFascCom /><ref name=citta-ven/> |- || [[Codroipo]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5576 |title= Codroipo, decreto 1992-09-22 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Cordenons]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2004 || DPGR 22. decembra 2004, št. 423 |- || [[Krmin]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1910||<ref name=citta-taa/> Vedi<ref>{{cite web|url= http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=9049 |title= Comune di Cormons }}</ref> |- || [[Humin]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 5. aprila 2004, št. 108 |- || '''[[Gorizia]]''' || [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Gradišče ob Soči]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1936 || DCG 14. julija 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gradež, Gorica|Gradež]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1983 || DPR 16. decembra 1983<ref>{{cite web|title= Grado, decreto 1983-12-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1723 }}</ref> |- || [[Latisana]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 11. maja 2004, št. 39 |- || [[Lignano Sabbiadoro]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2003|| DPGR 18. marca 2003, št. 73 |- || [[Maniago]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 72 |- || [[Tržič, Gorica|Tržič]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1937 || DCG 1. aprila 1937, št. 11022<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?387 |title= Monfalcone, decreto 1937-04-01 DCG, riconoscimento di stemma e title di location }}</ref> |- || [[Palmanova]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1970|| DPR 9. julija 1970<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Porcia]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 71 |- || '''[[Pordenone]]''' || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1401 e 1840 | Koncesija 16. februarja 1401; 7. januarja 1840 (uradno priznanje)<ref name=citta-ven/><ref>{{cite web|url=http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma|title=Vedi website del comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504235931/http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma}}</ref> |- |[[Ronke]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |2022 |Dekret predsednika dežele<ref>{{cite web| url=https://www.friulioggi.it/primo-piano-5-goriziaoggi/ronchi-legionari-citta-riconoscimento-regione-12-marzo-2022/|title=Ronchi dei Legionari diventa location, ottenuto il title dalla Regione}}</ref> |- || [[Sacile]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| ||<ref name=citta-ven/> |- || [[San Daniele del Friuli]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1999|| DPR 9. septembra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Spilimbergo]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1968 || DPR 9. oktobra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Čenta, Videm|Čenta]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2008|| DPGR 6. junija 2008, št. 138 |- || [[Trbiž]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| ||<ref>{{cite book|title=Araldica Civica del Friuli |author=Enrico del Torso |curatore=Giovanni Maria Del Basso |editor=Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone |location= Fagagna |date=1978 |p=327 |quote=Il decreto di riconoscimento del gonfalone, RD 10 dicembre 1942, riporta esplicitamente ‹il drappo caricato dello stemma della location, con l'iscrizione centrata in oro « location di Tarvisio »› }}</ref> |- || [[Tolmeč]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1998 || DPR 3. marca 1998<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tolmezzo.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale di Tolmezzo}}</ref> |- || '''[[Trst]]''' || [[Pokrajina Trst|Trst]]|| ||<ref name=citta-taa/> |- || '''[[Videm, Italija|Videm]]''' || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1815 || Pat. I.R. 24. aprila 1815<ref name="regia-ven">Le 9 location Regie della Venezia, costituite con Patente I.R. nel 1815 nel [[Regno Lombardo-Veneto]], sono Bassano (Bassano del Grappa), Belluno, Padova, Rovigo, Treviso, Udine, Venezia, Vicenza e Verona. Vedi Gaetano Moroni ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri giorni'' Tip. Emiliana, 1846, p. 130 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=f2cAAAAAMAAJ|title=Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri... - Gaetano Moroni - Google Libri}}; Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18-21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}</ref> |} === Lacij === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Acquapendente]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1649 || Priznanje [[Papež Inocenc X.|papeža Inocenca X.]]<ref>{{cite web | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | title= Statuto di Acquapendente | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-02-12 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250212105233/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | url-status= dead }}</ref> |- |[[Albano Laziale]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || DPR 15. novembra 2006<ref>{{cite web| url=https://www.osservatoreitalia.eu/tag/marco-mattei/?print=print-search|title=Albano Laziale, Marco Mattei: intervista a tutto campo}}</ref> |- || [[Alvito, Italija|Alvito]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1739 || Regio Dispaccio dell'imperatore [[Carlo VI d'Asburgo|Carlo VI]] {{navedi vir}} |- || [[Amatrice]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1485 ||<ref>{{cite web| url=http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| title=Zona Amatrice, Accumuli| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140343/http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| url-status=dead}}</ref> |- || [[Anguillara Sabazia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001 |- || [[Antrodoco]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Aprilia, Italija|Aprilia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] ||2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{cite web|url=http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|title=Aprilia è location <!-- |website= Il Pontino.it -->|website=web.archive.org|date=1º febbraio 2014|access-date=2 settembre 2020|archive-date=1 febbraio 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201161528/http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|url-status=dead}}</ref> |- || [[Ardea]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2024 || DPR 22. februarja 2024<ref>{{cite web |url=https://comune.ardea.rm.it/informacomune/il-presidente-della-repubblica-ha-conferito-al-comune-di-ardea-il-title-di-citta/ |title=Il Presidente della Repubblica ha conferito al Comune di Ardea il title di location |website=Comune di Ardea |date=21 marzo 2024 |access-date=13 aprile 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ariccia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2009 ||<ref>{{cite web |url=http://castelli.romatoday.it/ariccia/conferimento-gonfalone-citta-ariccia.html |title=Ariccia diventa location. Conferito dal Prefetto Gabrielli stemma e gonfalone |author=Francesca Ragno |website=romatoday.it |editor=RomaToday |date=27 gennaio 2016 |access-date=27 gennaio 2016}}</ref> |- || [[Arpino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1989 || DPR 13. junija 1989<ref>{{cite web|title= Arpino, decreto 1989-06-13 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5553 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/stemma/?id=4183|website=Araldica Civica|title=location di Arpino|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bolsena]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1828 ||concesso da papa Leone XII<ref>{{cite web | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | title= Inventario dell'Archivio storico del Comune di Bolsena | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140603/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Castelforte]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel Gandolfo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1994 || DPR 19. septembra 1994<ref>{{cite web|title= Castel Gandolfo, decreto 1994-09-19 DPR, concessione di title di location |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14850}}</ref> |- || [[Cave, Italija|Cave]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ceccano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1844 || Breve di [[papa Gregorio XVI]] del 17 maggio 1844<ref>{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceccano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceccano}}</ref> |- || [[Ceprano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1863 || Breve di [[papa Pio IX]] del 4 agosto 1863<ref>{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceprano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceprano}} </ref> |- || [[Cervaro (comune)|Cervaro]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-cervaro| title=Statuto di Cervaro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ciampino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 8. septembra 2004 |- || [[Civitavecchia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Cori]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004 |- || [[Ferentino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || || Citato negli "Statuta Civitatis Ferentini"<ref>{{cite web |url= https://www.comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |title= Comune di Ferentino |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-12-01 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231201154702/https://comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |url-status= dead }}</ref> |- || [[Fondi]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4993 |title= Fondi, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Formia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1866 || RDL 6. januarja 1866<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14230 |title= Formia, decreto 1866-01-06 RD, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Frascati]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1538 || Concessione di [[papa Paolo III]] {{navedi vir}} |- || '''[[Frosinone]]''' || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || ||<ref>Art. 2 dello Statuto comunale.</ref> |- || [[Gaeta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || ab antiquo, DPR 3. oktobra 2024 {{navedi vir}} |- || [[Genzano di Roma]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1828 || ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 23 settembre 1828 {{navedi vir}} |- || [[Grottaferrata]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2019 ||DPR 3. septembra 2019<ref>{{cite web| url=https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| title=CONCESSIONE title DI CITTA’ – APPROVAZIONE NUOVO STEMMA E GONFALONE.| accessdate=2025-07-03| archive-date=2023-06-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20230624074838/https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| url-status=dead}}</ref> |- || [[Guidonia Montecelio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 4. aprila 2011 |- || [[Ladispoli]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 12. aprila 2011 |- || [[Lanuvio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||<ref>{{cite web | url=http://www.comune.lanuvio.rm.it/home/entrare/la-citta/lo-stemma/ | website=Comune di Lanuvio | title=Lo stemma }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Latina]]''' || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1934 || RDL 3. decembra 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Magliano Sabina]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1495 || concesso da papa Alessandro VI<ref>{{cite web | url= https://www.provincia.rieti.it/jsps/292/Menu_Colonna_Sinistra/326/Comuni/505/Magliano_Sabina.jsp | title= Magliano Sabina | url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Marino, Italija|Marino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || Ratifica ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 3 luglio 1835 {{navedi vir}} |- || [[Mentana]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 16. junija 2021 |- || [[Minturno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || Glej fotografijo praporja<ref>[[:Slika:Minturno-Gonfalone.png|Minturno-Gonfalone]]</ref> |- || [[Monte Porzio Catone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001 |- || [[Monterotondo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1845 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. oktobra 1845<ref>Adone Palmieri, ''Topografia statistica dello Stato Pontificio - parte seconda: Comarca di Roma'', Roma, Tipografia Forense, 1857; p. 140.</ref> |- || [[Monte San Giovanni Campano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1842 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. januarja 1842<ref>{{cite web | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | title= Inventario dei fondi dell'Archivio Storico del Comune di Monte San Giovanni Campano | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140352/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Nettuno, Italija|Nettuno]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 24. februarja 2003 {{navedi vir}} |- || [[Piedimonte San Germano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 2008 || DPR 26. junija 2008 |- || [[Poggio Mirteto]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2018 || DPR 28. februarja 2018 (precedente breve di papa Gregorio XVI del 23 maggio 1837)<ref>{{cite web |url=http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |title=Decreto location di Poggio Mirteto |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Rieti |date=29 marzo 2018 |access-date=29 marzo 2018 |archive-date=30 marzo 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180330080150/http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Pomezia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2005 || DPR 31. januarja 2005<ref>{{cite web |url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-rm-pomezia.pdf |title=Statuto location Pomezia - art. 3 |website=Dipartimento per gli affari interni e territoriali - Ministero dell'Interno |access-date=29 gennaio 2023}}</ref> |- || [[Pontecorvo]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1496 || Concesso da papa Alessandro VI<ref>{{citat| url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-fr-pontecorvo.pdf |title= Statuto |author= Comune di Pontecorvo }}</ref> |- || [[Priverno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1952 || (vedi stemma riconosciuto con DPCM 11 novembre 1952)<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Rieti]]''' || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rocca di Papa]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rocca-di-papa/|title=location di Rocca di Papa}}</ref> |- || [[Roccasecca]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1997 || DPR 11. decembra 1997 |- || '''[[Rim]]''' || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||''ab antiquo'' ("Urbe" per antonomasia sin dall'antichità)<ref>{{cite book|author=Marco Tullio Cicerone|title=De Oratore}}</ref> |- || [[Ronciglione]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1728 || Concesso da papa Benedetto XIII<ref>{{cite web| url=https://www.ronciglione.info/index.php/info/la-nostra-mission/84-info/78-la-storia-di-ronciglione|title=La Storia di Ronciglione}}</ref> |- || [[Sabaudia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2020 || |- || [[Santa Marinella]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990, št. 4743<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6429|title=Santa Marinella, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location |website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Sermoneta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2021 || DPR 11. februarja 2021<ref>{{cite web|url=https://latinatu.it/sermoneta-e-citta-mattarella-firma-il-decreto/|website=SERMONETA È location: MATTARELLA FIRMA IL DECRETO}}</ref> |- || [[Sezze]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1937 || DCG 2. februarja 1937<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Subiaco]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 27 luglio 2021<ref>{{cite web| url=http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| title=Subiaco elevata a rango di location dal Presidente della Repubblica. Il Sindaco Pelliccia “È il coronamento di un ritrovato orgoglio identitario”| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20250124101803/http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| url-status=dead}}</ref> |- || [[Tarkvinija]]|| [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1995 || DPR 29. julija 1995 |- || [[Terracina]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || {{navedi vir}} |- || [[Tuscania]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1929 || DPCM 25. maja 1929 |- || [[Valmontone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1843 || title concesso da Papa Gregorio XVI il 26 settembre 1843 |- || [[Velletri]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1968 || DPR 31. oktobra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Veroli]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 743 || Priznanje [[Papež Zaharija|papeža Zaharija]]<ref>{{cite web| url= https://www.treccani.it/enciclopedia/veroli/ |title= Veroli in Enciclopedia Treccani}}</ref> |- || [[Vetralla]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1941 || DCG 28. novembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Viterbo]]''' || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1160||Concessione dell'imperatore [[Federico Barbarossa]]<ref>{{cite web|url=http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=11617|title=SIUSA - Comune di Viterbo|website=siusa.archivi.beniculturali.it|access-date=17 agosto 2016}}</ref> |- || [[Zagarolo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1859 || Concesso da papa Pio X<ref>{{cite web| url= https://www.cittadelvino.it/scheda_website.php?comune-di-zagarolo&id=644 |title= Comune di Zagarolo }}</ref> |} === Ligurija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Alassio]] |[[Provincia di Savona|Savona]] |1540 |<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/alassio/ |title= location di Alassio }}</ref> |- || [[Albenga]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1958 || DPCM 22. decembra 1958<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Albisola Superiore]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1989 || DPR 23. junija 1989<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Bordighera]] |[[Provincia di Imperia|Imperia]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bordighera/ |title= location di Bordighera }}</ref> |- || [[Cairo Montenotte]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1956 || DPR 7. januarja 1956<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1165 |title= Cairo Montenotte, decreto 1956-01-07 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Camogli]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1877 || RDL 3. maja 1877<ref name=ACSFascCom /><ref>{{cite web|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Camogli/ |title= location di Camogli }}</ref> |- || [[Camporosso]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || 2006 || DPR 4. maja 2006<ref>{{cite web|url= https://www.riviera24.it/2006/05/a-camporosso-il-title-onorifico-di-citta-12140/|title= A Camporosso il title onorifico di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Chiavari]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] ||1648 | Priznanje [[Republika Genova|Republike Genova]]<ref>{{citat|url=http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30|title=Statuto del Comune di Chiavari (consultato il 06-12-2012)|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207185525/http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30 }}</ref><ref name=":2">Creata "location di seconda classe" (rango di conte) durante il primo Impero francese.</ref> |- |[[Diano Marina]] |[[Provincia di Imperia|Imperia]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/diano-marina/ |title= location di Diano Marina}}</ref> |- || [[Finale Ligure]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2006 || DPR 6. novembra 2006 |- || '''[[Genova]]''' || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}<ref name=":3">Creata "Bonne Ville" (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese a seguito del decreto 22 giugno 1804 Cfr. [https://www.heraldica.org/topics/france/napolher.htm Napoleonic Heraldry]</ref> |- || '''[[Imperia]]''' || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Lavagna, Italija|Lavagna]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1889 || RDL 12. maja 1889<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1792 |title= Lavagna, decreto 1889-05-12 RD, concessione di title di location }}</ref><ref>Fonte dallo {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lavagna.pdf|title=Statuto Comunale di Lavagna}}</ref> |- || '''[[La Spezia]]''' || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Lerici]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5586 |title= Lerici, decreto 1986-01-23 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{cite web|url= https://www.araldicacivica.it/comune/lerici/ |website= Araldica Civica |title= location di Lerici }}</ref> |- |[[Luni]] |[[Provincia della Spezia|La Spezia]] |2021 |<ref>{{cite web| url=https://www.comune.luni.sp.it/it-it/avvisi/2021/comunicati-del-sindaco/luni-e-citta-siamo-citta-192873-1-989496649e29eec89f397fb704aa0f05|title= Luni è location! Siamo location!}}</ref> |- || [[Quiliano]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2021 || DPR. marca 2021 |- || [[Rapallo]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1956 || DPR 14. junija 1956<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Recco]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 2000 || DPR 8. septembra 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sanremo]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Sarzana]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1465 || Concessione di [[papa Paolo II]]<ref>{{citat|URL= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/sarzana.pdf |title= Statuto Comunale di Sarzana}}</ref> |- || '''[[Savona]]''' || [[Provincia di Savona|Savona]] || ||{{navedi vir|}}<ref name=":2" /> |- |[[Sestri Levante]] |[[location metropolitana di Genova|Genova]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sestri-levante/|title= Sestri Levante}}</ref> |- || [[Varazze]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1864 || RDL 22. maja 1864<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ventimiglia]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}} |} === Lombardija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Abbiategrasso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RD 31. marca 1932<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5534 |title= Abbiategrasso, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location }}</ref><ref>{{cite web|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Abbiategrasso/ |title= location di Abbiategrasso}}</ref> |- || [[Albino, Italija|Albino]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref>{{cite web|title= Albino, decreto 1991-12-27 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5823 }}</ref> |- || [[Almenno San Salvatore]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2023 || DPR 17. marca 2023<ref>{{cite web| url= https://www.lavocedellevalli.it/almenno-san-salvatore-diventa-una-citta-il-sindaco-rende-onore-al-nostro-patrimonio-culturale/}}</ref> |- || [[Alzano Lombardo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 11. marca 1991<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6456 |title= Alzano Lombardo, decreto 1991-03-11 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Angera]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1497;1954|| Concessione del 7 ottobre 1497 di [[Ludovico il Moro|Ludovico Maria Sforza]], duca di Milano; DPR 20. aprila 1954<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Appiano Gentile]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009 |- || [[Arese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. oktobra 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asola, Italija|Asola]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1951 || DPR 31. avgusta 1951<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Belgioioso]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2010 || DPR 30. marca 2010<ref>"Carletto Genovese, La Provincia di Pavia. Gli stemmi del Pavese, della Lomellina e dell’Oltrepò, pag. 67"</ref> |- || '''[[Bergamo]]''' || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom">Le 10 location Regie della Lombardia nel [[Regno Lombardo-Veneto]] erano originariamente Bergamo, Brescia, Como, Cremona, Lodi, Mantova, Milano, Pavia, Crema e Casalmaggiore. Nel 1839 si aggiunse Sondrio e nel 1857 Monza. Vedi Marco Meriggi, ''Il Regno Lombardo-Veneto'', in ''Storia d'Italia'', vol. 18, tomo II, UTET, 1987, ISBN 88-02-04043-5.</ref><ref name=":8">{{cite book|title=Atti del Governo, parte prima dal 1° gennajo al 30 settembre 1815, n.º 1 al n.º 7|date=1815|editor=dalla I. R. Stamperia di Governo|location=Milano}}</ref> |- || [[Besana in Brianza]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1971 || DPR 11. februarja 1971<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5736 |title= Besana in Brianza, decreto 1971-02-11 DPR, concessione di title di location}}</ref><ref>{{citat|url= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/besana_in_brianza.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale |postscript= nessuno}} e {{citat|url=http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19|title=altra fonte|archive-url=https://web.archive.org/web/20090302085008/http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19 }}</ref> |- || [[Bollate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5784 |title= Bollate, decreto 1984-10-11 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Bozzolo, Italija|Bozzolo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||1594|| Diploma imperiale di [[Rodolfo II d'Asburgo|Rodolfo II]], 10. februarja 1594<ref>{{DBI|first=Giulio Cesare Gonzaga |firsturl=giulio-cesare-gonzaga |author=Raffaele Tamalio |date=2001 ||volume= 57 |access-date=28 luglio 2014}}</ref> |- || '''[[Brescia]]''' || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /><ref name=":4">Creata "Buona location" durante il Regno d'Italia napoleonico.</ref> |- || [[Bresso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2022 || DPR 25 luglio 2022<ref>{{cite web|url=https://www.ilgiorno.it/milano/cronaca/non-chiamatelo-comune-bresso-e-citta-1.7967264|title="Non chiamatelo Comune: Bresso è location"}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|title=Bresso è location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621092455/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|title=Annullo filatelico|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230127215523/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|url-status=dead}}</ref> |- || [[Broni]] ||[[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1992 || DPR 8. junija 1992<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/broni/}}</ref> |- || [[Brugherio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1967 || DPR 27. januarja 1967<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Busto Arsizio]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1864 || RDL 30. oktobra 1864<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?15180 |title= Busto Arsizio }}</ref> |- || [[Calolziocorte]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2002 || DPR 10. decembra 2002<ref>{{cite web|url=http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|title=Tavola cronologica degli eventi|access-date=19 novembre 2019|archive-date=30 luglio 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180730170843/http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|url-status=dead}}</ref> |- || [[Canneto sull'Oglio]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2009 || DPR 28. maja 2009<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/canneto-sulloglio/ |title= Canneto sull'Oglio }}</ref> |- || [[Cantù]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1972 || DPR 24. januarja 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Capriate San Gervasio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Caravaggio, Italija|Caravaggio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1954 || DPR 22. decembra 1954<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cardano al Campo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2012 || DPR 18 luglio 2012<ref>{{citat|title=location di Cardano al Campo|url=http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf|url-status=dead|access-date=14 dicembre 2015|archive-date=22 dicembre 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222120020/http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf}}</ref> |- || [[Carugate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || || <ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carugate/ |title= Carugate }}</ref> |- || [[Casalmaggiore]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1754|1816 || Kraljevo mesto, cesarski patent 8. marca 1816, št. 32, [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]], avstrijskega cesarja;<ref>{{cite book|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30 giugno 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=216}}</ref> priznanje DCPM 6. oktobra 1959; riconoscimento DCPM 6 ottobre 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casalpusterlengo]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1975 || DPR 30. oktobra 1975<ref>{{citat|url=https://www.comuniecitta.it/risorse/statuti/casalpusterlengo.pdf|title= Comune di Casalpusterlengo - Statuto}}</ref> |- || [[Casorate Primo]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008<ref>{{cite web |url=http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |title=Casorate Primo location |access-date=17 maggio 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150418061751/http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |url-status=dead }}</ref> |- |[[Cassano d'Adda]] |[[location metropolitana di Milano|Milano]] |2009 |DPR 8. aprila 2009<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/cassano-dadda/ |title= Cassano d’Adda }}</ref> |- || [[Cassano Magnago]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1997 || DPR 10. novembra 1997<ref>{{cite web|title= Cassano Magnago, decreto 1997-11-10 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6060 |website= Archivo Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Castano Primo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casteggio]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2002 || DPR 22. maja 2002<ref>{{cite book|title=La Provincia di Pavia |author= Carletto Genovese |p= 336}}</ref> |- || [[Castel Goffredo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 27. septembra 2002<ref>{{cite web|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|title= location di Castel Goffredo|access-date=19 settembre 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20150610001104/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|url-status=dead}}</ref> |- || [[Castellanza]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1974 || DPR 4. januarja 1974<ref>{{cite web|title=Castellanza, decreto 1974-01-04 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6071 }}</ref> |- || [[Castelleone]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011 |- || [[Castiglione delle Stiviere]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2001 || DPR 18. oktobra 2001 |- |[[Castiglione Olona]] |[[Provincia di Varese|Varese]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castiglione-olona/ |title= Castiglione Olona }}</ref> |- || [[Cernobbio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2005 || DPR 24. maja 2005 |- || [[Cernusco sul Naviglio]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 18. marca 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cesano Maderno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 11. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Chiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1862 || RD 5. oktobra 1862<ref name=ACSFascCom /><ref>{{GURI|Regio decreto 5 ottobre 1862, n. 882|R|1862-10-28|eli/id/1862/10/28/062U0882/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Chiavenna]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1941 || RD 20. novembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cinisello Balsamo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1972 || DPR 17. oktobra 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Clusone]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1957 || DPCM 15. marca 1957<ref>{{citat|url=http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/|title=Comune di Clusone - Storia|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223022441/http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/ }}</ref><ref>{{citat|title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri del 15. marca 1957|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/bg/clusone.pdf}}</ref> |- || [[Codogno]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1955 || DPR 26. junija 1955<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cologno Monzese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1996 || DPR 19. septembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Como]]''' || [[Provincia di Como|Como]] || 1816|| location Regia, Patente imperiale 15 aprile 1816, n. 46, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{cite book|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30 giugno 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=304}}</ref><ref name=":0" /> |- || [[Concorezzo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1989 || DPR 25. septembra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Corbetta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 5. februarja 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cornate d'Adda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 21. maja 2018 |- || [[Corsico]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1987 || DPR 22. julija 1987<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Crema, Italija|Crema]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1816 || location Regia, Patente imperiale 23. januarja 1816, št. 87, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{cite book|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30 giugno 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|pp=31-32}}</ref> |- || '''[[Cremona]]''' || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Curtatone]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 2. julija 2002 |- || [[Dalmine]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1994 || DPR 24. marca 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Darfo Boario Terme]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1968 || DPR 28. novembra 1968<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Desenzano del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1959 || DPR 19. marca 1959<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?432|title=Desenzano del Garda|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Desio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1924 || RD 24. februarja 1924<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1554|title=Desio|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Erba, Italija|Erba]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1970 || DPR 12. maja 1970<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1576|title=Erba|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- |[[Erbusco]] |[[Provincia di Brescia|Brescia]] |2022 |[https://www.facebook.com/photo.php?fbid=461885556131376&set=p.461885556131376&type=3 DPR 25 novembre 2022] |- || [[Gallarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1860 || D. Luogotenenziale 19 dicembre 1860<ref>{{cite web |url=http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf |title=Copia archiviata |access-date=14 dicembre 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131102020139/http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf }}</ref>; riconoscimento DPCM 30 agosto 1952<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Gambolò]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2004 |DPR 23. aprila 2004<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gambolo/ |title= location di Gambolò }}</ref> |- || [[Garbagnate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. februarja 1985<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gardone Riviera]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2016 || DPR 23. novembra 2016<ref>{{cite web |url=http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |title=Decreto di concessione title di location di Gardone Riviera |access-date=27 dicembre 2021 |archive-date=27 dicembre 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227100510/http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Gardone Val Trompia]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Gavardo]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2024 || DPR 27. junija 2024<ref>{{cite web |url=https://www.facebook.com/davidecomagliosindacogavardo/videos/citt%C3%A0-di-gavardo-%EF%B8%8Fil-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-ha-firmato-il/461855073365197/ |title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha firmato il 27 giugno 2024 il decreto che riconosce la storia millenaria e… |access-date= 21 dicembre 2024 }}</ref> |- || [[Gavirate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2024 || DPR 15. marca 2024 |- || [[Gazoldo degli Ippoliti]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || ||<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gazoldo-degli-ippoliti/ |title= location di Gazoldo degli Ippoliti }}</ref> |- || [[Ghedi]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[Giussano]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1987 || DPR 22. oktobra 1987<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5583|title=Giussano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Goito]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Gonzaga, Italija|Gonzaga]] |[[Provincia di Mantova|Mantova]] |2016 |DPR 6. oktobra 2016<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{cite web|url= http://www.comune.gonzaga.mn.it/servizi/notizie/notizie_fase02.aspx?ID=61634 |title= Gonzaga diventa location }}</ref> |- || [[Gorgonzola, Italija|Gorgonzola]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 24. junija 2003 |- |[[Gropello Cairoli]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2011 |DPR 3. maja 2011 |- |- || [[Lainate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 13 luglio 2004 |- || '''[[Lecco]]''' || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1848 || Decreto del Governo Provvisorio della Lombardia, 22 giugno 1848<ref>{{cite web |url= http://www.comune.lecco.it/index.php/area-documentale/atti-amministrativi/statuto-1/11220-statuto-del-comune-di-lecco-modif-30-ottobre-2017/file |title= Statuto del Comune di Lecco }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> riconfermato nel 1859<ref>{{cite book|capitolo=Decreto 9 luglio 1859|title=Fasti legislativi e parlamentari delle rivoluzioni italiane nel XIX secolo|volume=2|location=Milano|date=1865|p=69|url=https://books.google.it/books?id=Ud9fPNHUdLAC&pg=PA69}}</ref> |- || [[Legnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1924 || RDL 15. avgusta 1924<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Limbiate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 26. marca 2018<ref>{{cite web|url=https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|title=Limbiate è location|website=comune.limbiate.mb.it|date=26 aprile 2018|access-date=2 ottobre 2020|archive-date=2024-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20240223001113/https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Lissone]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1982 || DPR 27. novembra 1982<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Lodi]]''' || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Lodi Vecchio]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2006 || DPR 22. januarja 2006 |- || [[Lomazzo]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2006 || DPR 11. julija 2006 |- || [[Lonato del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Luino]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1969 || DPR 10. marca 1969<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Lumezzane]] |[[Provincia di Brescia|Brescia]] |2012 |DPR 3. oktobra 2012<ref>{{cite web| url= http://www.valtrompianews.it/notizie-it/Da-domani-chiamatela-%C2%ABCitt%C3%A0-di-Lumezzane%C2%BB-19345.html |title= Da domani chiamatela «location di Lumezzane» }}</ref> |- || [[Lurate Caccivio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010 |- || [[Magenta, Italija|Magenta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1947 || DPR 25. maja 1947<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5548|title=Magenta|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Malnate]] || |[[Provincia di Varese|Varese]]|| 2016 ||DPR 22. januarja 2016<ref>{{cite web|url= http://www.comune.malnate.va.it/cache/3/13483b9b8e2e1eeaac64c991e6342855.jpg |title= Comune di Malnate }}</ref> |- || '''[[Mantova]]''' || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Manerbio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1997 || DPR 1. junija 1998<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6960|title=Manerbio|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Mariano Comense]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1996 || DPR 29. februarja 1996<ref>{{cite web|url= https://mariano-comense-api.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/8/3/4/3/8/Cronistoria_di_Mariano_dal_1976_al_2000.pdf |title= Cronistoria di Mariano dal 1976 al 2000 }}</ref> |- || [[Martinengo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011 |- || [[Meda, Italija|Meda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1998 || DPR 4. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Mede]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |1985 |DPR 6. avgusta 1985<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/mede/ |title= location di Mede }}</ref> |- || [[Melegnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5545|title=Melegnano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Melzo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1952 || DPR 14. marca 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Merate]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mesero]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]]|| 2016 || DPR 10. marca 2016<ref>{{cite web|url= http://www.comune.mesero.mi.it/ComAvvisiDettaglio.asp?Id=55637&A=2016&Cat=|title= Mesero diventa location|access-date= 12 maggio 2016}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Milano]]''' || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Montichiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Monza]]''' || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1816 || Sovrana risoluzione 2 aprile 1816, Notificazione dell'I. R. Governo di Milano del 11 aprile 1816<ref>{{cite book|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30 giugno 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=234}}</ref>; location Regia dal 1857<ref name=regia-lom/> |- || [[Morbegno]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1966 || DPR 21. novembra 1966<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Mortara]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1707 ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Mozzate]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 ||DPR 17. januarja 2000<ref>{{cite web|url= https://www.araldicacivica.it/comune/mozzate/ |title= Aralocation di Mozzate}}</ref> |- || [[Muggiò]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992<ref name=ACSFascCom /><ref>Fonte dal website {{cite web|url= https://www.araldicacivica.it/comune/muggio/ |title= location di Muggiò }}</ref> |- |[[Nova Milanese]] |[[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]] |2008 |DPR 9. januarja 2008<ref>{{cite web | url= https://www.comune.novamilanese.mb.it/po/search.php?q=gonfalone | title= location di Nova Milanese }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Novate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- || [[Oggiono]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2017 || DPR 12. oktobra 2017<ref>{{cite web |url=https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/oggiono-%C3%A8-diventata-citt%C3%A0-c-%C3%A8-la-firma-di-mattarella-1.3570338 |title=Oggiono è diventata location, c'è la firma di Mattarella |website=Il Giorno |date=30 novembre 2017 |access-date=31 marzo 2018 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, |- || [[Olgiate Comasco]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 || DPR 17. januarja 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orio al Serio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2013 || DPR 7. marca 2013<ref>{{cite web|url=http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf|title= L'Italia è unita da 150 anni, ma i comuni esistono da mille. Orio, che oggi ha assunto il title di location, è fra questi fin dall'829! |archive-url= https://web.archive.org/web/20131014172942/http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf |website=L'Orizzonte |date= giugno 2013 |pp= 15-16 }}</ref> |- || [[Paderno Dugnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Palazzolo sull'Oglio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1954 || DPR 24. avgusta 1954<ref>{{cite web|title= Palazzolo sull'Oglio, decreto 1954-08-24 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5643 }}</ref> |- |[[Palestro]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2006 |DPR 25 luglio 2006<ref>{{cite web | url= http://palestro150.retor.it/citta.html | title= 150º anniversario battaglia di Palestro | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-08-09 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250809121412/http://palestro150.retor.it/citta.html | url-status= dead }}</ref> |- || [[Parabiago]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 27. novembra 1985<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2392 |title= Parabiago, decreto 1985-11-27 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Paullo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009 |- || '''[[Pavia]]''' || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name="regia-lom" /><ref name=":8" /> |- || [[Peschiera Borromeo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 6. avgusta 1988<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pioltello]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1999 || DPR 19. novembra 1999<ref>{{cite web|url=http://www.comune.pioltello.mi.it/PortaleNet/portale/streaming/statuto_comune_pioltello.pdf?nonce=4DXFSHE9EBTQJKXZ|title=Vedere l'art. 1, comma 6 dello Statuto Comunale|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Ponte San Pietro]] |[[Provincia di Bergamo|Bergamo]] |2021 |DPR 8. aprila 2021<ref>{{cite web| url=https://www.comune.pontesanpietro.bg.it/news-e-iniziative/dettaglio/CITTA-DI-PONTE-SAN-PIETRO/| title=location DI PONTE SAN PIETRO}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Pontida]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11 luglio 2006 |- || [[Rezzato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2022 || DPR 3. avgusta 2022<ref>{{cite news|url=https://www.giornaledibrescia.it/brescia-e-hinterland/rezzato-diventa-citt%C3%A0-nel-bresciano-sono-15-i-comuni-insigniti-del-title-1.3760358|title=Rezzato diventa «location»: nel Bresciano sono 15 i Comuni insigniti del title|work=[[Giornale di Brescia]]|date=16 agosto 2022|access-date=17 agosto 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|title=Rezzato è diventata una location|work=[[Bresciaoggi]]|date=14 agosto 2022|access-date=17 agosto 2022|archive-date=2022-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221001181501/https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|url-status=dead}}</ref> |- || [[Rho]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RDL 31. marca 1932<ref>{{cite web|title= Rho, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2084 }}</ref> |- |[[Robbio]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |1998 |DPR 22. aprila 1998<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/robbio/ |title= location di Robbio}}</ref> |- || [[Rozzano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 21. julija 2003 |- || [[Romano di Lombardia]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1962 || DPR 17. septembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Rovato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2014 || DPR 11. aprila 2014 |- || [[Sabbioneta]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2019 || DPR 28. januarja 2019 |- || [[Salò]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1860 || RDL 15. decembra 1860 |- || [[Samarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009 |- || [[San Benedetto Po]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2021 || DPR 3. marca 2021 |- || [[San Donato Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1976 || DPR 30. decembra 1976<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giuliano Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Martino Siccomario]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012<ref>{{cite web|url= http://213.203.143.153/c018137/de/at_p_delib_dettag.php?x=a653326c34ad170d19a004d865ff800a&ATPRSER=10112&pag=&ATPRTIP=&ATPRNUD=&date_delibere=&delibera_dal=&delibera_al=&ATPRGDE=&ATPRCAS=&ATPRCUF= |title= Delibera di giunta per nuova toponomastica stradale |url-status= dead |website= Comune di San Martino Siccomario }}</ref> |- || [[Sannazzaro de' Burgondi]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2011 || DPR 18. decembra 2011<ref>{{cite web|url= http://www.comune.sannazzarodeburgondi.pv.it/territorio/cenni-storici |title= Cenni storici |author= Comune di Sannazzaro de' Burgondi |website= comune.sannazzarodeburgondi.pv.it|access-date= 31 gennaio 2014}}</ref> |- || [[Sant'Angelo Lodigiano]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- || [[Saronno]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1960 || DPR 15. oktobra 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Segrate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 23. junija 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seregno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1979 || DPR 26. januarja 1979<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seriate]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sesto Calende]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011<ref>{{cite web |url= http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |title= Sesto Calende Informazioni |access-date= 19 novembre 2019 |archive-date= 20 settembre 2020 |archive-url= https://web.archive.org/web/20200920095500/http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Sesto San Giovanni]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1954 || DPR 10. aprila 1954<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Seveso]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2003 || DPR 18. junija 2003 |- || [[Solferino]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||2007 |DPR 2007<ref>{{cite web |url= http://www.comune.solferino.mn.it/attachments/article/305/Studio_fusione_Ca_So_V_1_2.pdf |title= Studio per la fusione dei Comuni di Castiglione delle Stiviere - Solferino |url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Somma Lombardo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1959 || DPR 16. junija 1959<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Soncino]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{cite web |url= http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=61 |title= Soncino Turismo |access-date= 11 marzo 2010 |archive-date= 2021-10-31 |archive-url= https://web.archive.org/web/20211031024034/http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&task=view&id=84&Itemid=61 |url-status= dead }}</ref> |- || '''[[Sondrio]]''' || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1839 || location Regia, Patente imperiale 31 ottobre 1839<ref name=regia-lom/> |- || [[Soresina]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sotto il Monte Giovanni XXIII]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010 |- || [[Stradella]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1865 || RD 25. maja 1865<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Suzzara]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1923 || RD 9. novembra 1923<ref>{{cite web|title= Suzzara, decreto 1923-11-09 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1923}}</ref> |- || [[Tirano]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1998 || DPR 3. februarja 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Tradate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1958 || DPR 28. januarja 1958<ref>{{cite web|title= Tradate, decreto 1958-01-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2948 }}</ref> |- || [[Travagliato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Treviglio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] ||1860|| RD 8. januarja 1860<ref>{{cite web |url= http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |title= Manuale dell'immagine coordinata |website= treviglio.bg.it |access-date= 19 settembre 2013 |archive-date= 15 aprile 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150415013255/http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |url-status= dead }}</ref> |- || [[Trezzo sull'Adda]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2008 || DPR 8 luglio 2008 |- || [[Valmadrera]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1999 || DPR 31. maja 1999<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Varedo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?7017 |title= Varedo, decreto 1999-10-25 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Varese]]''' || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1816 || Sklep I.R. 14. junija 1816<ref name=":0" /> |- |[[Varzi]] |[[Provincia di Pavia|Pavia]] |2021 |DPR 13. septembra 2021 |- || [[Viadana]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1995||DPR 16. januarja 1995<ref>{{cite web|url=https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|title=website istituzionale del comune di Viadana|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140446/https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|url-status=dead}}</ref> |- || [[Vigevano]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1532 ||Naslov, ki ga je 2. februarja 1532 podelil vojvoda [[Frančišek II. Sforza]]<ref>title concesso dal duca Francesco II Sforza il 2 febbraio 1532 {{cite web|url= http://vigevano150esimo.blogspot.com/2018/08/19800316-vigevano-diocesi-celebra-i.html}}</ref><ref name=citta-pie/><ref>Il title di "location" viene anche riconosciuto nel {{cite web |url= https://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |title= Decreto del Presidente della Repubblica - concessione di stemma e gonfalone |website= Comune di Vigevano |access-date= 30 marzo 2019 |archive-date= 11 settembre 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170911092851/http://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |url-status= dead }}</ref> |- || [[Vimercate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1950 || DPR 28. junija 1950<ref>{{cite web|title= Vimercate, decreto 1950-06-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5621 }}</ref> |- || [[Voghera]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1770 || Patente Reale 112, reg. 43, dell'8 giugno 1770 del re di Sardegna {{navedi vir}} |} === Marke === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Amandola]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]]|| 2017 || DPR 3. julija 2017<ref>{{cite web|url=http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|title=Amandola ottiene il title onorifico di location dal Presidente della Repubblica|3=24-07-2017|archive-date=11 aprile 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411170524/http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|url-status=dead}}</ref> |- || '''[[Ancona]]''' || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name="descriptio">Elencata tra le "location maggiori". Si veda: Francesco Pirani, ''Medievalismi nelle Marche'', {{citat|title=pag. 40|url=https://u-pad.unimc.it/retrieve/handle/11393/195044/2924/Pirani%20medievalismi.pdf}}, Andrea Livi editor, 2014, ISBN 978-88-7969-327-1.</ref> |- |[[Arcevia]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |1817 |concesso da papa Pio VII 16 settembre 1817<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/arcevia/ |title= location di Arcevia }}</ref> |- || '''[[Ascoli Piceno]]''' || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- |[[Bolognola]] |[[Provincia di Macerata|Macerata]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bolognola/ |title= location di Bolognola }}</ref> |- ||[[Cagli]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || [[Camerino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357, 2005 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/>; DPR 28 luglio 2005<ref>{{cite web|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/citta/Camerino.html|title=Concessione stemma e gonfalone con ornamenti da location|13-06-2013}}</ref> |- || [[Castelfidardo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1987 || DPR 22. julija 1987<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printdetail.html?1333|title=Castelfidardo, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location|url-status=dead}}</ref> |- || [[Castelplanio]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 2007 || DPR 30. marca 2007 |- || [[Civitanova Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2020 || DPR. marca 2020 |- || [[Corinaldo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1517 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]], potrjena s kratkim pismom [[Papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] z dne 20. junija 1786. {{navedi vir}} |- || [[Corridonia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1973 || DPR 18. oktobra 1973<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?692|title=Corridonia già Pausula, decreto 1973-10-18 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Fabriano]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357, 1728 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/>; concessione di [[papa Benedetto XIII]] {{navedi vir}}; DCG 17. decembra 1936<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1582|title=Fabriano}}</ref> |- || [[Fano]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || '''[[Fermo, Italija|Fermo]]''' || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1357 ||Art. 7, comma 4 dello Statuto comunale; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- |[[Filottrano]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2002 |DPR 27. februarja 2002<ref>{{cite web| url=https://www.comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-04-18| archive-url=https://web.archive.org/web/20240418200303/https://comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| url-status=dead}}</ref> |- || [[Fossombrone]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/> |- || [[Grottammare]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2011 ||DPR<ref>{{cite web|url=https://www.rivieraoggi.it/2011/10/10/129362/grottammare-ottiene-il-title-onorifico-di-citta/|title=Grottammare ottiene il title onorifico di “location”|access-date=17 agosto 2016}}</ref> |- || [[Jesi]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 12. stoletje ||Elaborazione degli Statuti, confermati col title di "location Regia" dall'imperatore [[Federico II di Svevia]]<ref>{{cite web|url=http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|title=Cenni storici sul website ufficiale del Comune di Jesi|access-date=23 gennaio 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310070514/http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|url-status=dead}}</ref>; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- || '''[[Macerata]]''' || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1320; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Giovanni XXII]] {{navedi vir|}} |- |[[Maiolati Spontini]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2022 |DPR 20. oktobra 2022<ref>{{cite web| url=https://www.cronacheancona.it/2022/10/20/maiolati-spontini-diventa-citta-il-title-concesso-da-mattarella/397184/|title=Maiolati Spontini diventa location}}</ref> |- || [[Matelica]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1761 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]]<ref>{{cite web|url=http://www.cadnet.marche.it/matelica/storia.html|title= Matelica, cenni storici |archive-url=https://web.archive.org/web/20090219213842/http://cadnet.marche.it/matelica/storia.html |url-status= dead}}</ref>; DCG 10. novembra 1932 (concessione stemma con corona da location)<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montalto delle Marche]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2001 || DPR 12. septembra 2001 |- || [[Montecassiano]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || || {{navedi vir}} |- |[[Offida]] |[[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] |1831 |Breve Pontificio di [[Papa Gregorio XVI]] del 20. decembra 1831 |- || [[Osimo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}} |- || [[Ostra, Italija|Ostra]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1790 || Concessione di papa [[Papa Pio VI|Pio VI]] del 30 luglio 1790 {{navedi vir}} |- || [[Pergola, Italija|Pergola]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1752 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]] {{navedi vir|}} |- || '''[[Pesaro]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name="descriptio2">Elencata tra le "location grandi". Si veda: E. Saracco Previdi, ''Descriptio Marchiae Anconitanae'', Deputazione di Storia Patria per le Marche, Ancona 2000, pp. 26-48</ref> |- || [[Porto Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2013 || DPR 24. aprila 2013<ref>{{cite web|url=http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|title=Da "borgo marinaro" cresciuto, senza perderne le radici, Porto Recanati diventa location, Napolitano ha firmato il decreto, la soddisfazione del sindaco|3=26-05-2013|accessdate=2025-07-03|archive-date=2016-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160401120103/http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|url-status=dead}}</ref> |- |[[Porto San Giorgio]] |[[Provincia di Fermo|Fermo]] |2011 |DPR 31. maja 2011<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/porto-san-giorgio/|title=location di Porto San Giorgio}}</ref> |- || [[Porto Sant'Elpidio]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || || {{navedi vir}} |- |[[Potenza Picena]] |[[Provincia di Macerata|Macerata]] |2015 |DPR 29. oktobra 2015<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/potenza-picena/}}</ref> |- || [[Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1240; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Gregorio IX]] {{navedi vir|}} |- || [[Ripatransone]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1571 || Papeška bula [[Papež Pij V.|Pija V.]] <ref>''Illius fulciti presidio'' del 30 luglio 1571, v. {{citat|url=http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf|title=Archiva Ecclesiae|archive-url= https://web.archive.org/web/20120324105152/http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf}}</ref> |- || [[San Benedetto del Tronto]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000<ref name=ACSFascCom /><ref>{{cite web|url=http://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|title=Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20241216183649/https://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Severino Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357; 1586 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio2/>; Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DPCM 9. avgusta 1961<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Sant'Angelo in Vado]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla "''Pro excellenti praeminentia''"<ref name="it.cathopedia.org">{{cite web|url=https://it.cathopedia.org/wiki/Arcidiocesi_di_Urbino-Urbania-Sant%27Angelo_in_Vado}}</ref><ref name="siusa-archivi.cultura.gov.it">{{cite web|url=https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?TipoPag=prodente&Chiave=14076|title=arhivska kopija|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20250530104615/https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?Chiave=14076&TipoPag=prodente|url-status=dead}}</ref> |- || [[Sant'Elpidio a Mare]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1828 || Papeška bula [[Papež Leon XII.|Leona XII.]] <ref>{{Enciclopedia italiana|first=SANTELPIDIO a Mare |firsturl=santelpidio-a-mare_(Enciclopedia-Italiana)/ |author=Ettore Ricci |date=1936 |access-date=21 gennaio 2015}}</ref> |- || [[Senigallia]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}} |- || [[Tolentino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1585 || Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DCG 23. aprila 1942<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Trecastelli]] |[[Provincia di Ancona|Ancona]] |2018 |DPR 27. aprila 2018<ref>{{cite web |url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/comune-trecastelli-ancona-title-citta |title= Al comune di Trecastelli (Ancona) il title di "location" }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Treia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1790 || Concessione di [[papa Pio VI]] con la bolla "''Emixum animi nostri stadium''" del 2 luglio 1790 ''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Urbania]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla "''Pro excellenti praeminentia''"<ref name="it.cathopedia.org"/><ref name="siusa-archivi.cultura.gov.it"/> |- || '''[[Urbino]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''<ref name=descriptio/> |- || [[Vallefoglia]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 2015 ||DPR 1. aprila 2015<ref>{{cite web|url=http://www.comune.vallefoglia.pu.it/fileadmin/grpmnt/5662/titleCitta.pdf|title=Conferimento title di location al comune di Vallefoglia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Visso]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1828 ||Concessione di [[papa Leone XII]]<ref>{{cite web|url=https://www.araldicacivica.it/comune/visso/}}</ref> |} === Molize === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Agnone]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1395 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}. Ufficialmente concesso il 23 dicembre 1395 da [[Ladislao I di Napoli|Re Ladislao d'Angiò]]<ref>{{citat|url=https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621120013/https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|url-status=dead}}.</ref> |- || [[Bojano]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] ||1982|| DPR 30. aprila 1982<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1100|title=Boiano|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> (come "Boiano") |- || '''[[Campobasso]]''' || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || || {{navedi vir}} |- || '''[[Isernia]]''' || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Larino]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 2000 || DPR 1. januarja 2000 |- || [[Riccia]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 1986 || DPR 17. maja 1986<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Roccamandolfi]] |[[Provincia di Isernia|Isernia]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/roccamandolfi/|title=Roccamandolfi}}</ref> |- || [[Venafro]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1914 || RDL 13. avgusta 1914<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=8 marzo 2009|archive-date=20 ottobre 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020122532/http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|url-status=dead}}.</ref> |- |} === Piemont === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Acqui Terme]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || || {{navedi vir}} |- || [[Alba (comune italiano)|Alba]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||<ref name="citta-pie">Le location del [[Piemonte]] durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] erano: Alba, Alessandria, Aosta, Asti, Biella, Cuneo, Fossano, Ivrea, Mondovì, Mortara, Nizza, Novara, Pinerolo, Saluzzo, Savigliano, Susa, Torino, Tortona, Vercelli e Vigevano{{navedi vir|}}.</ref> |- || '''[[Alessandria]]''' || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||<ref name=":3" /><ref name="citta-pie"/> |- || [[Arona]] || [[Provincia di Novara|Novara]] ||1744; 1838 || dichiarazione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna, 1744; Editto Postale di [[Carlo Alberto di Savoia|Carlo Alberto]], re di Sardegna, 1838<ref name="Cenni Storici">{{cite web|url=http://www.comune.arona.no.it/cenni-storici.html|title=Cenni Storici - Portale Turistico del Comune di Arona (NO)|access-date=6 dicembre 2019}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Asti]]''' || [[Provincia di Asti|Asti]] || ||<ref name=":2" /><ref name="citta-pie"/> |- || [[Avigliana]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/avigliana/}}</ref> |- || [[Baveno]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/baveno/|title=Baveno}}</ref> |- || [[Barge]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 9. maja 2024<ref>{{cite web|title=Barge è location: modificato lo Statuto |url=https://www.corrieredisaluzzo.it/nws/38097/2024/10/10/Valle-Po%2C-Bronda-e-infernotto/Barge-%C3%A8-citt%C3%A0-modificato-lo-Statuto |website=Corriere di Saluzzo |date=10 ottobre 2024 |access-date=21 dicembre 2024 }}</ref> |- || [[Bene Vagienna]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 27. decembra 1762<ref name=":7">{{cite book|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=182}}</ref> |- || '''[[Biella]]''' || [[Provincia di Biella|Biella]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Borgo San Dalmazzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1984 || DPR 26. julija 1984<ref>[https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf location di Borgo San Dalmazzo - website internet istituzionale - Regione Piemonte - Provincia di Cuneo] Statuto Comunale</ref> |- || [[Borgaro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003<ref>[https://www.araldicacivica.it/comune/borgaro-torinese/ Borgaro Torinese su http://www.araldicacivica.it]</ref> |- || [[Borgomanero]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1950|| DPR 15. julija 1950<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Borgomasino]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/borgomasino/}}</ref> |- || [[Borgosesia]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1957|| DPR 13. decembra 1957<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Boves]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1964 || DPR 28. maja 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bra]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1760; 1935|| LLPP 20. februarja 1760<ref name=":7" />; priznanje z DCG 4. februarja 1935<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Busca]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 18. novembra 1762 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna<ref>{{cite book|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=181}}</ref> |- || <!-- L'amministrazione comunale non permette l'uso dello stemma, Ticket OTRS 2009071510025185 --> [[Candelo]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001 |- || [[Canelli]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1967 || DPR 24. februarja 1967<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cdatebio]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2006 || DPR 5. aprila 2006 |- || [[Carignano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1683 || Decreto 16 giugno 1683 di [[Vittorio Amedeo II di Savoia]], come duca di Savoia {{navedi vir|}} |- || [[Carmagnola]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1633; o 1736|| Decreto del 1633 di [[Carlo Emanuele II di Savoia]], duca di Savoia<ref>[https://books.google.it/books?id=WEHI14zfCR0C&pg=PA374&lpg=PA374&dq=concessione+del+title+di+location+Carmagnola&source=bl&ots=NUvRWFfVU2&sig=ACfU3U1umD98I436k2ih79idkw2H-W36TQ&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjP5eq5oKX1AhUAhP0HHd9cA3kQ6AF6BAg1EAM#v=onepage&q=concessione%20del%20title%20di%20location%20Carmagnola&f=false]</ref>; LLPP 15 maggio 1736 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna<ref>{{cite book|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=187}}</ref> |- || [[Casale Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1474 ||{{navedi vir}} |- || [[Caselle Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 10. maja 2001<ref>{{cite web |url=http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |title=Copia archiviata |access-date=9 gennaio 2022 |archive-date=9 gennaio 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220109191615/http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |url-status=dead }}</ref> |- || [[Castellamonte]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cavallermaggiore]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1863 || RD 13. septembra 1863<ref name=ACSFascCom /><ref>Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|title=Araldica Civica.it|access-date=15 dicembre 2011|archive-date=27 settembre 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927134541/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|url-status=dead}}</ref> |- || [[Ceva]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1773 || LLPP 4. januarja 1773 [[Karel Emanuel III. Savojski|Karla Emanuela III. Savojskega]], kralj Sardinije<ref>{{cite web|url=http://www.comune.ceva.cn.it/ComRegolamenti.asp|title=Vedi}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Cherasco]] |[[Provincia di Cuneo|Cuneo]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.archiviocasalis.it/localized-install/content/cherasco}}</ref> |- || [[Chieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1212 || Concessione dell'imperatore [[Ottone IV di Brunswick|Ottone IV]] {{navedi vir|}} |- || [[Chivasso]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1759 || Diploma di re [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}} |- || [[Cirié]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1905 || RDL 8. junija 1905<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Collegno]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1980 || DPR 31. januarja 1980<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cossato]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Crescentino]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1752 |15. junija 1752<ref>{{cite web| url=https://www.comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-19| archive-url=https://web.archive.org/web/20250119021244/https://comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| url-status=dead}}</ref> |- || [[Cuorgnè]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1932 || RDL 31. marca 1932<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Cuneo]]''' || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]]|| ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Domodossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1951 || DPR 4. novembra 1951<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Dronero]] |[[Provincia di Cuneo|Cuneo]] |1749 |RP 3. avgusta 1749<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-dronero| title=Statuto di Dronero}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Fossano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1566 ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Garessio]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1870 || RDL 11. junija 1870<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Gattinara]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1989 || DPR 3. februarja 1989<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{cite web|author = |url = https://www.comune.gattinara.vc.it/it-it/amministrazione/statuto|title = Statuto comunale art. 1|access-date = |date = }}</ref> |- |[[Giaveno]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |2005 |DPR 7. novembra 2005<ref>{{cite web| url=https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-02-26| archive-url=https://web.archive.org/web/20240226112648/https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| url-status=dead}}</ref> |- || [[Gravellona Toce]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| || {{navedi vir}} |- |[[Grugliasco]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |1984 |DPR 2. marca 1984<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1744|title=Grugliasco|access-date=2025-05-27|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Ivrea]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Lanzo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Moncalieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1619 || Concessione di [[Carlo Emanuele I]], Duca di Savoia {{navedi vir|}} |- || [[Moncalvo]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1705|| Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705<ref>{{cite book|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=186}}</ref> |- || [[Mondovì]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Moretta, Italija|Moretta]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024<ref>{{cite web | url= https://www.comune.moretta.cn.it/novita/news/895/Conferimento-del-title-di-Citt-c3-a0-al-Comune-di-Moretta | title= Conferimento del title di location al Comune di Moretta }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Nichelino]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] ||2000 | DPR 17. januarja 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nizza Monferrato]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1703 || Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705<ref>{{cite book|author=frà Alberto Casella,|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=185}}</ref> |- || '''[[Novara]]''' || [[Provincia di Novara|Novara]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Novi Ligure]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1746 || Concessione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}} |- || [[Oleggio]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1966 || DPR. marca 1966<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Omegna]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1939 || RDL 1. junija 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orbassano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2005 || 24. maja 2005<ref>{{citat|url=https://www.comune.orbassano.to.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/7/2/7/7/5/statuto_orbassano.pdf|title=Vedi art. 2 dello Statuto comunale di Orbassano}}</ref> |- || [[Ormea]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] ||1804 ||<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/ormea.pdf|title=Vedi art. 4 dello Statuto comunale di Ormea}}</ref> |- || [[Ovada]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pinerolo]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1575 ||<ref name=citta-pie/> RRPP 3. marca 1575 [[Emanuel Filibert Savojski|Emanuela Filiberta I. Savojskega]], vojvode Savojskega {{navedi vir|}}; priznanje DPCM 29. julija 1955<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piossasco]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || || {{navedi vir|}} |- || [[Racconigi]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1832 ||RRLLPP 4. septembra 1832 [[Karel Albert Savojski|Karla Alberta Savojskega]], kralj Sardinije {{navedi vir|}} |- |[[Rivalta di Torino]] |[[location metropolitana di Torino|Torino]] |2017 |DPR 25. oktobra 2017<ref>{{cite web |url= https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |title= Il comune di Rivalta è diventata location. Ecco il decreto |date= 27 novembre 2017 |author= Antonio Chiera |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-21 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230621092942/https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |url-status= dead }}</ref> |- || [[Rivarolo Canavese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1863 || RD 22. marca 1863<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6396|title=Rivarolo Canavese|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> <ref>{{GURI|Regio decreto 22 marzo 1863, n. 1210|R|1863-04-17|eli/id/1863/04/17/063U1210/sg|2025-03-14}}</ref> |- || [[Rivoli]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1843 || <ref>[https://books.google.it/books?id=aOQ-AAAAYAAJ&pg=PA583&lpg=PA583&dq=Rivoli+title+di+location&source=bl&ots=a-il9gf6zu&sig=ACfU3U35RgLy63ed2VtElmSHcUNObUCcqw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwir9s3Zzvj1AhU-Q_EDHW0wAOUQ6AF6BAghEAM#v=onepage&q=Rivoli%20location&f=false Notizie topografiche e statistiche sugli Stati Sardi di Carlo Alberto]</ref> |- || [[Saluzzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1511 || Concessione di [[papa Giulio II]] del 29 ottobre 1511<ref name=citta-pie/><ref>Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|title=Araldica Civica.it|access-date=17 dicembre 2011|archive-date=23 settembre 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173259/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|url-status=dead}}</ref> |- || [[San Damiano d'Asti]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018<ref>{{cite web|url=http://www.atnews.it/2018/02/san-damiano-dasti-diventato-citta-presidente-della-repubblica-firmato-decreto-35096|title=San Damiano d’Asti è diventato location, il Presidente della Repubblica ha firmato il decreto}}</ref> |- || [[San Mauro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Salvatore Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1894 || RDL 18. oktobra 1894<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Santena]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 30. septembra 1937<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Santhià]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1997 |DPR 29. oktobra 1997<ref name="ACSFascCom" /><ref>{{cite web|url = http://www.comune.santhia.vc.it/portals/144/SiscomArchivio/7/santhiastatuto_001.pdf|title = Statuto comunale, art. 1}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Savigliano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1284 || Mestni statut {{navedi vir|}} |- || [[Settimo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1958 || DPR 5. avgusta 1958<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Stresa]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]||2005|| DPR 30. novembra 2005<ref>{{cite web|url=http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|title=REGOLAMENTO COMUNALE PER L’USO DELLO STEMMA, DEL GONFALONE|access-date=19 novembre 2019|archive-date=21 settembre 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921164802/http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Susa, Italija|Susa]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || '''[[Torino]]''' || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||''ab antiquo''<ref name=":3" /><ref name=citta-pie/> |- || [[Tortona]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Trecate]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Trino]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] |1763 |LLPP 7. januarja 1763<ref>{{cite book|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=183}}</ref> |- |[[Valenza, Italija|Valenza]] |[[Provincia di Alessandria|Alessandria]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/valenza/}}</ref> |- |[[Varallo]] |[[Provincia di Vercelli|Vercelli]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/varallo/}}</ref> |- || [[Venaria Reale]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 28. aprila 1937<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://images.comune.venariareale.to.it/f/documentipubblicautilita/st/statuto07.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Verbania]]''' || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2007 ||<ref>{{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.utgvco.it/DesktopModules/Articles/ArticlesView.aspx?TabID=0&Alias=Nebula&Lang=it-IT&ItemID=315&mid=188|title=Vedi UTG Verbano-Cusio-Ossola, ''Febbraio 2007-Concessione del title di location al Comune di Verbania''}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}. I due comuni uniti di Intra e Pallanza possedevano già il title di location.</ref> |- || '''[[Vercelli]]''' || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || ||<ref name=citta-pie/> |- || [[Villadossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2009 ||<ref>{{cite web | url = http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | title = Notizia su teatrolafabbrica.com |access-date=22 settembre 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927113029/http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | url-status = dead }}</ref> |} === Apulija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Alessano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |1994 |DPR 14. aprila 1994<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/alessano/|title=location di Alessano}}</ref> |- || [[Altamura]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1485 || Concessione di [[papa Innocenzo VIII]]<ref>{{cite web|url=http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html|title=Vedi preambolo dello Statuto comunale di Altamura|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080602203526/http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html}}</ref> |- || '''[[Andria]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2011 ||<ref>{{navedi časopis|last=Amica9tv|date=2010-11-20|title=ANDRIA {{!}} Conferito il title di location|access-date=2025-06-22|url=https://www.youtube.com/watch?v=q67ynubiSFQ}}</ref> |- || [[Apricena]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001 |- || [[Ascoli Satriano]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2003 || DPR 21, julija 2003 |- || '''[[Bari]]''' || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || ||DCG 8. junija 1935 <!-- Archivio Centrale dello Stato: Ufficio araldico - Fascicoli comunali - collocazione: busta 006, fascicolo 708 categoria Comuni --> |- || '''[[Barletta]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1935 || RDL 9. marca 1935 |- |[[Bisceglie]] |[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]] | |<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-bisceglie| title=Statuto di Bisceglie}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bitetto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007<ref>{{citat|url=http://www.comune.bitetto.ba.it/index.php/fd=dateuncement/c=avvisi/routine=infos/o=true/id=12.htm|title=title di location a Bitetto}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, consultato il 22-09-2013</ref> |- || [[Bitonto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1098||Da Roberto figlio di Guglielmo<ref>L'atto è riportato da {{cite web|author=Stefania Mola|url=http://www.mondimedievali.net/Edifici/Puglia/Bitonto.htm|title=Bitonto: la Cattedrale|access-date=31 gennaio 2008}}</ref> |- |[[Bovino, Italija|Bovino]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] |2016 |DPR 10. marca 2016<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bovino/|title=location di Bovino}}</ref> |- || '''[[Brindisi]]''' || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || ||{{navedi vir}} |- || [[Campi Salentina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1998 || DPR 2. septembra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Canosa di Puglia]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1962 || DPR 17. septembra 1962<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Casarano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1960 ||DPR 4. novembra 1960<ref>{{cite web|title= Casarano, decreto 1960-11-04 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1304}}</ref><ref>Art. 2, comma 3 dello statuto comunale.</ref> |- || [[Ceglie Messapica]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988, št. 4136<ref>{{cite web|title=Ceglie Messapica, decreto 1988-09-15 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13799}}</ref> |- || [[Cerignola]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Conversano]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 30. decembra 2010<ref>{{cite web | url = http://www.conversanoweb.com/attualita/1860-conversano-da-qpaeseq-a-qcittaq.html | title = Conversano, da "paese" a "location" |access-date=28 febbraio 2011 | url-status = dead }}</ref> |- |[[Copertino]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/copertino/|title=location di Copertino}}</ref> |- || [[Fasano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || || DPR 30. julija 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Foggia]]''' || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Francavilla Fontana]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1788 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[Galatina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[Galatone]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- |[[Gallipoli]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||''ab antiquo''<ref>{{cite web|url = http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|title = Comune di Gallipoli - Statuto title 1 Capo 1|access-date = 18 giugno 2015|archive-url = https://web.archive.org/web/20150618130239/http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|url-status = dead}}</ref> |- || [[Ginosa]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || ||<ref>{{cite web|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/emblemi_citta.html|title=Ginosa – Stemmi concessi a location nel 2005|22-09-2013}}</ref> |- |[[Giovinazzo]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2018 |DPR 28. februarja 2018<ref>{{cite web|url=https://www.lagazzettadelmezzogiorno.it/news/bari/1012695/da-mattarella-title-onorifico-di-citta-a-giovinazzo.html|title=Da Mattarella title onorifico di location a Giovinazzo|access-date=17 gennaio 2019}}</ref> |- |[[Gravina in Puglia]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2025 |DPR 24. februarja 2025<ref>{{cite web|url=https://www.pugliapress.org/2025/03/07/gravina-in-puglia-si-fregia-del-title-di-citta-notificato-il-decreto-del-pres-mattarella/|title=Gravina in Puglia si fregia del title di location. Notificato il decreto del Pres. Mattarella|access-date=7 marzo 2025}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Grottaglie]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1996 || DPR 6. novembra 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Grumo Appula]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- || '''[[Lecce]]''' || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || || {{navedi vir}} |- || [[Latiano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 2006 || DPR 4. maja 2006 |- || [[Lucera]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1935 || DCG 6. septembra 1935<ref>{{cite web | url = http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | title = Statuto comunale su comune.lucera.fg.it |access-date=17 settembre 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | url-status = dead }}</ref> |- || [[Maglie]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1890 || RDL 2. februarja 1890<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Manduria]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1895 || RDL 14. februarja 1895<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Manfredonia]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}} |- |[[Margherita di Savoi, Italija|Margherita di Savoia]] |[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/margherita-di-savoia/|title=location di Margherita di Savoia}}</ref> |- |[[Martano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |1992 |DPR 29. februarja 1992<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/martano/|title=location di Martano}}</ref> |- || [[Martina Franca]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005 |- || [[Massafra]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1939 || RDL 1. junija 1939<ref name=ACSFascCom /><ref>L'atto è riportato da {{cite web|url=http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|title=Il title di location|access-date=11 luglio 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927163213/http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Matino]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2002 || DPR 2. julija 2002<ref>Art. 3, comma 4 dello statuto comunale.</ref> |- || [[Melendugno]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. oktobra 2001 |- |[[Melissano]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |2003 |<ref>{{cite web| url=https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| title=Cenni storici| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140632/https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| url-status=dead}}</ref> |- || [[Mesagne]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1999 || DPR 19. julija 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Miggiano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 4. novembra 2003 |- || [[Modugno, Italija|Modugno]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010 |- || [[Molfetta]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1935 || RDL 26. marca 1935 |- || [[Monopoli, Italija|Monopoli]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1972 || DPR 19. aprila 1972<ref>{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079|title=Informazioni su Monopoli su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173311/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079 }}, consultato il 10-04-2015</ref> |- || [[Monteroni di Lecce]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 26. marca 2003 |- |[[Monte Sant'Angelo]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] |1401 |concesso da papa Bonifacio IX<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-monte-santangelo| title=Statuto di Monte Sant'Angelo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Mottola]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1992 || DPR 8. maja 1992<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Muro Leccese]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 25. oktobra 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Nardò]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1952 || DPCM 11. novembra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Noicattaro]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noicattaro/|title=Noicattaro}}</ref> |- || [[Oria]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1951 || DPCM 1. oktobra 1951<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Orta Nova]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1998 || DPCM 20. oktobra 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Ostuni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] ||1936 | DPCM 16. decembra 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Otranto]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||<ref>{{cite web|url=https://www.comune.otranto.le.it/amministrazione/ente/statuto-comunale/item/statuto-comunale|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112223355/http://www.comune.otranto.le.it/organi_istituzionali/statuto.php|title= Statuto comunale}}</ref> |- || [[Parabita]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 7. januarja 2005<ref>{{cite web|url= https://parabita-api.cloud.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/1/0/5/6/0/0/STATUTO_COMUNALE_2014.pdf |title= Statuto comunale |author= location di Parabita }}</ref> |- || [[Poggiardo]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2006 || DPR 20. marca 2006<ref name=StemmCitt2006>{{cite web|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2006/emblemi_citta.html|title=Poggiardo – Stemmi concessi a location nel 2006|22-09-2013}}</ref> |- |[[Putignano]] |[[location metropolitana di Bari|Bari]] |2024 |art. 18 del Decreto Legislativo 267/2000 |- || [[Racale]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Rodi Garganico]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2010 || DPR 7. aprila 2010 |- || [[Salve, Italija|Salve]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2013 || DPR 4. novembra 2013<ref>{{cite web|url=https://comune.salve.le.it/amministrazione|title=Dal website del comune}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pescoluse.info/index.php/2014/04/salve-title-di-citta.html|title=Salve title di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Marco in Lamis]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}} |- || [[San Severo]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1996 || DPR 11. septembra 1996<ref name=ACSFascCom /> (ratifica del title del 1580) |- || [[Santa Cesarea Terme]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001 |- || [[San Vito dei Normanni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1994 || DPR 14. aprila 1994<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Sava, Italija|Sava]] |[[Provincia di Taranto|Taranto]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sava/|title=location di Sava}}</ref> |- |[[Specchia]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/specchia/|title=Specchia}}</ref> |- || [[Squinzano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /><ref>{{cite web|url=http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100709175507/http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php}}</ref> |- |[[Surbo]] |[[Provincia di Lecce|Lecce]] |2007 |DPR 6. decembra 2007<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-surbo| title=Statuto di Surbo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || '''[[Taranto]]''' || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1935 ||DCG 20. decembra 1935, št. 11610 |- || [[Taurisano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 9. januarja 2004<ref>{{cite web|url=http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070331071142/http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf}}</ref> |- || [[Taviano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1996 ||DPR 2. maja 1996<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Torremaggiore]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. marca 2000<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Trani]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1914 || DM 13. julija 1914<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Tricase]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2002 || DPR 12. septembra 2002<ref>{{cite book |title=Il mio Comune. Stemma civico - Gonfalone Tricase location (Storia - Documenti - Foto) |author=Francesco Accogli |editor=Edizioni Comune di Tricase |location=Tricase |date=2018 |pp=119-120 |ISBN=no}}</ref> |- || [[Trinitapoli]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2004 || DPR 14. maja 2004 |- |[[Troia, Italija|Troia]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/troia/|title=location di Troia}}</ref> |- || [[Ugento]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||<ref name=StemmCitt2006 /> |- || [[Vernole]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 11. maja 2004 |- |[[Vieste]] |[[Provincia di Foggia|Foggia]] | |''ab antiquo''<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vieste/|title=location di Vieste}}</ref> |} === Sardinija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Alghero]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1501 ||Carta reale del 28 agosto 1501 recante disposizioni per la nomina di consiglieri civici<ref name="regia-sar1">Le 7 location Regie del [[Regno di Sardegna (1324-1720)|Regno di Sardegna]] iberico sono Alghero, Bosa, Cagliari, Castellaragonese (Castelsardo), Villa di Chiesa (Iglesias), Oristano e Sassari.</ref> |- || [[Bosa]] || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1499 ||[[Prammatica sanzione|Prammatica]] di [[Ferdinando II d'Aragona|Ferdinando il Cattolico]], concessa in [[Granada]] il 30 settembre 1499<ref name=regia-sar1/> |- || '''[[Cagliari]]''' || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1327 ||<ref name=regia-sar1/> |- || '''[[Carbonia]]''' || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1939 || RDL 30. marca 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castelsardo]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1448 ||Bula [[Aragonska krona|Aragonske krone]]<ref name=regia-sar1/><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelsardo.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Iglesias, Italija|Iglesias]] || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1327 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Ittiri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[La Maddalena]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1948 || DPR 6. julija 1948<ref name="ACSFascCom" /> |- || [[Lanusei]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2002 || DPR 10. decembra 2002<ref>{{cite web|url=https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|title=Vedi l'art. 5 dello statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2022-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220307210123/https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Macomer]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1976 || DPR 15. julija 1976<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Monserrato]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1999 || DPR 19. januarja 1999<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Nuoro]]''' || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1836 || RD 10. septembra 1836<ref name="regia-sar2">Le 3 location istituite durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] [[Casa Savoia|sabaudo]] sono Nuoro, Ozieri e Tempio (Tempio Pausania).</ref> |- || [[Porto Torres]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1960 || DPR 16. februarja 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Olbia]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1953 || DPR 11. aprila 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Oristano]]''' || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1479 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Ozieri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836<ref name=regia-sar2/> |- || [[Quartu Sant'Elena]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1959 || DPR 9. januarja 1959<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/quartu_santelena.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Sanluri]] || [[Pokrajina Srednji Campidano|Srednji Campidano]]|| 2021 || DPR 12. aprila 2021<ref>{{cite news|url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/medio-campidano/sanluri-diventa-citta-importante-volano-per-il-rilancio-del-territorio-fccopd5c|title=Sanluri diventa “location”: “Importante volano per il rilancio del territorio”|work=[[L'Unione Sarda]]|date=2 maggio 2021|access-date=2 maggio 2021}}</ref> |- || '''[[Sassari]]''' || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1331 ||<ref name=regia-sar1/> |- || [[Selargius]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025<ref>{{cite news|author=Federica Lai |url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/provincia-cagliari/selargius-diventa-citta-il-sindaco-un-riconoscimento-importante-yubsgvf0 |title=Selargius diventa location, il sindaco: «Un riconoscimento importante» |work=[[L'Unione Sarda]] |date=14 marzo 2025 |access-date=4 aprile 2025}}</ref> |- || [[Siniscola]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 2013 || DPR 28. maja 2013<ref>{{cite web|url=http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&t=0&f=m&id=3790|title=Conferimento title di location|author=[[Presidente della Repubblica Italiana|Presidenza della Repubblica]]|format=pdf|date=28 maggio 2013|access-date=17 giugno 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923210016/http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&t=0&f=m&id=3790|url-status=dead}}</ref>. |- || [[Sorso]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2004 || DPR 11. maja 2004<ref>{{cite web|url=http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=44&Itemid=101|title=Riconoscimento del title di location al Comune di Sorso|format=pdf|access-date=18 ottobre 2013|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130129/http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&task=doc_download&gid=44&Itemid=101|url-status=dead}}</ref>. |- || [[Tempio Pausania]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836<ref name=regia-sar2/><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tempio_pausania.pdf|title=Vedi l'art. 4 dello Statuto comunale}}.</ref> |- || [[Tortolì]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2004 || DPR 30. marca 2004<ref>{{citat|url=http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=23 marzo 2009|archive-date=24 settembre 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130924034439/http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|url-status=dead}}.</ref> |} === Sicilija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Svobodni občinski konzorcij !! Leto !! Akt |- || [[Acireale]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2005 || DPR 30. novembra 2005 |- || [[Adrano]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2019 || DPR 16. decembra 2019<ref>{{cite news |author=Video Star Redazione |url=https://www.videostarnews.tv/adrano-arriva-il-title-di-citta-a-firmare-il-decreto-il-capo-dello-stato/ |title=Adrano: arriva il title di location, a firmare il decreto il Capo dello Stato |work=Video Star News |date=27 gennaio 2020 |access-date=27 gennaio 2020 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Agira]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2016 || DPR 20 luglio 2016<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/agira/|title=location di Agira}}</ref> |- || '''[[Agrigento]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Alcamo]] || [[Provincia di Trapani|Trapani]] || 1631 ||Concessione per Decreto del Viceré di Sicilia del 1631<ref>{{cite web| url=http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| title=ÀLCAMO (TP)| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140426/http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| url-status=dead}}</ref> |- || [[Augusta, Italija|Augusta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 2022 ||DPR 13. junija 2022<ref>{{cite web| url=https://www.wltv.it/conferimento-del-title-di-citta-al-comune-di-augusta-il-2-dicembre-la-cerimonia-ufficiale/| title=Conferimento del title di “location” al Comune di Augusta}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Avola]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1993 ||DPR 29. julija 1993<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-avola| title=Statuto di Avola}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Bagheria]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1981 ||DPR 5. decembra 1981<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bagheria/|title=Bagheria}}</ref> |- || [[Barcellona Pozzo di Gotto]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1957 || DPR 12. avgusta 1957<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bivona]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1554 ||Privilegio di [[Carlo V]] del 22 maggio 1554, esecutoriato il 16 giugno 1554<ref>Marrone Antonino, ''Bivona location feudale vol. I'', Salvatore Sciascia editor, Caltanissetta-Roma 1987, pag. 152</ref> |- || [[Calascibetta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calascibetta/|title=location di Calascibetta}}</ref> |- || [[Calatafimi Segesta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2009 || DPR 2. aprila 2009<ref>{{cite web | url = http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | title = Origini e storia della location su proloco-calatafimisegesta.it |access-date=16 dicembre 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151222094622/http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | url-status = dead }}</ref> |- || '''[[Caltanissetta]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| ||location Feudale, elevata a [[Contea di Caltanissetta]] nel 1296{{navedi vir}} |- || [[Caltagirone]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1987 || DPR 6. aprila 1987<ref>{{citat|url=http://www.comune.caltagirone.gov.it/Repowebsitery/caltagirone/Upload/2017/id_745/statuto_con_agg-_art.29bis_20.07.2017.pdf|title=Statuto del comune di Caltagirone}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Canicattì]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1934 || RDL 19. februarja 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Carini]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1998 || DPR 20. januarja 1998<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Carlentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carlentini/|title=location di Carlentini}}</ref> |- || [[Castellammare del Golfo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2016 ||<ref>{{cite web |url=http://www.alpauno.com/castellammare-del-golfo-title-di-citta-arriva-il-decreto/ |title=Castellammare del Golfo-title di “location”, arriva il decreto |author=Michele Giuliano |website=Alpa Uno |date=29 gennaio 2016 |access-date=7 febbraio 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.teleoccidente.it/wp/2016/01/29/castellammare-del-golfo-il-presidente-della-repubblica-concede-il-title-di-citta/ |title=Castellammare del Golfo, il presidente della Repubblica concede il title di “location” |author=Redazione |website=Tele Occidente canale 73 |date=29 gennaio 2016 |access-date=7 febbraio 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Castelvetrano]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1936 || DCG 28. januarja 1936<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castronovo di Sicilia]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castronovo-di-sicilia/|title=Castronovo di Sicilia}}</ref> |- || '''[[Catania]]''' || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Cefalù]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 2006 || DPR 12. decembra 2006 {{navedi vir|}} |- || [[Comitini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2018 || <ref>{{cite web|url=https://www.agrigentonotizie.it/cronaca/comitini-diventa-citta-presidente-repubblica-dicembre-2018.html|title=Il presidente della Repubblica ha firmato: Comitini adesso è una location|16-12-2018}}</ref> |- || [[Corleone]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1556 || DPR 19. septembra 2011 (naslov, ki ga je 12. januarja 1556 podelil [[Karel V. Habsburški|Karel V.]])<ref>{{cite web |url=https://www.araldicacivica.it/comune/corleone/ |title=Corleone – (PA) |website=Araldicacivica |access-date=29 gennaio 2023}}</ref> |- || [[Custonaci]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004<ref>{{cite web|url=https://www.cittadicustonaci.it/cenni-storici |title=Cenni Storici di Custonaci |website=Custonaci portale sulla location Internazionale dei Marmi |access-date=10 marzo 2020}}</ref> |- || '''[[Enna]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Erice]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| || DPR 10. julija 1555<ref>{{cite web|url=https://www.comune.erice.tp.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/5/2/2/1/5/Statuto_in_vigore_2017.pdf}}</ref> |- || [[Furci Siculo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 2019 || DPR 3. septembra 2019<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/furci-siculo/|title= Furci Siculo}}</ref> |- || [[Giarre]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025 <ref>{{cite web |url=https://comune.giarre.ct.it/novita/conferimento-title-di-citta/ |title=Conferimento title di location |website=Comune di Giarre |date=4 marzo 2025 |access-date=10 aprile 2025 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Ispica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1987 || DPR 12. oktobra 1987<ref>{{cite web|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2836|title=Ispica già Spaccaforno decreto 1987-10-12 DPR, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- || [[Lentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Licata]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo''<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-licata| title=Statuto di Licata}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Marsala]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Mazara del Vallo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1952 ||DPR 14. marca 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Messina]]''' || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || [[Milazzo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/milazzo/|title=location di Milazzo}}</ref> |- || [[Mineo, Italija|Mineo]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2004 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] il 27 giugno 1543<ref name=nobile-min>Contratto del 18 aprile 1542 stipulato a Messina tra il procuratore di Mineo e il viceré. Il contratto fu ratificato dall'imperatore Carlo V il 27 giugno 1543 - Il title fu concesso tacitamente e aggiunto in margine al documento. Cfr. Giuseppe Gambuzza, "Mineo", 1995. Cfr. L'allegato "B" dello Statuto del Comune di Mineo pubblicato nella Gazzetta Ufficiale della Regione Siciliana parte I n. 32 del 30 luglio 2004.</ref> |- |[[Misterbianco]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2023 || <ref>{{cite web|url=https://www.catanianews.it/misterbianco-il-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-concede-al-comune-il-title-di-citta/|title=Misterbianco, il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella concede al comune il title di location|author=Ottavio Gintoli|website=Catania News|date=19 giugno 2023|language=it|access-date=20 giugno 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> DPR del 26 maggio 2023 |- || [[Mistretta]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/mistretta/|title=Mistretta}}</ref> |- || [[Modica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1631 ||Koncesija z odlokom sicilijanskega podkralja 12. februarja 1631 {{navedi vir}} |- || [[Monreale]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/monreale/|title=location di Monreale}}</ref> |- || [[Naro]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1525 || DCG 11. julija 1933<ref name=ACSFascCom /> (ottenne il title di location da [[Carlo V]] nel 1525 {{navedi vir}}) |- |[[Nicosia, Italija|Nicosia]] |[[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nicosia/|title=location di Nicosia}}</ref> |- |[[Noto, Italija|Noto]] |[[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noto/|title=location di Noto}}</ref> |- || [[Pachino]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 30. novembra 1990<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5006 |title= Pachino, decreto 1990-11-30 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || '''[[Palermo]]''' || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- |[[Partinico]] |[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] |1800 |25. aprila 1800<ref>{{cite web| url=https://www.comune.partinico.pa.it/?page_id=1464|title=Cenni storici Partinico}}</ref> |- || [[Paternò]]|| [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1983 || DPR 9. februarja 1983<ref>{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5878 |title= Paternò, decreto 1983-02-09 DPR, concessione di title di location }}</ref> (1473, 1753 {{navedi vir}}) |- || [[Patti]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1978 || DPR 26. junija 1978<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Piazza Armerina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 1989 || DPR 31. oktobra 1988<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Polizzi Generosa]] |[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/polizzi-generosa/|title=location di Polizzi Generosa}}</ref> |- || [[Porto Empedocle]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2009 ||DPR 12. decembra 2009 |- || '''[[Ragusa]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1928 || RD 10. avgusta 1928<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Randazzo]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||1535 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] nel 1535<ref>{{cite web|url=http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|title=Statuto Comunale della location di Randazzo, p. 9 e 17|3=24-06-2016|archive-date=7 agosto 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230340/http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|url-status=dead}}</ref> |- || [[Riposto]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||2016 ||DPR 20. decembra 2016<ref>{{cite web|url=http://www.comune.riposto.ct.it |title=20-12-2016}}</ref> |- |[[Rometta]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rometta/|title=location di Rometta}}</ref> |- || [[Salemi]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||2000 ||DPR 24. aprila 2000<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Sambuca di Sicilia]] |[[Provincia di Agrigento|Agrigento]] | |''ab antiquo''<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sambuca-di-sicilia| title=Statuto di Sambuca di Sicilia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Cataldo, Italija|San Cataldo]]|| [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| 1865 || RD 18. septembra 1865, št. 2519<ref name=ACSFascCom /><ref>{{cite web | url = http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | title = Regio Decreto di San Cataldo su araldicacivica.it |access-date=18 marzo 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927134545/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | url-status = dead }}</ref> |- |[[Santa Lucia del Mela]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santa-lucia-del-mela/|title=Santa Lucia del Mela}}</ref> |- || [[Sciacca]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]] || ||{{navedi vir}} |- || '''[[Sirakuze]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||{{navedi vir}} |- |[[Sutera]] |[[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sutera/|title=Sutera}}</ref> |- || [[Taormina]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Termini Imerese]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| || {{navedi vir}} |- || '''[[Trapani]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||1589 || Concessione di re [[Filippo II di Spagna|Filippo I di Sicilia]] nel 1589<ref>{{cite web|url=http://www.trapaniinvittissima.it/files/1589_trapani_diventa_citta.pdf|title=1589 - Trapani diventa location (trascrizione del documento di nomina)|last=Accardi|first=Salvatore}}</ref> |- || [[Troina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2015 || DPR 11. decembra 2015<ref>''{{citat|url=http://www.vivienna.it/2015/12/11/presidente-repubblica-ha-insignito-troina-del-title-di-citta/|title=Presidente Repubblica ha insignito Troina del title di “location”}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', ''ViviEnna.it'', 11 dicembre 2015.</ref> |- |[[Tusa]] |[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/tusa/|title=location di Tusa}}</ref> |- |[[Vittoria, Italija|Vittoria]] |[[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]] |1984 |DPR 10. januarja 1984<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vittoria/|title=location di Vittoria}}</ref> |- |[[Vizzini]] |[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vizzini/|title=location di Vizzini}}</ref> |} === Toskana === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || '''[[Arezzo]]''' || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name="nobile-tos">Con legge del Granduca di Toscana del 1º ottobre 1750 vennero riconosciute le 14 ''location nobili'' di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra e vinci. Vedi {{cite web |url=http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna |title=Copia archiviata |access-date=28 novembre 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201064747/http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna/ }} e {{cite web |url=http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28 novembre 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060507011241/http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf }}.</ref> |- || [[Aulla]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1991 || DPR 12. decembra 1991<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Barga]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1930 || RDL 17 maggio<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Borgo San Lorenzo]] || |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1986 || DPR 20. junija 1986<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Calci]] |[[Provincia di Pisa|Pisa]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calci/}}</ref> |- |[[Capoliveri]] |[[Provincia di Livorno|Livorno]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/capoliveri/}}</ref> |- || '''[[Carrara]]'''|| [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| || {{navedi vir}} |- || [[Castelnuovo di Garfagnana]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010<ref>{{cite web | url = http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | title = Castelnuovo location, Corriere di Garfagnana, nuova serie, date XIX, n. 2, marzo 2010 |access-date=5 dicembre 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150411174526/http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | url-status = dead }}</ref> |- || [[Capdateri]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2017 || DPR 27. februarja 2017<ref>{{cite web|url = http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|title = Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha riconosciuto a Capdateri il title di location|access-date = 30 marzo 2017|website = comune.capdateri.lu.it|archive-date = 31 marzo 2017|archive-url = https://web.archive.org/web/20170331025455/http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|url-status = dead}}</ref> |- || [[Castelfiorentino]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2019 || DPR 15. julija 2019 |- || [[Castiglion Fiorentino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1992 || DPR 23. novembra 1998 |- || [[Cecina, Italija|Cecina]] || |[[Provincia di Livorno|Livorno]] || || <ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cecina/}}</ref> |- || [[Chiusi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1934 || DCG 11. avgusta 1934<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Colle di Val d'Elsa]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1592 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Cortona]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Empoli]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1927 || RDL 23. oktobra 1927<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fiesole]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2001 || DPR 11. septembra 2001 |- || [[Figline e Incisa Valdarno]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2016 || DPR 3. oktobra 2016 |- || '''[[Firence]]''' || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name=":1" /><ref name=nobile-tos/> |- || [[Fivizzano]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1848 ||Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 6 luglio 1848 {{navedi vir}} |- || [[Follonica]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 2006 || DPR 8. marca 2006<ref>{{cite web|url=http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php|title=COMUNE DI FOLLONICA|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150418055523/http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php}}</ref> |- |[[Fucecchio]] |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]] | |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/fucecchio/}}</ref> |- || '''[[Grosseto]]''' || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || || ''ab antiquo''<ref name=storiasanti>Bruno Santi, ''Guida storico-artistica alla Maremma. Itinerari culturali nella provincia di Grosseto'', Siena, Nuova Immagine, 1995, pp.&nbsp;123–127.</ref> |- || '''[[Livorno]]''' || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1606 e 1750 |Cer. 19 marzo 1606<ref>Vedi {{cite web |url=http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28 novembre 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108115854/http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf }}</ref> e Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name=":1" /><ref name=nobile-tos/> |- || '''[[Lucca]]''' || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}} |- || '''[[Massa, Italija|Massa]]''' || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1620 ||Elevata al rango di location da [[Ferdinando II de' Medici|Ferdinando II]]<ref>{{cite web|url = http://www.treccani.it/enciclopedia/massa_res-f4302a52-bfad-11e1-bb7e-d5ce3506d72e_(Dizionario-di-Storia)/|title = Massa|access-date = 30 agosto 2015}}</ref> |- || [[Massa Marittima]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1194 || Diploma di [[Enrico VI di Lussemburgo|Enrico VI]] del 1194<ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/massa_marittima.pdf|title=Statuto del comune di Massa Marittima, Art.2}}</ref> |- |[[Monsummano Terme]] |[[Provincia di Pistoia|Pistoia]] |1993 |DPR 29. julija 1993<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montalcino]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 2021 || DPR 11. novembra 2021<ref>{{cite web| url = http://www.comunedimontalcino.it/index.php/it/home/notizie-dal-comune-home/item/979-montalcino-diventa-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-decreto-con-il-riconoscimento-del-title| url-status = dead}}</ref> |- || [[Montecatini Terme]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1932 || RDL 25. januarja 1932<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Monte San Savino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://www.comune.monte-san-savino.ar.it/|title=Vedi la voce "Storia" sul website del comune}}</ref> |- || [[Montevarchi]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1942 || RDL 18. maja 1942<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montepulciano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1561 e 1750 | Bolla papale 10 novembre 1561 e Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name=nobile-tos/><ref>Bolla del Papa Pio IV, in quanto sede vescovile e capoluogo di diocesi; {{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.comune.montepulciano.siena.it/resources/regolamenti/statuto%20.pdf|title=vedi all'art. 2 dello Statuto}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}</ref> |- || [[Montopoli in Val d'Arno]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2007 || DPR 4. aprila 2007 |- || [[Orbetello]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1939 || RDL 1. marca 1939<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/orbetello.pdf|title=Statuto del comune di Orbetello, Art. 4.1}}</ref> |- || [[Pescia]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1699 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Pienza]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1462 2004 | 13 agosto 1462 con la [[Bolla pontificia|bolla]] ''Pro excellenti'' di [[papa Pio II]] Lettera del 15 marzo 2004 dell’Ufficio Onorificenze e Araldica<ref>{{cite web|url = https://www.academia.edu/12014855/Statuto_Comunale_e_Stemma_Araldico_di_Pienza |title = Statuto Comunale e Stemma Araldico di Pienza |author = Umberto Bindi, Rosamaria Trentadue |website = academia.edu |p=12, nota 1 |access-date = 23 agosto 2015}}</ref> |- || [[Pietrasanta]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1841 || Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 1841 {{navedi vir}} |- || [[Piombino]] || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1927|| RD 4. septembra 1927 |- || '''[[Pisa]]''' || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name=nobile-tos/> |- || '''[[Pistoia]]''' || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Poggibonsi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] ||1220 e 1961|| Proclamata "location imperiale" dall'imperatore [[Federico II di Svevia]] nel 1220<ref>{{cite web |url = http://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |title = La Storia |website = comune.poggibonsi.si.it |access-date = 23 agosto 2015 |archive-date = 2023-09-29 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230929223956/https://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |url-status = dead }}</ref>; DPR 20 ottobre 1961<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pontedera]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1930 || RDL 17 maggio 1930<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Pontremoli]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1939 || DCG 6. marca 1939<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Portoferraio]] |[[Provincia di Livorno|Livorno]] |1637 |<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/portoferraio/}}</ref> |- || '''[[Prato, Italija|Prato]]''' || [[Provincia di Prato|Prato]] || 1653 ||<ref name=nobile-tos/> |- || [[Quarrata]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1969 || DPR 3. julija 1969<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Gimignano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1936 || DCG 29. aprila 1936<ref name=ACSFascCom /><ref>{{cite web |url=http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |title=Copia archiviata |access-date=4 aprile 2018 |archive-date=4 aprile 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180404201355/http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |url-status=dead }}</ref> |- || [[San Giovanni Valdarno]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1941 || RDL 16. septembra 1941<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Giuliano Terme]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024<ref>{{cite web |url=https://www.comune.sangiulianoterme.pisa.it/uploads/files/Segreteria%20Generale/Decreto%20Presidente%20della%20Repubblica%20-%20Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf |title=Il title di "location" a San Giuliano Terme - Decreto Presidente della Repubblica |website=location di San Giuliano Terme |access-date=29 maggio 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[San Miniato]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||1750 e 2014|| Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref>Con legge del Granduca di Toscana del 1º ottobre 1750 vennero riconosciute le 14 location nobili di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra.</ref>; DPR 17 luglio 2014<ref>{{citat|url=http://iltirreno.gelocal.it/pontedera/cronaca/2015/02/28/news/san-miniato-si-riappropria-dello-stemma-e-del-title-di-citta-1.10952647|title=iltirreno.gelocal.it}}</ref> |- || [[Sansepolcro]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1520, 1750 e 1935 || Bolla ''Praexcellenti praeminentia'' di [[papa Leone X]] del 22 settembre 1520 e Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name=nobile-tos/>; DCG 26 marzo 1935<ref name=ACSFascCom />, trascritto dalla Consulta Araldica il 28 marzo 1935 |- || [[Seravezza]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1975 || DPR 31. decembra 1975<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Siena]]''' || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name=nobile-tos/> |- || [[Viareggio]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] ||1820|| Decreto della Duchessa di Lucca 7 giugno 1820<ref>{{cite web|url=https://iltirreno.gelocal.it/versilia/agenda/2010/06/11/news/giugno-1820-viareggio-diventa-citta-1.1910472|title=Giugno 1820: Viareggio diventa location|date=10 giugno 2021|access-date=15 febbraio 2022}}</ref> |- || [[Vicopisano]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||2021|| DPR 22. decembra 2021<ref>{{cite news|url=https://www.cascinanotizie.it/vicopisano-insignita-del-title-di-citt%C3%A0-dal-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella|title=Vicopisano insignita del title di location dal Presidente della Repubblica, Sergio Mattarella|date=15 febbraio 2022|work=Cascina Notizie|access-date=15 febbraio 2022}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Villafranca in Lunigiana]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 2007 || DPR 22. oktobra 2007<ref>{{cite web|url=http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews{{=}}114|title=Consegna title location di Villafranca su virgoletta.eu|access-date=5 dicembre 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140415061654/http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews=114}}</ref> |- || [[Vinci]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1954 || DPR 15. julija 1954<ref name=ACSFascCom /><ref>{{cite web|url=http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|title=Lo stemma di Vinci. In quello di oggi c'è anche Leonardo|author=Paolo Santini|access-date=1º ottobre 2019|archive-date=2020-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200814234552/http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|url-status=dead}}</ref> |- || [[Volterra]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º ottobre 1750<ref name=nobile-tos/> |} === Trentino - Južna Tirolska === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- |[[Ala, Italija|Ala]] |[[Provincia autonoma di Trento|Trento]] |1765 |decreto del 1765 dell’[[Giuseppe II d'Asburgo-Lorena|imperatore Giuseppe II]]<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/ala/}}</ref> |- || [[Arco, Italija|Arco]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]]|| || {{navedi vir}} |- || '''[[Bolzano|Bolzano/Bozen]]''' || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1268 ||<ref name="citta-taa">location (Stadtgemeinde) dell'[[Impero austro-ungarico]]</ref> |- || [[Briksen|Bressanone/Brixen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1380 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Brunico|Brunico/Bruneck]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1376 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Klausen, Bocen|Chiusa/Klausen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1308 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Glorenza|Glorenza/Glurns]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1309 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Leifers|Laives/Leifers]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1985 || DPGR 11. aprila 1985, št. 197/A<ref>{{cite web|url=https://www.regione.taa.it/bur/pdf/I-II/1985/24/BO/BO24850134373.pdf|title=DECRETO DEL PRESIDENTE DELLA GIUNTA REGIONALE 11 aprile 1985, n. 197/A - Conferimento del title di location al Comune di Laives}}</ref> |- || [[Levico Terme]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1894 || I.R. Decreto 1. aprila 1894<ref name=citta-taa/> |- || [[Merano|Meran/Meran]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1317 ||<ref name=citta-taa/> |- || [[Pergine Valsugana]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 2012 ||<ref>{{cite web|url=http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150323183444/http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf |title= Decreto del Presidente della Regione Autonoma Trentino-Alto Adige n.43/A del 15 ottobre 2012}}</ref> |- || [[Riva del Garda]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || || {{navedi vir}} |- || [[Rovereto]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1510 ||<ref>{{citat|url=http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf|title=Archivio comunale di Rovereto e archivi aggregati|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216181702/http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf }}, cap. ''Comunità di Rovereto (ordinamento austriaco), 1509 - 1810 (con docc. fino al 1881)''</ref> |- || '''[[Trento]]''' || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1888 ||<ref>Nel 1888 Trento ottenne lo status di "location a statuto proprio": Johann Rainer, ''La location a Statuto proprio in Austria nella seconda metà dell'Ottocento'', in ''Atti del convegno storico su "Trento nell'età di Paolo Oss Mazzurana"'', Società di studi trentini di scienze storiche, Trento, 1985.</ref> |- || [[Vipiteno|Vipiteno/Sterzing]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1304 ||<ref name=citta-taa/> |} === Umbrija === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Amelia, Italija|Amelia]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007 |- || [[Assisi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1312 || {{navedi vir}} |- || [[Campello sul Clitunno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] ||2017|<ref>{{cite web| url=https://www.duemondinews.com/campello-clitunno-ora-puo-chiamata-citta/}}</ref> |- || [[location della Pieve]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1600 || Koncesija [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]] {{navedi vir|}} |- || [[location di Castello]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || |{{navedi vir}} |- || [[Deruta]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2023 || DPR 17. marca 2023<ref>{{cite web |url=https://www.provincia.perugia.it/news/deruta-consegue-il-title-citta |title=Deruta consegue il title di “location” |website=Provincia di Perugia |date=26 novembre 2023 |access-date=31 gennaio 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Foligno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1953 || DPCM 10. avgusta 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Gualdo Tadino]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1833 ||Concessione di [[Papa Gregorio XVI]] |- || [[Gubbio]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Montecastrilli]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/montecastrilli/}}</ref> |- ||[[Montefalco]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1848 || Bolla del 9 maggio 1848 di [[Papa Pio IX]]<ref>{{cite book | title=Montefalco | author=M. Mattioli |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto & Petrelli |location=Spoleto |date=1953 |p=12 |quote=Con Bolla del 9 maggio 1848 il pontefice Pio IX la insignì [Montefalco] del title di location " … Conferiamo a questa Terra, sita in Umbria, chiamata Montefalco, il first di location con i diritti, gli onori i privilegi inerenti…"}} Si veda anche: {{cite book | title=Montefalco e il suo territorio. Guida turistica a cura dell'Associazione dei Quartieri di Montefalco | author=S. Nessi |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto & Petrelli |location=Spoleto |date=1980 |p=19}}</ref> |- || [[Narni]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1951 || DPCM 12. oktobra 1951<ref>Statuto comunale articolo 1{{cite web |url=https://www.comune.narni.tr.it/sites/default/files/documenti/2023-12/NuovoStatutoComunale2.pdf |title=Nuovo Statuto Comunale. Art.1 - Autonomia e ruolo del Comune |website=Comune di Narni |date=29 marzo 2002 |access-date=31 gennaio 2024}}</ref> |- || [[Nocera Umbra]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nocera-umbra/}}</ref> |- || [[Norcia]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/norcia/}}</ref> |- || [[Orvieto]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1953 || DPCM 18. decembra 1953<ref name=ACSFascCom /> |- || '''[[Perugia]]''' || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}} |- || [[Sellano]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2016 || DPR 13. januarja 2016<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sellano/}}</ref> |- ||[[Spoleto]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||''ab antiquo'' (cit. art. 2 comma 3 dello Statuto Comunale) |- || '''[[Terni]]''' || [[Provincia di Terni|Terni]] || || {{navedi vir}} |- || [[Todi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1994 || DPR 19. septembra 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[San Gemini]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1781 || Concessione Pontificia di Papa Pio VI del 1781<ref>{{cite web| url=https://www.paesionline.it/italia/guida-san_gemini| title= San Gemini, la location dell'acqua in Umbria}}</ref> |} === Dolina Aoste === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || '''[[Aosta]]''' || ''[[Dolina Aoste|Val d*Aosta]]''|| ||<ref name=citta-pie/> |} === Veneto === {| class="wikitable sortable" style="width:100%" |- ! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt |- || [[Abano Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1973 || DPR 26. junija 1973<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Adria]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Agordo]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] ||1943 ||<ref>{{cite web| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| title=Statuto di Agordo| accessdate=2025-07-03| archive-date=2021-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20210411184306/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| url-status=dead}}</ref> |- || [[Albignasego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012<ref>{{cite web |url=http://www.obizzi.it/nqcontent.cfm?a_id=15912 |title=Da Comune a location: il presidente della Repubblica ha detto sì alla location di Albignasego, cerimonia fissata il 1º dicembre |website=obizzi.it |editor=location di Albignasego |date=15 novembre 2012 |access-date=9 ottobre 2017 |url-status=dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- || [[Arquà Petrarca]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2003 || DPR 24. junija 2003<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Arzignano]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1964 || DPR 14. avgusta 1964<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asiago]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1924|| RDL 23. oktobra 1924<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Asolo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1931 || DCG 9. julija 1931<ref name="citta-ven">Nel corso dell'Ottocento, il governo del [[Regno Lombardo-Veneto]] aveva fregiato con il title di ''location minori'' della Venezia i comuni di Adria, Asolo, Badia (oggi Badia Polesine), Ceneda, Chioggia, Cividale (oggi Cividale del Friuli), Cologna (oggi Cologna Veneta), Conegliano, Este, Lendinara, Lonigo, Montagnana, Oderzo, Pordenone, Portogruaro, Sacile, Schio e Serravalle. Per quanto riguarda Ceneda e Serravalle, poco dopo l'unità d'Italia sono state unificate nel nuovo comune di Vittorio Veneto, trasferendo a quest'ultimo il title. Vedi Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18/21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}</ref> |- || [[Badia Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1817 || RDL 16. aprila 1817<ref name=citta-ven/>, DCG 4. avgusta 1930<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Bassano del Grappa]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1760 || 1815 (''ab antiquo''<ref name="regia-ven" />) |- || '''[[Belluno]]''' || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1816 ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/> |- || [[Bovolone]] || [[Provincia di Verona|Verona]]|| 1994|| DPR 21. junija 1994<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Campodarsego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2013|| DPR 3. decembra 2013<ref>{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863|title=Pagina di Campodarsego su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20131226024412/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863 }}, consultata il 25-12-2013</ref> |- || [[Camisano Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2021|| DPR 1. marca 2021 |- || [[Camposampiero]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009|| DPR 20. julija 2009 |- || [[Caorle]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 11. oktobra 1983<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Castel d'Azzano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2021 || DPR 22. decembra 2021 |- || [[Castelfranco Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1860 || Decreto I.R. 5 novembre 1860<ref name=ACSFascCom /><ref>{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelfranco_veneto.pdf|title=Comune di Castelfranco Veneto - Statuto}}.</ref> |- | [[Cavarzere]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2004 || DPR 9. marca 2004<ref>{{cite web| url= https://bur.regione.veneto.it/BurvServices/Pubblica/DettaglioAttoEntiVari.aspx?id=298952 |title= Bollettino Ufficiale della Regione Veneto n. 70 del 17 luglio 2015}}</ref> |- || [[Cerea]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2006 || {{navedi vir}} |- || [[Chiampo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010<ref>{{cite web |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/vi/chiampo.pdf |title=location di Chiampo – (VI) |website=Araldicacivica |access-date=24 marzo 2025 }}</ref> |- || [[Chioggia]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''<ref name=citta-ven/> |- || [[Cittadella, Italija|Cittadella]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1972 || DPR 6 maggio 1972<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Cologna Veneta]] || [[Provincia di Verona|Verona]] ||1837 ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Conegliano]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987<ref name=ACSFascCom /><ref name=citta-ven/> |- || [[Cornedo Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cornedo-vicentino/|title=location di Cornedo Vicentino}}</ref> |- || [[Eraclea]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2007 || DPR 2. februarja 2007 |- || [[Este, Italija|Este]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Feltre]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1952 ||<ref name=citta-ven/>, DPR 26. oktobra 1952<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Fratta Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2011 ||DPR 11. februarja 2011 |- || [[Jesolo]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 31. marca 1983<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Legnago]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 1993 || DPR 29. julija 1993<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Lendinara]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1816 ||<ref name=citta-ven/>, DCG 28. aprila 1939<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Lonigo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1832 || Sovrana Risoluzione 6 agosto 1832<ref name=citta-ven/> |- || [[Loreo]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||<ref>{{cite web|title= location di Loreo – (RO) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/loreo/}}</ref> |- || [[Malo, Italija|Malo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1984 || DPR 22. oktobra 1984<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6584 |title= Malo, decreto 1984-10-22 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Marcon]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2021 || DPR 30. aprila 2021<ref>{{cite web |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/ve/marcon_citta.pdf |title=location di Marcon – (VE) |website=Araldicacivica |access-date=12 marzo 2025 }}</ref> |- || [[Marostica]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1962 || DPR 17. decembra 1962<ref>{{citat|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3200|title=Marostica, decreto 1962-12-17 DPR, concessione di title di location}}</ref> |- || [[Mestre]]<ref>Nel 1926 (R.D. 15 luglio) il comune di Mestre venne soppresso: da allora il centro abitato è [[Località abitata|località]] del comune di Venezia.</ref>|| [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1923 || RD 23. avgusta 1923<ref>{{cite web |url = http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 |title = Circoscrizioni di Venezia |website = araldicacivica.it |access-date = 13 settembre 2015 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304053036/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 }}</ref><ref>{{cite web|url = https://books.google.it/books?id=Y8bZBgAAQBAJ&pg=PA107&lpg=PA107&dq=mestre+title+di+citt%C3%A0&source=bl&ots=U8N8DS1zRv&sig=p7zz28M24-u7-CRDjS2e2qgsRs0&hl=it&sa=X&ved=0CDYQ6AEwBGoVChMI2bLTtND0xwIVxcAUCh3CJgqw#v=onepage&q=mestre%20title%20di%20citt%C3%A0&f=false |p= 107 |title = Quartieri contesi. Convivenza, conflitti e governance nelle zone Stazione di… |access-date = 13 settembre 2015}}</ref> |- || [[Mirano]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2002 || DPR 13. junija 2002 |- || [[Mogliano Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1988 || DPR 22. julija 1987<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4864 |title= Mogliano Veneto, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}</ref> |- || [[Monselice]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1960 || DPCM 7. junija 1960<ref name=ACSFascCom /> |- || [[Montagnana]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Montebelluna]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1972 || DPR 11. oktobra 1972<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5652 |title= Montebelluna, decreto 1972-10-11 DPR, concessione di title di location }}</ref> |- || [[Montecchio Maggiore]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 {{navedi vir}} |- || [[Montegrotto Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref name=ACSFascCom /> |- ||[[Motta di Livenza]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1991 || DPR 22. julija 1991<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5870 |title= Motta di Livenza, decreto 1991-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato}}</ref> |- ||[[Musile di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2019 || DPR 23. avgusta 2019<ref>{{cite news|url= https://www.veneziatoday.it/attualita/musile-di-piave-citta.html |title= Musile di Piave diventa location: la cerimonia con il prefetto e la cittadinanza |magazine= Venezia Today |date= 25 ottobre 2019 |access-date= 7 aprile 2025 }}</ref> |- || [[Noale]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1999 || DPR 9. novembra 1999<ref>{{cite web |url=http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&idindice=1&x= |title=Statuto del Comune di Noale |editor=comune.noale.ve.it |access-date=21 settembre 2014 |archive-date=5 marzo 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305045829/http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&idindice=1&x= |url-status=dead }}</ref> |- || [[Oderzo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||<ref name=citta-ven/> |- || [[Oppeano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011 |- || '''[[Padova]]''' || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Pastrengo]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 15 luglio 2011<ref name="pastrengo">{{cite web|url=http://www.comune.pastrengo.vr.it/po/attachment_news.php?id=12|title=DPR sul website del comune di Pastrengo|access-date=1º dicembre 2011}}</ref> |- |[[Piazzola sul Brenta]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2006 || DPR 5. aprila 2006<ref>{{cite news| url= https://ricerca.gelocal.it/mattinopadova/archivio/mattinopadova/2006/05/07/MP2PO_MP204.html |title= Piazzola sul Brenta «promossa» location |magazine= il Mattino di Padova |date= 7 maggio 2006}}</ref> |- || [[Pieve di Soligo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2021 || DPR 8. aprila 2021 |- || [[Piove di Sacco]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5868 |title= Piove di Sacco, decreto 1959-08-26 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}</ref> |- || [[Portogruaro]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1835 || Disp. Gov. 40.662 del 26 novembre 1835<ref name=citta-ven/><ref>Vedi l'art. 6 dello Statuto comunale {{cite web |url=http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm |title=Copia archiviata |access-date=26 novembre 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907182745/http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm }}.</ref> |- || [[Porto Viro]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2001 || DPR 14 novembre 2001<ref>{{cite web|url=http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|title=Stemma e storia (e title di location) su comune.portoviro.ro.it|3=05-12-2013|archive-date=10 dicembre 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131210214027/http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|url-status=dead}}</ref> |- || [[Riese Pio X]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022 |- || [[Roncade]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004 |- |[[Rosolina]] |[[Provincia di Rovigo|Rovigo]] |2014 |DPR 23. oktobra 2014<ref>{{cite web| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rosolina/}}</ref> |- || '''[[Rovigo]]''' || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1815 || location Regia, Patente sovrana 5 settembre 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref>{{cite book|title=Collezione di leggi e regolamenti pubblicati dall'Imp. Regio Governo delle Provincie venete, volume secondo, parte II, dal dì 10 luglio a tutto dicembre 1815|date=1815|editor=per Francesco Andreola Tipografo privilegiato dell'E. I. R. G.|location=Venezia|p=64}}</ref> |- || [[San Donà di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1968|| DPR 12. novembra 1968<ref>{{cite web|title= San Donà di Piave, decreto 1968-11-12 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6414 }}</ref> |- || [[San Martino di Lupari]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009 ||<ref>DPR 3. junija 2009</ref> |- || [[Schio]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1817; 1870 ||<ref name=citta-ven/>, DM 29. avgusta 1870<ref name=ACSFascCom /> |- |[[Selvazzano Dentro]] |[[Provincia di Padova|Padova]] |1997 |DPR 2. septembra 1997<ref>{{cite web| url= https://www.araldicacivica.it/comune/selvazzano-dentro/ |title= location di Selvazzano Dentro – (PD) }}</ref> |- |[[Thiene]] |[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]] |1845 e 1857 |<ref>{{cite web|url= http://www.comune.thiene.vi.it/web/thiene/vivere/vivere-interna?p_p_id=ALFRESCO_MYPORTAL_CONTENT_PROXY_WAR_myportalportlet_INSTANCE_nc6A&p_p_lifecycle=1&p_p_state=normal&p_p_mode=view&template=/regioneveneto/myportal/html-generico-detail&uuid=11e2f74a-0940-4962-8265-4abe55495175&contentArea=_Thiene_vivere-interna_Body1_|title=Comune di Thiene - Vivere dettaglio - (MyP)|website= comune.thiene.vi.it|access-date=26 settembre 2018}}</ref> |- |[[Trebaseleghe]] |[[Pokrajina Padova|Padova]] |2023 |DPR 22. junija 2023<ref>{{cite web|url=https://www.comune.trebaseleghe.pd.it/home/news-eventi/news/date-2023/07/citt--di-Trebaseleghe.html|title=Comune di Trebaseleghe - Conferimento title "location di Trebaseleghe"|website=www.comune.trebaseleghe.pd.it|language=it|access-date=5 luglio 2023}}</ref> |- || '''[[Treviso]]''' || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || [[Valdagno]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1955 || DPR 31. avgusta 1955<ref>{{cite web|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6243 |title= Valdagno, decreto 1955-08-31 DPR, concessione di title di location }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html|title=Statuto comunale|author=Comune di Valdagno|access-date=15 maggio 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090924011126/http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html}}</ref> |- || '''[[Benetke]]''' || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/><ref name=":4" />; location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || '''[[Verona]]''' || [[Provincia di Verona|Verona]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- || '''[[Vicenza]]''' || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || ||''ab antiquo''<ref name=regia-ven/>; location Regia, Patente imperiale 24 aprile 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria<ref name=":8" /> |- |[[Vigonza]] |[[Provincia di Padova|Padova]] |2015 |DPR 26. junija 2015<ref>{{cite web|title= location di Vigonza – (PD) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/vigonza/ }}</ref> |- || [[Villafranca di Verona]] ||[[Provincia di Verona|Verona]] || 2008 || {{navedi vir}} |- || [[Villorba]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2010 || DPR 6 luglio 2010 |- || [[Vittorio Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||<ref name=citta-ven/> |- |} == Mesto kot bivalno središče == {{Glavni članek|Seznam mest v Italiji}} Kot večina modernih jezikov, je tudi italijanščina sprejela sledečo definicijo besede mesto (''città''): ''veliko naselje, kjer so stavbe postavljene po določenem načrtu tako, da ustvarjajo dobro prehodne [[ceste]] z utrjenim voziščem, v katerih je urejena [[javna služba]] in je poskrbljeno za možnost skupnega življenja''. V tem smislu se danes v Italiji običajno za smatrajo mesta spodaj navedena bivalna središča, kar pa ne pomeni, da se množica manjših bivalnih središč ne sme imenovati ''città''. Seznam '''večjih''' in drugih pomembnejših (širše znanih) '''italijanskih mest''' (z več kot okoli 20.000 prebivalci; * več kot 100.000, ** več kot 200.000; *** več kot 500.000 prebivalcev; ****milijonsko mesto) {| class="wikitable" |----- valign="top" | *[[Abano Terme]] *[[Acerbo]] *[[Acerra]] *[[Acireale]] (*) *[[Acqui Terme]] *[[Acri]] *[[Adrano]] *[[Adria]] *[[Afragola]] *[[Agrigento]] (*) *[[Alatri]] *[[Albano Laziale]] *[[Albenga]] *[[Alcamo]] *[[Alessandria]] * *[[Altamura]] (*) *[[Amalfi]] *[[Anagni]] *[[Ancona]] * *[[Andria]] *[[Angri]] *[[Anzio]] (*) *[[Aosta]] *[[Aprilia, Italija|Aprilia]] (*) *[[Arbatax]] *[[Arco]] *[[Ardea, Lacij|Ardea]] *[[Arezzo]] * *[[Ariccia]] *[[Arzignano]] *[[Ascoli Piceno]] (*) *[[Asola]] *[[Assemini]] *[[Assisi]] *[[Asti]] *[[Augusta]] *(*) *[[Avellino]] *[[Avezzano]] *[[Avola]] *[[Bagheria]] *[[Bagnacavallo]] *[[Bagno a Ripoli]] *[[Bari]] **(**) *[[Barletta]] (*) *[[Bassano del Grappa]] *[[Bastia Umbra]] *[[Battipaglia]] *[[Belluno]] *[[Belpasso]] *[[Benevento]] *[[Bergamo]] * *[[Biancavilla]] *[[Biella]] *[[Bisceglie]] *[[Bitonto]] (*) *[[Bologna]] **(**) *[[Bolzano]] / Bozen * *[[Borgomanero]] *[[Borgo San Lorenzo]] *[[Brescia]] ** *[[Bressanone]]/Brixen *[[Brindisi]] * *[[Brisighella]] *[[Bussolengo]]  *[[Busto Arsizio]] (*) | *[[Cagliari]] *(*) *[[Caltagirone]] *[[Caltanissetta]] (*) *[[Camaiore]] *[[Campobasso]] *[[Canicattì]] *[[Canosa di Puglia]] *[[Cantù]] *[[Capoterra]] *[[Carate Brianza]] *[[Carbonia]] *[[Carini]] *[[Carlentini]] *[[Carrara]] (*) *[[Carpi]] (*) *[[Casale Monferrato]] *[[Casalgrande]] *[[Caserta]] *[[Casoria]] *[[Cassano Magnago]] *[[Castelfranco Emilia]] *[[Castelfranco Veneto]] *[[Castel Gandolfo]] *[[Castellammare di Stabia]] *[[Castel San Pietro Terme]] *[[Castelvetrano]] *[[Castiglione delle Stiviere]] *[[Castrovillari]] *[[Catania]] **(**) *[[Catanzaro]] * *[[Cattolica]] *[[Cava de' Tirreni]] *[[Ceccano]] *[[Cecina]]     *[[Cefalù]] *[[Cerignola]] *[[Cerveteri]] *[[Cervia]] *[[Červinjan]] / Cervignano del Friuli *[[Cesano Maderno]] *[[Cesena]] (*) *[[Cesenatico]] *[[Chiavari]] *[[Chieri]] *[[Chieti]] *[[Chioggia]] *[[Chiusi]] *[[Chivasso]] *[[Campi Bisenzio]] *[[Cittadella]] *[[Città di Castello]] *[[Čedad]] / Cividale del Friuli *[[Civita Castellana]] *[[Civitanova Marche]] *[[Civitavecchia]] *[[Codogno]] *[[Codroipo]] *[[Colle di Val d'Elsa]] *[[Collegno]] *[[Como]] (*) *[[Conegliano]] *[[Cordenons]] | *[[Corigliano Calabro]] *[[Correggio (mesto)]] *[[Comiso]] *[[Cortina d'Ampezzo]] *[[Cortona]] *[[Cosenza]] (*) *[[Crema]] *[[Cremona]] (*) *[[Crotone]] (*) *[[Cuneo]] *[[Desenzano del Garda]] *[[Desio]] *[[Domodossola]] *[[Eboli]] *[[Empoli]] *[[Enna]] *[[Erba]] *[[Ercolano]] *[[Erice]] *[[Fabriano]] *[[Faenza]] *[[Falconara Marittima]] *[[Fano]] *[[Fasano]] *[[Favara]] *[[Feltre]] *[[Ferentino]]   *[[Fermo]]   *[[Ferrara]] * *[[Fidenza]] *[[Firence]] **(**) *[[Fiumicino]] *[[Floridia]]    *[[Foggia]] * *[[Foligno]] *[[Follonica]] *Fondi *[[Forlì]] * *[[Forlimpopoli]] *[[Formia]] *[[Formigine]] *[[Francavilla Fontana]] *[[Frascati]] *[[Frosinone]] *[[Fucecchio]] *[[Gaeta]] *[[Gallarate]] *[[Gallipoli]] *[[Gela]] (*) *[[Gumin]]/[[Humin]] (Gemona del Friuli) *[[Genova]] ***(*) *[[Genzano di Roma]] *[[Giarre]] *[[Ginosa]] *[[Gioia Tauro]] *[[Giulianova]] *[[Giugliano in Campania]] *[[Gorgonzola, Milano]] *[[Gorica]] (Gorizia) *[[Grado]] * [[Grosseto]] (*) *[[Grottaferrata]] *[[Grottaglie]] | *[[Grugliasco]] *[[Gualdo Tadino]] *[[Guastalla]] *[[Gubbio]] *[[Guidonia Monticello]](*) *[[Iglesias, Carbonia|Iglesias]] *[[Imola]] *[[Imperia]] *[[Isernia]] *[[Ispica]] *[[Jesi]] *[[Jesolo]] *[[L'Aquila]] *[[Lamezia Terme]] (*) *[[La Spezia]] *[[Latina]] * *[[Latisana]] *[[Lecce]] (*) *[[Lecco]] *[[Legnano]] *[[Lentini]] *[[Licata]] *Lido di [[Ostia (Rim)|Ostia]] *[[Lido di Venezia]] *[[Lissone]] *[[Livorno]] * *[[Lodi]] *[[Loreto]] *[[Lucca]] (*) *[[Lucera]] *[[Lugo, Italija]] *[[Macerata]] *[[Manduria]] *[[Manfredonia]] *[[Maniago]] *[[Mantova]] (*) *[[Manzano]] *[[Mariano Comense]] *[[Marano di Napoli]] *[[Marsala]] (*) *[[Marsciano]] *[[Martellago]] *[[Martina Franca]] (*) *[[Massa]] *[[Massafra]] *[[Massarossa]] *[[Matera]] *[[Mazara del Vallo]] *[[Melfi]] *[[Merano]] *[[Messina]] ** *[[Milano]] ****(*) *[[San Miniato]] *[[Misilmeri]] *[[Mira, Italija|Mira]] *[[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]] *[[Mirano]] *[[Modena]] *(*) *[[Modica]] (*) *[[Mogliano Veneto]] | *[[Molfetta]] *[[Moncalieri]] *[[Mondovì]] *[[Tržič, Italija|Tržič]] (Monfalcone) *[[Monreale]] *[[Monselice]] *[[Monserrato]] *[[Montalcino]] *[[Montebelluna]] *[[Montecchio Maggiore]] *[[Montefiascone]] *[[Montemurlo]]  *[[Montepulciano]] *[[Monte San Savino]] *[[Montesilvano]] *[[Montevarchi]] *[[Milje, Italija|Milje]] / Muggia *[[Neapelj]] (Napoli ****) *[[Narni]] *[[Nettuno]] *[[Nicastro]] *[[Nichelino]] *[[Nocera Inferiore]] *[[Nola]] *[[Noto]] *[[Novara]] * *[[Novi Ligure]] *[[Oderzo]] *[[Olbia - Tempio|Olbia]] *[[Orosei]] *[[Oristano]] *[[Ortona]] *[[Orvieto]] *[[Osimo]] *[[Ostuni]] *[[Pachino]] *[[Padova]] ** *[[Paese]]    *[[Pagani]] *[[Palermo]] ***(*) *[[Palestrina]] *[[Palma di Montechiaro]] *[[Palmanova]] *[[Palmi]] *[[Parma]] *(*) *[[Partinico]] *[[Paternò]] *[[Pavia]] *[[Perugia]] * *[[Pesaro]] (*) *[[Pescara]] * *[[Pescia]] *[[Piacenza]] * *[[Pienza]] *[[Pietrasanta]] *[[Pinerolo]] *[[Piombino]] *[[Pisa]] (*) *[[Pistoia]] (*) *[[Pitigliano]] *[[Pizzo]] *[[Poggibonsi]] *[[Pomezia]] | *[[Pompeji]] *[[Pontassieve]] *[[Pontedera]] *[[Porcia]] *[[Pordenone]] *[[Portici]] *[[Porto Empedocle]] *[[Portoferraio]] *[[Portogruaro]] *[[Potenza]] (*) *[[Potenza Picena]] *[[Pozzallo]] *[[Pozzuoli]] (*) *[[Prato]] ** *[[Quarrata]] *[[Quartu Sant'Elena]] (*) *[[Ragusa]] (*) *[[Rapallo]] *[[Ravena]] * *[[Recanati]]    *[[Reggio di Calabria]] *(*) *[[Reggio Emilia]] *(*) *[[Rende]] *[[Rho]] (*) *[[Ribera]] *[[Riccione]] *[[Rieti]] *[[Rimini]] * *[[Riva del Garda]] *[[Rivoli, Piemont|Rivoli]] *[[Rim]] (Roma) ****(*) *[[Ronke]] (Ronchi dei Legionari) *[[Rosarno]] *[[Roseto degli Abruzzi]] *[[Rosolini]]   *[[Rossano]] *[[Rovigo]] *[[Ruma, Italija]] *[[Sabaudia]] *[[Sacile]] *[[Salerno]] * *[[Salò]] *[[Salsomaggiore Terme]] *[[San Benedetto del Tronto]] *[[San Bonifacio]] *[[San Dona di Piave]] *[[San Gimignano]] *[[San Giovanni Lupatoto]] *[[San Quirico d'Orcia]] *[[Sanremo]] *[[Sansepolcro]] *[[San Severo]] *[[Sarno]] *[[Saronno]] *[[Sarzana]] *[[Sassari]] * *[[Sassuolo]] *[[Savigliano]] *[[Savignano sul Rubicone]] *[[Savona]] *[[Scafati]] *[[Scandiano]] *[[Sesto Fiorentino]] *[[Scandici]] *[[Sciacca]] *[[Schio]] | *[[Scicli]] *[[Scorzè]] *[[Segni]] *[[Selargius]] *[[Senigallia]] *[[Seregno]] *[[Seriate]] *[[Sestu]] *[[Sestri Levante]] *[[Settimo Torinese]] *[[Sezze Romano|Sezze (Romano)]] *[[Siderno]] *[[Siena]] (*) *[[Sinnai]] *[[Sirakuze]] * *[[Sondrio]] *Sora *[[Sorrento]] *[[Spello]] *[[Spilimbergo]] *[[Spinea]] *[[Spoleto]] *[[Staranzano]] *[[Sulmona]] *[[Suzzara]] *[[Taormina]] *[[Taranto]] * *[[Tarkvinija]] (prej Corneto) *[[Tauria Nova]] *[[Trbiž]] (Tarvisio) *[[Teramo]] *[[Termini Imerese]] *[[Terracina]] *[[Terni]] * *[[Thiene]] *[[Tivoli (Rim)|Tivoli]] *[[Todi]] *[[Tolentino]] *[[Tolmeč]] (Tolmezzo) *[[Torino]] ***(*) *[[Torre Annunziata]] *[[Torre del Greco]] *[[Tortona]] *[[Trani]] *[[Trapani]] *[[Trento]]* *[[Treviso]] *[[Trst]] / Trieste** *[[Valenza]] *[[Videm (Italija)|Videm]] (Udine)* *[[Urbino]] *[[Valdagno]] *[[Varese]] (*) *[[Vasto]] *[[Velletri]] *[[Venaria Reale]] *[[Benetke]] ** (Venezia) *[[Ventimiglia]] *[[Verbania]] | *[[Vercelli]] *[[Veroli]] *[[Verona]] ** *[[Viadana]] *[[Viareggio]] *[[Vibo Valentia]] *[[Vicenza]] *(*) *[[Vigevano]] *[[Vigonza]] *[[Vigevano|Villabate]] *[[Villafranca di Verona]] *[[Vetralla]] *[[Vinci]] *[[Viterbo]] *[[Vittoria]] (*) *[[Vittorio Veneto]] *[[Voghera]] *[[Volterra]] |} == Glej tudi == *[[italijanske občine]] *[[Seznam mest v Italiji]] [[Kategorija:Geografija Italije]] rdr5s25rhkr6ftlxec9zxtes31m9w3g Oskar (riba) 0 96710 6690400 4855401 2026-06-16T17:00:19Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6690400 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Oskar | image = Astronotus_ocellatus.jpg |status = LC |status_system = IUCN3.1 |status_ref = <ref>{{cite iucn|last=Frederico|first=R. G.|year=2023|title=Astronotus ocellatus|article-number=e.T49830436A159048790|doi=10.2305/IUCN.UK.2023-1.RLTS.T49830436A159048790.en}}</ref> |genus = Astronotus |species = ocellatus |authority = ([[Louis Agassiz|Agassiz]], 1831) }} '''Óskar''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Astronotus ocellatus''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] sladkovodnih [[ribe|rib]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Znana je tudi kot [[akvarij]]ska riba. ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == * {{Wikispecies-inline|Astronotus ocellatus}} * {{Commons category-inline|Astronotus ocellatus}} {{Taxonbar|from=Q3442}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ostrižniki]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1831]] keig6iwtm41rxqm4js237a6d7s4ping Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje v Sloveniji 11 97410 6690645 6689774 2026-06-17T11:02:22Z Janezdrilc 3152 /* Občinski grb v infopolju */ 6690645 wikitext text/x-wiki == Problem == Nekaj je zelo narobe s tole predlogo, sploh s tistim flourescentno zelenim delom! --[[Uporabnik:Darko Pes|Pasji pozdrav]] 10:37, 21 december 2006 (CET) == Naslov infopolja == Ker je predloga {{tl|Naselje}} prirejena za slovenska naselja, predlagam preimenovanje v 'Infopolje Slovensko naselje'. Za druga naselja je namreč edino ustrezno infopolje [[en:Template:Infobox Settlement]], pri nas še pod naslovom {{tl|Infopolje Mesto}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:29, 16 junij 2007 (CEST) :Ja lahko, edino to pomeni masovno spreminjanje z AWBjem. --[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 07:04, 17 junij 2007 (CEST) To lahko uredi [[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] ali kdo drug z botom. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 21:37, 21 junij 2007 (CEST) ::Hm, če bi že morali, za kar sicer ni potrebe, je PMM pravilno {{tl|Naselje v Sloveniji}}... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:47, 7. julij 2007 (CEST) ::Urejeno: {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:25, 11. julij 2007 (CEST) ==Parametri za zemljevide== PMM bi bilo bolje kot dodajati parametre za posamezne zemljevide dodati en sam parameter za prikaz geografske širine in dolžine, ki bi se povezoval na wikiseznam relevantnih zemljevidov Slovenije. Tako kot se npr. povezuje pri {{tl|Infopolje Mesto}} (glej npr. članek [[Adis Abeba]]) ali pa se npr. samodejno poveže ISBN-številka s stranjo [[Wikipedija:Viri knjig]] (glej npr. [[Albert Speer]]). --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 13:01, 6. julij 2007 (CEST) :Vrjetno bi bilo to res najbolje, vendar se sam zaenkrat ne nameravam ukvarjati s tem, zaenkrat je moj cilj popisati vsa slovenska naselja. Bi blo pa smiselno razviti arhitektoro predloge v tej smeri (čeprav ne smemo zanemariti dejstva, da ima večina naselij predlogo za zemljevid na najdi.si, ki ne temelji na koordinatah).--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 14:38, 6. julij 2007 (CEST) Zdi se mi koristno, da bi infopolje vsaj dopolnili s podatkom o geografski širini in dolžini, povezanim na tako stran. Ali potrebujemo tudi parametre za posamezne zemljevide in za katere, se že lahko pozneje dogovorimo; če zemljevid najdi.si ne podpira koordinat, bi pmm zmogli tudi brez njega, dokler ga ne popravijo. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:58, 25. julij 2007 (CEST) == Slika == Bi bilo možno dodat vrstico image_caption za opis slike? Včasih prav pride. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 08:26, 17. oktober 2007 (CEST) :Saj že obstaja parameter ''caption''. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:31, 17. oktober 2007 (CEST) ::A, to sem pa spregledal. Sem samo mislil da ga ni ker image_caption ni delal. Hvala. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 14:46, 17. oktober 2007 (CEST) == Pošta == Pri nekaterih naseljih je potrebno popraviti nazive pošte (zaradi razločitve), a predloga ne prepozna npr. <nowiki>Nova vas, Bloke|Nova vas</nowiki>, ampak prikaže kot <nowiki>Nova vas, Bloke</nowiki>. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:02, 17. januar 2009 (CET) :Isti problem je pri mestnih občinah, saj predloga ne sprejema možnosti vpisa mestne občine, ampak se mora uporabljati preusmeritev iz občine na mestno občino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:14, 13. februar 2011 (CET) ::V predlogah je potrebno namesto | uporabiti {{tl|!}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] 16:16, 13. februar 2011 (CET) == Dvojezičnost == Nekatera naselja potrebujejo v infopolju tudi drugojezično ime. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:25, 27. oktober 2014 (CET) : Lahko dodam še eno ime, ki se bo preslikalo v Infopolje Naselje v {{para|native_name}} (»zgodovinsko ime« se že preslika v {{para| other_name}}). Imaš slovenski predlog za ime parametra? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:39, 27. oktober 2014 (CET) tujejezično ime!? dvojezično ime? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:55, 27. oktober 2014 (CET) :Kaj pa, če bi dali kar »drugo ime« in bi bil parameter namenjen tudi za imena drugačnega tipa? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 27. oktober 2014 (CET) Tudi v redu, trojezičnih pa tu okrog ni prav dosti ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:48, 27. oktober 2014 (CET) {{urejeno}} .. dodan je parameter {{para|drugo ime}}, ki se ga lahko uporabi tudi za dvojezično ime. Izpiše se takoj pod glavnim imenom (glej [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri#Testni primer Novo mesto]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 28. oktober 2014 (CET) Hvala za ekspeditivnost!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:17, 28. oktober 2014 (CET) == Vejica == {{ping|Pinky sl}} Pozdravljena, imam eno majhno vprašanje. Zakaj je v parametru Gostota prebivalstva vejica v enoti. Npr. pri [[Koper|Kopru]] to izgleda:<br> '''Gostota prebivalstva''': 2.000 preb''','''/km<sup>2</sup><br> Verjetno je ta vejica nepotrebna? Ali jaz ta podatek narobe tolmačim. Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:08, 14. januar 2021 (CET) :Pa še morda en predlog. Bi se dalo narediti, da bi bila poštna številka napisana krepko in ne ime naselja? Hvala. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 14:02, 15. januar 2021 (CET) :: {{tl|Infopolje Naselje}} ... vejica popravljena, poštna številka pa ni napisana krepko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:36, 15. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} [[Slika:Corazón.svg|20px]] En wiki Hvala. Upam, da te nisem preveč zaposlil s tem. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 16:43, 15. januar 2021 (CET) :::Pošta je napisana krepko, kjer povezava kaže sama nase - npr. 1290 [[Grosuplje]], 8330 [[Metlika]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:28, 15. januar 2021 (CET) ::::A ne bi bilo boljše, če bi bila poštna številka v boldu in kraj normalno. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:31, 15. januar 2021 (CET) :::Mišljeno je, da ni odebeljeno ne eno ne drugo, da pa je ime pošte povezava. Če je ime pošte enako imenu članka, pa povezava sama nase postane odebeljena (kot če bi naredil [[Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje v Sloveniji]]). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:36, 15. januar 2021 (CET) ::::Aha, ok, hvala za pojasnitev. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:39, 15. januar 2021 (CET) == Number of inhabitants == Hello all, Sorry for writing in English. On the Dutch Wikipedia, there is a call to [https://nl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedia:Verzoekpagina_voor_bots&oldid=58732508#Bevolkingsaantallen_botmatig_aangemaakte_gemeenten update the population of the Slovenian communities], as many gave numbers from 2002. On the many Wikipedias, we have articles about all Slovenian <s>communities</s>municipalities (Občines). The Slovenian Statistični urad does provide numbers of inhabitants for these communities from 2008 on. These can be found at [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C4002S.px/ their site]. I have taken the liberty to read this data and bring them to Wikidata, like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q13377798&type=revision&diff=1404467110&oldid=1398446545 here] for [[Občina Žužemberk]]. Bringing the data to Wikidata once and using it for articles (using a LUA-module) will help all Wikipedias to bring the most recent information. I would be happy if someone could state that my interpretation of the data is right, so I can bring the information of previous years to Wikidata as well, see for instance [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q331701&type=revision&diff=1404477263&oldid=1398455661 these changes], resulting in [[:d:Q331701#P1082|this part of the item in Wikidata]]. If the data are fine, I will write a LUA module and make that available for other Wikipedia's, so the most recent number can be retrieved, including a note for the source, both from the article text and the infobox. This will help many Wikipedias and Wikimedians from doing tedious work like [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ob%C4%8Dina_%C5%BDu%C5%BEemberk&diff=5337081&oldid=5155150 this], although you have [[User:SportiBot|SportiBot]] doing it on the Slovenian Wikipedia. The [[:en:Municipality of Žužemberk|English (2002)]] and [[:de:%C5%BDu%C5%BEemberk|German (2008)]] Wikipedia can be updated by doing so, and discrepancies like in the [[:eo:Občina_Žužemberk|Esparanto]] articles (showing number of 2019 in the infobox and of 2018 in the first paragraph) can be prevented. Having these numbers over a longer period can eventually be used to provide graphs showing the growth and decline of the population over time. But first things first: am I handling the data in a correct way? Thanks for your reaction, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 12:47, 19. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Speaking of Slovene municipalities (BTW, this is English word for Občina (Občine)), you also have data from gis.stat. It's stage representation of various data variables in Slovenia from 2005 on. Level of precision can be set to statistical regions, municipalities, community or grid of 10x10 km or smaller. You can download csv/shp file, for parsing I think csv is more feasible (simplicity looking). There are many data filters (from criminal rates to economical variables), sadly not all are updated for last year. For variable selection, click hamburger in top left corner. And I see problems, you have on community portal on nlwiki. In bottom left corner, there is translate-content buttton (English only). Link for all above in English is https://gis.stat.si/#lang=en<nowiki/>Hope this helps, stay safe and happy scrapping, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:55, 19. april 2021 (CEST) :It would be great, especially if you could include settlements as well ([https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 19. april 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], Thanks for your correction and extra information. gis.stat seems to be also from the Slovenian Statistični urad, so they provide the same information on different levels. I prefer the csv-version and a level that is supported by our structure on Wikidata (settlements, municipalities,...). ::[[Uporabnik:Sporti|Sporti]], It is not a big problem to read and handle that level information as well. The biggest challenge will be to distinguish the settlements which share a name, like [[Znojile]]. I see Statistični urad uses ids for entities, like: :::"Sex - TOTAL";"'''001''' AJDOVŠČINA";19418 :::"Sex - TOTAL";"'''001001''' Ajdovščina";6843 :::"Sex - TOTAL";"'''001002''' Batuje";369 ::I don't seem to find the 043112 (or 043) for [[Znojile, Kamnik]] on that page or on [[:d:Q8073142|Q8073142]]. Having an ID in Wikidata would make it easier to get directly to a specific item on Wikidata. Would it be an idea to propose that number as a (new) property for Wikidata? ::I hope to add the remaining years to Wikidata later today, and hope to find a solution for some municipalities I missed (like ''Ankaran/Ancarano''), as these should be found under a specific name (one of both). Writing the module will be a nice thing in the next days, I might base it on [[:nl:Module:Zandbak/RonnieV/NMBS|this one]], getting the most recent number of voyagers from a Belgian railway station. As we now need only one number to get from Wikidata, it will be easier to realise. ::Thanks for your support and stay safe, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 18:22, 19. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: It was my pleasure to help you. Sadly I am not fluent in lua at all, but if you need help with python, you can reach out for me. Oh, and IDs are build out of municipality ID (Ajdovščina municipality is 001) and settlement ID (their alphabeticall order). We can make these sort of predicitions with SPARQL from Wikidata (under condition, that all municipalities are present) and then sort them alphabetically and then merge/concatenate these with ID of their municipality. What about proposing expansion to series ordinal? I may be wrong. With regards, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 19. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], the Wikidata-part is handled. Without writing any LUA-code myself, <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585}}</nowiki> should give the number of inhabitants (''P1082'') on a page of a municipality, the date (''P585'') and the source (''references''), using the best ranked (preferred) of, if missing, one of the normal values (''normal+''). It can be tested on the page of a municipality or by adding the Q-number of the municipality, like <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}</nowiki>. Unfortunately, the code of [[:sl:Modul:Wd]] of the Slovenian Wiki is a bit out of date: the date is not shown. Please compare [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], [[:nl:Gebruiker:RonnieV/Slovenië]] and [[:en:User:RonnieV/Slovenië]] for different output. ::::An option would be to update Modul:Wd. I don't feel free to do so on your Wikipedia, not knowing if there are special pages I could/should check doing so. If you feel safe updating the module, we can get the number of inhabitants directly from Wikidata, so updating if new data come available would require a run at Wikidata and no longer on all different pages. Information will be shared with, among others, the Dutch Wikipedia and all others that want to use this. How do you feel about the module? With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:35, 23. april 2021 (CEST) :[[Modul:Wd]] is used on may pages, an update is not easy task. I created [[Modul:Wd/peskovnik]] (sandbox version). You can work with that - for now. The problem is when we use singular, dual, plural, dates in differnt format (access-date, .....) :* sandbox version: "Inhabitants of municipality Žiri from Wikidata, with date and source: {{#invoke:wd/peskovnik|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:42, 23. april 2021 (CEST) ::Thanks, @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], that seems to do the trick for showing the date in one call. ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], there seem to be some gaps in the numbers, see for instance the Kamnik municipality. But I will find a way to point to the right place for adding the information at that level too. (inhabitants, males, females, data, source) First thing to do is to add the numbers for females and males for the dates already provided, so [[:Predloga:Občina v Sloveniji]] could be changed to use the data from Wikidata for the 'Prebivalcev' (population). On my Uporabnik page, I added the calls to the peskovnik-modul to show the differences and a graph. I seem to have problems with the min and max value on the y-axis, it is no use to show a large empty part from 0 to 4500 (Žiri), with a line that only moves a bit in the upper part of it. With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 01:08, 24. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Maybe I have missed something, but I assume that the problem is in sorting. Our alphabet is different from english alphabet and sibilants (čšž) are not on the end. Just putting in just for case: ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ. I am not local from Kamnik, but I think there were no derankings of villages/cities to lowr ranks, however I do remember quite a few example of promotion from hamlet/village to village/small town (Petelinje near Pivka comes first to my mind, which expanded alot). If you are not sure, which (if some communities are missing) you can check them on thier municipality pages (link for Kamnik is [https://www.kamnik.si/obcina-kamnik/krajevne-skupnosti Krajevne skupnosti | Občina Kamnik] and this one has population too). I found this pdf in Slovene that also has some informations about census surveys for SFRY era too. Mainly is a statistical report of municipalities/towns, made back in 2003, but is also a timeback machine for census results from the past. Link: [https://www.stat.si/doc/pub/mestna_naselja_slo_03.pdf Microsoft Word - mestna naselja 2003.doc (stat.si)]. I don't know how much of this is useful, but I hope it helps. Yours sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:37, 24. april 2021 (CEST) ::::@[[[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], When I have a look at the [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px list of settlements] of Kamnik (043), I miss numbers like 043004, 043013, 043025, 043027, 043028... Also, the highest number is 043116, suggesting there should be 116 settlements. The relevant [[Kategorija:Naselja_Ob%C4%8Dine_Kamnik|category]] shows 102 settlements, the same number of settlements I find in the export. It would be great to have a property (comparable to [[:d:Property:P4759|P4759]]) that would link 043001 directly to [[:d:Q4881754|Q4881754]], so 'Bela' could be combined with [[Bela, Kamnik]] and not be confused with [[Bela, Ajdovščina]] (both have the label 'Bela' in the export). I just ran into [[:d:Q3503153#P300|this property, that might help me, in combination with [[:d:Q4881754#P131]], to make a good list for the 6251 municipalities and settlements, giving me the Q-number from Wikidata and the number from SiStat. That would be a great help for future imports. Work to do ;) Yours sincerely, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: What about [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? There are 25 lists of comunities across Slovenia, sorted by their alphabetical order. Parsing would be needed, tho. My plan is following: parse all lists, make a dictionary with lists for keys and then sort these keys. Then apply IDs across those (based on municipality and their alphabetic order inside of municipality). This is my last guess, sadly I am out of ideas... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:56, 29. april 2021 (CEST) {{sklici|1}} ::{{done}} [[Modul:Wd]] updated to most recent :en version. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:14, 24. april 2021 (CEST) :::Hvala, [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) With the list of settlements from SiStat and a list of settlements and municipalities retrieved from Wikidata, I managed to match almost all places. Missing are the following ones: *025019 Tolsti Vrh p. R. na K. - del (DRAVOGRAD) *050036 Jelarji (KOPER) *050062 Pisari (KOPER) *084058 Sveta Gora (NOVA GORICA) *103024 Tolsti Vrh p. R. Na K. - del (Ravne na Koroškem) *104012 Dane (RIBNICA) *109001 Blatnik pri Črmošnjicah (SEMIč) *129012 Prapretno pri Hrastniku - del (TRBOVLJE) *142027 Konjšica - del (ZAGORJE OB SAVI) *194011 Gradišče-K. o. Grad. in Polj. (ŠMARTNO PRI LITIJI) *194037 Razbore-K. o. Poljane - del (ŠMARTNO PRI LITIJI) Help linking these settlements to something in Wikidata or in here in Wikipedia would be appreciated. Currently, I am importing the data to Wikidata, with changes like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q787824&type=revision&diff=1413794769&oldid=1409632017 this]. Just 5600 settlements to go. I will keep the list with settlement names, SiStat numbers, QID's and municipality information for future imports. I might export it and save it some in my space on this Wikipedia. The settlement information is updated yearly by SiStat, the municipality information half yearly, so we can update it and provide this information to all Wikipedia's (and to other users of Wikidata). I will recheck my scripts and other information and share these on Github, so if I fail to upgrade the information, others can do this as well. The next step is to show this information in articles, changing {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} to use Wikidata for the number of inhabitants : 'prebivalstvo' and 'prebivalstvo_od' ('population_total' and 'population_as_of'). We can add properties for female and male population, with 'as_of' for the date. As shown on [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], there are several ways to use the information both in Infopolje and in text. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 17:36, 3. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] thanks for helping us. You can play with {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}} (sandbox) - I included Wikidata for the number of inhabitants. {{para|prebivalstvo}} (number of inhabitansts) must contain just one number. If we want to include female and male population, we must add new parameters and also change infobox {{tl|Infopolje Naselje}}. I’m not too excited about this. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. maj 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks for making this test infobox. I am running into a problem, I don't understand. The values are all available in Wikidata, and results are used in the Dutch Wikipedia, using [[:nl:Sjabloon:Infobox plaats in Slovenië|this infobox]]. Wd is called for the parameters 'inwoners' (number of inhabitants) and 'meetjaar' (census). See e.g. [[:nl:Dobrovo|Dobrovo]]. When I use the same call to modul:wd in {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}}, I get the warning 'Opozorilo: Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje Naselje z neznanimi parametri "prebivalstvo_footnotes" (to sporočilo se prikaže le v predogledu).' Does it say that the name of the parameter is not correct or that I did not provide a (required) value? I placed a direct call to Modul:Wd in the first chapter of the page and that does show values. But calling them to fill in the parameter does seem to give a value. Do you have a clue, can you help me by explaining the meaning/reason of the warning? Thanks, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 02:33, 7. maj 2021 (CEST) ::: [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] entry parameters for {{tl|infopolje Naselje}} ware incorrect. And {{para|population_total}} must contain just one number (without referencing). In "infopolje Naselje" population_total is used for population density calculation. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:17, 7. maj 2021 (CEST) ::::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks, that does the trick! I tested it on the page of [[Dobrovo]], replacing the infobox with the peskovnik one, and it does give the desired results: population, date, reverence and average population/km². Can I leave it to you, the Slovenian community, to implement this in the official infobox? I will work with the other Wikipedia to see if they want to implement this as well. ::::On pages like [[Ljubljana]], currently an other infobox is used {{tl|Infopolje Naselje}}. We might put it there with some if-statement, allowing the Wikipdata or the manual input to be preferred. Giving Wikipedia the preferred option, it is harder to update it local, but we will benefit from improvements in Wikidata. I leave that decision up to you. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 11:25, 8. maj 2021 (CEST) :::::I am really happy to see this wikidata import system working. If we are going to vote for semi-auto or auto import I would vote for automatic one; because no one or very few actually update numbers in infoboxes. And also one thing less to do in a long list of "to-do's". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:32, 8. maj 2021 (CEST) Thanks [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ... I will update infoboxes (for settlement {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} and municipalities {{tl|Občina v Sloveniji}} & and later meta template {{tl|Infobox settlement}}) and then deleted inhabitants data parameters from our infoboxes with bot. I will add local parameters active (just in case). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:15, 8. maj 2021 (CEST) === Infopolje posodobljeno === {{info}} - Infopolje je popravljeno in sedaj bere podatke o prebivalstvu iz wd. Predlagam, da se v vseh člankih v [[:Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]] izbriše parametre |prebivalstvo=xx, |prebivalstvo_od=yy in |prebivalstvo_footnotes=zzzzzz --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:34, 30. julij 2021 (CEST) :{{za}} Upam, da ne bo preveč vandalizmov na Wikipodatkih. Bi mogoče kot za prebivalstvo storili posodobitev za povprečno plačo za občine? <s>v naseljih jih pa izpraznili?</s> Zdi se mi, da tolarji že dolgo niso več v uporabi, sploh niso kredibilna metrika ter nekatere občine so se industrijsko povzpele. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 30. julij 2021 (CEST) ::* {{tl|Infopolje Občina v Sloveniji}} je v postopku prenove. Se strinjam, da so tam nekateri podatki, ki bi jih jaz izbrisala iz infopolja oz. bi nekdo moral najnovejše prenesti v Wikipodatke (o plači, študentih, povprečni starosti, delovno aktivnih, stanovanjske površine) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:46, 31. julij 2021 (CEST) == Nekaj opazk == '''1. Število prebivalcev:''' Pred časom je bilo rečeno (razdelek višje), da se bo ta podatek odslej namesto na naši wiki posodabljal v Wikipodatkih. To se očitno ne dogaja, tako pri nas kot v Wikipodatkih se je čas ustavil leta 2020, razen kjer so anonimni mimoidoči vnesli novejši podatek. Kaj ko bi spet malo pognali bote in uredili zadevo ({{u|Pinky sl}}, {{u|Sporti}})? Glede na tempo prejšnjih let je sicer v kratkem pričakovati izid podatkov s 1. 1. 2023. '''2. Časovni pas:''' Je po vašem potrebno, da infopolje vseh slovenskih naselij vključuje ta podatek? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:10, 21. junij 2023 (CEST) == Ukinitev == Smiselno bi bilo dodati parameter za ukinitev, ob raziskovanju za druge članke sem namreč našel tudi večje število ukinjenih naselij, ki so bila združena med leti 1953-55. Bilo bi super zaželjeno, da se tudi tak nadvse pomemben podatek vključi v infopolje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:46, 24. avgust 2023 (CEST) : Dodana sta parametra {{para|opis ukinitve}} (porušitev, ukinitev priključeno xx, ....) in {{para|datum ukinitve}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 25. avgust 2023 (CEST) == Samodejna kategorizacija == Če se strinjate, bi ukinil samodejno uvrščanje člankov v glavne kategorije, kjer obstajajo (<code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly><noinclude></nowiki></code>). Ping @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]], ki je to funkcionalnost dodal. Naletel sem na primer, kjer je rezultat napačen - naselje [[Kralji]], pa verjetno ni edini. Članke bi bilo treba potem ročno vrniti v ustrezne kategorije, ampak tega ni toliko. Alternativa je, da pustimo in namesto tega naslove takih člankov razločujemo po občinah (v tem primeru [[Kralji, Kočevje]]). Osebno sem sicer bolj pristaš prve možnosti, ker z avtomatizacijo vsebinskih kategorij (pre)pogosto nastane zmeda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:05, 2. oktober 2024 (CEST) : Lahko se odstrani, seveda. Dodal sem bolj zaradi tega, ker je bilo pogosto treba dodajat lastne kategorije. Mislim, da sem na dva primera naletel, ko sem zaradi napačne samokategorizacije moral preimenovati članek: [[Papeži, Osilnica]] in [[Kapele, Brežice]]. Kralje sem zgleda spregledal. Tudi v primeru ročnega dodajanja lastnih kategorij pa sem mnenja, da se ime kategorije natančno ujema z imenom članka, zato bi bilo vseeno dobro narediti prestavitev članka na [[Kralji, Kočevje]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:21, 2. oktober 2024 (CEST) : Se strinjam za ukinitev avtomatske kategorizacije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:14, 2. oktober 2024 (CEST) :: Jaz pa ne vidim razloga, da bi se ime članka in ime kategorije nujno morala ujemati. Na tiste dodatke za vejico oziroma v oklepajih gledam kot na nujno zlo, izseljevanje optimalnih in bralcu najprijaznejših naslovov [[Kapele]], [[:Kategorija:Reka|kategorija Reka]] ... pa se mi zdi precej nepotrebna potrata. Avtomatsko kategorizacijo pmm lahko ukinemo, saj je uvrščanje krajev v njihove kategorije obvladljivo tudi na roke. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:23, 2. oktober 2024 (CEST) {{opravljeno}}, zdaj grem čez kategorije in dodajam, kjer niso. Se strinjam, da ni potrebe po ujemanju imena članka in kategorije, kadar gre za razločevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 3. oktober 2024 (CEST) == Občinski grb v infopolju == V peskovniku sem razvil različico infopolja, ki poleg imena občine prikazuje majhen občinski grb ([[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri|takole bi izgledalo]]). Težava je, da grbi v Zbirki niso konsistentno poimenovani in da so naloženi v različnih formatih; kakorkoli bi torej oblikoval kodo, bi se v nekaterih primerih namesto grba pojavila rdeča povezava na neobstoječo datoteko. To sem poskušal rešiti z uporabo pogoja <code><nowiki>{{#ifexist}}</nowiki></code> (kjer ne bi obstajala datoteka z danim imenom, se grb pač ne bi prikazal), a sem ugotovil, da ta zaznava samo lokalno naložene datoteke, datotek v Zbirki pa ne. Ima kdo idejo, kako bi lahko dosegli primerljiv rezultat? Resda bi v Zbirki zahteval uskladitev imen datotek z grbi, kar pa ne bi rešilo problema različnih končnic. Možnost bi seveda bila tudi, da se ustvarijo lokalne strani za vseh 212 grbov (zamudno in neurejeno) ali da se v infopolje vsakega članka ročno doda namenski parameter <code>|grb_obcine=....svg</code> (kar mi prav tako ne diši). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:35, 15. junij 2026 (CEST) :Bi mogoče ustrezala kakšna rešitev s predlogo {{tl|Zastava}}? Torej ustvariti [[Predloga:Podatki države]] za vse občine in klicati to? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:28, 15. junij 2026 (CEST) :: Zanimiva zamisel. Sicer sem se ravno odločil poskusiti s <nowiki>{{#switch}}</nowiki> in seznamom grbov, mapiranih k imenom občin. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:37, 15. junij 2026 (CEST) Jaz sem lani lokalno naložil 70 [[:Kategorija:Slike grbov občin v Sloveniji|slik grbov]], ki jih v Zbirki ni, da sem jih uporabil v predlogi {{tl|Uporabnik iz občine}} (v kodi je seznam slik za 212 občin). --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 22:41, 15. junij 2026 (CEST) {{U|Upwinxp}}, v [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik|peskovnik]] sem shranil eno podpredlogo s slikami grbov. Videt je, da jih vredu prikazuje. Edino 42 slik, ki je bilo na Zbirki zbrisanih, bom dodatno naložil lokalno, ker ta hip še manjkajo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:02, 17. junij 2026 (CEST) cnly6j5ns45qq9k292sp62xunjgng22 6690651 6690645 2026-06-17T11:13:35Z Upwinxp 126544 /* Občinski grb v infopolju */ grbi v Zbirki 6690651 wikitext text/x-wiki == Problem == Nekaj je zelo narobe s tole predlogo, sploh s tistim flourescentno zelenim delom! --[[Uporabnik:Darko Pes|Pasji pozdrav]] 10:37, 21 december 2006 (CET) == Naslov infopolja == Ker je predloga {{tl|Naselje}} prirejena za slovenska naselja, predlagam preimenovanje v 'Infopolje Slovensko naselje'. Za druga naselja je namreč edino ustrezno infopolje [[en:Template:Infobox Settlement]], pri nas še pod naslovom {{tl|Infopolje Mesto}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:29, 16 junij 2007 (CEST) :Ja lahko, edino to pomeni masovno spreminjanje z AWBjem. --[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 07:04, 17 junij 2007 (CEST) To lahko uredi [[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] ali kdo drug z botom. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 21:37, 21 junij 2007 (CEST) ::Hm, če bi že morali, za kar sicer ni potrebe, je PMM pravilno {{tl|Naselje v Sloveniji}}... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:47, 7. julij 2007 (CEST) ::Urejeno: {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:25, 11. julij 2007 (CEST) ==Parametri za zemljevide== PMM bi bilo bolje kot dodajati parametre za posamezne zemljevide dodati en sam parameter za prikaz geografske širine in dolžine, ki bi se povezoval na wikiseznam relevantnih zemljevidov Slovenije. Tako kot se npr. povezuje pri {{tl|Infopolje Mesto}} (glej npr. članek [[Adis Abeba]]) ali pa se npr. samodejno poveže ISBN-številka s stranjo [[Wikipedija:Viri knjig]] (glej npr. [[Albert Speer]]). --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 13:01, 6. julij 2007 (CEST) :Vrjetno bi bilo to res najbolje, vendar se sam zaenkrat ne nameravam ukvarjati s tem, zaenkrat je moj cilj popisati vsa slovenska naselja. Bi blo pa smiselno razviti arhitektoro predloge v tej smeri (čeprav ne smemo zanemariti dejstva, da ima večina naselij predlogo za zemljevid na najdi.si, ki ne temelji na koordinatah).--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 14:38, 6. julij 2007 (CEST) Zdi se mi koristno, da bi infopolje vsaj dopolnili s podatkom o geografski širini in dolžini, povezanim na tako stran. Ali potrebujemo tudi parametre za posamezne zemljevide in za katere, se že lahko pozneje dogovorimo; če zemljevid najdi.si ne podpira koordinat, bi pmm zmogli tudi brez njega, dokler ga ne popravijo. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:58, 25. julij 2007 (CEST) == Slika == Bi bilo možno dodat vrstico image_caption za opis slike? Včasih prav pride. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 08:26, 17. oktober 2007 (CEST) :Saj že obstaja parameter ''caption''. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:31, 17. oktober 2007 (CEST) ::A, to sem pa spregledal. Sem samo mislil da ga ni ker image_caption ni delal. Hvala. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 14:46, 17. oktober 2007 (CEST) == Pošta == Pri nekaterih naseljih je potrebno popraviti nazive pošte (zaradi razločitve), a predloga ne prepozna npr. <nowiki>Nova vas, Bloke|Nova vas</nowiki>, ampak prikaže kot <nowiki>Nova vas, Bloke</nowiki>. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:02, 17. januar 2009 (CET) :Isti problem je pri mestnih občinah, saj predloga ne sprejema možnosti vpisa mestne občine, ampak se mora uporabljati preusmeritev iz občine na mestno občino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:14, 13. februar 2011 (CET) ::V predlogah je potrebno namesto | uporabiti {{tl|!}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] 16:16, 13. februar 2011 (CET) == Dvojezičnost == Nekatera naselja potrebujejo v infopolju tudi drugojezično ime. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:25, 27. oktober 2014 (CET) : Lahko dodam še eno ime, ki se bo preslikalo v Infopolje Naselje v {{para|native_name}} (»zgodovinsko ime« se že preslika v {{para| other_name}}). Imaš slovenski predlog za ime parametra? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:39, 27. oktober 2014 (CET) tujejezično ime!? dvojezično ime? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:55, 27. oktober 2014 (CET) :Kaj pa, če bi dali kar »drugo ime« in bi bil parameter namenjen tudi za imena drugačnega tipa? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 27. oktober 2014 (CET) Tudi v redu, trojezičnih pa tu okrog ni prav dosti ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:48, 27. oktober 2014 (CET) {{urejeno}} .. dodan je parameter {{para|drugo ime}}, ki se ga lahko uporabi tudi za dvojezično ime. Izpiše se takoj pod glavnim imenom (glej [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri#Testni primer Novo mesto]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 28. oktober 2014 (CET) Hvala za ekspeditivnost!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:17, 28. oktober 2014 (CET) == Vejica == {{ping|Pinky sl}} Pozdravljena, imam eno majhno vprašanje. Zakaj je v parametru Gostota prebivalstva vejica v enoti. Npr. pri [[Koper|Kopru]] to izgleda:<br> '''Gostota prebivalstva''': 2.000 preb''','''/km<sup>2</sup><br> Verjetno je ta vejica nepotrebna? Ali jaz ta podatek narobe tolmačim. Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:08, 14. januar 2021 (CET) :Pa še morda en predlog. Bi se dalo narediti, da bi bila poštna številka napisana krepko in ne ime naselja? Hvala. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 14:02, 15. januar 2021 (CET) :: {{tl|Infopolje Naselje}} ... vejica popravljena, poštna številka pa ni napisana krepko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:36, 15. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} [[Slika:Corazón.svg|20px]] En wiki Hvala. Upam, da te nisem preveč zaposlil s tem. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 16:43, 15. januar 2021 (CET) :::Pošta je napisana krepko, kjer povezava kaže sama nase - npr. 1290 [[Grosuplje]], 8330 [[Metlika]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:28, 15. januar 2021 (CET) ::::A ne bi bilo boljše, če bi bila poštna številka v boldu in kraj normalno. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:31, 15. januar 2021 (CET) :::Mišljeno je, da ni odebeljeno ne eno ne drugo, da pa je ime pošte povezava. Če je ime pošte enako imenu članka, pa povezava sama nase postane odebeljena (kot če bi naredil [[Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje v Sloveniji]]). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:36, 15. januar 2021 (CET) ::::Aha, ok, hvala za pojasnitev. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:39, 15. januar 2021 (CET) == Number of inhabitants == Hello all, Sorry for writing in English. On the Dutch Wikipedia, there is a call to [https://nl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedia:Verzoekpagina_voor_bots&oldid=58732508#Bevolkingsaantallen_botmatig_aangemaakte_gemeenten update the population of the Slovenian communities], as many gave numbers from 2002. On the many Wikipedias, we have articles about all Slovenian <s>communities</s>municipalities (Občines). The Slovenian Statistični urad does provide numbers of inhabitants for these communities from 2008 on. These can be found at [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C4002S.px/ their site]. I have taken the liberty to read this data and bring them to Wikidata, like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q13377798&type=revision&diff=1404467110&oldid=1398446545 here] for [[Občina Žužemberk]]. Bringing the data to Wikidata once and using it for articles (using a LUA-module) will help all Wikipedias to bring the most recent information. I would be happy if someone could state that my interpretation of the data is right, so I can bring the information of previous years to Wikidata as well, see for instance [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q331701&type=revision&diff=1404477263&oldid=1398455661 these changes], resulting in [[:d:Q331701#P1082|this part of the item in Wikidata]]. If the data are fine, I will write a LUA module and make that available for other Wikipedia's, so the most recent number can be retrieved, including a note for the source, both from the article text and the infobox. This will help many Wikipedias and Wikimedians from doing tedious work like [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ob%C4%8Dina_%C5%BDu%C5%BEemberk&diff=5337081&oldid=5155150 this], although you have [[User:SportiBot|SportiBot]] doing it on the Slovenian Wikipedia. The [[:en:Municipality of Žužemberk|English (2002)]] and [[:de:%C5%BDu%C5%BEemberk|German (2008)]] Wikipedia can be updated by doing so, and discrepancies like in the [[:eo:Občina_Žužemberk|Esparanto]] articles (showing number of 2019 in the infobox and of 2018 in the first paragraph) can be prevented. Having these numbers over a longer period can eventually be used to provide graphs showing the growth and decline of the population over time. But first things first: am I handling the data in a correct way? Thanks for your reaction, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 12:47, 19. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Speaking of Slovene municipalities (BTW, this is English word for Občina (Občine)), you also have data from gis.stat. It's stage representation of various data variables in Slovenia from 2005 on. Level of precision can be set to statistical regions, municipalities, community or grid of 10x10 km or smaller. You can download csv/shp file, for parsing I think csv is more feasible (simplicity looking). There are many data filters (from criminal rates to economical variables), sadly not all are updated for last year. For variable selection, click hamburger in top left corner. And I see problems, you have on community portal on nlwiki. In bottom left corner, there is translate-content buttton (English only). Link for all above in English is https://gis.stat.si/#lang=en<nowiki/>Hope this helps, stay safe and happy scrapping, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:55, 19. april 2021 (CEST) :It would be great, especially if you could include settlements as well ([https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 19. april 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], Thanks for your correction and extra information. gis.stat seems to be also from the Slovenian Statistični urad, so they provide the same information on different levels. I prefer the csv-version and a level that is supported by our structure on Wikidata (settlements, municipalities,...). ::[[Uporabnik:Sporti|Sporti]], It is not a big problem to read and handle that level information as well. The biggest challenge will be to distinguish the settlements which share a name, like [[Znojile]]. I see Statistični urad uses ids for entities, like: :::"Sex - TOTAL";"'''001''' AJDOVŠČINA";19418 :::"Sex - TOTAL";"'''001001''' Ajdovščina";6843 :::"Sex - TOTAL";"'''001002''' Batuje";369 ::I don't seem to find the 043112 (or 043) for [[Znojile, Kamnik]] on that page or on [[:d:Q8073142|Q8073142]]. Having an ID in Wikidata would make it easier to get directly to a specific item on Wikidata. Would it be an idea to propose that number as a (new) property for Wikidata? ::I hope to add the remaining years to Wikidata later today, and hope to find a solution for some municipalities I missed (like ''Ankaran/Ancarano''), as these should be found under a specific name (one of both). Writing the module will be a nice thing in the next days, I might base it on [[:nl:Module:Zandbak/RonnieV/NMBS|this one]], getting the most recent number of voyagers from a Belgian railway station. As we now need only one number to get from Wikidata, it will be easier to realise. ::Thanks for your support and stay safe, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 18:22, 19. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: It was my pleasure to help you. Sadly I am not fluent in lua at all, but if you need help with python, you can reach out for me. Oh, and IDs are build out of municipality ID (Ajdovščina municipality is 001) and settlement ID (their alphabeticall order). We can make these sort of predicitions with SPARQL from Wikidata (under condition, that all municipalities are present) and then sort them alphabetically and then merge/concatenate these with ID of their municipality. What about proposing expansion to series ordinal? I may be wrong. With regards, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 19. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], the Wikidata-part is handled. Without writing any LUA-code myself, <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585}}</nowiki> should give the number of inhabitants (''P1082'') on a page of a municipality, the date (''P585'') and the source (''references''), using the best ranked (preferred) of, if missing, one of the normal values (''normal+''). It can be tested on the page of a municipality or by adding the Q-number of the municipality, like <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}</nowiki>. Unfortunately, the code of [[:sl:Modul:Wd]] of the Slovenian Wiki is a bit out of date: the date is not shown. Please compare [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], [[:nl:Gebruiker:RonnieV/Slovenië]] and [[:en:User:RonnieV/Slovenië]] for different output. ::::An option would be to update Modul:Wd. I don't feel free to do so on your Wikipedia, not knowing if there are special pages I could/should check doing so. If you feel safe updating the module, we can get the number of inhabitants directly from Wikidata, so updating if new data come available would require a run at Wikidata and no longer on all different pages. Information will be shared with, among others, the Dutch Wikipedia and all others that want to use this. How do you feel about the module? With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:35, 23. april 2021 (CEST) :[[Modul:Wd]] is used on may pages, an update is not easy task. I created [[Modul:Wd/peskovnik]] (sandbox version). You can work with that - for now. The problem is when we use singular, dual, plural, dates in differnt format (access-date, .....) :* sandbox version: "Inhabitants of municipality Žiri from Wikidata, with date and source: {{#invoke:wd/peskovnik|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:42, 23. april 2021 (CEST) ::Thanks, @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], that seems to do the trick for showing the date in one call. ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], there seem to be some gaps in the numbers, see for instance the Kamnik municipality. But I will find a way to point to the right place for adding the information at that level too. (inhabitants, males, females, data, source) First thing to do is to add the numbers for females and males for the dates already provided, so [[:Predloga:Občina v Sloveniji]] could be changed to use the data from Wikidata for the 'Prebivalcev' (population). On my Uporabnik page, I added the calls to the peskovnik-modul to show the differences and a graph. I seem to have problems with the min and max value on the y-axis, it is no use to show a large empty part from 0 to 4500 (Žiri), with a line that only moves a bit in the upper part of it. With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 01:08, 24. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Maybe I have missed something, but I assume that the problem is in sorting. Our alphabet is different from english alphabet and sibilants (čšž) are not on the end. Just putting in just for case: ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ. I am not local from Kamnik, but I think there were no derankings of villages/cities to lowr ranks, however I do remember quite a few example of promotion from hamlet/village to village/small town (Petelinje near Pivka comes first to my mind, which expanded alot). If you are not sure, which (if some communities are missing) you can check them on thier municipality pages (link for Kamnik is [https://www.kamnik.si/obcina-kamnik/krajevne-skupnosti Krajevne skupnosti | Občina Kamnik] and this one has population too). I found this pdf in Slovene that also has some informations about census surveys for SFRY era too. Mainly is a statistical report of municipalities/towns, made back in 2003, but is also a timeback machine for census results from the past. Link: [https://www.stat.si/doc/pub/mestna_naselja_slo_03.pdf Microsoft Word - mestna naselja 2003.doc (stat.si)]. I don't know how much of this is useful, but I hope it helps. Yours sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:37, 24. april 2021 (CEST) ::::@[[[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], When I have a look at the [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px list of settlements] of Kamnik (043), I miss numbers like 043004, 043013, 043025, 043027, 043028... Also, the highest number is 043116, suggesting there should be 116 settlements. The relevant [[Kategorija:Naselja_Ob%C4%8Dine_Kamnik|category]] shows 102 settlements, the same number of settlements I find in the export. It would be great to have a property (comparable to [[:d:Property:P4759|P4759]]) that would link 043001 directly to [[:d:Q4881754|Q4881754]], so 'Bela' could be combined with [[Bela, Kamnik]] and not be confused with [[Bela, Ajdovščina]] (both have the label 'Bela' in the export). I just ran into [[:d:Q3503153#P300|this property, that might help me, in combination with [[:d:Q4881754#P131]], to make a good list for the 6251 municipalities and settlements, giving me the Q-number from Wikidata and the number from SiStat. That would be a great help for future imports. Work to do ;) Yours sincerely, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: What about [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? There are 25 lists of comunities across Slovenia, sorted by their alphabetical order. Parsing would be needed, tho. My plan is following: parse all lists, make a dictionary with lists for keys and then sort these keys. Then apply IDs across those (based on municipality and their alphabetic order inside of municipality). This is my last guess, sadly I am out of ideas... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:56, 29. april 2021 (CEST) {{sklici|1}} ::{{done}} [[Modul:Wd]] updated to most recent :en version. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:14, 24. april 2021 (CEST) :::Hvala, [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) With the list of settlements from SiStat and a list of settlements and municipalities retrieved from Wikidata, I managed to match almost all places. Missing are the following ones: *025019 Tolsti Vrh p. R. na K. - del (DRAVOGRAD) *050036 Jelarji (KOPER) *050062 Pisari (KOPER) *084058 Sveta Gora (NOVA GORICA) *103024 Tolsti Vrh p. R. Na K. - del (Ravne na Koroškem) *104012 Dane (RIBNICA) *109001 Blatnik pri Črmošnjicah (SEMIč) *129012 Prapretno pri Hrastniku - del (TRBOVLJE) *142027 Konjšica - del (ZAGORJE OB SAVI) *194011 Gradišče-K. o. Grad. in Polj. (ŠMARTNO PRI LITIJI) *194037 Razbore-K. o. Poljane - del (ŠMARTNO PRI LITIJI) Help linking these settlements to something in Wikidata or in here in Wikipedia would be appreciated. Currently, I am importing the data to Wikidata, with changes like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q787824&type=revision&diff=1413794769&oldid=1409632017 this]. Just 5600 settlements to go. I will keep the list with settlement names, SiStat numbers, QID's and municipality information for future imports. I might export it and save it some in my space on this Wikipedia. The settlement information is updated yearly by SiStat, the municipality information half yearly, so we can update it and provide this information to all Wikipedia's (and to other users of Wikidata). I will recheck my scripts and other information and share these on Github, so if I fail to upgrade the information, others can do this as well. The next step is to show this information in articles, changing {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} to use Wikidata for the number of inhabitants : 'prebivalstvo' and 'prebivalstvo_od' ('population_total' and 'population_as_of'). We can add properties for female and male population, with 'as_of' for the date. As shown on [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], there are several ways to use the information both in Infopolje and in text. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 17:36, 3. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] thanks for helping us. You can play with {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}} (sandbox) - I included Wikidata for the number of inhabitants. {{para|prebivalstvo}} (number of inhabitansts) must contain just one number. If we want to include female and male population, we must add new parameters and also change infobox {{tl|Infopolje Naselje}}. I’m not too excited about this. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. maj 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks for making this test infobox. I am running into a problem, I don't understand. The values are all available in Wikidata, and results are used in the Dutch Wikipedia, using [[:nl:Sjabloon:Infobox plaats in Slovenië|this infobox]]. Wd is called for the parameters 'inwoners' (number of inhabitants) and 'meetjaar' (census). See e.g. [[:nl:Dobrovo|Dobrovo]]. When I use the same call to modul:wd in {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}}, I get the warning 'Opozorilo: Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje Naselje z neznanimi parametri "prebivalstvo_footnotes" (to sporočilo se prikaže le v predogledu).' Does it say that the name of the parameter is not correct or that I did not provide a (required) value? I placed a direct call to Modul:Wd in the first chapter of the page and that does show values. But calling them to fill in the parameter does seem to give a value. Do you have a clue, can you help me by explaining the meaning/reason of the warning? Thanks, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 02:33, 7. maj 2021 (CEST) ::: [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] entry parameters for {{tl|infopolje Naselje}} ware incorrect. And {{para|population_total}} must contain just one number (without referencing). In "infopolje Naselje" population_total is used for population density calculation. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:17, 7. maj 2021 (CEST) ::::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks, that does the trick! I tested it on the page of [[Dobrovo]], replacing the infobox with the peskovnik one, and it does give the desired results: population, date, reverence and average population/km². Can I leave it to you, the Slovenian community, to implement this in the official infobox? I will work with the other Wikipedia to see if they want to implement this as well. ::::On pages like [[Ljubljana]], currently an other infobox is used {{tl|Infopolje Naselje}}. We might put it there with some if-statement, allowing the Wikipdata or the manual input to be preferred. Giving Wikipedia the preferred option, it is harder to update it local, but we will benefit from improvements in Wikidata. I leave that decision up to you. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 11:25, 8. maj 2021 (CEST) :::::I am really happy to see this wikidata import system working. If we are going to vote for semi-auto or auto import I would vote for automatic one; because no one or very few actually update numbers in infoboxes. And also one thing less to do in a long list of "to-do's". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:32, 8. maj 2021 (CEST) Thanks [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ... I will update infoboxes (for settlement {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} and municipalities {{tl|Občina v Sloveniji}} & and later meta template {{tl|Infobox settlement}}) and then deleted inhabitants data parameters from our infoboxes with bot. I will add local parameters active (just in case). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:15, 8. maj 2021 (CEST) === Infopolje posodobljeno === {{info}} - Infopolje je popravljeno in sedaj bere podatke o prebivalstvu iz wd. Predlagam, da se v vseh člankih v [[:Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]] izbriše parametre |prebivalstvo=xx, |prebivalstvo_od=yy in |prebivalstvo_footnotes=zzzzzz --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:34, 30. julij 2021 (CEST) :{{za}} Upam, da ne bo preveč vandalizmov na Wikipodatkih. Bi mogoče kot za prebivalstvo storili posodobitev za povprečno plačo za občine? <s>v naseljih jih pa izpraznili?</s> Zdi se mi, da tolarji že dolgo niso več v uporabi, sploh niso kredibilna metrika ter nekatere občine so se industrijsko povzpele. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 30. julij 2021 (CEST) ::* {{tl|Infopolje Občina v Sloveniji}} je v postopku prenove. Se strinjam, da so tam nekateri podatki, ki bi jih jaz izbrisala iz infopolja oz. bi nekdo moral najnovejše prenesti v Wikipodatke (o plači, študentih, povprečni starosti, delovno aktivnih, stanovanjske površine) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:46, 31. julij 2021 (CEST) == Nekaj opazk == '''1. Število prebivalcev:''' Pred časom je bilo rečeno (razdelek višje), da se bo ta podatek odslej namesto na naši wiki posodabljal v Wikipodatkih. To se očitno ne dogaja, tako pri nas kot v Wikipodatkih se je čas ustavil leta 2020, razen kjer so anonimni mimoidoči vnesli novejši podatek. Kaj ko bi spet malo pognali bote in uredili zadevo ({{u|Pinky sl}}, {{u|Sporti}})? Glede na tempo prejšnjih let je sicer v kratkem pričakovati izid podatkov s 1. 1. 2023. '''2. Časovni pas:''' Je po vašem potrebno, da infopolje vseh slovenskih naselij vključuje ta podatek? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:10, 21. junij 2023 (CEST) == Ukinitev == Smiselno bi bilo dodati parameter za ukinitev, ob raziskovanju za druge članke sem namreč našel tudi večje število ukinjenih naselij, ki so bila združena med leti 1953-55. Bilo bi super zaželjeno, da se tudi tak nadvse pomemben podatek vključi v infopolje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:46, 24. avgust 2023 (CEST) : Dodana sta parametra {{para|opis ukinitve}} (porušitev, ukinitev priključeno xx, ....) in {{para|datum ukinitve}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 25. avgust 2023 (CEST) == Samodejna kategorizacija == Če se strinjate, bi ukinil samodejno uvrščanje člankov v glavne kategorije, kjer obstajajo (<code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly><noinclude></nowiki></code>). Ping @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]], ki je to funkcionalnost dodal. Naletel sem na primer, kjer je rezultat napačen - naselje [[Kralji]], pa verjetno ni edini. Članke bi bilo treba potem ročno vrniti v ustrezne kategorije, ampak tega ni toliko. Alternativa je, da pustimo in namesto tega naslove takih člankov razločujemo po občinah (v tem primeru [[Kralji, Kočevje]]). Osebno sem sicer bolj pristaš prve možnosti, ker z avtomatizacijo vsebinskih kategorij (pre)pogosto nastane zmeda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:05, 2. oktober 2024 (CEST) : Lahko se odstrani, seveda. Dodal sem bolj zaradi tega, ker je bilo pogosto treba dodajat lastne kategorije. Mislim, da sem na dva primera naletel, ko sem zaradi napačne samokategorizacije moral preimenovati članek: [[Papeži, Osilnica]] in [[Kapele, Brežice]]. Kralje sem zgleda spregledal. Tudi v primeru ročnega dodajanja lastnih kategorij pa sem mnenja, da se ime kategorije natančno ujema z imenom članka, zato bi bilo vseeno dobro narediti prestavitev članka na [[Kralji, Kočevje]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:21, 2. oktober 2024 (CEST) : Se strinjam za ukinitev avtomatske kategorizacije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:14, 2. oktober 2024 (CEST) :: Jaz pa ne vidim razloga, da bi se ime članka in ime kategorije nujno morala ujemati. Na tiste dodatke za vejico oziroma v oklepajih gledam kot na nujno zlo, izseljevanje optimalnih in bralcu najprijaznejših naslovov [[Kapele]], [[:Kategorija:Reka|kategorija Reka]] ... pa se mi zdi precej nepotrebna potrata. Avtomatsko kategorizacijo pmm lahko ukinemo, saj je uvrščanje krajev v njihove kategorije obvladljivo tudi na roke. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:23, 2. oktober 2024 (CEST) {{opravljeno}}, zdaj grem čez kategorije in dodajam, kjer niso. Se strinjam, da ni potrebe po ujemanju imena članka in kategorije, kadar gre za razločevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 3. oktober 2024 (CEST) == Občinski grb v infopolju == V peskovniku sem razvil različico infopolja, ki poleg imena občine prikazuje majhen občinski grb ([[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri|takole bi izgledalo]]). Težava je, da grbi v Zbirki niso konsistentno poimenovani in da so naloženi v različnih formatih; kakorkoli bi torej oblikoval kodo, bi se v nekaterih primerih namesto grba pojavila rdeča povezava na neobstoječo datoteko. To sem poskušal rešiti z uporabo pogoja <code><nowiki>{{#ifexist}}</nowiki></code> (kjer ne bi obstajala datoteka z danim imenom, se grb pač ne bi prikazal), a sem ugotovil, da ta zaznava samo lokalno naložene datoteke, datotek v Zbirki pa ne. Ima kdo idejo, kako bi lahko dosegli primerljiv rezultat? Resda bi v Zbirki zahteval uskladitev imen datotek z grbi, kar pa ne bi rešilo problema različnih končnic. Možnost bi seveda bila tudi, da se ustvarijo lokalne strani za vseh 212 grbov (zamudno in neurejeno) ali da se v infopolje vsakega članka ročno doda namenski parameter <code>|grb_obcine=....svg</code> (kar mi prav tako ne diši). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:35, 15. junij 2026 (CEST) :Bi mogoče ustrezala kakšna rešitev s predlogo {{tl|Zastava}}? Torej ustvariti [[Predloga:Podatki države]] za vse občine in klicati to? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:28, 15. junij 2026 (CEST) :: Zanimiva zamisel. Sicer sem se ravno odločil poskusiti s <nowiki>{{#switch}}</nowiki> in seznamom grbov, mapiranih k imenom občin. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:37, 15. junij 2026 (CEST) Jaz sem lani lokalno naložil 70 [[:Kategorija:Slike grbov občin v Sloveniji|slik grbov]], ki jih v Zbirki ni, da sem jih uporabil v predlogi {{tl|Uporabnik iz občine}} (v kodi je seznam slik za 212 občin). --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 22:41, 15. junij 2026 (CEST) {{U|Upwinxp}}, v [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik|peskovnik]] sem shranil eno podpredlogo s slikami grbov. Videt je, da jih vredu prikazuje. Edino 42 slik, ki je bilo na Zbirki zbrisanih, bom dodatno naložil lokalno, ker ta hip še manjkajo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:02, 17. junij 2026 (CEST) : {{u|Janezdrilc}}, sem v preteklih mesecih naložil kar precej grbov v Zbirko in mislim, da so tam zdaj vsi. Glej [[Uporabnik:Upwinxp/peskovnik]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:13, 17. junij 2026 (CEST) ooz9973gl8h6htthy4s3lak4dykfenn 6690653 6690651 2026-06-17T11:18:05Z Janezdrilc 3152 /* Občinski grb v infopolju */ 6690653 wikitext text/x-wiki == Problem == Nekaj je zelo narobe s tole predlogo, sploh s tistim flourescentno zelenim delom! --[[Uporabnik:Darko Pes|Pasji pozdrav]] 10:37, 21 december 2006 (CET) == Naslov infopolja == Ker je predloga {{tl|Naselje}} prirejena za slovenska naselja, predlagam preimenovanje v 'Infopolje Slovensko naselje'. Za druga naselja je namreč edino ustrezno infopolje [[en:Template:Infobox Settlement]], pri nas še pod naslovom {{tl|Infopolje Mesto}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:29, 16 junij 2007 (CEST) :Ja lahko, edino to pomeni masovno spreminjanje z AWBjem. --[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 07:04, 17 junij 2007 (CEST) To lahko uredi [[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] ali kdo drug z botom. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 21:37, 21 junij 2007 (CEST) ::Hm, če bi že morali, za kar sicer ni potrebe, je PMM pravilno {{tl|Naselje v Sloveniji}}... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:47, 7. julij 2007 (CEST) ::Urejeno: {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:25, 11. julij 2007 (CEST) ==Parametri za zemljevide== PMM bi bilo bolje kot dodajati parametre za posamezne zemljevide dodati en sam parameter za prikaz geografske širine in dolžine, ki bi se povezoval na wikiseznam relevantnih zemljevidov Slovenije. Tako kot se npr. povezuje pri {{tl|Infopolje Mesto}} (glej npr. članek [[Adis Abeba]]) ali pa se npr. samodejno poveže ISBN-številka s stranjo [[Wikipedija:Viri knjig]] (glej npr. [[Albert Speer]]). --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 13:01, 6. julij 2007 (CEST) :Vrjetno bi bilo to res najbolje, vendar se sam zaenkrat ne nameravam ukvarjati s tem, zaenkrat je moj cilj popisati vsa slovenska naselja. Bi blo pa smiselno razviti arhitektoro predloge v tej smeri (čeprav ne smemo zanemariti dejstva, da ima večina naselij predlogo za zemljevid na najdi.si, ki ne temelji na koordinatah).--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 14:38, 6. julij 2007 (CEST) Zdi se mi koristno, da bi infopolje vsaj dopolnili s podatkom o geografski širini in dolžini, povezanim na tako stran. Ali potrebujemo tudi parametre za posamezne zemljevide in za katere, se že lahko pozneje dogovorimo; če zemljevid najdi.si ne podpira koordinat, bi pmm zmogli tudi brez njega, dokler ga ne popravijo. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:58, 25. julij 2007 (CEST) == Slika == Bi bilo možno dodat vrstico image_caption za opis slike? Včasih prav pride. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 08:26, 17. oktober 2007 (CEST) :Saj že obstaja parameter ''caption''. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:31, 17. oktober 2007 (CEST) ::A, to sem pa spregledal. Sem samo mislil da ga ni ker image_caption ni delal. Hvala. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 14:46, 17. oktober 2007 (CEST) == Pošta == Pri nekaterih naseljih je potrebno popraviti nazive pošte (zaradi razločitve), a predloga ne prepozna npr. <nowiki>Nova vas, Bloke|Nova vas</nowiki>, ampak prikaže kot <nowiki>Nova vas, Bloke</nowiki>. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:02, 17. januar 2009 (CET) :Isti problem je pri mestnih občinah, saj predloga ne sprejema možnosti vpisa mestne občine, ampak se mora uporabljati preusmeritev iz občine na mestno občino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:14, 13. februar 2011 (CET) ::V predlogah je potrebno namesto | uporabiti {{tl|!}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] 16:16, 13. februar 2011 (CET) == Dvojezičnost == Nekatera naselja potrebujejo v infopolju tudi drugojezično ime. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:25, 27. oktober 2014 (CET) : Lahko dodam še eno ime, ki se bo preslikalo v Infopolje Naselje v {{para|native_name}} (»zgodovinsko ime« se že preslika v {{para| other_name}}). Imaš slovenski predlog za ime parametra? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:39, 27. oktober 2014 (CET) tujejezično ime!? dvojezično ime? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:55, 27. oktober 2014 (CET) :Kaj pa, če bi dali kar »drugo ime« in bi bil parameter namenjen tudi za imena drugačnega tipa? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 27. oktober 2014 (CET) Tudi v redu, trojezičnih pa tu okrog ni prav dosti ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:48, 27. oktober 2014 (CET) {{urejeno}} .. dodan je parameter {{para|drugo ime}}, ki se ga lahko uporabi tudi za dvojezično ime. Izpiše se takoj pod glavnim imenom (glej [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri#Testni primer Novo mesto]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 28. oktober 2014 (CET) Hvala za ekspeditivnost!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:17, 28. oktober 2014 (CET) == Vejica == {{ping|Pinky sl}} Pozdravljena, imam eno majhno vprašanje. Zakaj je v parametru Gostota prebivalstva vejica v enoti. Npr. pri [[Koper|Kopru]] to izgleda:<br> '''Gostota prebivalstva''': 2.000 preb''','''/km<sup>2</sup><br> Verjetno je ta vejica nepotrebna? Ali jaz ta podatek narobe tolmačim. Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:08, 14. januar 2021 (CET) :Pa še morda en predlog. Bi se dalo narediti, da bi bila poštna številka napisana krepko in ne ime naselja? Hvala. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 14:02, 15. januar 2021 (CET) :: {{tl|Infopolje Naselje}} ... vejica popravljena, poštna številka pa ni napisana krepko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:36, 15. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} [[Slika:Corazón.svg|20px]] En wiki Hvala. Upam, da te nisem preveč zaposlil s tem. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 16:43, 15. januar 2021 (CET) :::Pošta je napisana krepko, kjer povezava kaže sama nase - npr. 1290 [[Grosuplje]], 8330 [[Metlika]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:28, 15. januar 2021 (CET) ::::A ne bi bilo boljše, če bi bila poštna številka v boldu in kraj normalno. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:31, 15. januar 2021 (CET) :::Mišljeno je, da ni odebeljeno ne eno ne drugo, da pa je ime pošte povezava. Če je ime pošte enako imenu članka, pa povezava sama nase postane odebeljena (kot če bi naredil [[Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje v Sloveniji]]). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:36, 15. januar 2021 (CET) ::::Aha, ok, hvala za pojasnitev. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:39, 15. januar 2021 (CET) == Number of inhabitants == Hello all, Sorry for writing in English. On the Dutch Wikipedia, there is a call to [https://nl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedia:Verzoekpagina_voor_bots&oldid=58732508#Bevolkingsaantallen_botmatig_aangemaakte_gemeenten update the population of the Slovenian communities], as many gave numbers from 2002. On the many Wikipedias, we have articles about all Slovenian <s>communities</s>municipalities (Občines). The Slovenian Statistični urad does provide numbers of inhabitants for these communities from 2008 on. These can be found at [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C4002S.px/ their site]. I have taken the liberty to read this data and bring them to Wikidata, like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q13377798&type=revision&diff=1404467110&oldid=1398446545 here] for [[Občina Žužemberk]]. Bringing the data to Wikidata once and using it for articles (using a LUA-module) will help all Wikipedias to bring the most recent information. I would be happy if someone could state that my interpretation of the data is right, so I can bring the information of previous years to Wikidata as well, see for instance [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q331701&type=revision&diff=1404477263&oldid=1398455661 these changes], resulting in [[:d:Q331701#P1082|this part of the item in Wikidata]]. If the data are fine, I will write a LUA module and make that available for other Wikipedia's, so the most recent number can be retrieved, including a note for the source, both from the article text and the infobox. This will help many Wikipedias and Wikimedians from doing tedious work like [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ob%C4%8Dina_%C5%BDu%C5%BEemberk&diff=5337081&oldid=5155150 this], although you have [[User:SportiBot|SportiBot]] doing it on the Slovenian Wikipedia. The [[:en:Municipality of Žužemberk|English (2002)]] and [[:de:%C5%BDu%C5%BEemberk|German (2008)]] Wikipedia can be updated by doing so, and discrepancies like in the [[:eo:Občina_Žužemberk|Esparanto]] articles (showing number of 2019 in the infobox and of 2018 in the first paragraph) can be prevented. Having these numbers over a longer period can eventually be used to provide graphs showing the growth and decline of the population over time. But first things first: am I handling the data in a correct way? Thanks for your reaction, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 12:47, 19. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Speaking of Slovene municipalities (BTW, this is English word for Občina (Občine)), you also have data from gis.stat. It's stage representation of various data variables in Slovenia from 2005 on. Level of precision can be set to statistical regions, municipalities, community or grid of 10x10 km or smaller. You can download csv/shp file, for parsing I think csv is more feasible (simplicity looking). There are many data filters (from criminal rates to economical variables), sadly not all are updated for last year. For variable selection, click hamburger in top left corner. And I see problems, you have on community portal on nlwiki. In bottom left corner, there is translate-content buttton (English only). Link for all above in English is https://gis.stat.si/#lang=en<nowiki/>Hope this helps, stay safe and happy scrapping, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:55, 19. april 2021 (CEST) :It would be great, especially if you could include settlements as well ([https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 19. april 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], Thanks for your correction and extra information. gis.stat seems to be also from the Slovenian Statistični urad, so they provide the same information on different levels. I prefer the csv-version and a level that is supported by our structure on Wikidata (settlements, municipalities,...). ::[[Uporabnik:Sporti|Sporti]], It is not a big problem to read and handle that level information as well. The biggest challenge will be to distinguish the settlements which share a name, like [[Znojile]]. I see Statistični urad uses ids for entities, like: :::"Sex - TOTAL";"'''001''' AJDOVŠČINA";19418 :::"Sex - TOTAL";"'''001001''' Ajdovščina";6843 :::"Sex - TOTAL";"'''001002''' Batuje";369 ::I don't seem to find the 043112 (or 043) for [[Znojile, Kamnik]] on that page or on [[:d:Q8073142|Q8073142]]. Having an ID in Wikidata would make it easier to get directly to a specific item on Wikidata. Would it be an idea to propose that number as a (new) property for Wikidata? ::I hope to add the remaining years to Wikidata later today, and hope to find a solution for some municipalities I missed (like ''Ankaran/Ancarano''), as these should be found under a specific name (one of both). Writing the module will be a nice thing in the next days, I might base it on [[:nl:Module:Zandbak/RonnieV/NMBS|this one]], getting the most recent number of voyagers from a Belgian railway station. As we now need only one number to get from Wikidata, it will be easier to realise. ::Thanks for your support and stay safe, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 18:22, 19. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: It was my pleasure to help you. Sadly I am not fluent in lua at all, but if you need help with python, you can reach out for me. Oh, and IDs are build out of municipality ID (Ajdovščina municipality is 001) and settlement ID (their alphabeticall order). We can make these sort of predicitions with SPARQL from Wikidata (under condition, that all municipalities are present) and then sort them alphabetically and then merge/concatenate these with ID of their municipality. What about proposing expansion to series ordinal? I may be wrong. With regards, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 19. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], the Wikidata-part is handled. Without writing any LUA-code myself, <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585}}</nowiki> should give the number of inhabitants (''P1082'') on a page of a municipality, the date (''P585'') and the source (''references''), using the best ranked (preferred) of, if missing, one of the normal values (''normal+''). It can be tested on the page of a municipality or by adding the Q-number of the municipality, like <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}</nowiki>. Unfortunately, the code of [[:sl:Modul:Wd]] of the Slovenian Wiki is a bit out of date: the date is not shown. Please compare [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], [[:nl:Gebruiker:RonnieV/Slovenië]] and [[:en:User:RonnieV/Slovenië]] for different output. ::::An option would be to update Modul:Wd. I don't feel free to do so on your Wikipedia, not knowing if there are special pages I could/should check doing so. If you feel safe updating the module, we can get the number of inhabitants directly from Wikidata, so updating if new data come available would require a run at Wikidata and no longer on all different pages. Information will be shared with, among others, the Dutch Wikipedia and all others that want to use this. How do you feel about the module? With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:35, 23. april 2021 (CEST) :[[Modul:Wd]] is used on may pages, an update is not easy task. I created [[Modul:Wd/peskovnik]] (sandbox version). You can work with that - for now. The problem is when we use singular, dual, plural, dates in differnt format (access-date, .....) :* sandbox version: "Inhabitants of municipality Žiri from Wikidata, with date and source: {{#invoke:wd/peskovnik|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:42, 23. april 2021 (CEST) ::Thanks, @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], that seems to do the trick for showing the date in one call. ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], there seem to be some gaps in the numbers, see for instance the Kamnik municipality. But I will find a way to point to the right place for adding the information at that level too. (inhabitants, males, females, data, source) First thing to do is to add the numbers for females and males for the dates already provided, so [[:Predloga:Občina v Sloveniji]] could be changed to use the data from Wikidata for the 'Prebivalcev' (population). On my Uporabnik page, I added the calls to the peskovnik-modul to show the differences and a graph. I seem to have problems with the min and max value on the y-axis, it is no use to show a large empty part from 0 to 4500 (Žiri), with a line that only moves a bit in the upper part of it. With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 01:08, 24. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Maybe I have missed something, but I assume that the problem is in sorting. Our alphabet is different from english alphabet and sibilants (čšž) are not on the end. Just putting in just for case: ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ. I am not local from Kamnik, but I think there were no derankings of villages/cities to lowr ranks, however I do remember quite a few example of promotion from hamlet/village to village/small town (Petelinje near Pivka comes first to my mind, which expanded alot). If you are not sure, which (if some communities are missing) you can check them on thier municipality pages (link for Kamnik is [https://www.kamnik.si/obcina-kamnik/krajevne-skupnosti Krajevne skupnosti | Občina Kamnik] and this one has population too). I found this pdf in Slovene that also has some informations about census surveys for SFRY era too. Mainly is a statistical report of municipalities/towns, made back in 2003, but is also a timeback machine for census results from the past. Link: [https://www.stat.si/doc/pub/mestna_naselja_slo_03.pdf Microsoft Word - mestna naselja 2003.doc (stat.si)]. I don't know how much of this is useful, but I hope it helps. Yours sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:37, 24. april 2021 (CEST) ::::@[[[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], When I have a look at the [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px list of settlements] of Kamnik (043), I miss numbers like 043004, 043013, 043025, 043027, 043028... Also, the highest number is 043116, suggesting there should be 116 settlements. The relevant [[Kategorija:Naselja_Ob%C4%8Dine_Kamnik|category]] shows 102 settlements, the same number of settlements I find in the export. It would be great to have a property (comparable to [[:d:Property:P4759|P4759]]) that would link 043001 directly to [[:d:Q4881754|Q4881754]], so 'Bela' could be combined with [[Bela, Kamnik]] and not be confused with [[Bela, Ajdovščina]] (both have the label 'Bela' in the export). I just ran into [[:d:Q3503153#P300|this property, that might help me, in combination with [[:d:Q4881754#P131]], to make a good list for the 6251 municipalities and settlements, giving me the Q-number from Wikidata and the number from SiStat. That would be a great help for future imports. Work to do ;) Yours sincerely, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: What about [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? There are 25 lists of comunities across Slovenia, sorted by their alphabetical order. Parsing would be needed, tho. My plan is following: parse all lists, make a dictionary with lists for keys and then sort these keys. Then apply IDs across those (based on municipality and their alphabetic order inside of municipality). This is my last guess, sadly I am out of ideas... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:56, 29. april 2021 (CEST) {{sklici|1}} ::{{done}} [[Modul:Wd]] updated to most recent :en version. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:14, 24. april 2021 (CEST) :::Hvala, [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) With the list of settlements from SiStat and a list of settlements and municipalities retrieved from Wikidata, I managed to match almost all places. Missing are the following ones: *025019 Tolsti Vrh p. R. na K. - del (DRAVOGRAD) *050036 Jelarji (KOPER) *050062 Pisari (KOPER) *084058 Sveta Gora (NOVA GORICA) *103024 Tolsti Vrh p. R. Na K. - del (Ravne na Koroškem) *104012 Dane (RIBNICA) *109001 Blatnik pri Črmošnjicah (SEMIč) *129012 Prapretno pri Hrastniku - del (TRBOVLJE) *142027 Konjšica - del (ZAGORJE OB SAVI) *194011 Gradišče-K. o. Grad. in Polj. (ŠMARTNO PRI LITIJI) *194037 Razbore-K. o. Poljane - del (ŠMARTNO PRI LITIJI) Help linking these settlements to something in Wikidata or in here in Wikipedia would be appreciated. Currently, I am importing the data to Wikidata, with changes like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q787824&type=revision&diff=1413794769&oldid=1409632017 this]. Just 5600 settlements to go. I will keep the list with settlement names, SiStat numbers, QID's and municipality information for future imports. I might export it and save it some in my space on this Wikipedia. The settlement information is updated yearly by SiStat, the municipality information half yearly, so we can update it and provide this information to all Wikipedia's (and to other users of Wikidata). I will recheck my scripts and other information and share these on Github, so if I fail to upgrade the information, others can do this as well. The next step is to show this information in articles, changing {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} to use Wikidata for the number of inhabitants : 'prebivalstvo' and 'prebivalstvo_od' ('population_total' and 'population_as_of'). We can add properties for female and male population, with 'as_of' for the date. As shown on [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], there are several ways to use the information both in Infopolje and in text. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 17:36, 3. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] thanks for helping us. You can play with {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}} (sandbox) - I included Wikidata for the number of inhabitants. {{para|prebivalstvo}} (number of inhabitansts) must contain just one number. If we want to include female and male population, we must add new parameters and also change infobox {{tl|Infopolje Naselje}}. I’m not too excited about this. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. maj 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks for making this test infobox. I am running into a problem, I don't understand. The values are all available in Wikidata, and results are used in the Dutch Wikipedia, using [[:nl:Sjabloon:Infobox plaats in Slovenië|this infobox]]. Wd is called for the parameters 'inwoners' (number of inhabitants) and 'meetjaar' (census). See e.g. [[:nl:Dobrovo|Dobrovo]]. When I use the same call to modul:wd in {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}}, I get the warning 'Opozorilo: Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje Naselje z neznanimi parametri "prebivalstvo_footnotes" (to sporočilo se prikaže le v predogledu).' Does it say that the name of the parameter is not correct or that I did not provide a (required) value? I placed a direct call to Modul:Wd in the first chapter of the page and that does show values. But calling them to fill in the parameter does seem to give a value. Do you have a clue, can you help me by explaining the meaning/reason of the warning? Thanks, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 02:33, 7. maj 2021 (CEST) ::: [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] entry parameters for {{tl|infopolje Naselje}} ware incorrect. And {{para|population_total}} must contain just one number (without referencing). In "infopolje Naselje" population_total is used for population density calculation. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:17, 7. maj 2021 (CEST) ::::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks, that does the trick! I tested it on the page of [[Dobrovo]], replacing the infobox with the peskovnik one, and it does give the desired results: population, date, reverence and average population/km². Can I leave it to you, the Slovenian community, to implement this in the official infobox? I will work with the other Wikipedia to see if they want to implement this as well. ::::On pages like [[Ljubljana]], currently an other infobox is used {{tl|Infopolje Naselje}}. We might put it there with some if-statement, allowing the Wikipdata or the manual input to be preferred. Giving Wikipedia the preferred option, it is harder to update it local, but we will benefit from improvements in Wikidata. I leave that decision up to you. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 11:25, 8. maj 2021 (CEST) :::::I am really happy to see this wikidata import system working. If we are going to vote for semi-auto or auto import I would vote for automatic one; because no one or very few actually update numbers in infoboxes. And also one thing less to do in a long list of "to-do's". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:32, 8. maj 2021 (CEST) Thanks [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ... I will update infoboxes (for settlement {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} and municipalities {{tl|Občina v Sloveniji}} & and later meta template {{tl|Infobox settlement}}) and then deleted inhabitants data parameters from our infoboxes with bot. I will add local parameters active (just in case). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:15, 8. maj 2021 (CEST) === Infopolje posodobljeno === {{info}} - Infopolje je popravljeno in sedaj bere podatke o prebivalstvu iz wd. Predlagam, da se v vseh člankih v [[:Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]] izbriše parametre |prebivalstvo=xx, |prebivalstvo_od=yy in |prebivalstvo_footnotes=zzzzzz --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:34, 30. julij 2021 (CEST) :{{za}} Upam, da ne bo preveč vandalizmov na Wikipodatkih. Bi mogoče kot za prebivalstvo storili posodobitev za povprečno plačo za občine? <s>v naseljih jih pa izpraznili?</s> Zdi se mi, da tolarji že dolgo niso več v uporabi, sploh niso kredibilna metrika ter nekatere občine so se industrijsko povzpele. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 30. julij 2021 (CEST) ::* {{tl|Infopolje Občina v Sloveniji}} je v postopku prenove. Se strinjam, da so tam nekateri podatki, ki bi jih jaz izbrisala iz infopolja oz. bi nekdo moral najnovejše prenesti v Wikipodatke (o plači, študentih, povprečni starosti, delovno aktivnih, stanovanjske površine) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:46, 31. julij 2021 (CEST) == Nekaj opazk == '''1. Število prebivalcev:''' Pred časom je bilo rečeno (razdelek višje), da se bo ta podatek odslej namesto na naši wiki posodabljal v Wikipodatkih. To se očitno ne dogaja, tako pri nas kot v Wikipodatkih se je čas ustavil leta 2020, razen kjer so anonimni mimoidoči vnesli novejši podatek. Kaj ko bi spet malo pognali bote in uredili zadevo ({{u|Pinky sl}}, {{u|Sporti}})? Glede na tempo prejšnjih let je sicer v kratkem pričakovati izid podatkov s 1. 1. 2023. '''2. Časovni pas:''' Je po vašem potrebno, da infopolje vseh slovenskih naselij vključuje ta podatek? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:10, 21. junij 2023 (CEST) == Ukinitev == Smiselno bi bilo dodati parameter za ukinitev, ob raziskovanju za druge članke sem namreč našel tudi večje število ukinjenih naselij, ki so bila združena med leti 1953-55. Bilo bi super zaželjeno, da se tudi tak nadvse pomemben podatek vključi v infopolje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:46, 24. avgust 2023 (CEST) : Dodana sta parametra {{para|opis ukinitve}} (porušitev, ukinitev priključeno xx, ....) in {{para|datum ukinitve}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 25. avgust 2023 (CEST) == Samodejna kategorizacija == Če se strinjate, bi ukinil samodejno uvrščanje člankov v glavne kategorije, kjer obstajajo (<code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly><noinclude></nowiki></code>). Ping @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]], ki je to funkcionalnost dodal. Naletel sem na primer, kjer je rezultat napačen - naselje [[Kralji]], pa verjetno ni edini. Članke bi bilo treba potem ročno vrniti v ustrezne kategorije, ampak tega ni toliko. Alternativa je, da pustimo in namesto tega naslove takih člankov razločujemo po občinah (v tem primeru [[Kralji, Kočevje]]). Osebno sem sicer bolj pristaš prve možnosti, ker z avtomatizacijo vsebinskih kategorij (pre)pogosto nastane zmeda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:05, 2. oktober 2024 (CEST) : Lahko se odstrani, seveda. Dodal sem bolj zaradi tega, ker je bilo pogosto treba dodajat lastne kategorije. Mislim, da sem na dva primera naletel, ko sem zaradi napačne samokategorizacije moral preimenovati članek: [[Papeži, Osilnica]] in [[Kapele, Brežice]]. Kralje sem zgleda spregledal. Tudi v primeru ročnega dodajanja lastnih kategorij pa sem mnenja, da se ime kategorije natančno ujema z imenom članka, zato bi bilo vseeno dobro narediti prestavitev članka na [[Kralji, Kočevje]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:21, 2. oktober 2024 (CEST) : Se strinjam za ukinitev avtomatske kategorizacije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:14, 2. oktober 2024 (CEST) :: Jaz pa ne vidim razloga, da bi se ime članka in ime kategorije nujno morala ujemati. Na tiste dodatke za vejico oziroma v oklepajih gledam kot na nujno zlo, izseljevanje optimalnih in bralcu najprijaznejših naslovov [[Kapele]], [[:Kategorija:Reka|kategorija Reka]] ... pa se mi zdi precej nepotrebna potrata. Avtomatsko kategorizacijo pmm lahko ukinemo, saj je uvrščanje krajev v njihove kategorije obvladljivo tudi na roke. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:23, 2. oktober 2024 (CEST) {{opravljeno}}, zdaj grem čez kategorije in dodajam, kjer niso. Se strinjam, da ni potrebe po ujemanju imena članka in kategorije, kadar gre za razločevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 3. oktober 2024 (CEST) == Občinski grb v infopolju == V peskovniku sem razvil različico infopolja, ki poleg imena občine prikazuje majhen občinski grb ([[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri|takole bi izgledalo]]). Težava je, da grbi v Zbirki niso konsistentno poimenovani in da so naloženi v različnih formatih; kakorkoli bi torej oblikoval kodo, bi se v nekaterih primerih namesto grba pojavila rdeča povezava na neobstoječo datoteko. To sem poskušal rešiti z uporabo pogoja <code><nowiki>{{#ifexist}}</nowiki></code> (kjer ne bi obstajala datoteka z danim imenom, se grb pač ne bi prikazal), a sem ugotovil, da ta zaznava samo lokalno naložene datoteke, datotek v Zbirki pa ne. Ima kdo idejo, kako bi lahko dosegli primerljiv rezultat? Resda bi v Zbirki zahteval uskladitev imen datotek z grbi, kar pa ne bi rešilo problema različnih končnic. Možnost bi seveda bila tudi, da se ustvarijo lokalne strani za vseh 212 grbov (zamudno in neurejeno) ali da se v infopolje vsakega članka ročno doda namenski parameter <code>|grb_obcine=....svg</code> (kar mi prav tako ne diši). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:35, 15. junij 2026 (CEST) :Bi mogoče ustrezala kakšna rešitev s predlogo {{tl|Zastava}}? Torej ustvariti [[Predloga:Podatki države]] za vse občine in klicati to? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:28, 15. junij 2026 (CEST) :: Zanimiva zamisel. Sicer sem se ravno odločil poskusiti s <nowiki>{{#switch}}</nowiki> in seznamom grbov, mapiranih k imenom občin. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:37, 15. junij 2026 (CEST) Jaz sem lani lokalno naložil 70 [[:Kategorija:Slike grbov občin v Sloveniji|slik grbov]], ki jih v Zbirki ni, da sem jih uporabil v predlogi {{tl|Uporabnik iz občine}} (v kodi je seznam slik za 212 občin). --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 22:41, 15. junij 2026 (CEST) {{U|Upwinxp}}, v [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik|peskovnik]] sem shranil eno podpredlogo s slikami grbov. Videt je, da jih vredu prikazuje. Edino 42 slik, ki je bilo na Zbirki zbrisanih, bom dodatno naložil lokalno, ker ta hip še manjkajo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:02, 17. junij 2026 (CEST) : {{u|Janezdrilc}}, sem v preteklih mesecih naložil kar precej grbov v Zbirko in mislim, da so tam zdaj vsi. Glej [[Uporabnik:Upwinxp/peskovnik]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:13, 17. junij 2026 (CEST) Aha, nisem vedel. To je potem še lažje. Jih bom samo vključil v {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:17, 17. junij 2026 (CEST) 78ksqtbttfolgi4qcpf9q2td8x1taiy 6690662 6690653 2026-06-17T11:44:01Z Janezdrilc 3152 /* Občinski grb v infopolju */ 6690662 wikitext text/x-wiki == Problem == Nekaj je zelo narobe s tole predlogo, sploh s tistim flourescentno zelenim delom! --[[Uporabnik:Darko Pes|Pasji pozdrav]] 10:37, 21 december 2006 (CET) == Naslov infopolja == Ker je predloga {{tl|Naselje}} prirejena za slovenska naselja, predlagam preimenovanje v 'Infopolje Slovensko naselje'. Za druga naselja je namreč edino ustrezno infopolje [[en:Template:Infobox Settlement]], pri nas še pod naslovom {{tl|Infopolje Mesto}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:29, 16 junij 2007 (CEST) :Ja lahko, edino to pomeni masovno spreminjanje z AWBjem. --[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 07:04, 17 junij 2007 (CEST) To lahko uredi [[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] ali kdo drug z botom. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 21:37, 21 junij 2007 (CEST) ::Hm, če bi že morali, za kar sicer ni potrebe, je PMM pravilno {{tl|Naselje v Sloveniji}}... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:47, 7. julij 2007 (CEST) ::Urejeno: {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:25, 11. julij 2007 (CEST) ==Parametri za zemljevide== PMM bi bilo bolje kot dodajati parametre za posamezne zemljevide dodati en sam parameter za prikaz geografske širine in dolžine, ki bi se povezoval na wikiseznam relevantnih zemljevidov Slovenije. Tako kot se npr. povezuje pri {{tl|Infopolje Mesto}} (glej npr. članek [[Adis Abeba]]) ali pa se npr. samodejno poveže ISBN-številka s stranjo [[Wikipedija:Viri knjig]] (glej npr. [[Albert Speer]]). --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 13:01, 6. julij 2007 (CEST) :Vrjetno bi bilo to res najbolje, vendar se sam zaenkrat ne nameravam ukvarjati s tem, zaenkrat je moj cilj popisati vsa slovenska naselja. Bi blo pa smiselno razviti arhitektoro predloge v tej smeri (čeprav ne smemo zanemariti dejstva, da ima večina naselij predlogo za zemljevid na najdi.si, ki ne temelji na koordinatah).--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 14:38, 6. julij 2007 (CEST) Zdi se mi koristno, da bi infopolje vsaj dopolnili s podatkom o geografski širini in dolžini, povezanim na tako stran. Ali potrebujemo tudi parametre za posamezne zemljevide in za katere, se že lahko pozneje dogovorimo; če zemljevid najdi.si ne podpira koordinat, bi pmm zmogli tudi brez njega, dokler ga ne popravijo. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:58, 25. julij 2007 (CEST) == Slika == Bi bilo možno dodat vrstico image_caption za opis slike? Včasih prav pride. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 08:26, 17. oktober 2007 (CEST) :Saj že obstaja parameter ''caption''. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:31, 17. oktober 2007 (CEST) ::A, to sem pa spregledal. Sem samo mislil da ga ni ker image_caption ni delal. Hvala. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 14:46, 17. oktober 2007 (CEST) == Pošta == Pri nekaterih naseljih je potrebno popraviti nazive pošte (zaradi razločitve), a predloga ne prepozna npr. <nowiki>Nova vas, Bloke|Nova vas</nowiki>, ampak prikaže kot <nowiki>Nova vas, Bloke</nowiki>. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:02, 17. januar 2009 (CET) :Isti problem je pri mestnih občinah, saj predloga ne sprejema možnosti vpisa mestne občine, ampak se mora uporabljati preusmeritev iz občine na mestno občino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:14, 13. februar 2011 (CET) ::V predlogah je potrebno namesto | uporabiti {{tl|!}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] 16:16, 13. februar 2011 (CET) == Dvojezičnost == Nekatera naselja potrebujejo v infopolju tudi drugojezično ime. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:25, 27. oktober 2014 (CET) : Lahko dodam še eno ime, ki se bo preslikalo v Infopolje Naselje v {{para|native_name}} (»zgodovinsko ime« se že preslika v {{para| other_name}}). Imaš slovenski predlog za ime parametra? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:39, 27. oktober 2014 (CET) tujejezično ime!? dvojezično ime? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:55, 27. oktober 2014 (CET) :Kaj pa, če bi dali kar »drugo ime« in bi bil parameter namenjen tudi za imena drugačnega tipa? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 27. oktober 2014 (CET) Tudi v redu, trojezičnih pa tu okrog ni prav dosti ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:48, 27. oktober 2014 (CET) {{urejeno}} .. dodan je parameter {{para|drugo ime}}, ki se ga lahko uporabi tudi za dvojezično ime. Izpiše se takoj pod glavnim imenom (glej [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri#Testni primer Novo mesto]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 28. oktober 2014 (CET) Hvala za ekspeditivnost!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:17, 28. oktober 2014 (CET) == Vejica == {{ping|Pinky sl}} Pozdravljena, imam eno majhno vprašanje. Zakaj je v parametru Gostota prebivalstva vejica v enoti. Npr. pri [[Koper|Kopru]] to izgleda:<br> '''Gostota prebivalstva''': 2.000 preb''','''/km<sup>2</sup><br> Verjetno je ta vejica nepotrebna? Ali jaz ta podatek narobe tolmačim. Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:08, 14. januar 2021 (CET) :Pa še morda en predlog. Bi se dalo narediti, da bi bila poštna številka napisana krepko in ne ime naselja? Hvala. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 14:02, 15. januar 2021 (CET) :: {{tl|Infopolje Naselje}} ... vejica popravljena, poštna številka pa ni napisana krepko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:36, 15. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} [[Slika:Corazón.svg|20px]] En wiki Hvala. Upam, da te nisem preveč zaposlil s tem. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 16:43, 15. januar 2021 (CET) :::Pošta je napisana krepko, kjer povezava kaže sama nase - npr. 1290 [[Grosuplje]], 8330 [[Metlika]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:28, 15. januar 2021 (CET) ::::A ne bi bilo boljše, če bi bila poštna številka v boldu in kraj normalno. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:31, 15. januar 2021 (CET) :::Mišljeno je, da ni odebeljeno ne eno ne drugo, da pa je ime pošte povezava. Če je ime pošte enako imenu članka, pa povezava sama nase postane odebeljena (kot če bi naredil [[Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje v Sloveniji]]). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:36, 15. januar 2021 (CET) ::::Aha, ok, hvala za pojasnitev. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:39, 15. januar 2021 (CET) == Number of inhabitants == Hello all, Sorry for writing in English. On the Dutch Wikipedia, there is a call to [https://nl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedia:Verzoekpagina_voor_bots&oldid=58732508#Bevolkingsaantallen_botmatig_aangemaakte_gemeenten update the population of the Slovenian communities], as many gave numbers from 2002. On the many Wikipedias, we have articles about all Slovenian <s>communities</s>municipalities (Občines). The Slovenian Statistični urad does provide numbers of inhabitants for these communities from 2008 on. These can be found at [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C4002S.px/ their site]. I have taken the liberty to read this data and bring them to Wikidata, like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q13377798&type=revision&diff=1404467110&oldid=1398446545 here] for [[Občina Žužemberk]]. Bringing the data to Wikidata once and using it for articles (using a LUA-module) will help all Wikipedias to bring the most recent information. I would be happy if someone could state that my interpretation of the data is right, so I can bring the information of previous years to Wikidata as well, see for instance [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q331701&type=revision&diff=1404477263&oldid=1398455661 these changes], resulting in [[:d:Q331701#P1082|this part of the item in Wikidata]]. If the data are fine, I will write a LUA module and make that available for other Wikipedia's, so the most recent number can be retrieved, including a note for the source, both from the article text and the infobox. This will help many Wikipedias and Wikimedians from doing tedious work like [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ob%C4%8Dina_%C5%BDu%C5%BEemberk&diff=5337081&oldid=5155150 this], although you have [[User:SportiBot|SportiBot]] doing it on the Slovenian Wikipedia. The [[:en:Municipality of Žužemberk|English (2002)]] and [[:de:%C5%BDu%C5%BEemberk|German (2008)]] Wikipedia can be updated by doing so, and discrepancies like in the [[:eo:Občina_Žužemberk|Esparanto]] articles (showing number of 2019 in the infobox and of 2018 in the first paragraph) can be prevented. Having these numbers over a longer period can eventually be used to provide graphs showing the growth and decline of the population over time. But first things first: am I handling the data in a correct way? Thanks for your reaction, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 12:47, 19. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Speaking of Slovene municipalities (BTW, this is English word for Občina (Občine)), you also have data from gis.stat. It's stage representation of various data variables in Slovenia from 2005 on. Level of precision can be set to statistical regions, municipalities, community or grid of 10x10 km or smaller. You can download csv/shp file, for parsing I think csv is more feasible (simplicity looking). There are many data filters (from criminal rates to economical variables), sadly not all are updated for last year. For variable selection, click hamburger in top left corner. And I see problems, you have on community portal on nlwiki. In bottom left corner, there is translate-content buttton (English only). Link for all above in English is https://gis.stat.si/#lang=en<nowiki/>Hope this helps, stay safe and happy scrapping, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:55, 19. april 2021 (CEST) :It would be great, especially if you could include settlements as well ([https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 19. april 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], Thanks for your correction and extra information. gis.stat seems to be also from the Slovenian Statistični urad, so they provide the same information on different levels. I prefer the csv-version and a level that is supported by our structure on Wikidata (settlements, municipalities,...). ::[[Uporabnik:Sporti|Sporti]], It is not a big problem to read and handle that level information as well. The biggest challenge will be to distinguish the settlements which share a name, like [[Znojile]]. I see Statistični urad uses ids for entities, like: :::"Sex - TOTAL";"'''001''' AJDOVŠČINA";19418 :::"Sex - TOTAL";"'''001001''' Ajdovščina";6843 :::"Sex - TOTAL";"'''001002''' Batuje";369 ::I don't seem to find the 043112 (or 043) for [[Znojile, Kamnik]] on that page or on [[:d:Q8073142|Q8073142]]. Having an ID in Wikidata would make it easier to get directly to a specific item on Wikidata. Would it be an idea to propose that number as a (new) property for Wikidata? ::I hope to add the remaining years to Wikidata later today, and hope to find a solution for some municipalities I missed (like ''Ankaran/Ancarano''), as these should be found under a specific name (one of both). Writing the module will be a nice thing in the next days, I might base it on [[:nl:Module:Zandbak/RonnieV/NMBS|this one]], getting the most recent number of voyagers from a Belgian railway station. As we now need only one number to get from Wikidata, it will be easier to realise. ::Thanks for your support and stay safe, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 18:22, 19. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: It was my pleasure to help you. Sadly I am not fluent in lua at all, but if you need help with python, you can reach out for me. Oh, and IDs are build out of municipality ID (Ajdovščina municipality is 001) and settlement ID (their alphabeticall order). We can make these sort of predicitions with SPARQL from Wikidata (under condition, that all municipalities are present) and then sort them alphabetically and then merge/concatenate these with ID of their municipality. What about proposing expansion to series ordinal? I may be wrong. With regards, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 19. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], the Wikidata-part is handled. Without writing any LUA-code myself, <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585}}</nowiki> should give the number of inhabitants (''P1082'') on a page of a municipality, the date (''P585'') and the source (''references''), using the best ranked (preferred) of, if missing, one of the normal values (''normal+''). It can be tested on the page of a municipality or by adding the Q-number of the municipality, like <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}</nowiki>. Unfortunately, the code of [[:sl:Modul:Wd]] of the Slovenian Wiki is a bit out of date: the date is not shown. Please compare [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], [[:nl:Gebruiker:RonnieV/Slovenië]] and [[:en:User:RonnieV/Slovenië]] for different output. ::::An option would be to update Modul:Wd. I don't feel free to do so on your Wikipedia, not knowing if there are special pages I could/should check doing so. If you feel safe updating the module, we can get the number of inhabitants directly from Wikidata, so updating if new data come available would require a run at Wikidata and no longer on all different pages. Information will be shared with, among others, the Dutch Wikipedia and all others that want to use this. How do you feel about the module? With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:35, 23. april 2021 (CEST) :[[Modul:Wd]] is used on may pages, an update is not easy task. I created [[Modul:Wd/peskovnik]] (sandbox version). You can work with that - for now. The problem is when we use singular, dual, plural, dates in differnt format (access-date, .....) :* sandbox version: "Inhabitants of municipality Žiri from Wikidata, with date and source: {{#invoke:wd/peskovnik|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:42, 23. april 2021 (CEST) ::Thanks, @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], that seems to do the trick for showing the date in one call. ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], there seem to be some gaps in the numbers, see for instance the Kamnik municipality. But I will find a way to point to the right place for adding the information at that level too. (inhabitants, males, females, data, source) First thing to do is to add the numbers for females and males for the dates already provided, so [[:Predloga:Občina v Sloveniji]] could be changed to use the data from Wikidata for the 'Prebivalcev' (population). On my Uporabnik page, I added the calls to the peskovnik-modul to show the differences and a graph. I seem to have problems with the min and max value on the y-axis, it is no use to show a large empty part from 0 to 4500 (Žiri), with a line that only moves a bit in the upper part of it. With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 01:08, 24. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Maybe I have missed something, but I assume that the problem is in sorting. Our alphabet is different from english alphabet and sibilants (čšž) are not on the end. Just putting in just for case: ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ. I am not local from Kamnik, but I think there were no derankings of villages/cities to lowr ranks, however I do remember quite a few example of promotion from hamlet/village to village/small town (Petelinje near Pivka comes first to my mind, which expanded alot). If you are not sure, which (if some communities are missing) you can check them on thier municipality pages (link for Kamnik is [https://www.kamnik.si/obcina-kamnik/krajevne-skupnosti Krajevne skupnosti | Občina Kamnik] and this one has population too). I found this pdf in Slovene that also has some informations about census surveys for SFRY era too. Mainly is a statistical report of municipalities/towns, made back in 2003, but is also a timeback machine for census results from the past. Link: [https://www.stat.si/doc/pub/mestna_naselja_slo_03.pdf Microsoft Word - mestna naselja 2003.doc (stat.si)]. I don't know how much of this is useful, but I hope it helps. Yours sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:37, 24. april 2021 (CEST) ::::@[[[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], When I have a look at the [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px list of settlements] of Kamnik (043), I miss numbers like 043004, 043013, 043025, 043027, 043028... Also, the highest number is 043116, suggesting there should be 116 settlements. The relevant [[Kategorija:Naselja_Ob%C4%8Dine_Kamnik|category]] shows 102 settlements, the same number of settlements I find in the export. It would be great to have a property (comparable to [[:d:Property:P4759|P4759]]) that would link 043001 directly to [[:d:Q4881754|Q4881754]], so 'Bela' could be combined with [[Bela, Kamnik]] and not be confused with [[Bela, Ajdovščina]] (both have the label 'Bela' in the export). I just ran into [[:d:Q3503153#P300|this property, that might help me, in combination with [[:d:Q4881754#P131]], to make a good list for the 6251 municipalities and settlements, giving me the Q-number from Wikidata and the number from SiStat. That would be a great help for future imports. Work to do ;) Yours sincerely, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: What about [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? There are 25 lists of comunities across Slovenia, sorted by their alphabetical order. Parsing would be needed, tho. My plan is following: parse all lists, make a dictionary with lists for keys and then sort these keys. Then apply IDs across those (based on municipality and their alphabetic order inside of municipality). This is my last guess, sadly I am out of ideas... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:56, 29. april 2021 (CEST) {{sklici|1}} ::{{done}} [[Modul:Wd]] updated to most recent :en version. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:14, 24. april 2021 (CEST) :::Hvala, [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) With the list of settlements from SiStat and a list of settlements and municipalities retrieved from Wikidata, I managed to match almost all places. Missing are the following ones: *025019 Tolsti Vrh p. R. na K. - del (DRAVOGRAD) *050036 Jelarji (KOPER) *050062 Pisari (KOPER) *084058 Sveta Gora (NOVA GORICA) *103024 Tolsti Vrh p. R. Na K. - del (Ravne na Koroškem) *104012 Dane (RIBNICA) *109001 Blatnik pri Črmošnjicah (SEMIč) *129012 Prapretno pri Hrastniku - del (TRBOVLJE) *142027 Konjšica - del (ZAGORJE OB SAVI) *194011 Gradišče-K. o. Grad. in Polj. (ŠMARTNO PRI LITIJI) *194037 Razbore-K. o. Poljane - del (ŠMARTNO PRI LITIJI) Help linking these settlements to something in Wikidata or in here in Wikipedia would be appreciated. Currently, I am importing the data to Wikidata, with changes like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q787824&type=revision&diff=1413794769&oldid=1409632017 this]. Just 5600 settlements to go. I will keep the list with settlement names, SiStat numbers, QID's and municipality information for future imports. I might export it and save it some in my space on this Wikipedia. The settlement information is updated yearly by SiStat, the municipality information half yearly, so we can update it and provide this information to all Wikipedia's (and to other users of Wikidata). I will recheck my scripts and other information and share these on Github, so if I fail to upgrade the information, others can do this as well. The next step is to show this information in articles, changing {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} to use Wikidata for the number of inhabitants : 'prebivalstvo' and 'prebivalstvo_od' ('population_total' and 'population_as_of'). We can add properties for female and male population, with 'as_of' for the date. As shown on [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], there are several ways to use the information both in Infopolje and in text. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 17:36, 3. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] thanks for helping us. You can play with {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}} (sandbox) - I included Wikidata for the number of inhabitants. {{para|prebivalstvo}} (number of inhabitansts) must contain just one number. If we want to include female and male population, we must add new parameters and also change infobox {{tl|Infopolje Naselje}}. I’m not too excited about this. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. maj 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks for making this test infobox. I am running into a problem, I don't understand. The values are all available in Wikidata, and results are used in the Dutch Wikipedia, using [[:nl:Sjabloon:Infobox plaats in Slovenië|this infobox]]. Wd is called for the parameters 'inwoners' (number of inhabitants) and 'meetjaar' (census). See e.g. [[:nl:Dobrovo|Dobrovo]]. When I use the same call to modul:wd in {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}}, I get the warning 'Opozorilo: Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje Naselje z neznanimi parametri "prebivalstvo_footnotes" (to sporočilo se prikaže le v predogledu).' Does it say that the name of the parameter is not correct or that I did not provide a (required) value? I placed a direct call to Modul:Wd in the first chapter of the page and that does show values. But calling them to fill in the parameter does seem to give a value. Do you have a clue, can you help me by explaining the meaning/reason of the warning? Thanks, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 02:33, 7. maj 2021 (CEST) ::: [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] entry parameters for {{tl|infopolje Naselje}} ware incorrect. And {{para|population_total}} must contain just one number (without referencing). In "infopolje Naselje" population_total is used for population density calculation. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:17, 7. maj 2021 (CEST) ::::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks, that does the trick! I tested it on the page of [[Dobrovo]], replacing the infobox with the peskovnik one, and it does give the desired results: population, date, reverence and average population/km². Can I leave it to you, the Slovenian community, to implement this in the official infobox? I will work with the other Wikipedia to see if they want to implement this as well. ::::On pages like [[Ljubljana]], currently an other infobox is used {{tl|Infopolje Naselje}}. We might put it there with some if-statement, allowing the Wikipdata or the manual input to be preferred. Giving Wikipedia the preferred option, it is harder to update it local, but we will benefit from improvements in Wikidata. I leave that decision up to you. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 11:25, 8. maj 2021 (CEST) :::::I am really happy to see this wikidata import system working. If we are going to vote for semi-auto or auto import I would vote for automatic one; because no one or very few actually update numbers in infoboxes. And also one thing less to do in a long list of "to-do's". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:32, 8. maj 2021 (CEST) Thanks [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ... I will update infoboxes (for settlement {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} and municipalities {{tl|Občina v Sloveniji}} & and later meta template {{tl|Infobox settlement}}) and then deleted inhabitants data parameters from our infoboxes with bot. I will add local parameters active (just in case). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:15, 8. maj 2021 (CEST) === Infopolje posodobljeno === {{info}} - Infopolje je popravljeno in sedaj bere podatke o prebivalstvu iz wd. Predlagam, da se v vseh člankih v [[:Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]] izbriše parametre |prebivalstvo=xx, |prebivalstvo_od=yy in |prebivalstvo_footnotes=zzzzzz --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:34, 30. julij 2021 (CEST) :{{za}} Upam, da ne bo preveč vandalizmov na Wikipodatkih. Bi mogoče kot za prebivalstvo storili posodobitev za povprečno plačo za občine? <s>v naseljih jih pa izpraznili?</s> Zdi se mi, da tolarji že dolgo niso več v uporabi, sploh niso kredibilna metrika ter nekatere občine so se industrijsko povzpele. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 30. julij 2021 (CEST) ::* {{tl|Infopolje Občina v Sloveniji}} je v postopku prenove. Se strinjam, da so tam nekateri podatki, ki bi jih jaz izbrisala iz infopolja oz. bi nekdo moral najnovejše prenesti v Wikipodatke (o plači, študentih, povprečni starosti, delovno aktivnih, stanovanjske površine) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:46, 31. julij 2021 (CEST) == Nekaj opazk == '''1. Število prebivalcev:''' Pred časom je bilo rečeno (razdelek višje), da se bo ta podatek odslej namesto na naši wiki posodabljal v Wikipodatkih. To se očitno ne dogaja, tako pri nas kot v Wikipodatkih se je čas ustavil leta 2020, razen kjer so anonimni mimoidoči vnesli novejši podatek. Kaj ko bi spet malo pognali bote in uredili zadevo ({{u|Pinky sl}}, {{u|Sporti}})? Glede na tempo prejšnjih let je sicer v kratkem pričakovati izid podatkov s 1. 1. 2023. '''2. Časovni pas:''' Je po vašem potrebno, da infopolje vseh slovenskih naselij vključuje ta podatek? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:10, 21. junij 2023 (CEST) == Ukinitev == Smiselno bi bilo dodati parameter za ukinitev, ob raziskovanju za druge članke sem namreč našel tudi večje število ukinjenih naselij, ki so bila združena med leti 1953-55. Bilo bi super zaželjeno, da se tudi tak nadvse pomemben podatek vključi v infopolje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:46, 24. avgust 2023 (CEST) : Dodana sta parametra {{para|opis ukinitve}} (porušitev, ukinitev priključeno xx, ....) in {{para|datum ukinitve}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 25. avgust 2023 (CEST) == Samodejna kategorizacija == Če se strinjate, bi ukinil samodejno uvrščanje člankov v glavne kategorije, kjer obstajajo (<code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly><noinclude></nowiki></code>). Ping @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]], ki je to funkcionalnost dodal. Naletel sem na primer, kjer je rezultat napačen - naselje [[Kralji]], pa verjetno ni edini. Članke bi bilo treba potem ročno vrniti v ustrezne kategorije, ampak tega ni toliko. Alternativa je, da pustimo in namesto tega naslove takih člankov razločujemo po občinah (v tem primeru [[Kralji, Kočevje]]). Osebno sem sicer bolj pristaš prve možnosti, ker z avtomatizacijo vsebinskih kategorij (pre)pogosto nastane zmeda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:05, 2. oktober 2024 (CEST) : Lahko se odstrani, seveda. Dodal sem bolj zaradi tega, ker je bilo pogosto treba dodajat lastne kategorije. Mislim, da sem na dva primera naletel, ko sem zaradi napačne samokategorizacije moral preimenovati članek: [[Papeži, Osilnica]] in [[Kapele, Brežice]]. Kralje sem zgleda spregledal. Tudi v primeru ročnega dodajanja lastnih kategorij pa sem mnenja, da se ime kategorije natančno ujema z imenom članka, zato bi bilo vseeno dobro narediti prestavitev članka na [[Kralji, Kočevje]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:21, 2. oktober 2024 (CEST) : Se strinjam za ukinitev avtomatske kategorizacije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:14, 2. oktober 2024 (CEST) :: Jaz pa ne vidim razloga, da bi se ime članka in ime kategorije nujno morala ujemati. Na tiste dodatke za vejico oziroma v oklepajih gledam kot na nujno zlo, izseljevanje optimalnih in bralcu najprijaznejših naslovov [[Kapele]], [[:Kategorija:Reka|kategorija Reka]] ... pa se mi zdi precej nepotrebna potrata. Avtomatsko kategorizacijo pmm lahko ukinemo, saj je uvrščanje krajev v njihove kategorije obvladljivo tudi na roke. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:23, 2. oktober 2024 (CEST) {{opravljeno}}, zdaj grem čez kategorije in dodajam, kjer niso. Se strinjam, da ni potrebe po ujemanju imena članka in kategorije, kadar gre za razločevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 3. oktober 2024 (CEST) == Občinski grb v infopolju == V peskovniku sem razvil različico infopolja, ki poleg imena občine prikazuje majhen občinski grb ([[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri|takole bi izgledalo]]). Težava je, da grbi v Zbirki niso konsistentno poimenovani in da so naloženi v različnih formatih; kakorkoli bi torej oblikoval kodo, bi se v nekaterih primerih namesto grba pojavila rdeča povezava na neobstoječo datoteko. To sem poskušal rešiti z uporabo pogoja <code><nowiki>{{#ifexist}}</nowiki></code> (kjer ne bi obstajala datoteka z danim imenom, se grb pač ne bi prikazal), a sem ugotovil, da ta zaznava samo lokalno naložene datoteke, datotek v Zbirki pa ne. Ima kdo idejo, kako bi lahko dosegli primerljiv rezultat? Resda bi v Zbirki zahteval uskladitev imen datotek z grbi, kar pa ne bi rešilo problema različnih končnic. Možnost bi seveda bila tudi, da se ustvarijo lokalne strani za vseh 212 grbov (zamudno in neurejeno) ali da se v infopolje vsakega članka ročno doda namenski parameter <code>|grb_obcine=....svg</code> (kar mi prav tako ne diši). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:35, 15. junij 2026 (CEST) :Bi mogoče ustrezala kakšna rešitev s predlogo {{tl|Zastava}}? Torej ustvariti [[Predloga:Podatki države]] za vse občine in klicati to? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:28, 15. junij 2026 (CEST) :: Zanimiva zamisel. Sicer sem se ravno odločil poskusiti s <nowiki>{{#switch}}</nowiki> in seznamom grbov, mapiranih k imenom občin. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:37, 15. junij 2026 (CEST) Jaz sem lani lokalno naložil 70 [[:Kategorija:Slike grbov občin v Sloveniji|slik grbov]], ki jih v Zbirki ni, da sem jih uporabil v predlogi {{tl|Uporabnik iz občine}} (v kodi je seznam slik za 212 občin). --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 22:41, 15. junij 2026 (CEST) {{U|Upwinxp}}, v [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik|peskovnik]] sem shranil eno podpredlogo s slikami grbov. Videt je, da jih vredu prikazuje. Edino 42 slik, ki je bilo na Zbirki zbrisanih, bom dodatno naložil lokalno, ker ta hip še manjkajo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:02, 17. junij 2026 (CEST) : {{u|Janezdrilc}}, sem v preteklih mesecih naložil kar precej grbov v Zbirko in mislim, da so tam zdaj vsi. Glej [[Uporabnik:Upwinxp/peskovnik]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:13, 17. junij 2026 (CEST) Aha, nisem vedel. To je potem še lažje. Jih bom samo vključil v {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:17, 17. junij 2026 (CEST) {{U|Upwinxp}}, mislim, da zdaj dela. Lahko preveriš. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:43, 17. junij 2026 (CEST) bk4muhbokhuq0ynp78awdu7xrwnkock 6690667 6690662 2026-06-17T11:52:20Z Upwinxp 126544 /* Občinski grb v infopolju */ :) 6690667 wikitext text/x-wiki == Problem == Nekaj je zelo narobe s tole predlogo, sploh s tistim flourescentno zelenim delom! --[[Uporabnik:Darko Pes|Pasji pozdrav]] 10:37, 21 december 2006 (CET) == Naslov infopolja == Ker je predloga {{tl|Naselje}} prirejena za slovenska naselja, predlagam preimenovanje v 'Infopolje Slovensko naselje'. Za druga naselja je namreč edino ustrezno infopolje [[en:Template:Infobox Settlement]], pri nas še pod naslovom {{tl|Infopolje Mesto}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:29, 16 junij 2007 (CEST) :Ja lahko, edino to pomeni masovno spreminjanje z AWBjem. --[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 07:04, 17 junij 2007 (CEST) To lahko uredi [[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] ali kdo drug z botom. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 21:37, 21 junij 2007 (CEST) ::Hm, če bi že morali, za kar sicer ni potrebe, je PMM pravilno {{tl|Naselje v Sloveniji}}... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:47, 7. julij 2007 (CEST) ::Urejeno: {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:25, 11. julij 2007 (CEST) ==Parametri za zemljevide== PMM bi bilo bolje kot dodajati parametre za posamezne zemljevide dodati en sam parameter za prikaz geografske širine in dolžine, ki bi se povezoval na wikiseznam relevantnih zemljevidov Slovenije. Tako kot se npr. povezuje pri {{tl|Infopolje Mesto}} (glej npr. članek [[Adis Abeba]]) ali pa se npr. samodejno poveže ISBN-številka s stranjo [[Wikipedija:Viri knjig]] (glej npr. [[Albert Speer]]). --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 13:01, 6. julij 2007 (CEST) :Vrjetno bi bilo to res najbolje, vendar se sam zaenkrat ne nameravam ukvarjati s tem, zaenkrat je moj cilj popisati vsa slovenska naselja. Bi blo pa smiselno razviti arhitektoro predloge v tej smeri (čeprav ne smemo zanemariti dejstva, da ima večina naselij predlogo za zemljevid na najdi.si, ki ne temelji na koordinatah).--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 14:38, 6. julij 2007 (CEST) Zdi se mi koristno, da bi infopolje vsaj dopolnili s podatkom o geografski širini in dolžini, povezanim na tako stran. Ali potrebujemo tudi parametre za posamezne zemljevide in za katere, se že lahko pozneje dogovorimo; če zemljevid najdi.si ne podpira koordinat, bi pmm zmogli tudi brez njega, dokler ga ne popravijo. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:58, 25. julij 2007 (CEST) == Slika == Bi bilo možno dodat vrstico image_caption za opis slike? Včasih prav pride. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 08:26, 17. oktober 2007 (CEST) :Saj že obstaja parameter ''caption''. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:31, 17. oktober 2007 (CEST) ::A, to sem pa spregledal. Sem samo mislil da ga ni ker image_caption ni delal. Hvala. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 14:46, 17. oktober 2007 (CEST) == Pošta == Pri nekaterih naseljih je potrebno popraviti nazive pošte (zaradi razločitve), a predloga ne prepozna npr. <nowiki>Nova vas, Bloke|Nova vas</nowiki>, ampak prikaže kot <nowiki>Nova vas, Bloke</nowiki>. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:02, 17. januar 2009 (CET) :Isti problem je pri mestnih občinah, saj predloga ne sprejema možnosti vpisa mestne občine, ampak se mora uporabljati preusmeritev iz občine na mestno občino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:14, 13. februar 2011 (CET) ::V predlogah je potrebno namesto | uporabiti {{tl|!}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] 16:16, 13. februar 2011 (CET) == Dvojezičnost == Nekatera naselja potrebujejo v infopolju tudi drugojezično ime. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:25, 27. oktober 2014 (CET) : Lahko dodam še eno ime, ki se bo preslikalo v Infopolje Naselje v {{para|native_name}} (»zgodovinsko ime« se že preslika v {{para| other_name}}). Imaš slovenski predlog za ime parametra? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:39, 27. oktober 2014 (CET) tujejezično ime!? dvojezično ime? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:55, 27. oktober 2014 (CET) :Kaj pa, če bi dali kar »drugo ime« in bi bil parameter namenjen tudi za imena drugačnega tipa? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 27. oktober 2014 (CET) Tudi v redu, trojezičnih pa tu okrog ni prav dosti ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:48, 27. oktober 2014 (CET) {{urejeno}} .. dodan je parameter {{para|drugo ime}}, ki se ga lahko uporabi tudi za dvojezično ime. Izpiše se takoj pod glavnim imenom (glej [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri#Testni primer Novo mesto]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 28. oktober 2014 (CET) Hvala za ekspeditivnost!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:17, 28. oktober 2014 (CET) == Vejica == {{ping|Pinky sl}} Pozdravljena, imam eno majhno vprašanje. Zakaj je v parametru Gostota prebivalstva vejica v enoti. Npr. pri [[Koper|Kopru]] to izgleda:<br> '''Gostota prebivalstva''': 2.000 preb''','''/km<sup>2</sup><br> Verjetno je ta vejica nepotrebna? Ali jaz ta podatek narobe tolmačim. Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:08, 14. januar 2021 (CET) :Pa še morda en predlog. Bi se dalo narediti, da bi bila poštna številka napisana krepko in ne ime naselja? Hvala. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 14:02, 15. januar 2021 (CET) :: {{tl|Infopolje Naselje}} ... vejica popravljena, poštna številka pa ni napisana krepko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:36, 15. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} [[Slika:Corazón.svg|20px]] En wiki Hvala. Upam, da te nisem preveč zaposlil s tem. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 16:43, 15. januar 2021 (CET) :::Pošta je napisana krepko, kjer povezava kaže sama nase - npr. 1290 [[Grosuplje]], 8330 [[Metlika]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:28, 15. januar 2021 (CET) ::::A ne bi bilo boljše, če bi bila poštna številka v boldu in kraj normalno. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:31, 15. januar 2021 (CET) :::Mišljeno je, da ni odebeljeno ne eno ne drugo, da pa je ime pošte povezava. Če je ime pošte enako imenu članka, pa povezava sama nase postane odebeljena (kot če bi naredil [[Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje v Sloveniji]]). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:36, 15. januar 2021 (CET) ::::Aha, ok, hvala za pojasnitev. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:39, 15. januar 2021 (CET) == Number of inhabitants == Hello all, Sorry for writing in English. On the Dutch Wikipedia, there is a call to [https://nl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedia:Verzoekpagina_voor_bots&oldid=58732508#Bevolkingsaantallen_botmatig_aangemaakte_gemeenten update the population of the Slovenian communities], as many gave numbers from 2002. On the many Wikipedias, we have articles about all Slovenian <s>communities</s>municipalities (Občines). The Slovenian Statistični urad does provide numbers of inhabitants for these communities from 2008 on. These can be found at [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C4002S.px/ their site]. I have taken the liberty to read this data and bring them to Wikidata, like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q13377798&type=revision&diff=1404467110&oldid=1398446545 here] for [[Občina Žužemberk]]. Bringing the data to Wikidata once and using it for articles (using a LUA-module) will help all Wikipedias to bring the most recent information. I would be happy if someone could state that my interpretation of the data is right, so I can bring the information of previous years to Wikidata as well, see for instance [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q331701&type=revision&diff=1404477263&oldid=1398455661 these changes], resulting in [[:d:Q331701#P1082|this part of the item in Wikidata]]. If the data are fine, I will write a LUA module and make that available for other Wikipedia's, so the most recent number can be retrieved, including a note for the source, both from the article text and the infobox. This will help many Wikipedias and Wikimedians from doing tedious work like [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ob%C4%8Dina_%C5%BDu%C5%BEemberk&diff=5337081&oldid=5155150 this], although you have [[User:SportiBot|SportiBot]] doing it on the Slovenian Wikipedia. The [[:en:Municipality of Žužemberk|English (2002)]] and [[:de:%C5%BDu%C5%BEemberk|German (2008)]] Wikipedia can be updated by doing so, and discrepancies like in the [[:eo:Občina_Žužemberk|Esparanto]] articles (showing number of 2019 in the infobox and of 2018 in the first paragraph) can be prevented. Having these numbers over a longer period can eventually be used to provide graphs showing the growth and decline of the population over time. But first things first: am I handling the data in a correct way? Thanks for your reaction, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 12:47, 19. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Speaking of Slovene municipalities (BTW, this is English word for Občina (Občine)), you also have data from gis.stat. It's stage representation of various data variables in Slovenia from 2005 on. Level of precision can be set to statistical regions, municipalities, community or grid of 10x10 km or smaller. You can download csv/shp file, for parsing I think csv is more feasible (simplicity looking). There are many data filters (from criminal rates to economical variables), sadly not all are updated for last year. For variable selection, click hamburger in top left corner. And I see problems, you have on community portal on nlwiki. In bottom left corner, there is translate-content buttton (English only). Link for all above in English is https://gis.stat.si/#lang=en<nowiki/>Hope this helps, stay safe and happy scrapping, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:55, 19. april 2021 (CEST) :It would be great, especially if you could include settlements as well ([https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 19. april 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], Thanks for your correction and extra information. gis.stat seems to be also from the Slovenian Statistični urad, so they provide the same information on different levels. I prefer the csv-version and a level that is supported by our structure on Wikidata (settlements, municipalities,...). ::[[Uporabnik:Sporti|Sporti]], It is not a big problem to read and handle that level information as well. The biggest challenge will be to distinguish the settlements which share a name, like [[Znojile]]. I see Statistični urad uses ids for entities, like: :::"Sex - TOTAL";"'''001''' AJDOVŠČINA";19418 :::"Sex - TOTAL";"'''001001''' Ajdovščina";6843 :::"Sex - TOTAL";"'''001002''' Batuje";369 ::I don't seem to find the 043112 (or 043) for [[Znojile, Kamnik]] on that page or on [[:d:Q8073142|Q8073142]]. Having an ID in Wikidata would make it easier to get directly to a specific item on Wikidata. Would it be an idea to propose that number as a (new) property for Wikidata? ::I hope to add the remaining years to Wikidata later today, and hope to find a solution for some municipalities I missed (like ''Ankaran/Ancarano''), as these should be found under a specific name (one of both). Writing the module will be a nice thing in the next days, I might base it on [[:nl:Module:Zandbak/RonnieV/NMBS|this one]], getting the most recent number of voyagers from a Belgian railway station. As we now need only one number to get from Wikidata, it will be easier to realise. ::Thanks for your support and stay safe, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 18:22, 19. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: It was my pleasure to help you. Sadly I am not fluent in lua at all, but if you need help with python, you can reach out for me. Oh, and IDs are build out of municipality ID (Ajdovščina municipality is 001) and settlement ID (their alphabeticall order). We can make these sort of predicitions with SPARQL from Wikidata (under condition, that all municipalities are present) and then sort them alphabetically and then merge/concatenate these with ID of their municipality. What about proposing expansion to series ordinal? I may be wrong. With regards, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 19. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], the Wikidata-part is handled. Without writing any LUA-code myself, <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585}}</nowiki> should give the number of inhabitants (''P1082'') on a page of a municipality, the date (''P585'') and the source (''references''), using the best ranked (preferred) of, if missing, one of the normal values (''normal+''). It can be tested on the page of a municipality or by adding the Q-number of the municipality, like <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}</nowiki>. Unfortunately, the code of [[:sl:Modul:Wd]] of the Slovenian Wiki is a bit out of date: the date is not shown. Please compare [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], [[:nl:Gebruiker:RonnieV/Slovenië]] and [[:en:User:RonnieV/Slovenië]] for different output. ::::An option would be to update Modul:Wd. I don't feel free to do so on your Wikipedia, not knowing if there are special pages I could/should check doing so. If you feel safe updating the module, we can get the number of inhabitants directly from Wikidata, so updating if new data come available would require a run at Wikidata and no longer on all different pages. Information will be shared with, among others, the Dutch Wikipedia and all others that want to use this. How do you feel about the module? With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:35, 23. april 2021 (CEST) :[[Modul:Wd]] is used on may pages, an update is not easy task. I created [[Modul:Wd/peskovnik]] (sandbox version). You can work with that - for now. The problem is when we use singular, dual, plural, dates in differnt format (access-date, .....) :* sandbox version: "Inhabitants of municipality Žiri from Wikidata, with date and source: {{#invoke:wd/peskovnik|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:42, 23. april 2021 (CEST) ::Thanks, @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], that seems to do the trick for showing the date in one call. ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], there seem to be some gaps in the numbers, see for instance the Kamnik municipality. But I will find a way to point to the right place for adding the information at that level too. (inhabitants, males, females, data, source) First thing to do is to add the numbers for females and males for the dates already provided, so [[:Predloga:Občina v Sloveniji]] could be changed to use the data from Wikidata for the 'Prebivalcev' (population). On my Uporabnik page, I added the calls to the peskovnik-modul to show the differences and a graph. I seem to have problems with the min and max value on the y-axis, it is no use to show a large empty part from 0 to 4500 (Žiri), with a line that only moves a bit in the upper part of it. With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 01:08, 24. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Maybe I have missed something, but I assume that the problem is in sorting. Our alphabet is different from english alphabet and sibilants (čšž) are not on the end. Just putting in just for case: ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ. I am not local from Kamnik, but I think there were no derankings of villages/cities to lowr ranks, however I do remember quite a few example of promotion from hamlet/village to village/small town (Petelinje near Pivka comes first to my mind, which expanded alot). If you are not sure, which (if some communities are missing) you can check them on thier municipality pages (link for Kamnik is [https://www.kamnik.si/obcina-kamnik/krajevne-skupnosti Krajevne skupnosti | Občina Kamnik] and this one has population too). I found this pdf in Slovene that also has some informations about census surveys for SFRY era too. Mainly is a statistical report of municipalities/towns, made back in 2003, but is also a timeback machine for census results from the past. Link: [https://www.stat.si/doc/pub/mestna_naselja_slo_03.pdf Microsoft Word - mestna naselja 2003.doc (stat.si)]. I don't know how much of this is useful, but I hope it helps. Yours sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:37, 24. april 2021 (CEST) ::::@[[[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], When I have a look at the [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px list of settlements] of Kamnik (043), I miss numbers like 043004, 043013, 043025, 043027, 043028... Also, the highest number is 043116, suggesting there should be 116 settlements. The relevant [[Kategorija:Naselja_Ob%C4%8Dine_Kamnik|category]] shows 102 settlements, the same number of settlements I find in the export. It would be great to have a property (comparable to [[:d:Property:P4759|P4759]]) that would link 043001 directly to [[:d:Q4881754|Q4881754]], so 'Bela' could be combined with [[Bela, Kamnik]] and not be confused with [[Bela, Ajdovščina]] (both have the label 'Bela' in the export). I just ran into [[:d:Q3503153#P300|this property, that might help me, in combination with [[:d:Q4881754#P131]], to make a good list for the 6251 municipalities and settlements, giving me the Q-number from Wikidata and the number from SiStat. That would be a great help for future imports. Work to do ;) Yours sincerely, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: What about [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? There are 25 lists of comunities across Slovenia, sorted by their alphabetical order. Parsing would be needed, tho. My plan is following: parse all lists, make a dictionary with lists for keys and then sort these keys. Then apply IDs across those (based on municipality and their alphabetic order inside of municipality). This is my last guess, sadly I am out of ideas... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:56, 29. april 2021 (CEST) {{sklici|1}} ::{{done}} [[Modul:Wd]] updated to most recent :en version. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:14, 24. april 2021 (CEST) :::Hvala, [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) With the list of settlements from SiStat and a list of settlements and municipalities retrieved from Wikidata, I managed to match almost all places. Missing are the following ones: *025019 Tolsti Vrh p. R. na K. - del (DRAVOGRAD) *050036 Jelarji (KOPER) *050062 Pisari (KOPER) *084058 Sveta Gora (NOVA GORICA) *103024 Tolsti Vrh p. R. Na K. - del (Ravne na Koroškem) *104012 Dane (RIBNICA) *109001 Blatnik pri Črmošnjicah (SEMIč) *129012 Prapretno pri Hrastniku - del (TRBOVLJE) *142027 Konjšica - del (ZAGORJE OB SAVI) *194011 Gradišče-K. o. Grad. in Polj. (ŠMARTNO PRI LITIJI) *194037 Razbore-K. o. Poljane - del (ŠMARTNO PRI LITIJI) Help linking these settlements to something in Wikidata or in here in Wikipedia would be appreciated. Currently, I am importing the data to Wikidata, with changes like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q787824&type=revision&diff=1413794769&oldid=1409632017 this]. Just 5600 settlements to go. I will keep the list with settlement names, SiStat numbers, QID's and municipality information for future imports. I might export it and save it some in my space on this Wikipedia. The settlement information is updated yearly by SiStat, the municipality information half yearly, so we can update it and provide this information to all Wikipedia's (and to other users of Wikidata). I will recheck my scripts and other information and share these on Github, so if I fail to upgrade the information, others can do this as well. The next step is to show this information in articles, changing {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} to use Wikidata for the number of inhabitants : 'prebivalstvo' and 'prebivalstvo_od' ('population_total' and 'population_as_of'). We can add properties for female and male population, with 'as_of' for the date. As shown on [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], there are several ways to use the information both in Infopolje and in text. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 17:36, 3. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] thanks for helping us. You can play with {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}} (sandbox) - I included Wikidata for the number of inhabitants. {{para|prebivalstvo}} (number of inhabitansts) must contain just one number. If we want to include female and male population, we must add new parameters and also change infobox {{tl|Infopolje Naselje}}. I’m not too excited about this. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. maj 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks for making this test infobox. I am running into a problem, I don't understand. The values are all available in Wikidata, and results are used in the Dutch Wikipedia, using [[:nl:Sjabloon:Infobox plaats in Slovenië|this infobox]]. Wd is called for the parameters 'inwoners' (number of inhabitants) and 'meetjaar' (census). See e.g. [[:nl:Dobrovo|Dobrovo]]. When I use the same call to modul:wd in {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}}, I get the warning 'Opozorilo: Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje Naselje z neznanimi parametri "prebivalstvo_footnotes" (to sporočilo se prikaže le v predogledu).' Does it say that the name of the parameter is not correct or that I did not provide a (required) value? I placed a direct call to Modul:Wd in the first chapter of the page and that does show values. But calling them to fill in the parameter does seem to give a value. Do you have a clue, can you help me by explaining the meaning/reason of the warning? Thanks, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 02:33, 7. maj 2021 (CEST) ::: [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] entry parameters for {{tl|infopolje Naselje}} ware incorrect. And {{para|population_total}} must contain just one number (without referencing). In "infopolje Naselje" population_total is used for population density calculation. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:17, 7. maj 2021 (CEST) ::::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks, that does the trick! I tested it on the page of [[Dobrovo]], replacing the infobox with the peskovnik one, and it does give the desired results: population, date, reverence and average population/km². Can I leave it to you, the Slovenian community, to implement this in the official infobox? I will work with the other Wikipedia to see if they want to implement this as well. ::::On pages like [[Ljubljana]], currently an other infobox is used {{tl|Infopolje Naselje}}. We might put it there with some if-statement, allowing the Wikipdata or the manual input to be preferred. Giving Wikipedia the preferred option, it is harder to update it local, but we will benefit from improvements in Wikidata. I leave that decision up to you. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 11:25, 8. maj 2021 (CEST) :::::I am really happy to see this wikidata import system working. If we are going to vote for semi-auto or auto import I would vote for automatic one; because no one or very few actually update numbers in infoboxes. And also one thing less to do in a long list of "to-do's". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:32, 8. maj 2021 (CEST) Thanks [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ... I will update infoboxes (for settlement {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} and municipalities {{tl|Občina v Sloveniji}} & and later meta template {{tl|Infobox settlement}}) and then deleted inhabitants data parameters from our infoboxes with bot. I will add local parameters active (just in case). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:15, 8. maj 2021 (CEST) === Infopolje posodobljeno === {{info}} - Infopolje je popravljeno in sedaj bere podatke o prebivalstvu iz wd. Predlagam, da se v vseh člankih v [[:Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]] izbriše parametre |prebivalstvo=xx, |prebivalstvo_od=yy in |prebivalstvo_footnotes=zzzzzz --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:34, 30. julij 2021 (CEST) :{{za}} Upam, da ne bo preveč vandalizmov na Wikipodatkih. Bi mogoče kot za prebivalstvo storili posodobitev za povprečno plačo za občine? <s>v naseljih jih pa izpraznili?</s> Zdi se mi, da tolarji že dolgo niso več v uporabi, sploh niso kredibilna metrika ter nekatere občine so se industrijsko povzpele. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 30. julij 2021 (CEST) ::* {{tl|Infopolje Občina v Sloveniji}} je v postopku prenove. Se strinjam, da so tam nekateri podatki, ki bi jih jaz izbrisala iz infopolja oz. bi nekdo moral najnovejše prenesti v Wikipodatke (o plači, študentih, povprečni starosti, delovno aktivnih, stanovanjske površine) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:46, 31. julij 2021 (CEST) == Nekaj opazk == '''1. Število prebivalcev:''' Pred časom je bilo rečeno (razdelek višje), da se bo ta podatek odslej namesto na naši wiki posodabljal v Wikipodatkih. To se očitno ne dogaja, tako pri nas kot v Wikipodatkih se je čas ustavil leta 2020, razen kjer so anonimni mimoidoči vnesli novejši podatek. Kaj ko bi spet malo pognali bote in uredili zadevo ({{u|Pinky sl}}, {{u|Sporti}})? Glede na tempo prejšnjih let je sicer v kratkem pričakovati izid podatkov s 1. 1. 2023. '''2. Časovni pas:''' Je po vašem potrebno, da infopolje vseh slovenskih naselij vključuje ta podatek? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:10, 21. junij 2023 (CEST) == Ukinitev == Smiselno bi bilo dodati parameter za ukinitev, ob raziskovanju za druge članke sem namreč našel tudi večje število ukinjenih naselij, ki so bila združena med leti 1953-55. Bilo bi super zaželjeno, da se tudi tak nadvse pomemben podatek vključi v infopolje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:46, 24. avgust 2023 (CEST) : Dodana sta parametra {{para|opis ukinitve}} (porušitev, ukinitev priključeno xx, ....) in {{para|datum ukinitve}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 25. avgust 2023 (CEST) == Samodejna kategorizacija == Če se strinjate, bi ukinil samodejno uvrščanje člankov v glavne kategorije, kjer obstajajo (<code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly><noinclude></nowiki></code>). Ping @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]], ki je to funkcionalnost dodal. Naletel sem na primer, kjer je rezultat napačen - naselje [[Kralji]], pa verjetno ni edini. Članke bi bilo treba potem ročno vrniti v ustrezne kategorije, ampak tega ni toliko. Alternativa je, da pustimo in namesto tega naslove takih člankov razločujemo po občinah (v tem primeru [[Kralji, Kočevje]]). Osebno sem sicer bolj pristaš prve možnosti, ker z avtomatizacijo vsebinskih kategorij (pre)pogosto nastane zmeda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:05, 2. oktober 2024 (CEST) : Lahko se odstrani, seveda. Dodal sem bolj zaradi tega, ker je bilo pogosto treba dodajat lastne kategorije. Mislim, da sem na dva primera naletel, ko sem zaradi napačne samokategorizacije moral preimenovati članek: [[Papeži, Osilnica]] in [[Kapele, Brežice]]. Kralje sem zgleda spregledal. Tudi v primeru ročnega dodajanja lastnih kategorij pa sem mnenja, da se ime kategorije natančno ujema z imenom članka, zato bi bilo vseeno dobro narediti prestavitev članka na [[Kralji, Kočevje]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 15:21, 2. oktober 2024 (CEST) : Se strinjam za ukinitev avtomatske kategorizacije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:14, 2. oktober 2024 (CEST) :: Jaz pa ne vidim razloga, da bi se ime članka in ime kategorije nujno morala ujemati. Na tiste dodatke za vejico oziroma v oklepajih gledam kot na nujno zlo, izseljevanje optimalnih in bralcu najprijaznejših naslovov [[Kapele]], [[:Kategorija:Reka|kategorija Reka]] ... pa se mi zdi precej nepotrebna potrata. Avtomatsko kategorizacijo pmm lahko ukinemo, saj je uvrščanje krajev v njihove kategorije obvladljivo tudi na roke. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:23, 2. oktober 2024 (CEST) {{opravljeno}}, zdaj grem čez kategorije in dodajam, kjer niso. Se strinjam, da ni potrebe po ujemanju imena članka in kategorije, kadar gre za razločevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 3. oktober 2024 (CEST) == Občinski grb v infopolju == V peskovniku sem razvil različico infopolja, ki poleg imena občine prikazuje majhen občinski grb ([[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri|takole bi izgledalo]]). Težava je, da grbi v Zbirki niso konsistentno poimenovani in da so naloženi v različnih formatih; kakorkoli bi torej oblikoval kodo, bi se v nekaterih primerih namesto grba pojavila rdeča povezava na neobstoječo datoteko. To sem poskušal rešiti z uporabo pogoja <code><nowiki>{{#ifexist}}</nowiki></code> (kjer ne bi obstajala datoteka z danim imenom, se grb pač ne bi prikazal), a sem ugotovil, da ta zaznava samo lokalno naložene datoteke, datotek v Zbirki pa ne. Ima kdo idejo, kako bi lahko dosegli primerljiv rezultat? Resda bi v Zbirki zahteval uskladitev imen datotek z grbi, kar pa ne bi rešilo problema različnih končnic. Možnost bi seveda bila tudi, da se ustvarijo lokalne strani za vseh 212 grbov (zamudno in neurejeno) ali da se v infopolje vsakega članka ročno doda namenski parameter <code>|grb_obcine=....svg</code> (kar mi prav tako ne diši). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:35, 15. junij 2026 (CEST) :Bi mogoče ustrezala kakšna rešitev s predlogo {{tl|Zastava}}? Torej ustvariti [[Predloga:Podatki države]] za vse občine in klicati to? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:28, 15. junij 2026 (CEST) :: Zanimiva zamisel. Sicer sem se ravno odločil poskusiti s <nowiki>{{#switch}}</nowiki> in seznamom grbov, mapiranih k imenom občin. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:37, 15. junij 2026 (CEST) Jaz sem lani lokalno naložil 70 [[:Kategorija:Slike grbov občin v Sloveniji|slik grbov]], ki jih v Zbirki ni, da sem jih uporabil v predlogi {{tl|Uporabnik iz občine}} (v kodi je seznam slik za 212 občin). --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 22:41, 15. junij 2026 (CEST) {{U|Upwinxp}}, v [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik|peskovnik]] sem shranil eno podpredlogo s slikami grbov. Videt je, da jih vredu prikazuje. Edino 42 slik, ki je bilo na Zbirki zbrisanih, bom dodatno naložil lokalno, ker ta hip še manjkajo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:02, 17. junij 2026 (CEST) : {{u|Janezdrilc}}, sem v preteklih mesecih naložil kar precej grbov v Zbirko in mislim, da so tam zdaj vsi. Glej [[Uporabnik:Upwinxp/peskovnik]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:13, 17. junij 2026 (CEST) Aha, nisem vedel. To je potem še lažje. Jih bom samo vključil v {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:17, 17. junij 2026 (CEST) {{U|Upwinxp}}, mislim, da zdaj dela. Lahko preveriš. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:43, 17. junij 2026 (CEST) : Ja, zdaj dela tako, kot sem si zamislil. Hvala. Kakšen se vam sicer zdi predlog? ([[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri]]) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:52, 17. junij 2026 (CEST) rz7tfeucnjmzm7d8zgrson8gmmwcat0 Helena Blagne 0 99507 6690664 6650267 2026-06-17T11:47:38Z Signal 28172 /* Življenje in kariera */ pop. np 6690664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Helena Blagne | Background = person | Birth_name = Helena Blagne | landscape = yes | Alias = | Origin = | Instrument = vokal | Genre = [[pop glasba|pop]], [[opera]] | Years_active = 1984–danes | Label = [[Jugoton]], [[ZKP RTV Ljubljana]], Dallas Records | Notable_instruments = | Associated_acts = [[Sibila (glasbena skupina)|Sibila]] }} '''Helena Blagne''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne]] in [[Opera|operne]] glasbe, * [[8. maj]] [[1963]]. == Življenje in kariera == Helena Blagne je prvič javno nastopila pri dvanajstih letih na amaterskem tekmovanju ''Prvi glas Gorenjske'' na Jesenicah. K odločitvi, da postane profesionalna pevka, je doprinesel uspeh njene skladbe ''Santa Lucia'', ki jo je na tem tekmovanju zapela. Na pevsko pot se je profesionalno podala leta 1986, ko je na makedonskem ''Makfestu'' s pesmijo ''Ko te ni'' dobila prvo nagrado občinstva in prvo nagrado strokovne žirije. Leto kasneje je na [[Splitski festival|Splitskem festivalu]] z ''Morje, ljubezen moja'' dobila prvo nagrado občinstva. Postala je redna gostja in zmagovalka največjih festivalov na prostoru bivše države [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1984 je s pesmijo ''Ne hodi mi preblizu'' nastopila na Pop delavnici. Med letoma 1987 in 1988 je pritegnila tudi širšo mednarodno pozornost, ko je nastopila na mediteranskem festivalu v [[Turčija|Turčiji]] in na turnejah po [[Kanada|Kanadi]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Leta 1989 je zmagala na slovenskem festivalu [[Melodije morja in sonca]] s pesmijo ''[[Vrniva se na najino obalo]]'', ki jo je zapela v [[duet]]u z opernim pevcem [[Nace Junkar|Nacetom Junkarjem]]. Zmago na Melodijah morja in sonca je dosegla znova čez tri leta s pesmijo ''Moj mornarček''. Po osamosvojitvi Slovenije se je Helena obrnila k evropskemu občinstvu. Leta 1993 je s pesmijo Vzemi me nocoj nastopila na EMI in se uvrstila na 5. mesto. Na MMS 1993 pa je pristala na 2. mestu s pesmijo Bodi srečen, bambino. Album Nedotaknjena se je leta 1995 zelo dobro prodajal, saj je bilo prodanih 30.000 plošč. Za to je bila plošča dvakrat platinasta. Leta 1999 je na festivalu [[Eurofest]] s pesmijo ''Io sono sola'' osvojila prvo nagrado občinstva, prvo nagrado strokovne žirije, nagrado za najboljšo izvedbo in najprestižnejšo nagrado grand prix. Zaradi priznanj na mednarodnih festivalih in uspešne glasbene poti so jo v [[Atene|Atenah]] izbrali za podpredsednico mednarodne žirije v [[MCNM]] (Mediterranean Collaboration of New Musicions) in v [[IIWMC]] (International Institute of Woman Musical Creativity), kateremu predseduje [[Stathis Ourkologlou]]. Leta 2003 je z opernimi pesmimi nastopila na Viktorjih. Po rojstvu sina Kristjana je naredila premor v glasbeni karieri; na odre se je vrnila leta 2002. Po 12-letnem intenzivnem študiju opernega petja pri priznani slovenski operni pevki in pedagoginji [[Ksenija Vidali Žebre|Kseniji Vidali Žebre]] je začela ustvarjati [[Glasbeni album|album]] svetovnih opernih arij. Jeseni 2006 je svoje umetniško delovanje razširila še na gledališče, saj ji je eden najuspešnejših slovenskih režiserjev, [[Vito Taufer]], zaupal vlogo Agave v spektakelski uprizoritvi [[Evripid]]ove drame [[Bakhantke]]. Od leta 2006 jo zastopa agencija Proartes. Leta 2007 je skupaj z Mariem Galuničem vodila finalni izbor Eme 07. Leta 2008 je pripravila turnejo ob svoji 20-letni pevski karieri. Izdala je album ''Reci mi''. Marca 2011 je s koncertom z [[Dunajski dečki|Dunajskimi dečki]] kot prva slovenska glasbenica napolnila [[Arena Stožice|Areno Stožice]].<ref>{{navedi splet |author=Klavdija Kopina |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/prva-dama-je-vrgla-rokavico-domaci-glasbeni-estradi-stoz-ce-so-padle/254185 |title=Prva dama je vrgla rokavico domači glasbeni estradi: Stož'ce so padle! |date=30. marec 2011 |accessdate=6.4.2011 |series=MMC, Glasba |publisher=RTV Slovenija |website=www.rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042434710 |author=Nataša Magister |title=Helena Blagne, Dunajski dečki in tenoristi: kar so obljubljali, so postregli |series=Magazin |website=www.dnevnik.si |date=31. marec 2011 |accessdate=6.4.2011 |publisher=Dnevnik |archive-date=2011-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110401105633/http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042434710 |url-status=dead }}</ref> Ob tej priložnosti je izdala tudi nov [[album]], na katerem je 10 starih pesmi v novi preobleki.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/video-helenine-uspesnice-v-novi-preobleki.html |title=VIDEO: Helenine uspešnice v novi preobleki |date=10.3.2011 |location=Ljubljana |website=www.24ur.com |accessdate=6.4.2011}}</ref> 8. marca 2014 je v Cankarjevem domu priredila ''unplugged ''koncert, kjer je prepevala uspešnice v akustični preobleki. Kmalu zatem je izdala novo uspešnico v akustični obliki z naslovom ''Zame ni drame''. V decembru je izdala kar 2 skladbi; ''V stari konobi'' s Kvatropirci in ''Za božič pridemo skupaj''. Oktobra 2017 je izdala pesem ''[[Ti boš vedno prvi (pesem)|Ti boš vedno prvi]]'',<ref>{{navedi splet |url=http://radioaktual.si/clanek/utrinki/59df5fce5aba4/helena-blagne-je-za-povratek-na-sceno-izbrala-aktual |author=M. G. |title=Helena Blagne je za povratek na sceno izbrala Aktual! |date=12.10.2017 |accessdate=6.1.2018 |website=radioaktual.si |publisher=Radio Aktual}}</ref> za katero je posnela tudi [[videospot]]. Pesem se je uvrstila med najbolj predvajane skladbe v Sloveniji, na lestvici najbolj predvajanih domačih skladb je dosegla celo drugo mesto. V mesecu dni si je njen videospot na kanalu [[Youtube]] ogledalo več kot 300.000 ljudi.<ref>http://www.slotop50.si/Novice/ti-bos-vedno-prvie28099-med-najbolj-predvajanimi-skladbami-v-sloveniji-442 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180106174016/http://www.slotop50.si/Novice/ti-bos-vedno-prvie28099-med-najbolj-predvajanimi-skladbami-v-sloveniji-442 |date=2018-01-06 }}, vpogled: 6. 1. 2018.</ref> Maja 2025 je z razprodanim koncertom s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] v [[Križanke|Križankah]] obeležila 40 let svoje kariere.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/diva-slovenske-glasbe-obelezila-40-let-kariere-kar-je-v-svetu-cher-je-pri-nas-helena-blagne.html|title=Diva slovenske glasbe obeležila 40 let kariere: 'Kar je v svetu Cher, je pri nas Helena Blagne'|date=1. 6. 2025|accessdate=2. 6. 2025|website=www.24ur.com}}</ref> [[Seznam najbolj prodajanih slovenskih glasbenih izvajalcev|Po prodaji nosilcev zvoka]] je Helena Blagne najbolj uspešna slovenska pevka vseh časov, saj je doma in po svetu prodala več kot dva milijona plošč.<ref>{{navedi novice |url=http://ms.sta.si/2011/03/pop-singer-blagne-to-perform-with-vienna-boys-at-stozice/ |title=Pop Singer Blagne to Perform with Vienna Boys at Stozice |date=2011-03-29 |accessdate=2011-04-06 |publisher=Slovenian Press Agency |archive-date=2013-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130930135814/http://ms.sta.si/2011/03/pop-singer-blagne-to-perform-with-vienna-boys-at-stozice/ |url-status=dead }}</ref> Helena Blagne je prejela zlato odličje za kaseto ''Poleti, lastovka'', zlato odličje za CD-ploščo ''Nedotaknjena'' ter srebrno odličje za CD-ploščo ''Najlepše pesmi''. == Zasebno življenje == 11. maja 1996 se je poročila z Mitjo Zamanom.<ref>{{navedi revijo |author=Renata Ažman |title=Na pragu večne ljubezni: to soboto se bosta poročila Helena Blagne in Mitja Zaman |date=7.5.1996 |series=Jana '''25''' št. 19 |pages=16–17 |cobiss=1984310}}</ref> Zakoncema se je dve leti po poroki rodil sin Kristijan. Junija 2013 je Helena sporočila, da se ločuje.<ref>{{navedi splet |author=A. K. D. |url= http://www.24ur.com/uradno-helena-blagne-se-locuje.html |title=Uradno: Helena Blagne se ločuje |accessdate=20.11.2014 |date=7.6.2013 |website=www.24ur.com |series=Domača scena |location=Ljubljana}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Prvi glas Gorenjske]] === * 1976: ''Santa Lucia'' – 2. nagrada strokovne žirije<ref>{{navedi splet |author=Janko Rabič |url=https://docplayer.si/116413349-Jeseniske-novice_04_01-05-qxd.html |title=Štirideset let prireditve Prvi glas Gorenjske |page=16 |series=Jeseniške novice (Gorenjski glas), št. 4 |publisher=Občina Jesenice |website=docplayer.si |date=25. februar 2011 |accessdate=12.5.2021 |archive-date=2021-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210512080901/https://docplayer.si/116413349-Jeseniske-novice_04_01-05-qxd.html |url-status=dead }}</ref> === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1984|1984]]: ''Ne hodi mi preblizu'' <small>(Berti Rodošek / Tatjana Rodošek / Berti Rodošek)</small> === [[Vesela jesen]] === * [[Vesela jesen 1985|1985]]: ''Častitljiva domfarca'' <small>(Nande Razboršek / Marjan Jahn / Veter)</small>, skupaj z ansamblom Veter * [[Vesela jesen 1987|1987]]: ''Brigita'' <small>(Konrad Doler / Konrad Doler / Mario Rijavec)</small>, skupaj z Nacetom Junkarjem === Zagrebfest === * 1985: ''Ruke tvoje kažu sve'' * 1988: ''Samo ljubav'' === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1985|1985]]: ''Vzemi me'' <small>(Goran Šarac / Helena Blagne)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner)</small>, skupaj z Nacetom Junkarjem – 1. nagrada občinstva''' * [[Melodije morja in sonca 1990|1990]]: ''Adijo, piši mi'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small>, skupaj z Donom Juanom – 2. nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1991|1991]]: ''Moj mornarček'' <small>(Vojko Sfiligoj / Helena Blagne / Vojko Sfiligoj)</small>, skupaj z Donom Juanom – 1. nagrada občinstva''' * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Bodi srečen, bambino'' <small>(Edvin Fliser / Branko Jovanović Vunjak / Mojmir Sepe)</small> – 2. nagrada občinstva === Mediteranski festival Instanbul === * 1986: ''Morje'' === Makfest === * 1986: ''Koga te nema'' – 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije * 1987: ''Uništi me'' * 1988: ''Komu da veruvam'' * 1990: ''Dali znaeš'' – nagrada za najboljše besedilo, 8. mesto === Splitski festival === * 1986: ''Pamtit će te srce'' * 1987: ''More ljubavi moja'' – 1. nagrada občinstva, ''Uspomene'' – 14. mesto * 1988: ''Jedna suza za nas dvoje'', ''Ustanak i more'' – 1. nagrada *1989: ''Ivo, najdraži'' === TV Fest === * 1987: ''Te sonuvam'' – 2. nagrada občinstva === Vaš šlagar === * 1988: ''Koja je boja u modi'' === Cavtat fest === * 1989: ''Voljela sam'' === Jugovizija === * 1990: ''Ti in jaz, jaz in ti'', skupaj z Abrakadabro – 10. mesto * 1991: ''Navaden majski dan'' – 7. mesto === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Vzemi me nocoj'' <small>(Vojko Sfiligoj / Igor Pirkovič / Mojmir Sepe)</small> – 5. mesto === Eurofest === * 1999: ''Srce vekje ne davam'', ''Io sono sola'' – 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada za najboljšo izvedbo, najprestižnejša nagrada grand prix === Sunčane skale === * 2003: ''Ne, ne, ne'' === Ohrid Fest === * '''2016: ''Нека е со помин (Neka e so pomin)'' – 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne komisije za najboljšo interpretacijo''' == Uspešnice == * ''Ne hodi mi preblizu'' <small>(Berti Rodošek / Tatjana Rodošek / Berti Rodošek) (1984)</small> * ''Vzemi me'' <small>(Goran Šarac/Helena Blagne)</small> (1985) * ''Moja Gorenjska'' <small>(Goran Šarac/Helena Blagne)</small> (1986) * Koga te nema (Kire Kostov/Pujovski Vasil) (1986) '''Makfest 1986''' * More ljubavi moja ( Frane Šiško/Frane Šiško/Ivo Lesić) (1987) * Uspomene (Frane Šiško-Ivo Lesić/Frane Šiško) 1987 * Morje ( Mojimir Sepe/ Elza Budau/ Mojimir Sepe) (1987) * Jedna suza za nas dvoje (Kemal Monteno/Nenad Ničević/Kemal Monteno) (1988) * ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(Oto Pestner/Oto Pestner/Oto Pestner)</small> (1989) * Čuvaj to ljubezen duet Nace Junkar ( 1989) * ''Vsaj ne nocoj'' <small>(O. Pestner/R. Medved/O. Pestner)</small> (Helena Blagne in Nace Junkar) * Ivo najdraži (Ivo Lesić/Helena Papić/Ivo Lesić) (1989) * ''Adijo, piši mi'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1990) * ''Ko ugasnejo luči'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1990) * Moj dom ( Vojko Sfiligoj- Helena Blagne-Vojko Sfiligoj ) (1990) * ''Ne vidijo drugi ljudje'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1990) * Ti in jaz, jaz in ti (Tadej Hrušovar/Dušan Velkaverh/Tadej Hrušovar) (1990) * Navaden majski dan (Tadej Hrušovar/Dušan Velkaverh/Tadej Hrušovar) (1991) * ''Mamim sin'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1991) * Moj mornarček ( Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj) (1991) * Nocoj bom prvič rekla da (<small>Vojko Sfiligoj/Janez Hvale/Vojko Sfiligoj) (1991)</small> * ''Samba'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1992) * Poleti lastovka (<small>Vojko Sfiligoj/Ivan Sivec/Vojko Sfiligoj) (1992)</small> * Ciganka glej Helena in Avseniki ( Slavko Avsenik/Vilko Avsenik/Ivan Sivec) (1992) * Vzemi me nocoj (<small>Vojko Sfiligoj/Igor Pirkovič/Mojimir Sepe) (1993)</small> * ''Zame edini si na svetu'' <small>(K. Monteno/I. Sivec/S. Kalogjera, V. Sfiligoj) (1993)</small> * Bodi srečen Bambino <small>(Edvin Fliser / Branko Jovanović Vunjak / Mojmir Sepe)</small> (1993) * Prijatelja za vedno duet Nace Junkar ( 1993) * Naj nihče me ne zbudi (Matjaž Vlašič/B.Vunjak/Matjaž.Vlašič) (1994) * Macho (<small>Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * ''Daj, zaigraj'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * ''Prave ljubezni'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * ''V soju odrskih luči'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * ''Otroci pireja'' <small>(Hadjidakis/N. N.) (1994)</small> * Nedotaknjena/Moški mojih sanj <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * Ranjena <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1995) * Angel moj <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič) (1996)</small> * ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * ''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * Najina Ljubezen (Matjaž Vlašič/UršaVlašič) ( 1996) * Briga me denar (Matjaž Vlašič/Janez Hvale) ( 1996) * Zate še hudiču se prodala bi ( MatjažVlašič/Janez Hvale) ( 1996) * La Traviata - Brindisi duet Nace Junkar ( 1997) * Dež Helena Blagne& Demolition Group ( 1997) * Španski harlem (Jerry Leiber · Phil Spector · Elza Budau/ Boštjan Grabnar) (1998) * Pogrešam te ( T.Papić/ Ivan Sivec/Jan Plestenjak) (1998) * Osamljena ( T.Huljić/B.Jovanović/B.Grabnar) ( 1999) * ''Ciganka iz vasi'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1999) * ''Grenko vino'' <small>(Jani Golob/Franc Lainšček/Jani Golob)</small> (1999) * ''Naj ti sodijo'' <small>(Matjaž Vlašič/Helena Blagne/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1999) * Skupaj v tem poletju duet Miran Rudan ( 1999) * Ti si sreča moja ( Werner Brozović/Andreja Likar) ( 1999) * Srebrna reka duet z bratom (2000) * Nessun Dorma ( 2000) * Vse moje pomladi duet Oto Pestner (D. Jusič/Žiga Sabol/Tomaž Hering) (2001) * Ti nisi vreden mojih solz (Davor Borno/Davor Borno) (2002) * Zavedno ženska (Ivo Mojzer/R. Jung /Janez Hvale) ( 2002) * Va Pensiero (Giuseppe Verdi/Temistocle Solera/ Boštjan Grabnar) ( 2002) * Nihče ne ljubi kot Slovenec (Bojan Šeruga/Denis Horvat) ( 2003) * Za stare čase ( Đorđe Novković/Pavličić/Denis Horvat) ( 2003) * Sinek moj zlati ( Bojan Šeruga /Helena Blagne) ( 2003) * ''Macho, zgrabi za krtačo''/''Mačo, zgrabi za krtačo'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (2004) * ''Trije ljubčki'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (2004) * ''Zrele ženske'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (2004) * ''Jočem jaz, jočeš ti'',(<small>Matjaž Vlašič Urša Vlašič, Matjaž Vlašič) (2004)</small> * Čakala bom (Slavko Avsenik/Vilko Avsenik/Feri Souvan) ( 2004) * Sodni dan (Matjaž Vlašič/Urša Vlašič ) (2004) * Pogrešam te (Matjaž Vlašič/Urša Vlašič) ( 2004) * Venček uspešnic Srebrna Reka,Slovenec,Ti nisi vreden mojih solz, Španski harlem,Osamljena) ( 2004) * ''Pijem isto vino'' <small>(Jan Plestenjak/Jan Plestenjak/Jan Plestenjak)</small> (2007) * ''Reci mi'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Matjaž Vlašič)</small> (2007) * ''Te quiero mi amor'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar)</small> (2007) * Molitev duet Ivo Gamulin ( 2008) * ''Amigos para siempre duet Ivo Gamulin ( 2010)'' * Caruso ( 2011) * ''V stari konobi'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Usenik, Urša Vlašič)</small> (2014) * ''Za božič pridemo skupaj'' <small>(Damjan Pančur, Nino Ošlak/Igor Pirkovič)</small> (2014) * ''Zame ni drame'' <small>(Jan Plestenjak/Jan Plestenjak)</small> (2014) * Tatoo ( 2016) * Neka e so pomin - Ohrid Fest 2016 (Ljupčo Mirkovski/Ognen Nedelkovski) ( 2016) * ''Ti boš vedno prvi'' <small>(Krešimir Tomec, Raay/Drago Mislej)</small> (2017) * ''Kar bo, pa bo'' <small>(Aleš Vovk, Krešimir Tomec/Rok Lunaček, Saša Lendero)</small> (2018) * ''Led in sol'' <small>(Krešimir Tomec, Raay/Rok Lunaček, Veronika Vera Šolinc)</small> (2019) * ''Pika na i'' <small>(Aleš Klinar, Krešimir Tomec/Rok Lunaček)</small> (2023) * Ikona duet Raiven (Raiven/Kaja Stankovič, Klavdija Kopina/Raiven, Peter Khoo, Leon Firšt) ( 2023) * ČAS duet Rudolf Gas ( T.Jovanović/T.Jovanović/R.Gas) ( 2024) == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | style="text-align:center"|1990 || white-space: nowrap|Adijo, piši mi || style="font-size:95%"| * ''Adijo, piši mi'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Objemi me kot nekoč'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Dama'' <small>(V. Sfiligoj)</small> * ''Molči srce'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ena solza, ena želja'' <small>(P. Lukić/H. Blagne/S. Kalogjera)</small> * ''Moj dom'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ne vidijo drugi ljudje'' <small>(B. J. Vunjak/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ko ugasnejo luči'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ti in jaz, jaz in ti'' <small>(T. Hrušovar/D. Velkaverh/T. Kozlevčar)</small> * ''Hrepenenje'' <small>(J. Hvale)</small> |- | style="text-align:center"|1991 || white-space: nowrap|Nocoj || style="font-size:95%"| * ''Moj mornarček'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Rožmarin je ovenel'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Sirota'' * ''Čakam te'' * ''Sama'' * ''Nocoj'' * ''Le eden izmed mnogih'' * ''Mamin sin'' * ''S tabo bom vedno ostala'' * ''Navaden majski dan'' |- | style="text-align:center"|1992 || white-space: nowrap|Poleti, lastovka || style="font-size:95%"| * ''Poleti, lastovka'' <small>(V. Sfiligoj/I. Sivec/V. Sfiligoj)</small> * ''Zame edini si na svetu'' <small>(K. Monteno/I. Sivec/S. Kalogjera/V. Sfiligoj)</small> * ''Že češnje cveto'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Štoparka'' <small>(V. Sfiligoj)</small> * ''Razumi me'' <small>(''Stand by Your Man'')</small> <small>(Sherill/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Santa Lucija'' <small>(tradicionalna/J. Hvale/V. Sfiligoj)</small> * ''Kako raste mama'' <small>(V. Sfiligoj/T. Pavček/V. Sfiligoj)</small> * ''Hej, ti'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Nocoj verjamem'' <small>(V. Sfiligoj)</small> |- | style="text-align:center"|1993 || white-space: nowrap|Moj dom || style="font-size:95%"| * ''Moj dom'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Čakam te'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Adijo, piši mi'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''S tabo bom vedno ostala'' * ''Ne vidijo drugi ljudje'' * ''Sama'' * ''Moj mornarček'' * ''Navaden majski dan'' * ''Mamin sin'' * ''Rožmarin je ovenel'' * ''Molči srce'' * ''Ena solza, ena želja'' * ''Nocoj'' * ''Hrepenenje'' * ''Le eden izmed mnogih'' * ''Dama'' * ''Sirota'' * ''Objemi me ko nekoč'' * ''Ti in jaz, jaz in ti'' * ''Ko ugasnejo luči'' |- | style="text-align:center"|1995 || white-space: nowrap|Nedotaknjena <small>(RTV Slovenija, Založba kaset in plošč)</small> || style="font-size:95%"| * ''Naj nihče me ne zbudi''/''Zasnubi me'' <small>(M. Vlašič/B. Jovanovič)</small> * ''Macho'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Ranjena'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Otroci pireja'' <small>(Hadjidakis/N. N.)</small> * ''Pesem vseh ljudi'' <small>(D. Hamond, D. David/I. Pirkovič)</small> * ''Nedotaknjena''/''Moški mojih sanj'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Amore'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''V soju odrskih luči'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Daj, zaigraj'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Prave ljubezni'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Barcarola'' <small>(J. Offenbach/Nicklausse)</small> </small> |- | style="text-align:center"|1996 || white-space: nowrap|Helena || style="font-size:95%"| * ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(M. Vlašič/M. Čermak)</small> * ''Angel moj'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Briga me denar'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''In spet in spet ...'' <small>(J. Brahms/J. Hvale)</small> * ''Zate še hudiču se prodala bi'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Najina pesem'' <small>(M. Vlašič/U. Vlašič)</small> * ''Helena Mix II.'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Ker ljubim ga'' <small>(M. Vlašič/M. Čermak)</small> * ''Barcarola'' <small>(J. Offenbach/Nicklausse)</small> |- | style="text-align:center"|1997 || white-space: nowrap|Primadona || style="font-size:95%"| * ''Pogrešam te'' * ''Španski Harlem'' <small>(''Spanish Harlem'')</small> * ''Dež'' * ''Moja generacija'' <small>(Helena Blagne in Deja Mušič)</small> * ''Ne dam ti srca'' * ''Ne vračaj se'' * ''Dama'' <small>(''Şımarık'')</small> * ''O mio babbino caro'' <small>(Gianni Schicchi)</small> * ''Dež'' <small>(Helena Blagne in Demolition Group)</small> * ''Primadona'' <small>(''Primadonna'')</small> |- | style="text-align:center"|1999 || white-space: nowrap|Duša in srce <small>(Dallas Records)</small> || style="font-size:95%"| * ''Osamljena'' * ''Ti si sreča moja'' * ''Poj mi serenade'' * ''Ne, ne, ne'' * ''Ko te vidim'' * ''Skupaj v tem poletju'' <small>(''Take Me to Your Heaven'')</small> <small>(Helena Blagne in Miran Rudan)</small> * ''Ciganka iz vasi'' * ''Tebi sem usojena'' * ''V soboto'' * ''Naj ti sodijo'' * ''Samo ti'' * ''Morje'' </small> |- | style="text-align:center"|2001 || white-space: nowrap|Nihče ne ljubi kot Slovenec || style="font-size:95%"| * ''Nihče ne ljubi kot Slovenec'' * ''Zbogom, zbogom'' * ''Za stare čase'' * ''Bela nevesta'' <small>(duet z M. Zgoncem)</small> * ''Če ljubosumja ni'' <small>(duet z Z. Dobričem)</small> * ''Sinek moj zlati'' * ''Če k vojakom bi odšla'' * ''Kamen'' * ''Ko te nimam'' <small>(duet z D. Bornom)</small> * ''Ti si sreča moja'' * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Traviata'' <small>(duet z N. Junkarjem)</small> |- | style="text-align:center"|2002 || white-space: nowrap|Za vedno ženska || style="font-size:95%"| * ''Ti si moja sreča'' * ''Ti nisi vreden mojih solz'' * ''Daj, zaigraj za naju dva'' * ''Simpatija'' * ''Costa myconos'' * ''Ciganka, glej'' * ''V beli božični noči'' * ''Za vedno ženska'' * ''Slovenija'' * ''Kira yorgera'' <small>(grška verzija)</small> * ''Costa myconos'' <small>(nemška verzija)</small> * ''Va, pensiero'' <small>(iz opere Nabucco)</small> * ''Ti nisi vreden mojih solz'' <small>(instrumentalna verzija)</small> |- | style="text-align:center"|2003 || white-space: nowrap|Moje najlepše || style="font-size:95%"| * ''Adijo, piši mi'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Dama'' <small>(V. Sfiligoj)</small> * ''Moj dom'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ne vidijo drugi ljudje'' <small>(B. J. Vunjak/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(O. Pestner)</small> * ''Prave ljubezni'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale/M. Vlašič)</small> * ''Nocoj'' <small>(J. Hvale)</small> * ''S tabo bom vedno ostala'' <small>(V. Sfiligoj/V. Sfiligoj/V. Sfiligoj, V. Ovsenik)</small> * ''Moj mornarček'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Santa Lucija'' <small>(trad./J. Hvale/V. Sfiligoj)</small> * ''Ti in jaz, jaz in ti'' <small>(T. Hrušovar/H. Blagne/T. Kozlevčar)</small> * ''Hrepenenje'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Najina pesem'' <small>(M. Vlašič/U. Vlašič/M. Vlašič, B. Grabnar)</small> * ''Ker ljubim ga'' <small>(M. Vlašič/M. Čermak/M. Vlašič, B. Grabnar)</small> * ''Prijatelja za vedno'' <small>(A. Lloyd Webber/T. Black, G. M. Estefano/N. Junkar/T. Borsan)</small> (Helena Blagne in Nace Junkar) * ''Zame edini si na svetu'' <small>(K. Monteno/I. Sivec/S. Kalogjera, V. Sfiligoj)</small> * ''Vsaj ne nocoj'' <small>(O. Pestner/R. Medved/O. Pestner)</small> (Helena Blagne in Nace Junkar) * ''Bodi srečen, bambino'' <small>(E. Fliser/B. J. Vunjak/M. Sepe)</small> </small> |- | style="text-align:center"|2004 || white-space: nowrap|Hel1 || style="font-size:95%"| * ''Jočem jaz, jočeš ti'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> * ''Trije ljubčki'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> * ''Sodni dan'' * ''Zrele ženske'' * ''Pogrešam te'' * ''Macho, zgrabi za krtačo (frizer)'' * ''Oče moj'' * ''Čakala bom'' * ''Venček uspešnic'' <small>(Srebrna reka, Nihče ne ljubi kot Slovenec, Ti nisi vreden mojih solz, Španski harlem, Osamljena)</small> * ''Il passione'' <small>(Core 'ngrato, Nessun dorma, Una furtiva lagrima, 'O sole mio)</small> |- | style="text-align:center"|2005 || white-space: nowrap|Helenin dnevnik || style="font-size:95%"| * ''Srebrna reka'' * ''Za vedno ženska'' * ''Macho Rmx'' * ''Nihče ne ljubi kot Slovenec'' * ''V beli božični noči'' * ''Ti si sreča moja'' * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Ti nisi vreden mojih solz'' * ''Zbogom, zbogom'' * ''Ko te nimam'' * ''Sinek moj zlati'' * ''Osamljena'' * ''Naj ti sodijo'' * ''Španski harlem'' * ''Ne dam ti srca'' |- | style="text-align:center"|2005 || white-space: nowrap|Helena Blagne s Simfoničnim orkestrom || style="font-size:95%"| * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Bodi srečen, bambino'' * ''Osamljena'' * ''Zame edini si na svetu'' * ''Med iskrenimi ljudmi'' * ''Srebrna reka'' <small>(venček)</small> * ''Oče moj'' * ''Poletna noč'' * ''My Way'' * ''Va, pensiero'' <small>(iz opere Nabucco)</small> * ''Funiculì funiculà'' * ''Amigos para siempre'' |- | style="text-align:center"|2008 || white-space: nowrap|Reci mi || style="font-size:95%"| * ''Reci mi'' <small>(M. Vlašič - U. Vlašič - M. Vlašič)</small> * ''Pijem isto vino'' <small>(J. Plestenjak)</small> * ''Te quiero mi amor'' <small>(M. Vlašič - U. Vlašič - M. Vlašič)</small> * ''Javi mi'' <small>(M. Buljan - N. Ninčević/U. Vlašič - M. Buljan)</small> * ''Ljubijo se vsi'' <small>(M. Buljan - N. Ninčević/H. Blagne/N. Sever - M. Buljan)</small> * ''Molitev'' <small>(D. Foster - A. Testa/T. Renis/A. Vujica/M. Čermak - A. Pecotić)</small> (duet z Ivom Gamulinom) * ''Kakor lani'' <small>(T. Huljić - V. Huljić/V. Bertok - R. Grubišić)</small> * ''Naj te ona ljubi'' <small>(M. Buljan - N. Ninčević/J. Hvale - M. Buljan)</small> * ''Hostija'' <small>(Pegasos - B. J. Vunjak - B. Grabnar/M. Vlašič/T. Valenko)</small> * ''Grenko vino'' <small>(J. Golob - F. Lainšček - R. Grubišić)</small> (song iz radijske igre Petelinji zajtrk) Bonus track * ''Agavina pesem'' <small>(S. Lošić)</small> (iz gledališke predstave Bakhantke <small>(Evripid - Taufer)</small>) |- | style="text-align:center"|2011 || white-space: nowrap|10 izbranih || style="font-size:95%"| * ''Navaden majski dan'' <small>(T. Hrušovar - D. Velkaverh - P. Greblo/S. Fajon)</small> * ''Ena želja'' <small>(P. Lukić - H. Blagne - B. Grabnar)</small> * ''Ko ugasnejo luči'' <small>(V. Sfiligoj - H. Blagne - B. Grabnar)</small> * ''Morje'' <small>(M. Sepe - E. Budau - T. Kozlevčar)</small> * ''Pesem vseh ljudi'' <small>(A. L. Hammond - H. David/I. Pirkovič - T. Mihelič)</small> (gost. voc. Štirje tenorji) * ''Dež'' <small>(B. Fifnja/J. Pegam/M. Pegam/N. Sekulovič/I. Rimc/G. Šalamon - B. Fifnja/J. Pegam/M. Pegam/N. Sekulovič/I. Rimc/G. Šalamon - P. Greblo/G. Radojevič)</small> <small>(producent: P. Greblo)</small> * ''Pogrešam te'' <small>(T. Papič - I. Sivec - T. Kozlevčar)</small> * ''Naj nihče me ne zbudi'' <small>(M. Vlašič - B. Jovanović - P. Greblo/S. Fajon)</small> * ''Amigos Para Siempre'' <small>(A. Webber - D. Black - A. Pecotić)</small> (gost. voc. Ivo Gamulin) * ''Caruso'' <small>(L. Dalla - L. Dalla - T. Mihelič)</small> (gost. voc. Štirje tenorji) Bonus track * ''Morje - More'' <small>(M. Sepe - E. Budau/T. Kozlevčar - T. Kozlevčar)</small> (gost. voc. Ivana Husar) * ''Pogrešam te - Nedostaješ mi'' <small>(T. Papič - I. Sivec/T. Kozlevčar - T. Kozlevčar)</small> (gost. voc. Ivana Husar) </small> |} * 10 izbranih (2011) ''Navaden majski dan'', ''Ena želja'', ''Ko ugasnejo luči'', ''Morje'', ''Pesem vseh ljudi'', ''Dež'', ''Pogrešam te'', ''Naj nihče me ne zbudi'', ''Amigos para siempre'', ''Caruso'', ''Morje'' - ''More'' (bonus track), ''Pogrešam te'' - ''Nedostaješ mi'' * Reci mi (2008) ''Reci mi'', ''Pijem isto vino'', ''Te quero mi amor'', ''Javi mi'', ''Ljubijo se vsi'', ''Molitev'', ''Kakor lani'', ''Naj te ona ljubi'', ''Hostija'', ''Grenko vino'', ''Agavina pesem'' * Helena Blagne s simfoničnim orkestrom (2005) ''Naj nihče me ne zbudi'', ''Bodi srečen, bambino'', ''Osamljena'', ''Zame edini si na svetu'', ''Med iskrenimi ljudmi'', ''Srebrna reka'', ''Oče moj'', ''Poletna noč'', ''My way'', ''Va pensiero'', ''Funiculi, funicula'', ''Amigos para siempre'' * Helenin dnevnik (2005) ''Srebrna reka'', ''Za vedno ženska'', ''Macho'' (rmx), ''Nihče ne ljubi kot Slovenec'', ''V beli božični noči'', ''Ti si sreča moja'', ''Naj nihče me ne zbudi'', ''Ti nisi vreden mojih solz'', ''Zbogom, zbogom'', ''Ko te nimam'', ''Sinek moj zlati'', ''Osamljena'', ''Naj ti sodijo'', ''Španski harlem'', ''Ne dam ti srca'' * HEL 1 ([[kompaktni disk|CD]]+[[MC]]) Dallas / 2004 ''Jočem jaz, jočeš ti'', ''Trije ljubčki'', ''Sodni dan'', ''Zrele ženske'', ''Pogrešam te'', ''Macho, zgrabi za krtačo'', ''Oče moj'', ''Čakala bom'', ''Venček uspešnic'', ''Il passione'' * Za vedno ženska (CD+MC) Dallas / 2002 ''Ti si moja sreča'', ''Ti nisi vreden mojih solz'' (Pt. 1), ''Daj, zaigraj za naju dva'', ''Simpatija'', ''Costa myconos'' (Pt. 1), ''Ciganka, glej'', ''V beli božični noči'', ''Za vedno ženska'', ''Slovenija'', ''Kira yorgena'', ''Costa Myconos'' (Pt. 2), ''Va pensiero'', ''Ti nisi vreden mojih solz'' (Pt. 2) * Nihče ne ljubi kot Slovenec (CD+MC) Dallas / 2001 * Srebrna reka (CD+MC) Dallas / 2000 * Duša in srce (CD+MC) Dallas / 1999 * Moj dom (CD+MC) ZKP / 1993 * Helena za vas (CD+MC) Dallas / 1998 * Primadona (CD+MC) Dallas / 1997 * Helena (CD+MC) ZKP / 1996 * Helena in Nace (CD+MC) ZKP / 1996 * Nedotaknjena (CD+MC) ZKP / 1995 ''Naj nihče me ne zbudi''/''Zasnubi me''; ''Macho''; ''Ranjena''; ''Otroci pireja''; ''Pesem vseh ljudi''; ''Nedotaknjena''/''Moški mojih sanj''; ''Amore''; ''V soju odrskih luči''; ''Daj, zaigraj''; ''Prave ljubezni''; ''Barcarola'' * Helena Blagne - Najlepše pesmi (CD+MC) ZKP / 1994 * Nocoj (MC) ZKP / 1993 * Prijatelja za vedno (CD+MC) ZKP / 1993 * Adijo, piši mi (MC) ZKP / 1990 * Vrniva se na najino obalo (MC) ZKP / 1990 * Velaoljela sam, volj ([[LP]]) Jugoton / 1989 == Koncerti == * ''Helena Blagne s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija'' <small>(Križanke, 30. maj 2025)</small> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! 40 let glasbene kariere − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''Kar bo, pa bo'' * ''Bodi srečen, bambino'' * ''Navaden majski dan'' * ''Morje'' * ''Reci mi'' * ''Zame edini si na svetu''/''Jedna suza za nas dvoje'' * ''Zaljubljena'' * ''V stari konobi'' * ''Venček uspešnic'' <small>(''Srebrna reka'', ''Španski Harlem'', ''Osamljena'')</small> * ''Vzemi me nocoj'' * ''Grenko vino'' * ''Moj dom'' * ''Osamljena'' * ''Ti boš vedno prvi'' * ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(Trije tenorji)</small> * ''Dež'' <small>(Mrfy)</small> * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Srebrna reka'' * ''Traviata''/''Napitnica'' <small>(Trije tenorji)</small> * ''Otroci Pireja'' * ''Španski Harlem'' * ''Moj mornarček'' * ''Macho'' * ''Adijo, piši mi'' }} |} == Sklici == {{seznam_referenc}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blagne, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] aursawk8kga3q19j2edml7t8ox1sced 6690668 6690664 2026-06-17T11:56:05Z Signal 28172 /* Življenje in kariera */ pop. np 6690668 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Helena Blagne | Background = person | Birth_name = Helena Blagne | landscape = yes | Alias = | Origin = | Instrument = vokal | Genre = [[pop glasba|pop]], [[opera]] | Years_active = 1984–danes | Label = [[Jugoton]], [[ZKP RTV Ljubljana]], Dallas Records | Notable_instruments = | Associated_acts = [[Sibila (glasbena skupina)|Sibila]] }} '''Helena Blagne''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne]] in [[Opera|operne]] glasbe, * [[8. maj]] [[1963]]. == Življenje in kariera == Helena Blagne je prvič javno nastopila pri dvanajstih letih na amaterskem tekmovanju ''Prvi glas Gorenjske'' na Jesenicah. K odločitvi, da postane profesionalna pevka, je doprinesel uspeh njene skladbe ''Santa Lucia'', ki jo je na tem tekmovanju zapela. Na pevsko pot se je profesionalno podala leta 1986, ko je na makedonskem ''Makfestu'' s pesmijo ''Ko te ni'' dobila prvo nagrado občinstva in prvo nagrado strokovne žirije. Leto kasneje je na [[Splitski festival|Splitskem festivalu]] z ''Morje, ljubezen moja'' dobila prvo nagrado občinstva. Postala je redna gostja in zmagovalka največjih festivalov na prostoru bivše države [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1984 je s pesmijo ''Ne hodi mi preblizu'' nastopila na Pop delavnici. Med letoma 1987 in 1988 je pritegnila tudi širšo mednarodno pozornost, ko je nastopila na mediteranskem festivalu v [[Turčija|Turčiji]] in na turnejah po [[Kanada|Kanadi]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Leta 1989 je zmagala na slovenskem festivalu [[Melodije morja in sonca]] s pesmijo ''[[Vrniva se na najino obalo]]'', ki jo je zapela v [[duet]]u z opernim pevcem [[Nace Junkar|Nacetom Junkarjem]]. Zmago na Melodijah morja in sonca je dosegla znova čez tri leta s pesmijo ''Moj mornarček''. Po osamosvojitvi Slovenije se je Helena obrnila k evropskemu občinstvu. Leta 1993 je s pesmijo Vzemi me nocoj nastopila na EMI in se uvrstila na 5. mesto. Na MMS 1993 pa je pristala na 2. mestu s pesmijo Bodi srečen, bambino. Album Nedotaknjena se je leta 1995 zelo dobro prodajal, saj je bilo prodanih 30.000 plošč. Za to je bila plošča dvakrat platinasta. Leta 1999 je na festivalu [[Eurofest]] s pesmijo ''Io sono sola'' osvojila prvo nagrado občinstva, prvo nagrado strokovne žirije, nagrado za najboljšo izvedbo in najprestižnejšo nagrado grand prix. Zaradi priznanj na mednarodnih festivalih in uspešne glasbene poti so jo v [[Atene|Atenah]] izbrali za podpredsednico mednarodne žirije v [[MCNM]] (Mediterranean Collaboration of New Musicions) in v [[IIWMC]] (International Institute of Woman Musical Creativity), kateremu predseduje [[Stathis Ourkologlou]]. Leta 2003 je z opernimi pesmimi nastopila na Viktorjih. Po rojstvu sina Kristjana je naredila premor v glasbeni karieri; na odre se je vrnila leta 2002. Po 12-letnem intenzivnem študiju opernega petja pri priznani slovenski operni pevki in pedagoginji [[Ksenija Vidali Žebre|Kseniji Vidali Žebre]] je začela ustvarjati [[Glasbeni album|album]] svetovnih opernih arij. Jeseni 2006 je svoje umetniško delovanje razširila še na gledališče, saj ji je eden najuspešnejših slovenskih režiserjev, [[Vito Taufer]], zaupal vlogo Agave v spektakelski uprizoritvi [[Evripid]]ove drame [[Bakhantke]]. Od leta 2006 jo zastopa agencija Proartes. Leta 2007 je skupaj z [[Mario Galunič|Mariom Galuničem]] vodila finalni izbor Eme 07. Leta 2008 je pripravila turnejo ob svoji 20-letni pevski karieri. Izdala je album ''Reci mi''. Marca 2011 je s koncertom z [[Dunajski dečki|Dunajskimi dečki]] kot prva slovenska glasbenica napolnila [[Arena Stožice|Areno Stožice]].<ref>{{navedi splet |author=Klavdija Kopina |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/prva-dama-je-vrgla-rokavico-domaci-glasbeni-estradi-stoz-ce-so-padle/254185 |title=Prva dama je vrgla rokavico domači glasbeni estradi: Stož'ce so padle! |date=30. marec 2011 |accessdate=6.4.2011 |series=MMC, Glasba |publisher=RTV Slovenija |website=www.rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042434710 |author=Nataša Magister |title=Helena Blagne, Dunajski dečki in tenoristi: kar so obljubljali, so postregli |series=Magazin |website=www.dnevnik.si |date=31. marec 2011 |accessdate=6.4.2011 |publisher=Dnevnik |archive-date=2011-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110401105633/http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042434710 |url-status=dead }}</ref> Ob tej priložnosti je izdala tudi nov [[album]], na katerem je 10 starih pesmi v novi preobleki.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/video-helenine-uspesnice-v-novi-preobleki.html |title=VIDEO: Helenine uspešnice v novi preobleki |date=10.3.2011 |location=Ljubljana |website=www.24ur.com |accessdate=6.4.2011}}</ref> 8. marca 2014 je v Cankarjevem domu priredila ''unplugged ''koncert, kjer je prepevala uspešnice v akustični preobleki. Kmalu zatem je izdala novo uspešnico v akustični obliki z naslovom ''Zame ni drame''. V decembru je izdala kar 2 skladbi; ''V stari konobi'' s Kvatropirci in ''Za božič pridemo skupaj''. Oktobra 2017 je izdala pesem ''[[Ti boš vedno prvi (pesem)|Ti boš vedno prvi]]'',<ref>{{navedi splet |url=http://radioaktual.si/clanek/utrinki/59df5fce5aba4/helena-blagne-je-za-povratek-na-sceno-izbrala-aktual |author=M. G. |title=Helena Blagne je za povratek na sceno izbrala Aktual! |date=12.10.2017 |accessdate=6.1.2018 |website=radioaktual.si |publisher=Radio Aktual}}</ref> za katero je posnela tudi [[videospot]]. Pesem se je uvrstila med najbolj predvajane skladbe v Sloveniji, na lestvici najbolj predvajanih domačih skladb je dosegla celo drugo mesto. V mesecu dni si je njen videospot na kanalu [[Youtube]] ogledalo več kot 300.000 ljudi.<ref>http://www.slotop50.si/Novice/ti-bos-vedno-prvie28099-med-najbolj-predvajanimi-skladbami-v-sloveniji-442 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180106174016/http://www.slotop50.si/Novice/ti-bos-vedno-prvie28099-med-najbolj-predvajanimi-skladbami-v-sloveniji-442 |date=2018-01-06 }}, vpogled: 6. 1. 2018.</ref> Maja 2025 je z razprodanim koncertom s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] v [[Križanke|Križankah]] obeležila 40 let svoje kariere.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/diva-slovenske-glasbe-obelezila-40-let-kariere-kar-je-v-svetu-cher-je-pri-nas-helena-blagne.html|title=Diva slovenske glasbe obeležila 40 let kariere: 'Kar je v svetu Cher, je pri nas Helena Blagne'|date=1. 6. 2025|accessdate=2. 6. 2025|website=www.24ur.com}}</ref> [[Seznam najbolj prodajanih slovenskih glasbenih izvajalcev|Po prodaji nosilcev zvoka]] je Helena Blagne najbolj uspešna slovenska pevka vseh časov, saj je doma in po svetu prodala več kot dva milijona plošč.<ref>{{navedi novice |url=http://ms.sta.si/2011/03/pop-singer-blagne-to-perform-with-vienna-boys-at-stozice/ |title=Pop Singer Blagne to Perform with Vienna Boys at Stozice |date=2011-03-29 |accessdate=2011-04-06 |publisher=Slovenian Press Agency |archive-date=2013-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130930135814/http://ms.sta.si/2011/03/pop-singer-blagne-to-perform-with-vienna-boys-at-stozice/ |url-status=dead }}</ref> Helena Blagne je prejela zlato odličje za kaseto ''Poleti, lastovka'', zlato odličje za CD-ploščo ''Nedotaknjena'' ter srebrno odličje za CD-ploščo ''Najlepše pesmi''. == Zasebno življenje == 11. maja 1996 se je poročila z Mitjo Zamanom.<ref>{{navedi revijo |author=Renata Ažman |title=Na pragu večne ljubezni: to soboto se bosta poročila Helena Blagne in Mitja Zaman |date=7.5.1996 |series=Jana '''25''' št. 19 |pages=16–17 |cobiss=1984310}}</ref> Zakoncema se je dve leti po poroki rodil sin Kristijan. Junija 2013 je Helena sporočila, da se ločuje.<ref>{{navedi splet |author=A. K. D. |url= http://www.24ur.com/uradno-helena-blagne-se-locuje.html |title=Uradno: Helena Blagne se ločuje |accessdate=20.11.2014 |date=7.6.2013 |website=www.24ur.com |series=Domača scena |location=Ljubljana}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Prvi glas Gorenjske]] === * 1976: ''Santa Lucia'' – 2. nagrada strokovne žirije<ref>{{navedi splet |author=Janko Rabič |url=https://docplayer.si/116413349-Jeseniske-novice_04_01-05-qxd.html |title=Štirideset let prireditve Prvi glas Gorenjske |page=16 |series=Jeseniške novice (Gorenjski glas), št. 4 |publisher=Občina Jesenice |website=docplayer.si |date=25. februar 2011 |accessdate=12.5.2021 |archive-date=2021-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210512080901/https://docplayer.si/116413349-Jeseniske-novice_04_01-05-qxd.html |url-status=dead }}</ref> === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1984|1984]]: ''Ne hodi mi preblizu'' <small>(Berti Rodošek / Tatjana Rodošek / Berti Rodošek)</small> === [[Vesela jesen]] === * [[Vesela jesen 1985|1985]]: ''Častitljiva domfarca'' <small>(Nande Razboršek / Marjan Jahn / Veter)</small>, skupaj z ansamblom Veter * [[Vesela jesen 1987|1987]]: ''Brigita'' <small>(Konrad Doler / Konrad Doler / Mario Rijavec)</small>, skupaj z Nacetom Junkarjem === Zagrebfest === * 1985: ''Ruke tvoje kažu sve'' * 1988: ''Samo ljubav'' === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1985|1985]]: ''Vzemi me'' <small>(Goran Šarac / Helena Blagne)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner)</small>, skupaj z Nacetom Junkarjem – 1. nagrada občinstva''' * [[Melodije morja in sonca 1990|1990]]: ''Adijo, piši mi'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small>, skupaj z Donom Juanom – 2. nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1991|1991]]: ''Moj mornarček'' <small>(Vojko Sfiligoj / Helena Blagne / Vojko Sfiligoj)</small>, skupaj z Donom Juanom – 1. nagrada občinstva''' * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Bodi srečen, bambino'' <small>(Edvin Fliser / Branko Jovanović Vunjak / Mojmir Sepe)</small> – 2. nagrada občinstva === Mediteranski festival Instanbul === * 1986: ''Morje'' === Makfest === * 1986: ''Koga te nema'' – 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije * 1987: ''Uništi me'' * 1988: ''Komu da veruvam'' * 1990: ''Dali znaeš'' – nagrada za najboljše besedilo, 8. mesto === Splitski festival === * 1986: ''Pamtit će te srce'' * 1987: ''More ljubavi moja'' – 1. nagrada občinstva, ''Uspomene'' – 14. mesto * 1988: ''Jedna suza za nas dvoje'', ''Ustanak i more'' – 1. nagrada *1989: ''Ivo, najdraži'' === TV Fest === * 1987: ''Te sonuvam'' – 2. nagrada občinstva === Vaš šlagar === * 1988: ''Koja je boja u modi'' === Cavtat fest === * 1989: ''Voljela sam'' === Jugovizija === * 1990: ''Ti in jaz, jaz in ti'', skupaj z Abrakadabro – 10. mesto * 1991: ''Navaden majski dan'' – 7. mesto === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Vzemi me nocoj'' <small>(Vojko Sfiligoj / Igor Pirkovič / Mojmir Sepe)</small> – 5. mesto === Eurofest === * 1999: ''Srce vekje ne davam'', ''Io sono sola'' – 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada za najboljšo izvedbo, najprestižnejša nagrada grand prix === Sunčane skale === * 2003: ''Ne, ne, ne'' === Ohrid Fest === * '''2016: ''Нека е со помин (Neka e so pomin)'' – 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne komisije za najboljšo interpretacijo''' == Uspešnice == * ''Ne hodi mi preblizu'' <small>(Berti Rodošek / Tatjana Rodošek / Berti Rodošek) (1984)</small> * ''Vzemi me'' <small>(Goran Šarac/Helena Blagne)</small> (1985) * ''Moja Gorenjska'' <small>(Goran Šarac/Helena Blagne)</small> (1986) * Koga te nema (Kire Kostov/Pujovski Vasil) (1986) '''Makfest 1986''' * More ljubavi moja ( Frane Šiško/Frane Šiško/Ivo Lesić) (1987) * Uspomene (Frane Šiško-Ivo Lesić/Frane Šiško) 1987 * Morje ( Mojimir Sepe/ Elza Budau/ Mojimir Sepe) (1987) * Jedna suza za nas dvoje (Kemal Monteno/Nenad Ničević/Kemal Monteno) (1988) * ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(Oto Pestner/Oto Pestner/Oto Pestner)</small> (1989) * Čuvaj to ljubezen duet Nace Junkar ( 1989) * ''Vsaj ne nocoj'' <small>(O. Pestner/R. Medved/O. Pestner)</small> (Helena Blagne in Nace Junkar) * Ivo najdraži (Ivo Lesić/Helena Papić/Ivo Lesić) (1989) * ''Adijo, piši mi'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1990) * ''Ko ugasnejo luči'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1990) * Moj dom ( Vojko Sfiligoj- Helena Blagne-Vojko Sfiligoj ) (1990) * ''Ne vidijo drugi ljudje'' <small>(Branko Jovanović Vunjak/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1990) * Ti in jaz, jaz in ti (Tadej Hrušovar/Dušan Velkaverh/Tadej Hrušovar) (1990) * Navaden majski dan (Tadej Hrušovar/Dušan Velkaverh/Tadej Hrušovar) (1991) * ''Mamim sin'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1991) * Moj mornarček ( Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj) (1991) * Nocoj bom prvič rekla da (<small>Vojko Sfiligoj/Janez Hvale/Vojko Sfiligoj) (1991)</small> * ''Samba'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small> (1992) * Poleti lastovka (<small>Vojko Sfiligoj/Ivan Sivec/Vojko Sfiligoj) (1992)</small> * Ciganka glej Helena in Avseniki ( Slavko Avsenik/Vilko Avsenik/Ivan Sivec) (1992) * Vzemi me nocoj (<small>Vojko Sfiligoj/Igor Pirkovič/Mojimir Sepe) (1993)</small> * ''Zame edini si na svetu'' <small>(K. Monteno/I. Sivec/S. Kalogjera, V. Sfiligoj) (1993)</small> * Bodi srečen Bambino <small>(Edvin Fliser / Branko Jovanović Vunjak / Mojmir Sepe)</small> (1993) * Prijatelja za vedno duet Nace Junkar ( 1993) * Naj nihče me ne zbudi (Matjaž Vlašič/B.Vunjak/Matjaž.Vlašič) (1994) * Macho (<small>Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * ''Daj, zaigraj'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * ''Prave ljubezni'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * ''V soju odrskih luči'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * ''Otroci pireja'' <small>(Hadjidakis/N. N.) (1994)</small> * Nedotaknjena/Moški mojih sanj <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1994) * Ranjena <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič)</small> (1995) * Angel moj <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič) (1996)</small> * ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * ''Zaljubljena'' <small>(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1996) * Najina Ljubezen (Matjaž Vlašič/UršaVlašič) ( 1996) * Briga me denar (Matjaž Vlašič/Janez Hvale) ( 1996) * Zate še hudiču se prodala bi ( MatjažVlašič/Janez Hvale) ( 1996) * La Traviata - Brindisi duet Nace Junkar ( 1997) * Dež Helena Blagne& Demolition Group ( 1997) * Španski harlem (Jerry Leiber · Phil Spector · Elza Budau/ Boštjan Grabnar) (1998) * Pogrešam te ( T.Papić/ Ivan Sivec/Jan Plestenjak) (1998) * Osamljena ( T.Huljić/B.Jovanović/B.Grabnar) ( 1999) * ''Ciganka iz vasi'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1999) * ''Grenko vino'' <small>(Jani Golob/Franc Lainšček/Jani Golob)</small> (1999) * ''Naj ti sodijo'' <small>(Matjaž Vlašič/Helena Blagne/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (1999) * Skupaj v tem poletju duet Miran Rudan ( 1999) * Ti si sreča moja ( Werner Brozović/Andreja Likar) ( 1999) * Srebrna reka duet z bratom (2000) * Nessun Dorma ( 2000) * Vse moje pomladi duet Oto Pestner (D. Jusič/Žiga Sabol/Tomaž Hering) (2001) * Ti nisi vreden mojih solz (Davor Borno/Davor Borno) (2002) * Zavedno ženska (Ivo Mojzer/R. Jung /Janez Hvale) ( 2002) * Va Pensiero (Giuseppe Verdi/Temistocle Solera/ Boštjan Grabnar) ( 2002) * Nihče ne ljubi kot Slovenec (Bojan Šeruga/Denis Horvat) ( 2003) * Za stare čase ( Đorđe Novković/Pavličić/Denis Horvat) ( 2003) * Sinek moj zlati ( Bojan Šeruga /Helena Blagne) ( 2003) * ''Macho, zgrabi za krtačo''/''Mačo, zgrabi za krtačo'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (2004) * ''Trije ljubčki'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (2004) * ''Zrele ženske'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> (2004) * ''Jočem jaz, jočeš ti'',(<small>Matjaž Vlašič Urša Vlašič, Matjaž Vlašič) (2004)</small> * Čakala bom (Slavko Avsenik/Vilko Avsenik/Feri Souvan) ( 2004) * Sodni dan (Matjaž Vlašič/Urša Vlašič ) (2004) * Pogrešam te (Matjaž Vlašič/Urša Vlašič) ( 2004) * Venček uspešnic Srebrna Reka,Slovenec,Ti nisi vreden mojih solz, Španski harlem,Osamljena) ( 2004) * ''Pijem isto vino'' <small>(Jan Plestenjak/Jan Plestenjak/Jan Plestenjak)</small> (2007) * ''Reci mi'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Matjaž Vlašič)</small> (2007) * ''Te quiero mi amor'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar)</small> (2007) * Molitev duet Ivo Gamulin ( 2008) * ''Amigos para siempre duet Ivo Gamulin ( 2010)'' * Caruso ( 2011) * ''V stari konobi'' <small>(Matjaž Vlašič/Janez Usenik, Urša Vlašič)</small> (2014) * ''Za božič pridemo skupaj'' <small>(Damjan Pančur, Nino Ošlak/Igor Pirkovič)</small> (2014) * ''Zame ni drame'' <small>(Jan Plestenjak/Jan Plestenjak)</small> (2014) * Tatoo ( 2016) * Neka e so pomin - Ohrid Fest 2016 (Ljupčo Mirkovski/Ognen Nedelkovski) ( 2016) * ''Ti boš vedno prvi'' <small>(Krešimir Tomec, Raay/Drago Mislej)</small> (2017) * ''Kar bo, pa bo'' <small>(Aleš Vovk, Krešimir Tomec/Rok Lunaček, Saša Lendero)</small> (2018) * ''Led in sol'' <small>(Krešimir Tomec, Raay/Rok Lunaček, Veronika Vera Šolinc)</small> (2019) * ''Pika na i'' <small>(Aleš Klinar, Krešimir Tomec/Rok Lunaček)</small> (2023) * Ikona duet Raiven (Raiven/Kaja Stankovič, Klavdija Kopina/Raiven, Peter Khoo, Leon Firšt) ( 2023) * ČAS duet Rudolf Gas ( T.Jovanović/T.Jovanović/R.Gas) ( 2024) == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | style="text-align:center"|1990 || white-space: nowrap|Adijo, piši mi || style="font-size:95%"| * ''Adijo, piši mi'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Objemi me kot nekoč'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Dama'' <small>(V. Sfiligoj)</small> * ''Molči srce'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ena solza, ena želja'' <small>(P. Lukić/H. Blagne/S. Kalogjera)</small> * ''Moj dom'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ne vidijo drugi ljudje'' <small>(B. J. Vunjak/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ko ugasnejo luči'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ti in jaz, jaz in ti'' <small>(T. Hrušovar/D. Velkaverh/T. Kozlevčar)</small> * ''Hrepenenje'' <small>(J. Hvale)</small> |- | style="text-align:center"|1991 || white-space: nowrap|Nocoj || style="font-size:95%"| * ''Moj mornarček'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Rožmarin je ovenel'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Sirota'' * ''Čakam te'' * ''Sama'' * ''Nocoj'' * ''Le eden izmed mnogih'' * ''Mamin sin'' * ''S tabo bom vedno ostala'' * ''Navaden majski dan'' |- | style="text-align:center"|1992 || white-space: nowrap|Poleti, lastovka || style="font-size:95%"| * ''Poleti, lastovka'' <small>(V. Sfiligoj/I. Sivec/V. Sfiligoj)</small> * ''Zame edini si na svetu'' <small>(K. Monteno/I. Sivec/S. Kalogjera/V. Sfiligoj)</small> * ''Že češnje cveto'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Štoparka'' <small>(V. Sfiligoj)</small> * ''Razumi me'' <small>(''Stand by Your Man'')</small> <small>(Sherill/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Santa Lucija'' <small>(tradicionalna/J. Hvale/V. Sfiligoj)</small> * ''Kako raste mama'' <small>(V. Sfiligoj/T. Pavček/V. Sfiligoj)</small> * ''Hej, ti'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Nocoj verjamem'' <small>(V. Sfiligoj)</small> |- | style="text-align:center"|1993 || white-space: nowrap|Moj dom || style="font-size:95%"| * ''Moj dom'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Čakam te'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Adijo, piši mi'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''S tabo bom vedno ostala'' * ''Ne vidijo drugi ljudje'' * ''Sama'' * ''Moj mornarček'' * ''Navaden majski dan'' * ''Mamin sin'' * ''Rožmarin je ovenel'' * ''Molči srce'' * ''Ena solza, ena želja'' * ''Nocoj'' * ''Hrepenenje'' * ''Le eden izmed mnogih'' * ''Dama'' * ''Sirota'' * ''Objemi me ko nekoč'' * ''Ti in jaz, jaz in ti'' * ''Ko ugasnejo luči'' |- | style="text-align:center"|1995 || white-space: nowrap|Nedotaknjena <small>(RTV Slovenija, Založba kaset in plošč)</small> || style="font-size:95%"| * ''Naj nihče me ne zbudi''/''Zasnubi me'' <small>(M. Vlašič/B. Jovanovič)</small> * ''Macho'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Ranjena'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Otroci pireja'' <small>(Hadjidakis/N. N.)</small> * ''Pesem vseh ljudi'' <small>(D. Hamond, D. David/I. Pirkovič)</small> * ''Nedotaknjena''/''Moški mojih sanj'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Amore'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''V soju odrskih luči'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Daj, zaigraj'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Prave ljubezni'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Barcarola'' <small>(J. Offenbach/Nicklausse)</small> </small> |- | style="text-align:center"|1996 || white-space: nowrap|Helena || style="font-size:95%"| * ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(M. Vlašič/M. Čermak)</small> * ''Angel moj'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Briga me denar'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''In spet in spet ...'' <small>(J. Brahms/J. Hvale)</small> * ''Zate še hudiču se prodala bi'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Najina pesem'' <small>(M. Vlašič/U. Vlašič)</small> * ''Helena Mix II.'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Ker ljubim ga'' <small>(M. Vlašič/M. Čermak)</small> * ''Barcarola'' <small>(J. Offenbach/Nicklausse)</small> |- | style="text-align:center"|1997 || white-space: nowrap|Primadona || style="font-size:95%"| * ''Pogrešam te'' * ''Španski Harlem'' <small>(''Spanish Harlem'')</small> * ''Dež'' * ''Moja generacija'' <small>(Helena Blagne in Deja Mušič)</small> * ''Ne dam ti srca'' * ''Ne vračaj se'' * ''Dama'' <small>(''Şımarık'')</small> * ''O mio babbino caro'' <small>(Gianni Schicchi)</small> * ''Dež'' <small>(Helena Blagne in Demolition Group)</small> * ''Primadona'' <small>(''Primadonna'')</small> |- | style="text-align:center"|1999 || white-space: nowrap|Duša in srce <small>(Dallas Records)</small> || style="font-size:95%"| * ''Osamljena'' * ''Ti si sreča moja'' * ''Poj mi serenade'' * ''Ne, ne, ne'' * ''Ko te vidim'' * ''Skupaj v tem poletju'' <small>(''Take Me to Your Heaven'')</small> <small>(Helena Blagne in Miran Rudan)</small> * ''Ciganka iz vasi'' * ''Tebi sem usojena'' * ''V soboto'' * ''Naj ti sodijo'' * ''Samo ti'' * ''Morje'' </small> |- | style="text-align:center"|2001 || white-space: nowrap|Nihče ne ljubi kot Slovenec || style="font-size:95%"| * ''Nihče ne ljubi kot Slovenec'' * ''Zbogom, zbogom'' * ''Za stare čase'' * ''Bela nevesta'' <small>(duet z M. Zgoncem)</small> * ''Če ljubosumja ni'' <small>(duet z Z. Dobričem)</small> * ''Sinek moj zlati'' * ''Če k vojakom bi odšla'' * ''Kamen'' * ''Ko te nimam'' <small>(duet z D. Bornom)</small> * ''Ti si sreča moja'' * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Traviata'' <small>(duet z N. Junkarjem)</small> |- | style="text-align:center"|2002 || white-space: nowrap|Za vedno ženska || style="font-size:95%"| * ''Ti si moja sreča'' * ''Ti nisi vreden mojih solz'' * ''Daj, zaigraj za naju dva'' * ''Simpatija'' * ''Costa myconos'' * ''Ciganka, glej'' * ''V beli božični noči'' * ''Za vedno ženska'' * ''Slovenija'' * ''Kira yorgera'' <small>(grška verzija)</small> * ''Costa myconos'' <small>(nemška verzija)</small> * ''Va, pensiero'' <small>(iz opere Nabucco)</small> * ''Ti nisi vreden mojih solz'' <small>(instrumentalna verzija)</small> |- | style="text-align:center"|2003 || white-space: nowrap|Moje najlepše || style="font-size:95%"| * ''Adijo, piši mi'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Dama'' <small>(V. Sfiligoj)</small> * ''Moj dom'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ne vidijo drugi ljudje'' <small>(B. J. Vunjak/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(O. Pestner)</small> * ''Prave ljubezni'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale/M. Vlašič)</small> * ''Nocoj'' <small>(J. Hvale)</small> * ''S tabo bom vedno ostala'' <small>(V. Sfiligoj/V. Sfiligoj/V. Sfiligoj, V. Ovsenik)</small> * ''Moj mornarček'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Santa Lucija'' <small>(trad./J. Hvale/V. Sfiligoj)</small> * ''Ti in jaz, jaz in ti'' <small>(T. Hrušovar/H. Blagne/T. Kozlevčar)</small> * ''Hrepenenje'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Najina pesem'' <small>(M. Vlašič/U. Vlašič/M. Vlašič, B. Grabnar)</small> * ''Ker ljubim ga'' <small>(M. Vlašič/M. Čermak/M. Vlašič, B. Grabnar)</small> * ''Prijatelja za vedno'' <small>(A. Lloyd Webber/T. Black, G. M. Estefano/N. Junkar/T. Borsan)</small> (Helena Blagne in Nace Junkar) * ''Zame edini si na svetu'' <small>(K. Monteno/I. Sivec/S. Kalogjera, V. Sfiligoj)</small> * ''Vsaj ne nocoj'' <small>(O. Pestner/R. Medved/O. Pestner)</small> (Helena Blagne in Nace Junkar) * ''Bodi srečen, bambino'' <small>(E. Fliser/B. J. Vunjak/M. Sepe)</small> </small> |- | style="text-align:center"|2004 || white-space: nowrap|Hel1 || style="font-size:95%"| * ''Jočem jaz, jočeš ti'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> * ''Trije ljubčki'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> * ''Sodni dan'' * ''Zrele ženske'' * ''Pogrešam te'' * ''Macho, zgrabi za krtačo (frizer)'' * ''Oče moj'' * ''Čakala bom'' * ''Venček uspešnic'' <small>(Srebrna reka, Nihče ne ljubi kot Slovenec, Ti nisi vreden mojih solz, Španski harlem, Osamljena)</small> * ''Il passione'' <small>(Core 'ngrato, Nessun dorma, Una furtiva lagrima, 'O sole mio)</small> |- | style="text-align:center"|2005 || white-space: nowrap|Helenin dnevnik || style="font-size:95%"| * ''Srebrna reka'' * ''Za vedno ženska'' * ''Macho Rmx'' * ''Nihče ne ljubi kot Slovenec'' * ''V beli božični noči'' * ''Ti si sreča moja'' * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Ti nisi vreden mojih solz'' * ''Zbogom, zbogom'' * ''Ko te nimam'' * ''Sinek moj zlati'' * ''Osamljena'' * ''Naj ti sodijo'' * ''Španski harlem'' * ''Ne dam ti srca'' |- | style="text-align:center"|2005 || white-space: nowrap|Helena Blagne s Simfoničnim orkestrom || style="font-size:95%"| * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Bodi srečen, bambino'' * ''Osamljena'' * ''Zame edini si na svetu'' * ''Med iskrenimi ljudmi'' * ''Srebrna reka'' <small>(venček)</small> * ''Oče moj'' * ''Poletna noč'' * ''My Way'' * ''Va, pensiero'' <small>(iz opere Nabucco)</small> * ''Funiculì funiculà'' * ''Amigos para siempre'' |- | style="text-align:center"|2008 || white-space: nowrap|Reci mi || style="font-size:95%"| * ''Reci mi'' <small>(M. Vlašič - U. Vlašič - M. Vlašič)</small> * ''Pijem isto vino'' <small>(J. Plestenjak)</small> * ''Te quiero mi amor'' <small>(M. Vlašič - U. Vlašič - M. Vlašič)</small> * ''Javi mi'' <small>(M. Buljan - N. Ninčević/U. Vlašič - M. Buljan)</small> * ''Ljubijo se vsi'' <small>(M. Buljan - N. Ninčević/H. Blagne/N. Sever - M. Buljan)</small> * ''Molitev'' <small>(D. Foster - A. Testa/T. Renis/A. Vujica/M. Čermak - A. Pecotić)</small> (duet z Ivom Gamulinom) * ''Kakor lani'' <small>(T. Huljić - V. Huljić/V. Bertok - R. Grubišić)</small> * ''Naj te ona ljubi'' <small>(M. Buljan - N. Ninčević/J. Hvale - M. Buljan)</small> * ''Hostija'' <small>(Pegasos - B. J. Vunjak - B. Grabnar/M. Vlašič/T. Valenko)</small> * ''Grenko vino'' <small>(J. Golob - F. Lainšček - R. Grubišić)</small> (song iz radijske igre Petelinji zajtrk) Bonus track * ''Agavina pesem'' <small>(S. Lošić)</small> (iz gledališke predstave Bakhantke <small>(Evripid - Taufer)</small>) |- | style="text-align:center"|2011 || white-space: nowrap|10 izbranih || style="font-size:95%"| * ''Navaden majski dan'' <small>(T. Hrušovar - D. Velkaverh - P. Greblo/S. Fajon)</small> * ''Ena želja'' <small>(P. Lukić - H. Blagne - B. Grabnar)</small> * ''Ko ugasnejo luči'' <small>(V. Sfiligoj - H. Blagne - B. Grabnar)</small> * ''Morje'' <small>(M. Sepe - E. Budau - T. Kozlevčar)</small> * ''Pesem vseh ljudi'' <small>(A. L. Hammond - H. David/I. Pirkovič - T. Mihelič)</small> (gost. voc. Štirje tenorji) * ''Dež'' <small>(B. Fifnja/J. Pegam/M. Pegam/N. Sekulovič/I. Rimc/G. Šalamon - B. Fifnja/J. Pegam/M. Pegam/N. Sekulovič/I. Rimc/G. Šalamon - P. Greblo/G. Radojevič)</small> <small>(producent: P. Greblo)</small> * ''Pogrešam te'' <small>(T. Papič - I. Sivec - T. Kozlevčar)</small> * ''Naj nihče me ne zbudi'' <small>(M. Vlašič - B. Jovanović - P. Greblo/S. Fajon)</small> * ''Amigos Para Siempre'' <small>(A. Webber - D. Black - A. Pecotić)</small> (gost. voc. Ivo Gamulin) * ''Caruso'' <small>(L. Dalla - L. Dalla - T. Mihelič)</small> (gost. voc. Štirje tenorji) Bonus track * ''Morje - More'' <small>(M. Sepe - E. Budau/T. Kozlevčar - T. Kozlevčar)</small> (gost. voc. Ivana Husar) * ''Pogrešam te - Nedostaješ mi'' <small>(T. Papič - I. Sivec/T. Kozlevčar - T. Kozlevčar)</small> (gost. voc. Ivana Husar) </small> |} * 10 izbranih (2011) ''Navaden majski dan'', ''Ena želja'', ''Ko ugasnejo luči'', ''Morje'', ''Pesem vseh ljudi'', ''Dež'', ''Pogrešam te'', ''Naj nihče me ne zbudi'', ''Amigos para siempre'', ''Caruso'', ''Morje'' - ''More'' (bonus track), ''Pogrešam te'' - ''Nedostaješ mi'' * Reci mi (2008) ''Reci mi'', ''Pijem isto vino'', ''Te quero mi amor'', ''Javi mi'', ''Ljubijo se vsi'', ''Molitev'', ''Kakor lani'', ''Naj te ona ljubi'', ''Hostija'', ''Grenko vino'', ''Agavina pesem'' * Helena Blagne s simfoničnim orkestrom (2005) ''Naj nihče me ne zbudi'', ''Bodi srečen, bambino'', ''Osamljena'', ''Zame edini si na svetu'', ''Med iskrenimi ljudmi'', ''Srebrna reka'', ''Oče moj'', ''Poletna noč'', ''My way'', ''Va pensiero'', ''Funiculi, funicula'', ''Amigos para siempre'' * Helenin dnevnik (2005) ''Srebrna reka'', ''Za vedno ženska'', ''Macho'' (rmx), ''Nihče ne ljubi kot Slovenec'', ''V beli božični noči'', ''Ti si sreča moja'', ''Naj nihče me ne zbudi'', ''Ti nisi vreden mojih solz'', ''Zbogom, zbogom'', ''Ko te nimam'', ''Sinek moj zlati'', ''Osamljena'', ''Naj ti sodijo'', ''Španski harlem'', ''Ne dam ti srca'' * HEL 1 ([[kompaktni disk|CD]]+[[MC]]) Dallas / 2004 ''Jočem jaz, jočeš ti'', ''Trije ljubčki'', ''Sodni dan'', ''Zrele ženske'', ''Pogrešam te'', ''Macho, zgrabi za krtačo'', ''Oče moj'', ''Čakala bom'', ''Venček uspešnic'', ''Il passione'' * Za vedno ženska (CD+MC) Dallas / 2002 ''Ti si moja sreča'', ''Ti nisi vreden mojih solz'' (Pt. 1), ''Daj, zaigraj za naju dva'', ''Simpatija'', ''Costa myconos'' (Pt. 1), ''Ciganka, glej'', ''V beli božični noči'', ''Za vedno ženska'', ''Slovenija'', ''Kira yorgena'', ''Costa Myconos'' (Pt. 2), ''Va pensiero'', ''Ti nisi vreden mojih solz'' (Pt. 2) * Nihče ne ljubi kot Slovenec (CD+MC) Dallas / 2001 * Srebrna reka (CD+MC) Dallas / 2000 * Duša in srce (CD+MC) Dallas / 1999 * Moj dom (CD+MC) ZKP / 1993 * Helena za vas (CD+MC) Dallas / 1998 * Primadona (CD+MC) Dallas / 1997 * Helena (CD+MC) ZKP / 1996 * Helena in Nace (CD+MC) ZKP / 1996 * Nedotaknjena (CD+MC) ZKP / 1995 ''Naj nihče me ne zbudi''/''Zasnubi me''; ''Macho''; ''Ranjena''; ''Otroci pireja''; ''Pesem vseh ljudi''; ''Nedotaknjena''/''Moški mojih sanj''; ''Amore''; ''V soju odrskih luči''; ''Daj, zaigraj''; ''Prave ljubezni''; ''Barcarola'' * Helena Blagne - Najlepše pesmi (CD+MC) ZKP / 1994 * Nocoj (MC) ZKP / 1993 * Prijatelja za vedno (CD+MC) ZKP / 1993 * Adijo, piši mi (MC) ZKP / 1990 * Vrniva se na najino obalo (MC) ZKP / 1990 * Velaoljela sam, volj ([[LP]]) Jugoton / 1989 == Koncerti == * ''Helena Blagne s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija'' <small>(Križanke, 30. maj 2025)</small> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! 40 let glasbene kariere − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''Kar bo, pa bo'' * ''Bodi srečen, bambino'' * ''Navaden majski dan'' * ''Morje'' * ''Reci mi'' * ''Zame edini si na svetu''/''Jedna suza za nas dvoje'' * ''Zaljubljena'' * ''V stari konobi'' * ''Venček uspešnic'' <small>(''Srebrna reka'', ''Španski Harlem'', ''Osamljena'')</small> * ''Vzemi me nocoj'' * ''Grenko vino'' * ''Moj dom'' * ''Osamljena'' * ''Ti boš vedno prvi'' * ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(Trije tenorji)</small> * ''Dež'' <small>(Mrfy)</small> * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Srebrna reka'' * ''Traviata''/''Napitnica'' <small>(Trije tenorji)</small> * ''Otroci Pireja'' * ''Španski Harlem'' * ''Moj mornarček'' * ''Macho'' * ''Adijo, piši mi'' }} |} == Sklici == {{seznam_referenc}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blagne, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] 33boym8n2b3ihphv67ez7227wvheaic Dolnji Slaveči 0 108980 6690601 6552083 2026-06-17T08:54:46Z Doncsecz~slwiki 9581 etimologija 6690601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 47 |lats = 45.93 |latNS = N | longd = 16 |longm = 4 |longs = 7.38 |longEW = E |najdisi=Dolnji+Slaveči |geopedia=#L410_F10115779_T105_b4_x581882.9375_y184227.5545_s14 |povrsina=5,53 |prebivalstvo=382 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |slika=Kapela v Dolnjih Slavečih.jpg |nadmorska=239,7 |postna=9264 |posta=Grad |obcina=Grad |pokrajina=Prekmurje |regija=Pomurska regija }} '''Dolnji Slaveči''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Alsócsalogány'') so [[naselje]] v [[Občina Grad|Občini Grad]]. Na Dolnjem Slaveč se je rodil [[Mikloš Küzmič]] pisatelj, prevajalec in dekan [[Slovenska okroglina|Slovenske okrogline]]. == Etimologija == Prvič so omenjeni leta 1366 kot ''Alsozaloucha''.<ref>{{navedi knjigo|first=Zelko |last=Ivan |year=1982 |title=Historična topografija Slovenije I. Prekmurje do leta 1500 |publisher=Pomurska založba |location=Murska Sobota |page=82}}</ref> Izvorno verjetno ''*Sláviči'' je množinski patronimik hipokoristika ''[[Slavko|Slavo]]''.<ref>{{cite book|first=Koletnik |last=Mihaela |chapter=Prekmursko narečje v Vratuševem rojstnem kraju Dolnji Slaveči |title=Vratuševa monografija |editor=Marko Jesenšek |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=978-961-268-116-6 |year=2025 |page=109 }}</ref> == Prireditve == * Leta [[1981]], [[1988]] [[Borovo gostüvanje]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Juri Küzmič]] * [[Anton Vratuša]] * [[Mihael Gaber]] == Zunanje povezave == * [http://www.obcina-grad.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=2&id_informacija=156 Dolnji Slaveči] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070930184946/http://www.obcina-grad.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=2&id_informacija=156 |date=2007-09-30 }} * [http://www.geopedia.si/#L3250_F40_T13_b2_x582005.125_y183352.75_s18 Pokopališče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L3250_F40_T13_b2_x582005.125_y183352.75_s18 |date=2017-07-29 }} {{Grad}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Grad]] [[Kategorija:Mikloš Küzmič]] [[Kategorija:Naselja na Goričkem]] tw5edxfxig469z76d6q1glyll4h0b7d Astronotus ocellatus 0 110697 6690402 672345 2026-06-16T17:01:57Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6690402 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Oskar (riba)]] {{R from scientific name|fish}} 6ls4jbjeb2ynuluvqoddmkire3aulon Đakovica 0 113276 6690580 6672412 2026-06-17T07:51:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690580 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Đakovica | native_name = {{unbulleted list |item_style=font-size:81%; | ''Gjakova'' ali {{native name|sq|Gjakovë}}<br />''Đakovica'' ali {{native name|sr|Ђаковица}} }} | settlement_type = [[mesto]] in občina | image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = Overview of the town of Đakovica, Kosovo in 2006.jpg |caption1 = Pogled na mesto |image2 = A_street_of_Çarshia,_Gjakove.jpg |caption2 = Stari bazar |image3 = Kisha ne Gjakove.jpg |caption3 = Cerkev sv. Petra in Pavla }} | imagesize = | image_flag = Flag of Gjakova.svg | image_seal = Stema e Komunës Gjakovë.svg | seal_size = 50px | image_shield = | image_map = | mapsize = | map_caption = Lega mesta na Kosovem | pushpin_map = Kosovo#Europe | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Kosovo]] | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Đakovica | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Đakovica | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Ardian Gjini | total_type = | area_total_km2 = 586,91 | population_total = 78.699 | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web |title=Population and Households by settlement, 1948-2024|url=https://askdata.rks-gov.net/pxweb/en/ASKdata/| publisher=Kosovo Agency of Statistics}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban = 41.809 | population_note = | population_rank = 6. na Kosovem | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|42|23|N|20|26|E|type:city|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 375 | elevation_ft = | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 50000 | area_code = +383 390 | website = | registration_plate_type = | registration_plate = | population_demonym = {{langx|sq|Gjakovar (m), Gjakovare (f)}} | area_rank = 4. na Kosovem }} '''Đakovica''' ({{jezik-sr|Ђаковица}}; {{jezik-sq|Gjakovë, Gjakova}}){{efn|name=fn1|Gjakova je znana kot '''Gjakovë''' ({{lang-sq-definite|Gjakova}}, {{IPA|sq|ɟaˈkovə|pron}}) in '''Đakovica'''.}} je šesto največje mesto na [[Kosovo|Kosovu]] in sedež občine Đakovica in okrožja Đakovica. Po popisu leta 2024 ima občina Đakovica 78.699 prebivalcev.<ref name="population"/> Geografsko leži Đakovica na jugozahodnem delu Kosova, približno na sredini med mestoma [[Peć]] in [[Prizren]]. Od [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je oddaljen približno 100 kilometrov. Mesto je približno 208 kilometrov severovzhodno od [[Tirana|Tirane]], 145 kilometrov severozahodno od [[Skopje|Skopja]], 80 kilometrov zahodno od prestolnice [[Priština|Prištine]], 435 kilometrov južno od [[Beograd]]a in 263 kilometrov vzhodno od [[Podgorica|Podgorice]]. Đakovica je bila naseljena že v prazgodovini. V osmanskem obdobju se je razvila v ključno trgovsko središče na poti, ki je povezovala [[Skader]] in [[Konstantinopel]]. Na svojem vrhuncu je Đakovica veljala za eno najnaprednejših trgovskih središč na Balkanu. == Etimologija == Albansko ime mesta je ''Gjakova''. Obstaja več teorij o izvoru imena vasi, vključno z izpeljavo iz osebnega imena Jakov (različica imena Jakob), srbske besede ''đak'', ki pomeni »učenec« ali albanske besede ''gjak'', ki pomeni »kri«.<ref name="Чупић1898">{{cite book |last=Чупић |first=Никола |url=https://books.google.com/books?id=oGc6AQAAIAAJ |title=Годишњица Николе Чупића |publisher=Штампа Државне штампарије Краљевине Југославије. |year=1898 |page=151}}</ref> ''Jakovljeva teorija'' izhaja iz imena Jakov, malo znanega plemiča v službi kneza Vuka Brankovića, ki je ustanovil in vladal mestu in čigar kovanci, ki so jih našli, so bili podpisani »Jakov«.<ref name=Matica>{{cite book|title=Зборник Матице српске за ликовне уметности|url=https://books.google.com/books?id=8PcuAQAAIAAJ|year=1990|publisher=Матица|quote=... господару овог места Јакову, вазалу Вука Бранковића Сачувано је и неколико примерака новца са натписом "Јаков", који је овај властелин ковао. У турском попису из 1485. уписано је ово место као "село Ђаковица" са 67 домова међу којима је и дом "попа сина Вукашина". Хаџи Калфа и Евлија Челебија у XVII веку помињу ово место као "Јаковичсе" са 2000 кућа и 300 дућана ..}}</ref> Po mnenju lokalnih Albancev je ime izpeljano iz imena Jak (Jakov), pri čemer ime vasi pomeni 'Jakovovo polje'.<ref name=Zapisi>{{cite book|title=Zapisi|url=https://books.google.com/books?id=IycWAQAAMAAJ|year=1928|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|quote=Арбанаси мештани пак кажу да је име Ђаковица дошло од имена Јак (Јаков) и ова што значи поље, те би Јакова значило Ја- ковљево поље. У арбанашком језику Ђаковица се и зове Јакова, а •не Ђакова и Ђаковица.}}</ref> == Zgodovina == === Osmansko obdobje === [[File:Ndertesat Fetare.jpg|thumb|left|210px|Hadumova mošeja in cerkev sv. Pavla zaznamujeta zgodovinsko mestno jedro]] [[File:The Old Bazaar, Gjakova.jpg|210px|thumb|right|Stara tržnica v Đakovici je najstarejša na Kosovu in je bila srce gospodarstva v mestu]] Đakovica je bila v osmanskem defterju (vrsta davčnega registra, ki so ga uporabljali v Osmanskem cesarstvu) iz leta 1485 omenjena kot vas s tržnico in je imela 67 gospodinjstev.<ref>{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Defteri i Regjistrimit të Sanxhakut të Shkodrës i Vitit 1485 |date=1974 |publisher=Akadamia e Shkencave |location=Tirana |pages=210–211 |url=https://books.google.com/books?id=IhpczgEACAAJ}}</ref> Lokalni Albanci so jo v 16. stoletju razvili v mesto.<ref name="Anscombe">Anscombe, Frederick F. (2006). [http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf "The Ottoman Empire in recent international politics&nbsp;– II: the case of Kosovo"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514093015/http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf |date=14 May 2011}}, ''The International History Review'' 28 (4) 758–793.</ref> Od svoje ustanovitve je bilo naselje z večino etničnih Albancev, ki je zraslo okoli temeljnih struktur, ki jih je zgradil Hadim Sulejman Efendi, politično pomemben lokalni Albanec.<ref name="Kiel">{{cite book | last=Kiel | first=Machiel | title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 | publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture | series=Islamic art series | year=1990 | quote=The important and wholly Albanian town of Djakovo, situated just outside the present artificial frontiers of the country, arose in the nineties of the 16th century around the pious foundations of Hadim Süleyman Efendi, a local Albanian who had risen to a position of great honour at the Istanbul court.| page=21}}</ref><ref>{{cite journal |last=Anscombe |first=Frederick |title=The Ottoman Empire in recent international politics II: the case of Kosovo. |journal=The International History Review |date=2006 |volume=28 |issue=4 |page=785 |doi=10.1080/07075332.2006.9641103 |s2cid=154724667 |url=https://eprints.bbk.ac.uk/id/eprint/577/1/Binder2.pdf}}</ref> Edith Durham je ugotovila, da so Đakovico v 15. in 16. stoletju ustanovili pripadniki albanskega plemena Mërturi, natančneje družini dveh mož, potomcev Bitusha Mërturija – Vule in Mërturja. Potomci družine Vula so bili še vedno prisotni med njenim obiskom Albanije v prvem desetletju 20. stoletja.<ref>{{cite book |last=Elsie |first=Robert |title=The Tribes of Albania: History, Society and Culture |date=April 24, 2015 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=9780857725868 |page=158 |url=https://play.google.com/store/books/details/Robert_Elsie_The_Tribes_of_Albania?id=bbeKDwAAQBAJ}}</ref><ref>{{cite book |last=Valentini |first=Giuseppe |title=Il Diritto delle Comunità - Nella Tradizione Giuridica Albanese |date=1956 |publisher=Vallecchi Editore |location=Florence |pages=316–317 |url=https://www.dimarcomezzojuso.it/autore.php?id=36}}</ref> V osmanskem [[defter]]ju (davčnem registru) iz leta 1485 je bila Đakovica vas s 67 gospodinjstvi. V 17. stoletju Katip Čelebi in Evlija Čelebi omenjata ta kraj kot Jakovičse, z 2000 hišami in 300 trgovinami.<ref name=Matica/> V zgodnjem obdobju osmanske vladavine sta bili Đakovica in občina Đakovica del [[nahija|nahije]] Altun-ili. V večini vasi v nahiji Altun-ili, skupaj z vasmi med Đakovico in Prizrenom, so prevladovali prebivalci z albansko antroponomijo. Selami Pulaha to vidi kot znak, da so v 15. stoletju (kot potrjujejo osmanski defterji) na zemljiščih med Junikom in Đakovico prebivalci prevladovali etnični Albanci. V osmanskih defterjih iz let 1571 in 1591 je bila večina prebivalcev Đakovice kot naselja zabeležena z albansko antroponomijo; albanska onomastika je prevladovala nad slovansko onomastiko.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=93–94, 103, 489, 509 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |access-date=2026-03-31 |archive-date=2022-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1638 je barski nadškof Gjergj Bardhi poročal, da je v Đakovici 320 muslimanskih domov, 20 katoliških domov in 20 pravoslavnih domov, ter zapisal, da v regiji živijo Albanci in da se tam govori albanščina.<ref name="Pulaha1984"/> Mesto se je razvilo v osmansko trgovsko središče na poti Skadar–Konstantinopel, tržnica pa je bila ob mošeji Hadum, ki jo je leta 1594 zgradil [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. [[Evlija Čelebi]] ga je kot mesto omenil leta 1662 in ga opisal kot cvetoče in privlačno mesto z 2000 hišami, zgrajenimi iz kamna, s strehami in vrtovi. Javne stavbe so stale na široki ravnini in so vključevale dve bogato okrašeni kongregacijski mošeji, več molilnic, nekaj gostiln s svinčenimi strehami, čudovito kopališče ([[hamam]]) in približno 300 trgovin, podobnih slavčkovim gnezdom.<ref>{{cite book|last=Elsie|first=Robert|title=Historical dictionary of Kosova|url=https://archive.org/details/historicaldictio0000elsi|year=2004|publisher=Scarecrow Press, Inc.|location=Lanham, Maryland |isbn=0-8108-5309-4}}</ref> Med 3. in 6. septembrom 1878 so v Đakovici potekali hudi boji med nacionalistično Albansko ligo Prizren in Osmanskim cesarstvom. V naslednjem spopadu je bilo ubitih 280 osmanskih vojakov, vključno z dvema pašema, nadaljnjih 300 pa jih je bilo ranjenih. Maja 1845 se je po tem, ko je Mustafa Reşid Paša prepovedal pravico do nošenja orožja, uprlo 2000 upornikov iz regije Đakovica in plemena đakovskih gorjanov Krasniki, Gaši in Bitiçi. Uporniki, približno 8000 mož, so iz Đakovice pregnali osmansko garnizijo.ref name="Ippen">{{citation |last=Ippen |first=Theodor |title=Nineteenth-Century Albanian History |year=1916 |editor-last=Elsie |editor-first=Robert |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |url-status=dead |translator-last=Elsie |translator-first=Robert |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130108155829/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |archivedate=2013-01-08}}</ref> Osmani so upor zatrli, vendar jim ni uspelo vzpostaviti učinkovitega nadzora nad regijo.<ref>{{citation |last1=Grandits |first=Hannes |title=Conflicting Loyalties in the Balkans: The Great Powers, the Ottoman Empire and Nation-Building |volume=28 |page=196 |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=o4oAAwAAQBAJ&q=albanians+after+tanzimat&pg=PA196 |series=Library of Ottoman Studies |publisher=Tauris Academic Studies |isbn=978-1848854772 |last2=Clayer |first2=Nathalie |last3=Pichler |first3=Robert}}</ref> Leta 1862 so Osmani poslali Maxharr Pašo z 12 divizijami, da bi v višavju Đakovice izvedli tanzimatske reforme. Pod vodstvom Mica Sokolija in Binaka Alie so plemena Krasniki, Gaši, Bitiçi in Nikaj-Mertur organizirala odpor v bližini Bujana. Upornike so okrepile sile Shale pod vodstvom Marka Lule. Po težkih bojih jim je uspelo premagati osmansko vojsko in jo pregnati iz višavja.<ref>Malaj, 2003, [https://books.google.com/books?id=zu7zHAAACAAJ&q=tropoja+ne+breza p.72]</ref> Lokalni albanski voditelji, kot je bil Sulejman Aga iz Botuse, so v 19. in 20. stoletju organizirali odpor in gibanja za neodvisnost proti Osmanom; v enem od takšnih uporov se je pred Đakovico zbralo 5000–6000 albanskih borcev pod vodstvom Sulejmana Age Batuše in napadlo garnizijo, da bi poskušali vstopiti v mesto.<ref name="Anamali">{{cite book |last=Anamali |first=Skënder |title=Historia e popullit shqiptar: Rilindja kombëtare : vitet 30 të shek. XIX-1912 |date=2002 |publisher=Botimet Toena |location=Tiranë |isbn=9789992716236 |pages=313–314, 560 |url=https://books.google.com/books?id=_lUtAQAAIAAJ&q=Batush%C3%AB}}</ref> Leta 1904 je bilo v Đakovico poslanih 10 osmanskih bataljonov s topništvom, da bi zatrli upor. Šemsi Paša in Osmani so nato dobili ukaz, naj ocenijo živino in lokalnim Albancem naložijo visoke davke kot odgovor na upor, sovražnosti pa so spremljale prisilno pobiranje davkov od lokalnega prebivalstva in uničenje celih vasi v regiji Đakovice s strani osmanskih sil. Po prihodu v Botuso je Šemsi Paša s petimi bataljoni in številnimi topniškimi orožji začel bombardirati hiše. Osmane je pričakalo 300 albanskih borcev odpora pod vodstvom Sulejmana Age Batuše. Borci odpora so imeli 35 mrtvih ali ranjenih, Osmani pa so izgubili več kot 80 vojakov. Prispelo je še 300 albanskih borcev in obkolilo osmansko vojsko, vendar je še ni moglo dokončati, saj so bili Osmani številčno močnejši in so bili dobro oboroženi s topovi. Sčasoma se je zbralo 2000 albanskih plemenskih mož, da bi se borili proti Turkom, osmanska vlada pa je poslala še 18 bataljonov s topništvom, da bi zatrla to novo vstajo; Škupov vali, Šakir paša, je prav tako odšel v Đakovico. Sledila je vrsta bitk v regiji Đakovice, v katerih je umrlo več kot 900 osmanskih vojakov, 2 bimbašija in ducat častnikov, medtem ko so Albanci utrpeli le 170 mrtvih ali ranjenih. Šakir paši je bilo zato ukazano, naj se umakne.<ref name="Anamali"/><ref>{{cite book |last=Tako |first=Piro |title=Shahin Kolonja (YPI): jeta dhe veprimtaria atdhetare e publicistike |date=1984 |publisher=Shtëpia Botuese "8 Nëntori" |page=150}}</ref><ref>{{cite book |last1=Haskaj |first=Zihni |title=Mendimi politik e shoqëror i Rilindjes Kombëtare Shqiptare |date=1971 |publisher=Akademia e Shkencave e RP të Shqipërise |page=467 |url=https://books.google.com/books?id=Soa4AAAAIAAJ&q=Sulejman+Batusha}}</ref><ref>{{cite book |last=Schirò |first=Giuseppe |title=Gli Albanesi e la questione Balkanica |date=1904 |publisher=Ferd. Bideri |pages=515–516 |url=https://books.google.com/books?id=r3RNAAAAYAAJ}}</ref> === Moderno obdobje === Đakovica je med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] močno trpela zaradi srbske in črnogorske vojske. ''New York Times'' je leta 1912 poročal, navajajoč avstro-ogrske vire, da so ljudje na vislicah viseli na obeh straneh ceste in da je pot do Đakovice postala 'aleja vislic'.<ref name="NY Times">{{cite news|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1912/12/31/100385991.pdf|date=31 December 1912|newspaper=The New York Times| title=Servian army left a trail of blood}}</ref> V regiji Đakovica je črnogorska vojaška policija ustanovila Kraljevski žandarmerijski korpus (''Kraljevski žandarmerijski kor''), znan kot ''krilaši'', ki je zagrešil veliko zlorab in nasilja nad nepravoslavnim krščanskim prebivalstvom.<ref>{{citation|title=Krilaši|work=Istorijski leksikon Crne Gore|publisher=Daily Press|location=Podgorica|year=2006}}</ref> Množično obešanje albanskih civilistov leta 1914 s strani srbsko-črnogorske vojske in umor katoliškega duhovnika Luigja Palaja sta bila med najpogosteje poročanimi vojnimi dogodki, ki so se zgodili v Đakovici.<ref>{{cite journal |last=Carmichael |first=Cathie |title=Culture, resistance and violence: guarding the Habsburg Ostgrenze with Montenegro in 1914 |journal=European Review of History: Revue européenne d'histoire |date=2018 |volume=25 |issue=5 |pages=705–723 |doi=10.1080/13507486.2018.1474179 |s2cid=149668448 |url=https://ueaeprints.uea.ac.uk/id/eprint/66794/1/Accepted_manuscript.pdf|doi-access=free }}</ref> [[File:Gjakova '99.jpg|thumb|left|210px|Stari bazar po vojni na Kosovu leta 1999]] Srbski duhovniki so albanske katoličane prisilno spreobrnili v srbsko pravoslavje.<ref name="Mirdita">{{cite web|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Albanci u svjetlosti vanjske politike Srbije|last=Nadj|first=Danijela|access-date=6 September 2016|archive-date=25 June 2001|archive-url=https://web.archive.org/web/20010625113900/http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|url-status=dead}}</ref> Glede na članek v ''Neue Freie Presse'' z dne 20. marca 1913 so pravoslavni duhovniki in vojska 300 đakovskih katoličanov spreobrnili v pravoslavno vero; frančiškanski oče Angelus, ki se ni hotel odpovedati svoji veri, je bil mučen in ubit z bajoneti. Zgodovinski inštitut v Prištini je poročal, da je Črna gora marca 1913 v regiji Đakovica spreobrnila več kot 1700 albanskih katoličanov v srbsko pravoslavno vero.<ref name="Institute II">{{cite web|url=http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|title=chapter 2|first=Edmond|last=Hajrullaaga|access-date=6 September 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061031192729/http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|archive-date=31 October 2006}}</ref> Albert von Mensdorff-Pouilly-Dietrichstein je v intervjuju 10. marca 1912 Edwardu Greyu povedal, da so se srbski vojaki do muslimanskih in katoliških Albancev v Đakovici obnašali 'barbarsko'.<ref>{{cite book |author=Great Britain Foreign Office |title=The Balkan wars. pt. 1. The prelude; the Tripoli war. pt. 2. The league and Turkey |date=1934 |publisher=H.M. Stationery Office |page=569 |url=https://books.google.com/books?id=2TguIIjeeb0C&q=Servian+atrocities&pg=PA1122 |access-date=30 December 2019 |language=en}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je bilo Kosovo pod italijansko oblastjo in kasneje pod nemškim nadzorom vključeno v Veliko Albanijo, so Srbe preganjale albanske paravojaške enote. Leta 1941 se je v okrožju Đakovica zgodilo veliko število umorov Srbov.<ref>{{cite book |last=Antonijević |first=Nenad |title=Албански злочини над Србима на Косову и Метохији у Другом светском рату, документа |date=2009 |publisher=Muzej žrtava genocida |isbn=9788690632992 |page=38 |url=http://www.muzejgenocida.rs/images/izdanja/Antonijevic,%20Nenad,%20Albanski%20zlocini.pdf |access-date=2026-03-31 |archive-date=2016-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160810010055/http://muzejgenocida.rs/images/izdanja/Antonijevic,%20Nenad,%20Albanski%20zlocini.pdf |url-status=dead }}</ref> V letih 1953–56 je bila po vsem Kosovu izvedena sistematična kampanja policijske represije s ciljem prisiliti Albance, da zapustijo regijo. Prvi protest proti jugoslovanski policiji, na katerem je bila razgrnjena prepovedana albanska državna zastava, je bil v Đakovici 1. maja 1956. Temu protestu so kmalu sledili še drugi protesti, v katerih so sodelovali dijaki in študenti, ki so v Jugoslaviji razgrnili albansko zastavo. V teh dogodkih je [[UDBA|jugoslovanska tajna policija]] v Đakovici ubila skupno 19 Albancev.{{sfn|Clark|2000|p=38}} [[File:05 Gjakova Harmoni Kulturore - Cultural Harmony.jpg|thumb|210px|Po vojni na Kosovu je bil Đakovški stolp z uro obnovljen, čeprav v drugačnem slogu kot prvotni stolp.]] V dogodkih razpada Jugoslavije je bila leta 1990 ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov Kosova (BSPK). Člani BSPK so bili ponosni na svojo veliko udeležbo na lokalni ravni, ki je dosegla 14.900 delavcev. Ustanovni kongres BSPK je bil v Đakovici in kljub pridobitvi dovoljenja za zakonito izvedbo ga je policija razgnala že drugi dan.{{sfn|Clark|2000|p=74}} Mesto je močno prizadela vojna na Kosovu, utrpelo je veliko fizično uničenje, obsežne človeške izgube in kršitve človekovih pravic. V podeželskem naselju Meja, le 4 km od središča Đakovice, je 27. aprila 1999 srbska policija množično ubila najmanj 377 albanskih moških, starih med 16 in 60 let. To je največji pokol v vojni na Kosovu.<ref>{{cite book| last=Jones| first=Adam| ref=Jones| year=2006| publisher=Routledge| url=https://books.google.com/books?id=RnO_Z3y5elgC| title= Genocide: A Comprehensive Introduction |page=330| isbn=9781134259809}}</ref> Številna trupla žrtev so našli v množičnih grobiščih v Batajnici. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je zaradi njihove vpletenosti obsodilo več srbskih vojaških in policijskih častnikov.<ref name="HaxhiajStojanovic">{{cite news |last1=Haxhiaj |first1=Serbeze |last2=Stojanovic |first2=Milica |title=Evidence Reveals Serbian Officers' Role in Kosovo Massacre was Ignored |url=https://balkaninsight.com/2020/04/27/massacre-in-meja-evidence-of-serbian-officers-involvement-ignored/ |work=Balkan Insight |date=2020}}</ref> Dejanja na terenu so imela uničujoč vpliv na mesto. Po podatkih Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), OVSE in mednarodnih organizacij za človekove pravice so srbske policijske in paravojaške enote ter jugoslovanske sile izgnale približno 75 % prebivalstva, pri tem pa je bilo ubitih veliko civilistov.<ref>{{cite web|url=https://www.hrw.org/reports/2001/kosovo/undword-06.htm|title=UNDER ORDERS: War Crimes in Kosovo – 6. Djakovica Municipality|website=Hrw.org|access-date=2017-08-28}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|title=OSCE|website=[[Osce.org]]|access-date=2017-08-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20040222144938/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|archive-date=22 February 2004}}</ref> Velika območja mesta so bila uničena, predvsem s požigi in plenjenjem, pa tudi med lokalnimi boji med vladnimi varnostnimi silami in pripadniki OVK. Dejanja vladnih sil v Đakovici so bila pomemben del obtožnice Združenih narodov za vojne zločine proti takratnemu predsedniku [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web | url=https://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |title=Indictment |access-date=28 June 2017 |archive-date=26 March 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326134412/http://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |url-status=dead }}</ref> Jugoslovanske enote so bile nameščene v mestu in njegovi bližini v dveh vojašnicah zaradi nevarnosti napada Osvobodilne vojske Kosova (OVK) čez mejo v Albaniji. V enem incidentu so letala Nata napačno prepoznala konvoj albanskih beguncev in ga napadla. Večina albanskega prebivalstva se je po koncu vojne vrnila. Po tem je bil velik del mesta obnovljen. Mnogi Albanci so romsko prebivalstvo imeli za udeležence v vojnih zločinih in sodelavce pri dejanjih državne represije. Romska soseska v Đakovici (Brekoc) je bila tarča napadov in deli so bili požgani sredi leta 1999, približno 600 Romov je bilo preseljenih v begunsko taborišče zunaj mesta, zaradi političnega nasilja pa jih je bilo do avgusta 1999 domnevno ubitih ali pogrešanih 15.<ref>{{cite book |last1=Abrahams |first1=Fred |last2=Ward |first2=Benjamin |title=Under Orders War Crimes in Kosovo |url=https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C |date=2001 |publisher=Human Rights Watch |isbn=9781564322647 |page=531}}</ref> Večina srbskega prebivalstva, ki je štelo 3000, je junija 1999 pobegnila iz Đakovice, ostalo pa je le pet Srbov, ki so živeli pod stražo vojakov KFOR v lokalni srbski pravoslavni cerkvi. Leta 2004 je bilo zadnjih pet preostalih Srbov izgnanih iz Đakovice, lokalno srbsko pravoslavno cerkev pa so etnični Albanci uničili med nemiri v okviru marčevskih nemirov na Kosovu.<ref>{{cite book |title=Failure to Protect: Anti-Minority Violence in Kosovo, March 2004 |date=2004 |publisher=Human Rights Watch |page=53 |edition=16}}</ref> Do popisa prebivalstva leta 2011 se je v Đakovico vrnilo približno 15 Srbov.<ref>{{cite web |title=2011 Kosovo census |url=http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic2011.htm |website=pop-stat.mashke.org |accessdate=2026-03-31 |archive-date=2017-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107221054/http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic2011.htm |url-status=dead }}</ref> == Geografija == [[File:Kusari cave (Shpella e Kusarit), 2025, entrance, 1.jpg|thumb|210px|left|Jama Kusari je 9 km od mesta Đakovica]] Đakovica je v jugozahodnem delu Kosova. Severovzhodno od mesta se odpira zahodnokosovska ravnica [[Metohija|Metohije]], na jugozahodu pa se dviga vrh [[Prokletije|Prokletij]]. Mesto leži tudi na vhodu v dolino Erenik, kjer reka Krena teče s severa v gorski potok Erenik. Po nekaj kilometrih se izliva v [[Beli Drim]], najdaljšo reko na Kosovu. Zahodno od Đakovice leži Đakovsko višavje, severovzhodno od mesta pa je regija Duškaja. Jama Kusari, naravni spomenik, je na ozemlju občine Đakovica. === Podnebje === Đakovica ima vlažno subtropsko podnebje (''Cfa'') po Köppnovi klasifikaciji podnebja s povprečno letno temperaturo 11,5 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Gjakova |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003171328/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> Najtoplejši mesec je avgust s povprečno temperaturo 22,5 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,7 °C. == Demografija == {{multiple image | align = right | total_width = | image1 = Kisha katolike në Gjakovë.JPG | width1 = 209 | height1 = | image2 = Xhamija_e_Hadumit_Gjakove.JPG | width2 = 118 | height2 = | footer = Za Đakovico sta značilni dve katoliški cerkvi in ​​mošeji, ki so del kulturne dediščine mesta. }} Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je skupno število prebivalcev občine 78.824, od tega 39.288 (49,84 %) moških in 39.536 (50,16 %) žensk.<ref name=":12">{{cite web |title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024 |url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf |access-date=21 July 2024}}</ref> Etnične skupine so Albanci, balkanski Egipčani, Romi, Aškali in manjše število Bošnjakov, Srbov, Turkov, Goranov in drugih. Kosovo nima uradne religije. Tako kot preostali del države se večina prebivalcev Đakovice izpoveduje za muslimane. Manjšina verskega prebivalstva prakticira krščanstvo v obliki rimskega katolicizma in vzhodnega pravoslavja. [[Krščanstvo]] obstaja že dolgo, vse do časa Rimskega cesarstva. [[Islam]] se je začel širiti zelo zgodaj, med osmansko vladavino. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Đakovice se je sprva razvijalo okoli kmetijstva, trgovine v malem obsegu in proizvodnih delavnic, ki so proizvajale predvsem blago za lokalne potrebe in dopolnjevale uvoz. Po drugi svetovni vojni se je mesto preusmerilo v gospodarstvo, ki ga poganjata industrija in kmetijstvo, z nastajajočim storitvenim sektorjem. Danes ti prehodi odražajo širše strukturne spremembe, značilne za družbe v gospodarski preobrazbi. Sedanji gospodarski okvir Đakovice temelji na dveh stebrih: zasebnem poslovnem sektorju in socialnem poslovnem sektorju, pri čemer je slednji v procesu privatizacije. Zasebni sektor se hitro širi in zdaj velja za glavno sestavino mestnega gospodarstva.<ref name="Gjakove">{{cite web |url=https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |title=Komuna Gjakove - Ekonomia |access-date=2014-03-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140301194652/https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |archive-date=1 March 2014}}</ref> == Kultura == Zgodovinski spomeniki v Đakovici so razdeljeni v tri glavne kategorije glede na njihov kulturni, verski in družbeni kontekst. Osrednji del mesta je nastal med reko Kreno na vzhodu in hribom Cabrati na zahodu. Okoli temeljnega kamna mesta je bil zgrajen [[Stari bazar, Đakovica|Stari bazar]] – središče trgovine in obrti. Do leta 1900 je na bazarju delovalo približno 1000 podjetij. Zgrajeni so bili številni mostovi, ki so omogočali potovanje trgovskih karavan čez sosednje reke. S hitrim razvojem trgovine v mestu je bilo zgrajenih več gostišč, ki so gostila številne obiskovalce. Zaradi svojega starodavnega izvora in hitrega gospodarskega razvoja je Đakovica postala zelo zgodovinsko pomembna.<ref name="ChwB">{{cite web|title=Integrated Conservation|url=http://chwbkosovo.org/|publisher=Cultural Heritage without Borders|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060402194541/http://chwbkosovo.org/|archive-date=2 April 2006}}</ref> [[File:Gjakova - Çarshia e Madhe - Big Baazar Panorama.JPG|300px|thumb|left|Panoramski pogled na Stari bazar in mošejo Hadum]] Stari ali Veliki bazar (''Çarshia e Madhe'') v Đakovici je najstarejši [[bazar]] na Kosovu in je služil kot osmansko trgovsko središče in srce mestnega gospodarstva. Med vojno na Kosovu je bil poškodovan, vendar je bil od takrat obnovljen. [[Mošeja Hadum]], zgrajena v 16. stoletju, leži ob bazarju in vključuje bogato okrašeno pokopališče, kjer so bili pokopani mestni veljaki. V kompleksu mošeje so bili hamam, ki je bil uničen leta 2008, ''Stara knjižnica'' iz leta 1671, poškodovana v vojni na Kosovu in tudi ''mejtepi'' iz leta 1777. Bazar je povezan s središčem mesta, ki je oddaljeno le pet minut, preko mostu Islam-Beg. Bazar pokriva površino približno 35.000 m<sup>2</sup>, dolžina glavne ceste pa je 1 km, vzdolž katere je približno 500 trgovin. Vendar pa je še vedno dom aktivne mošeje, več ''[[tűrbe]]'' in stolpa z uro.<ref>Broshura për promovimin e Gjakovës, CBDC</ref> [[File:Albanian woolen cap shop.jpg|thumb|Trgovina z albanskimi ''plisi'' na Starem bazarju v Đakovici (1936)]] [[File:14 Kisha Shën Palit & Pjetrit 02.jpg|thumb|Pogled na cerkev sv. Pavla in sv. Petra]] Mošeja Hadum, ki stoji v Starem bazarju, je leta 1594 zgradil osmanski arhitekt [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. Mošeja je od 17. do 20. stoletja igrala pomembno vlogo v urbanem značaju mesta. Njeni gradnji je sledil pojav obrti okoli nje, kar je povečalo pomen mesta. Mošeja ima zgodovinsko vrednost in velja za sveti spomenik. Velika Tekija (''Teqja e Madhe''), ki jo je konec 16. stoletja zgradil šejk Sulejman Axhiza Baba, sufijski mistik iz Skadra. Pripada [[Tarika|saadijskemu redu]] [[sufizem|sufizma]]. Kompleks vključuje ''tűrbe'' (majhne mavzoleje), ''samahane'' (obredne molitvene dvorane), hiše in fontane. Zanj je značilna podrobna sakralna arhitektura z leseno izrezljanimi elementi. [[File:19 Gjakovë Muzeu Etnografik - Etnographic Museum.JPG|thumb|Etnografski muzej v Đakovici je bil zgrajen leta 1830. Pod zakonsko zaščito je od leta 1955.]] Za Đakovico sta značilni tudi dve glavni katoliški cerkvi, ki sta del kulturne dediščine. Cerkev svetega Pavla in svetega Petra ({{langx|sq|Kisha e Shën Palit dhe Shën Pjetrit}}) je eden najvišjih spomenikov v Đakovici, ki ga je mogoče videti z različnih kotov mesta. Prihod albanskih katoličanov iz Malezije je leta 1703 povzročil obnovo cerkve svetega Petra v Đakovici, leta 1851 pa je bila obnovljena tudi župnija v Đakovici. Leta 1999, po vojni, je bila popolnoma uničena. Na istem mestu je bila zgrajena nova cerkev.<ref name="ReferenceA">{{cite web|url=http://gjakovaportal.com/en/Culture/ArtMID/542/ArticleID/1289735|title=Churches|website=Gjakovaportal.com|access-date=2017-08-28}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Cerkev svetega Ndouja se je nekoč imenovala tudi cerkev Padre Mile, je bila zgrajena leta 1882, vendar je bila kasneje uničena. Leta 1931 je pater Lorenc Mazrreku na istem mestu zgradil cerkev, ki stoji še danes. Cerkev je bila večkrat obnovljena, dodane so bile sobe za goste, pisarne in stranišča, vendar je bila v skladu z originalno arhitekturno zasnovo.<ref name="ReferenceA"/> Urni stolp, zgrajen takoj za mošejo Hadum na mestu, znanem kot Urno polje, je značilen za hiter gospodarski razvoj Đakovice v tistem času. Med balkanskimi vojnami je bil uničen, zvonik pa je bil odstranjen in prepeljan v Črno goro. Nov urni stolp, dolg 4,10 m in visok približno 30 metrov, je bil kasneje zgrajen blizu temeljev prejšnjega. Zgrajen je predvsem iz kamna, z lesenim razglednim prostorom in streho, prekrito s svincem, zato je urni stolp edinstven te vrste. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Srbiji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} *[https://kk.rks-gov.net/gjakove/ kk.rks-gov.net/gjakove Uradna spletna stran] {{in lang|sq}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] [[Kategorija:Đakovica| ]] e8yfz8taolrkveklq311pw6kwsl27ty Steven Spielberg 0 114563 6690616 6534154 2026-06-17T09:22:21Z Sporti 5955 /* Delo */ dp 6690616 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor |death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = Spielberg januarja 2012 |name=Steven Spielberg| birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date=| birthname = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1964-danes }} '''Steven Allan Spielberg''', [[Američani|ameriški]] [[filmski režiser]], [[filmski producent|producent]] in [[scenarist]], * [[18. december]] [[1947|1946]], [[Cincinnati]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. == Življenje == Steven Allan Spielberg se je rodil v Cincinnatiju, v Ohiu, kot sin [[jud]]ovskih staršev, Leah Adler, koncertne [[pianist]]ke, in Arnolda Spielberga, računalniškega inženirja. Ko sta se starša ločila, se je Spielberg z očetom preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]]. Njegove tri sestre in mati so ostale v Arizoni, kjer je tri leta obiskoval srednjo šolo. Srednjo šolo je dokončal v mestu [[Saratoga, Kalifornija|Saratoga]], v Kaliforniji, in se vpisal na [[Univerza Južne Kalifornije|Univerzo Južne Kalifornije]]. Študiral je igro, vendar samo tri leta, in univerze zaradi slabih ocen ni končal. Ko se je lotil režije, je napravil nekaj zelo komercialno odmevnih filmov, najbolj pa je odmevala po poskusih televizijske režije njegova literarna priredba Žrela, kjer je z dramatično upodobitvijo sicer ponesrečene robotizirane priredbe morskega psa uspel z velikim uspehom uprizoriti grozljive in učinkovite prizore, ki so pomembno zaznamovali kar nekaj letovanj mladih in starejših, ki niso več upali plavati zaradi napadov morskih psov. Izredne uspehe je imel tudi s Indiana Jonesom in vesoljci in je tako postal s filmi pomemben glasnik javnega mnenja. Še pomembnejši in odmevnejši pa je bil njegov film o dinozavrih, ki je dvignil velik interes za paleontologijo med mladimi. Ko ga je sprejela tudi Ameriška filmska akademija kot nagrajenca za Schinderjev seznam, pa je njegov vpliv še dodatno porastel. == Delo == Kot režiser je napravil različna pomembna filmska dela, mnoga tudi večkrat nagrajena ali vsaj nominirana: * ''[[Dan razkritja]]'' (2026) * ''[[Fabelmanovi]]'' (2022) * ''[[Zgodba z zahodne strani (film, 2021)|Zgodba z zahodne strani]]'' (2021) * ''[[Igralec št. 1]]'' (2018) * ''[[Zamolčani dokumenti]]'' (2017) * ''[[VDV - Veliki dobrodušni velikan]]'' (2016) * ''[[Most vohunov]]'' (2015) * ''[[Lincoln (film)|Lincoln]]'' (2012) * ''[[Grivasti vojak]] (2011)'' * ''[[Tintin in njegove pustolovsčine: Samorogove skrivnosti]]'' (2011) * ''[[Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje]]'' (2008) * ''[[München (film)|München]]'' (2005) * ''[[Vojna svetov (film, 2005)|Vojna svetov]]'' (2005) * ''[[Terminal (film)|Terminal]]'' (2004) * ''[[Ujemi me, če me moreš]]'' (2002) * ''[[Posebno poročilo]]'' (2002) * ''[[A.I. - Umetna inteligenca]]'' (2001, tudi scen.) * ''[[Reševanje vojaka Ryana]] (1997)'' * ''[[Amistad (film)|Amistad]]'' (1997) * ''[[Jurski park 2: Izgubljeni svet]] (1996)'' * ''[[Schindlerjev seznam]] (1993)'' * ''[[Jurski park (film)|Jurski park]] (1991)'' * ''[[Kapitan Kljuka (film)|Kapitan Kljuka]]'' (1991) * ''[[Za večno (film)|Za večno]]'' (1989) * ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' (1989) * ''[[Cesarstvo sonca]]'' (1987) * ''[[Barva škrlata]]'' (1985) * ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'' (1984) * ''[[E. T. - Vesoljček]] (1982)'' * ''[[Lov za izgubljenim zakladom]] (1981)'' * ''[[Nora invazija na Kalifornijo]]'' (1979) * ''[[Bližnja srečanja tretje vrste]]'' (1977) * ''[[Žrelo (film)|Žrelo]] (1974)'' * ''[[Texas-express]]'' (1974) * ''[[Dvoboj (film, 1971)|Dvoboj]]'' (1971) Njegov prvi bolj znani film je Duel (Dvoboj), kjer v glavnih vlogah igrata Dennis Weaver in Jacqueline Scott. Posnel ga je leta 1973 pri Universal Studios. Film v [[Združene Države Amerike|ZDA]] ni bil zelo uspešen, v [[Evropa|Evropi]] pa je požel veliko navdušenja. Steven Spielberg pa ni le režiser ampak tudi izvršni producent mnogih filmov in prav tako tudi televizijski producent. ''Pod kupolo, Šepetanja, Bratje v orožju, Tiny Toons Adventures, SeaQuest'' so najbolj vidne TV serije, kjer je bil producent. Bil je pa producent tudi naslednjih filmov * 2015 ''Jurski svet'' * 2014 ''Transformerji: Age of Extinction'' (izvršni producent) * 2012 ''Lincoln'' (producent) * 2012 ''Možje v črnem 3'' (izvršni producent) * 2011 ''Grivasti vojak'' (producent) * 2011 ''Jeklena moč'' (izvršni producent) * 2011 ''Kavboji in vesoljci'' (izvršni producent) * 2011 ''Transformerji: Dark of the Moon'' (izvršni producent) * 2011 ''Super 8'' (producent) * 2010 ''Pravi pogum'' (izvršni producent) * 2010 ''Onostranstvo'' (izvršni producent) * 2009 ''V mojih nebesih'' (izvršni producent) * 2009 ''Transformerji: Revenge of the Fallen'' (izvršni producent) * 2008 ''Na muhi'' (izvršni producent) * 2006 ''Pisma s Iwodžime'' (producent) * 2006 ''Zastave naših očetov'' (producent) * 2006 ''Hiša pošast'' (izvršni producent) * 2005 ''München'' (producent) * 2005 ''[[Gejša (film)|Gejša]]'' (producent) * 2005 ''Legenda o Zorru'' (izvršni producent) * 2004 ''Terminal'' (producent) * 2002 ''Ujemi me, če me znaš'' (producent) * 2002 ''Možje v črnem II'' (izvršni producent) * 2001 ''Jurski park III'' (izvršni producent) * 2001 ''A.I. Umetna inteligenca'' (producent) * 2001 ''Shrek'' (izvršni producent - ne javno) * 1998 ''Reševanje vojaka Ryana'' (producent) * 1998 ''Maska Zorra'' (izvršni producent) * 1998 ''Deep Impact'' (izvršni producent) * 1997 ''Amistad'' (producent) * 1997 ''Možje v črnem'' (izvršni producent) * 1996 ''Twister'' (izvršni producent) * 1994 ''Kremenčkovi'' (izvršni producent - kot Steven Spielrock) * 1993 ''Schindlerjev seznam'' (producent) * 1991 ''Zaliv strahu'' (izvršni producent - ne javno) * 1990 ''Arachnophobia'' (izvršni producent) * 1990 ''Gremlini 2'' (izvršni producent) * 1990 ''Nazaj v prihodnost III'' (izvršni producent) * 1990 ''Joe proti vulkanu'' (izvršni producent) * 1989 ''Always'' (producent) * 1989 ''Nazaj v prihodnost II'' (izvršni producent) * 1988 ''Kdo je podtaknil zajcu Rogerju?'' (izvršni producent) * 1987 ''Cesarstvo sonca'' (producent) * 1987 ''Mikrokozmos'' (izvršni producent) * 1987 ''Harry in Hendersoni'' (izvršni producent - ne javno) * 1986 ''Ameriška zgodba'' (izvršni producent) * 1985 ''Barva škrlata'' (producent) * 1985 ''Mladi Sherlock Holmes'' (izvršni producent) * 1985 ''Nazaj v prihodnost'' (izvršni producent) * 1985 ''Gooniji'' (izvršni producent) * 1985 ''Fandango'' (izvršni producent - ne javno) * 1984 ''Gremlini'' (izvršni producent) * 1983 ''Cona somraka'' (producent) * 1982 ''Poltergeist'' (producent) * 1982 ''E.T. Vesoljček'' (producent) Brata Blues je edini film, v katerem je Steven Spielberg nastopil kot igralec (igra uradnika v pisarnah Okrožja Cook/Cook Country Clerk). Včasih pa se pojavlja v cameo nastopih. Tako se je v Coni somraka sprehodil mimo kamere, v Gremlinih je šel čez cesto, v Vrnitvi v prihodnost pa kupuje časopise. Z vsemi temi filmi je ogromno zaslužil, saj je zasedel prvo mesto na seznamu največjih zaslužkarjev. Lani je zaslužil 180 milijonov britanskih [[Funt šterling|funtov]] oz. 342 vsako minuto. Slovi po svoji dominantnosti, nazornem prikazu dogodkov in izjemnim občutkom do včasih krute realnosti. Kot režiser se pomembno naslanja na posebne efekte in je znan temeljiti izrabi sodobne tehnologije pri uveljavitvi svoje vizije. Ni vidno politično aktiven, zaznamovan pa je s svojim židovskim poreklom, ki je pomembno viden v njegovih filmih. Njegova filmska uveljavitev se pomembno naslanja na uporabo grozljivih elementov in fantastike kot osrednje tematike filmskega ustvarjanja, kar ga je mestoma napravilo za filmsko kritiko za neresnega režiserja, četudi so bile njegovi filmi uspešni in za javnost zanimivi. Tudi v javnosti je bil javno izpostavljen kot pomemben režiser z Schindlerjevem seznamu, kjer se je film dotaknil predvsem realistične drame z zgodovinsko podlago. Kot filmski režiser je široko sprejet kot uspešen, strokoven in odmeven filmski ustvarjalec, ki je praviloma s svojim imenom garant za zanimiv film, ki je tudi nenavadno posnet ali ponudi nenavaden pogled na svet. V svojem poznem obdobju postaja pomemben ustvarjalec zgodovinskih filmov. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{IMDb name|0000229}} {{Steven Spielberg}} {{Academy Award Best Director}} {{Zlati globus za najboljšega režiserja}} {{Normativna kontrola}} {{škrbina o filmskem igralcu}} {{DEFAULTSORT:Spielberg, Steven}} [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] [[Kategorija:Ameriški filmski režiserji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Milijarderji]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]] [[Kategorija:Steven Spielberg| ]] 06y1irs7rd6l0852o7uqjrvjs406eh9 Gornji Slaveči 0 114625 6690600 6550599 2026-06-17T08:53:54Z Doncsecz~slwiki 9581 etimologija 6690600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 48 |lats = 56.96 |latNS = N | longd = 16 |longm = 3 |longs = 56.05 |longEW = E |najdisi=Gornji+Slaveči |geopedia=#L410_F10115892_T13_b4_x582035.625_y187642.406_s14 |slika=GornjiSlaveci1.jpg |povrsina=4,70 |prebivalstvo=441 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=260,2 |postna=9263 |posta=Kuzma |obcina=Kuzma |pokrajina=Prekmurje |regija=Pomurska regija }} '''Gornji Slaveči''' so naselje v [[občina Kuzma|Občini Kuzma]]. == Etimologija == Prvič so omenjeni leta 1366 kot ''Felsozaloucha''.<ref>{{navedi knjigo|first=Zelko |last=Ivan |year=1982 |title=Historična topografija Slovenije I. Prekmurje do leta 1500 |publisher=Pomurska založba |location=Murska Sobota |page=82}}</ref> Izvorno verjetno ''*Sláviči'' je množinski patronimik hipokoristika ''[[Slavko|Slavo]]''.<ref>{{cite book|first=Koletnik |last=Mihaela |chapter=Prekmursko narečje v Vratuševem rojstnem kraju Dolnji Slaveči |title=Vratuševa monografija |editor=Marko Jesenšek |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=978-961-268-116-6 |year=2025 |page=109 }}</ref> == Zgodovina == V Gornjih Slavečih živi romska etnična skupnost. Slavečki Romi so se sem priselili iz Serdice. Slavečki Romi so daleč naokrog znani kot Haminovi. Na gornjih slavečih je tudi športno rekreacijski center „Slavček” ki ima igrišce ter ekipo za mali nogomet. V stavbi se odvijajo različna tekmovanja kot so kartanje, pikado… Pod rekreacijskim centrom je okrepčepčevapnica s hitro prehrano Rak, katera je bila leta 2018 po izboru bralcev Sobotainfo izbrana za restavracijo z najboljšim hamburgerjem. Gornji Slaveči imajo evangeličansko cerkev kamor zahajo veliko prebivalcev. Na Gornjih Slavečih deluje tudi prostovoljno gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1924. Kot zanimivost imajo tudi znamenito turistično točko Cilino ižo, ki obiskovalcem nudi ogled. Gornji Slaveči imajo tudi kapelo, ki se imenuje „kapela srca jezusovega”. Tam imajo tudi nekaj mladih športnih upov kot je Luka Filip, ki je na olimpijskem festivalu evropske maldine z svojimi sotekmovalci v mešani ekipi v smučarskih skokih priboril 1. mesto. Poleg njega pa tudi Gal Časar, ki tekmuje v skif karate-do -ju in je tudi v svoji kategoriji osvojil naziv državnega prvaka. == Prireditve == *[[Borovo gostüvanje]], leta 1923, 1959, 1972 in 1986. == Zanimivosti == Ime vasi izhaja iz besede [[slavček]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Mirko Lenaršič]] == Zunanje povezave == * [http://www.geopedia.si/#L3250_F41_T13_b2_x581327.5625_y186071.9375_s18 Pokopališče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L3250_F41_T13_b2_x581327.5625_y186071.9375_s18 |date=2017-07-29 }} {{Kategorija v Zbirki|Gornji Slaveči}} {{Kuzma}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kuzma]] [[Kategorija:Gornji Slaveči|*]] ghtpfsi0y15zphawfri04ib4v26jsnt Krapovci 0 119845 6690454 6688893 2026-06-16T18:35:15Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Redovi rib]]; dodal [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690454 wikitext text/x-wiki {{Short description|Red rib}} {{Automatic taxobox | name = Krapovci | fossil_range = {{Fossil range|71|0|[[Pozna kreda]] ([[Maastrichtij]]) do danes}} | image = Karper 59326.jpg | image_caption = [[krap]]<br>(''Cyprinus carpio'', [[pravi krapovci]], Cyprinidae) | display_parents = 2 | taxon = Cypriniformes | authority = [[Edwin Stephen Goodrich|Goodrich]], 1909<ref name = N&T>{{cite journal |author=Thomas J. Near |author2=Christine E. Thacker |title=Phylogenetic Classification of Living and Fossil Ray-Finned Fishes (Actinopterygii) |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |date=2024 |volume=65 |issue=1 |pages=3–302 |doi=10.3374/014.065.0101 |bibcode=2024BPMNH..65..101N }}</ref> | subdivision_ranks = [[družina (biologija)|Družine]] | subdivision_ref = | subdivision = Glejte [[#Sistematika|besedilo]] | type_species = ''[[Cyprinus carpio]]'' | type_species_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | diversity = Around 4,205 species }} '''Krapovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Cypriniformes''') so [[red (biologija)|red]] [[Actinopterygii|žarkoplavutaric]], v katerega spadajo pisanci in nekatere sorodne družine. Red vsebuje 11–12 družin (nekateri strokovnjaki jih navajajo celo do 23),<ref name="T&A">{{cite journal|author1=Milton Tan|author2=Jonathan W. Ambruster|name-list-style=amp|year=2018|title=Phylogenetic Classification of Extant Genera of Fishes of the Order Cypriniformes|url=https://www.mapress.com/j/zt/article/viewFile/zootaxa.4476.1.4/15982|journal=Zootaxa|volume=4476|issue=1|pages=006–039|doi=10.11646/zootaxa.4476.1.4|pmid=30313339|s2cid=52976511 |url-access=subscription}}</ref> več kot 400 rodov in več kot 4.250 [[vrsta (biologija)|vrst]]; Ker znanstveniki redno opisujejo nove vrste in pogosto priznavajo nove rodove, se te številke spreminjajo.<ref name=FBO>{{FishBase order | order = Cypriniformes| month = December | year = 2012}}</ref><ref name="CoF">Eschmeyer, W.N., Fong, J.D. (2015) [http://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp#Cyprinidae Species by family/subfamily] in the [[Catalog of Fishes]], California Academy of Sciences (retrieved 2 July 2015)</ref> == Opis == Tako kot drugi redovi iz nadreda [[Ostariophysi]], imajo tudi ribe iz reda krapovcev [[Weberjev aparat]]. Od večine svojih sorodnikov se razlikujejo po tem, da imajo na hrbtu le eno [[Hrbtna plavut|hrbtno plavut]];. Večina drugih rib iz tega nadreda ima namreč za hrbtno plavutjo še majhno maščobno plavut (tolščenko). Med ostale posebnosti krapovcev sodita odsotnost zob v ustih. Namesto tega imajo v žrelu posebne strukture, imenovane goltni zobje (večje ali manjše izrastline, ki štrlijo v požiralnik). Čeprav imajo goltne zobe tudi nekatere druge skupine rib, kot so [[ostrižniki]], se zobje krapovcev drgnejo ob žvečilno ploskev na dnu lobanje in ne ob zgornjo žrelno čeljust.<ref name=Nelson>Nelson (2006)</ref> [[File:多摩川のマルタウグイ 2013-12-31 09-56 (cropped).jpg|thumb|''[[Pacific redfin|Pseudaspius brandtii]]'', here seen in its freshwater spawning colours, is one of the few cypriniform species that can be found in saltwater.]] == Sistematika== [[File:Steinbeisser 001.jpg|thumb|[[Nežica]], ''Cobitis taenia'']] [[File:Nemac fasci 080519 9380 ckoep.jpg|thumb|right|''[[Nemacheilus chrysolaimos]]'' je vrsta babice. So v tesnem sorodu s pravimi činkljami in imajo prav tako brke.]] [[File:Chinese algae eater.jpg|thumb|right|Praskač (''[[Gyrinocheilus aymonieri]]'') .]] [[File:Erimyzon sucetta.jpg|thumb|right|''[[Erimyzon sucetta]]'']] Zgodovinsko so sem spadale vse oblike, ki jih danes uvrščamo v [[Nadred (biologija)|nadred]] [[Ostariophysi]] razen somov, ki so jih uvrščali v red [[Siluriformes]]. Vendar pa so po taki opredelitvi krapovci [[Parafilija|parafiletski]], zato so redove [[Gonorhynchiformes]], [[Characiformes]], ter [[Gymnotiformes]] ločili v lastne [[Monofilija|monofiletske]] redove.<ref>Helfman ''et al.'' (1997): pp.228-229</ref> Sistematični seznam, od najstarejših do najsodobnejših linij:<ref name="ECoF">{{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=5 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}</ref> * Družina †[[Jianghanichthyidae]] <small>Liu, Chang, Wilson & Murray, 2015</small> ([[Paleocene]] to [[Eocene]] of China)<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Liu |first1=Juan |last2=Chang |first2=Mee-Mann |last3=Wilson |first3=Mark V. H. |last4=Murray |first4=Alison M. |date=2015-11-02 |title=A new family of Cypriniformes (Teleostei, Ostariophysi) based on a redescription of † Jianghanichthys hubeiensis (Lei, 1977) from the Eocene Yangxi Formation of China |url=http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/02724634.2015.1004073 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |language=en |volume=35 |issue=6 |article-number=e1004073 |doi=10.1080/02724634.2015.1004073 |bibcode=2015JVPal..35E4073L |issn=0272-4634|url-access=subscription }}</ref> * Podred [[Gyrinocheilus|Gyrinocheiloidei]] <small>[[Ricardo Betancur-R|Betancur-R]], ''et al.'', 2017</small> ** Družina [[Gyrinocheilus|Gyrinocheilidae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1907</small> (praskači) * Podred [[Catostomidae|Catostomoidei]] <small>Betancur-R, et al., 2017</small> ** Družina [[Catostomidae]] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1850</small> (katostomidi) * Podred [[Cobitoidei]] <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832</small> ** Družina [[Botiidae]] <small>[[Lev Berg|Berg]]</small>, 1940 ** Družina [[Vaillantellidae]] <small>Nalbant & [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]], 1977</small> ** Družina [[Cobitidae]] <small>[[William Swainson|Swainson]], 1838</small> (činklje) ** Družina [[Barbuccidae]] <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2012</small> ** Družina [[Gastromyzontidae]] <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1905</small> (ploščate činklje) ** Družina [[Serpenticobitidae]] <small>Kottelat, 2012</small> ** Družina [[Balitoridae]] <small>Swainson, 1839</small> (rečne babice) ** Družina [[Ellopostomatidae]] <small>[[Jörg Bohlen|Bohlen]] & [[Vendula Šlechtová|Šlechtová]], 2009</small> ** Družina [[Nemacheilidae]] <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1911</small> * Podred [[Cyprinoidei]] <small>Fitzinger, 1832</small> ** Družina [[Paedocyprididae]] <small>[[Richard L. Mayden|Mayden]] & [[Wei-Jen Chen|W.J. Chen]], 2010</small> ** Družina [[Psilorhynchidae]] <small>[[Sunder Lal Hora|Hora]], 1926</small> ** Družina [[Cyprinidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> (pravi krapovci) ** Družina [[Sundadanionidae]] <small>Mayden & Chen, 2010</small> ** Družina [[Danionin|Danionidae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** Družina [[Leptobarbidae]] <small>Bleeker, 1864</small> ** Družina [[Xenocyprididae]] <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** Družina [[Tincidae]] <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]], 1878</small> ** Družina [[Acheilognathidae]] <small>Bleeker, 1863</small> ** Družina [[Gobioninae|Gobionidae]] <small>Bleeker, 1863</small> ** Družina [[Tanichthyidae]] <small>Mayden & Chen, 2010</small> ** Družina [[Leuciscidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> (klenovci) ===Filogenija=== Filogenija temelji na sledečih delih<ref name="slech">{{cite journal|pmid=17433724|year=2007|last1=Slechtová|first1=V.|title=Families of Cobitoidea (Teleostei; Cypriniformes) as revealed from nuclear genetic data and the position of the mysterious genera Barbucca, Psilorhynchus, Serpenticobitis and Vaillantella|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=44|issue=3|pages=1358–65|last2=Bohlen|first2=J.|last3=Tan|first3=H. H.|doi=10.1016/j.ympev.2007.02.019|bibcode=2007MolPE..44.1358S }}</ref><ref name="chen">{{cite journal|doi=10.1111/j.1095-8649.2009.02398.x|pmid=20738682|title=Molecular phylogeny of the Cobitoidea (Teleostei: Cypriniformes) revisited: Position of enigmatic loach ''Ellopostomaresolved'' with six nuclear genes|journal=Journal of Fish Biology|volume=75|issue=9|pages=2197–2208|year=2009|last1=Chen|first1=W.-J.|last2=Lheknim|first2=V.|last3=Mayden|first3=R. L.|bibcode=2009JFBio..75.2197C }}</ref><ref name="bohlen">Jörg Bohlen, Vendula Šlechtová: ''Phylogenetic position of the fish genus ''Ellopostoma'' (Teleostei: Cypriniformes) using molecular genetic data.'' Ichthyological Exploration of Freshwaters. Bd.&nbsp;20, Nr.&nbsp;2, 2009, S.&nbsp;157–162 ([http://www.pfeil-verlag.de/04biol/pdf/ief20_2_05.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924072138/http://www.pfeil-verlag.de/04biol/pdf/ief20_2_05.pdf |date=24 September 2015 }}; 1,8 MB)</ref><ref>{{cite web |last1 = Mikko Haaramo |title=Cobitoidei – loach-like cypriniforms |website=Mikko's Phylogeny Archive |access-date= 2013-10-26 |url=http://www.helsinki.fi/~mhaaramo/metazoa/deuterostoma/chordata/actinopterygii/cypriniformes/cobitoidei.html}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&search_value=638796#null|title=ITIS Standard Report Page: Cyprinoidea|website=www.itis.gov|access-date=2019-07-26}}</ref> {{clade|style=font-size:90%;line-height:100%;width:700px; |label1=Cypriniformes |1={{clade |label1=Cyprinoidei |1={{clade |label1=Cyprinoidea |1={{clade |1=[[Cyprinidae]] (krapi & pisanci) [[File:Common carp (white background).jpg|70 px]] |2=[[Psilorhynchidae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Psilorhynchus balitora Day Mintern 122.jpg|70 px]]</span> }} }} |label2=Cobitoidei |2={{clade |label1=Catostomoidea |1=[[Catostomidae]] [[File:Ictiobus niger (white background).jpg|70 px]] |2={{clade |label1=Gyrinocheiloidea |1=[[Gyrinocheilidae]] |label2=[[Cobitoidea]] |2={{clade |1=[[Botiidae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Chromobotia macracanthus Bleeker.jpg|70 px]]</span> |2={{clade |1=[[Vaillantellidae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Vaillantella euepiptera.png|70 px]]</span> |2={{clade |1=[[Cobitidae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Acantopsis choirorhynchos Bleeker.jpg|70 px]]</span> |2={{clade |1=[[Balitoridae]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Homaloptera zollingeri Bleeker (cropped).jpg|70 px]]</span> |2={{clade |1=[[Ellopostomatidae]] |2=[[Nemacheilidae]] [[File:Nemachilus barbatulus (white background).jpg|70 px]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} ==Sklici== {{Reflist|2}} == Viri == * {{aut|Nelson, Joseph S.}} (2006): ''[[Fishes of the World]]''. John Wiley & Sons, Inc. <small>{{ISBN|0-471-25031-7}}</small> ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20070406040007/http://bio.slu.edu/mayden/cypriniformes/home.html Cypriniformes Tree of Life] {{Taxonbar|from=Q177879}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Krapovci|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1859]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] qf8h7ijrbow7ix03v692w4jrq6sv8z7 Ana Jud 0 142071 6690423 6679616 2026-06-16T18:00:14Z Romanm 13 {{Infopolje oseba}} 6690423 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Ana''' ('''Angela''') '''Jud''', poročena '''Lapuh''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[publicistka]] in [[pisateljica]], * [[30. julij]] [[1978]], [[Murska Sobota]]<ref>[https://web.archive.org/web/20080723201646/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22 Ana Jud]. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref>, † [[april]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka Ana Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-je-novinarka-ana-jud/778752|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Novinarska pot == Kot novinarka je sodelovala z več slovenskimi mediji, med drugim je pisala za [[Delo]], [[Direkt]], [[Mladina (revija)|Mladino]], [[Portal Plus]], [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti: Ana Jud na STA|url=https://pozareport.si/mediji/post/374299/zanimivosti-ana-jud-na-sta|website=pozareport.si|accessdate=2026-05-07|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in nazadnje za revijo [[Reporter (revija)|Reporter]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=In memoriam Ana Jud (1978-2026)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-smrt-in-memoriam-2026-1891430|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref>. Kratek čas je ustvarjala na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], na [[POP TV]] pa je bila novinarka [[Preverjeno|Preverjenega]] - pri tej oddaji je naredila prve novinarske korake, a se od nje poslovila, ko jo je začelo zanimati politično novinarstvo.<ref>{{Navedi splet|title=In memoriam: poslovila se je naša nekdanja sodelavka Ana Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/in-memoriam-poslovila-se-je-nasa-nekdanja-sodelavka-ana-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> Po lastnih navedbah je po naročilu za ''Direkt'' pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.<ref name=":7">{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis, Košak|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872|page=274}}</ref> Zaradi drznih razkritij, brezkompromisnosti in polemičnosti, a tudi zahtevne osebnosti, ki so jo večkrat omenjali njeni uredniki ali sodelavci<ref name=":0" />, je imela težave na novinarski poti, posledično pa tudi težave z zdravjem.<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=December 2019|title=Sopotniki literature v vaseh občine Kuzma|url=https://www.obcina-kuzma.si/Files/eMagazine/73/236220/Obcina%20Kuzma_Novine_december%202019_www.pdf|magazine=Naše novine, glasilo občine Kuzma|page=42|access-date=7. 5. 2026}}</ref> == Publicistka in pisateljica == V slovenskem prostoru je postala širše prepoznavna predvsem po nefikcijskih knjigah o medijskem, političnem in gospodarskem zakulisju, ki sta izšli leta 2006: ''Operacija Direkt'' in ''Dosje Rokomavhi.''<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Operacija Direkt še poteka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/operacija-direkt-se-poteka/143157|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo se tokrat boji Ane Jud?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-se-tokrat-boji-ane-jud/147560|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> Njen knjižni prvenec je ''Operacija Direkt'', v katerem opisuje delovanje [[Bojan Požar|Bojana Požarja]], bivšega urednika [[tabloid]]a [[Direkt]], za katerega je tudi sama pisala.<ref>[https://web.archive.org/web/20070710002957/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=2 Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha], pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu</ref> Izid knjige je v slovenski javnosti močno odjeknil,<ref>{{Navedi splet|title=Judova se ne boji tožb in ovadb|url=https://old.delo.si/kultura/judova-se-ne-boji-tozb-in-ovadb.html|website=old.delo.si|date=2006-10-20|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref> avtorica pa si je pridobila sloves novinarke, "ki se ne izogiba občutljivim in kontroverznim temam".<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je novinarka in pisateljica Ana Jud - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/poslovila-se-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud/|website=obalaplus.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref> Po objavi knjige jo je Požar skušal diskreditirati z objavami o njej in njeni družini.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ana Jud proti odg. ured. Bojanu Požarju, ured. črne kronike Toniju Periću in novinarju Borisu Cipotu – Novinarsko častno razsodišče|url=https://razsodisce.org/2006/07/ana-jud-proti-odg-ured-bojanu-pozarju-ured-crne-kronike-toniju-pericu-in-novinarju-borisu-cipotu/|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> O metodah Požarjevega dela je pisala tudi pozneje, v novinarskih člankih in javnih objavah.<ref>{{Navedi splet|title=Medijski morilec globoke države: kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/medijski-morilec-globoke-drzave-kdo-pravzaprav-je-bojan-pozar-in-kaksne-so-njegove-metode-delovanja-989009|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Medijski morilec Bojan Požar: V imenu sperme, krvi in Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/medijski-morilec-bojan-pozar-v-imenu-sperme-krvi-in-janse-991823|website=Reporter|date=2022-09-04|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako se je odzvala Ana Jud na zaslišanje Bojana Požarja pri Tamari Vonta|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ana-jud-bojan-pozar-operacija-direkt-tamara-vonta-1789885|website=Reporter|date=2025-01-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> V drugi knjigi, ''Dosje Rokomavhi'', je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070704014838/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=1 Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> Tudi ta knjiga je bila zelo odmevna, omenjeni posamezniki so zapise demantirali. Zaradi zapisov o [[Marko Jaklič|Marku Jakliču]], tedanjem direktorju Vzajemne, je ta zavarovalnica neuspešno skušala doseči sodno prepoved objave knjige<ref>{{Navedi splet|title=Vzajemna proti prodaji knjige Ane Jud|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vzajemna-proti-prodaji-knjige-ane-jud/61797|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref>, kasneje pa je Jaklič zadoščenje dosegel na sodišču.<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud lahko prodaja Dosjeje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ana-jud-lahko-prodaja-dosjeje/63205|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poravnava glede knjige Ane Jud {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poravnava-glede-knjige-ane-jud.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi višje sodišče: Ana Jud mora "Marku-Čarku" plačati 6.000|url=https://www.politikis.si/2011/11/tudi-visje-sodisce-ana-jud-mora-marku-carku-placati-6-000-evrov-z-obrestmi-za-5-let/|website=Politikis|date=2011-11-02|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=Urednistvo}}</ref> Do preobrata je prišlo leta 2015, ko je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|ustavno sodišče]] ugodilo pritožnici, razveljavilo prejšnji sodni odločitvi in zadevo vrnilo na začetek, saj prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri tehtalo "med pritožničino pravico do svobode izražanja ter pravico tožnika do varstva časti in dobrega imena".<ref>{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLU1666|title=Odločba o razveljavitvi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani|date=30. 4. 2015|accessdate=7. 5. 2026}}</ref> Tretja knjigo z naslovom ''Enron''<ref>[https://web.archive.org/web/20070702025918/http://www.anajud.eu/index.php?view=detail&contentId=4 Predgovor h knjigi »Enron«], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> ni dosegla posebnega odmeva. Vanjo je strnila kritična razmišljanja o slovenski družbi iz leta 2007, ko se je soočala z odzivi na prvi knjigi. Naslov se ne nanaša na škandal [[Enron]], ki je izbruhnil leta 2001, ko se je izkazalo, da je ta ameriška energetska družba več let lažnivo prikazovala poslovne izide. Po avtoričinem mnenju je pojav ''enron'' značilen kar za Slovenijo kot celoto.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ana Jud: „Enron”|url=https://situacija.wordpress.com/2008/01/18/ana-jud-%e2%80%9eenron%e2%80%9d/|website=Neodvisni politični dnevnik|date=2008-01-18|accessdate=2026-05-08}}</ref> Predgovore k omenjenim knjigam so napisali vidni posamezniki iz publicistično-novinarskega miljeja: [[Mićo Mrkaić]] za ''Operacijo Direkt''<ref name=":7" />, [[Rado Pezdir]] za ''Dosje Rokomavhi''<ref name=":9" /> ter [[Dejan Steinbuch]] in Rado Pezdir za ''Enron''<ref name=":8" />. Po dolgem premoru se je na knjižni trg vrnila z otroško knjigo v slovenščini in angleščini ''Pazi se lisice/Beware of the fox,''<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times|last=Lapuh|first=Kristjan|publisher=Alpemedia|year=2014|cobiss=276169984|last2=Jud|first2=Ana}}</ref> ki jo je leta 2014 napisala z nekdanjim možem Kristjanom Lapuhom, predgovor zanjo pa sta prispevala tedanji [[veleposlanik]] [[Združene države Amerike|ZDA]] v Sloveniji [[Joseph Mussomeli|Jospeh Mussomeli]] in [[Romana Jordan]], nekdanja slovenska [[Politik|političarka]].<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud: Pazite se lisice!|url=https://www.drugisvet.com/in-blog-veritas/ana-jud-pazite-se-lisice.html|website=Drugi svet|date=2014-12-24|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI|last=rok}}</ref> [[Basen]] govori o kmetu in njegovem delavcu oslu, ki ju opehari lobistka lisica; na sodišču je lisica zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Zaradi takšnega nauka so se pojavili dvomi, ali je knjiga resnično primerna za otroke.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Kaj se je zgodilo z Ano Jud? - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/kultura/kaj-se-je-zgodilo-z-ano-jud-266895|website=Novice Svet24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> "''Če se otroci dandanes že v osnovnih šolah srečujejo s kondomi in vprašanji varnega seksa, zakaj se ne bi srečevali tudi z vprašanji, zakaj je država v tako grozljivi ekonomski situaciji''?" je menila Ana Jud.<ref>{{Navedi splet|title=Knjiga Judove tokrat za otroke|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/knjiga-judove-tokrat-za-otroke-241407|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> == Zasebno == Otroštvo je preživela v [[Matjaševci]], v naselju tik ob slovensko-madžarski meji v občini [[Kuzma]]<ref name=":1" />, zgodnjo mladost, do preselitve v Ljubljano ob začetku študija, pa v Murski Soboti<ref name=":3" />. Poročena je bila z menedžerjem in poslovnežem Kristjanom Lapuhom in z njim imela dve hčeri, Aido in Sofio.<ref name=":5" /><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://kristjanl.medium.com/ana-jud-v-slovo-17fef3314a8a|title=Ana Jud: V slovo|date=9. april 2026|accessdate=7. maj 2026|last=Kristjan|first=Lapuh|website=Blog Kristjana L.}}</ref> Stike sta ohranila tudi po ločitvi. Prav nekdanji mož je javnosti sporočil novico o njeni smrti, in sicer [[8. april|8. aprila]] 2026 na družbenih omrežjih.<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je novinarka in pisateljica Ana Jud|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/umrla-je-novinarka-in-pisateljica-ana-jud-2795509/|website=www.dnevnik.si|date=2026-04-08|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> V poslovilnem besedilu je opisal njune osebne in družinske odnose ter širše okoliščine Anine nenadne smrti, pri čemer je zavrnil namige o domnevnem samomoru, ni pa razkril, kdaj, kje in kako je umrla.<ref name=":6" /> Zlasti po izidu kontroverznih knjig so ji pripisovali razmerja z različnimi vplivneži, kar pa je sama zavračala<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud novinarka koja drma Sloveniju – Nacional.hr|url=https://arhiva.nacional.hr/clanak/23940/ana-jud-novinarka-koja-drma-sloveniju|website=arhiva.nacional.hr|accessdate=2026-05-07}}</ref> ali pa označevala za neupravičen poseg v zasebnost<ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud premagala Siol in dosegla začasno odredbo|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-premagala-siol-in-dosegla-zacasno-odredbo/a/169861|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref>. Ob smrti člana umetniškega kolektiva [[Irwin]] [[Roman Uranjek|Romana Uranjeka]] je napisala članek, v katerem je opisala njune intimne in kasneje prijateljske odnose.<ref>{{Navedi splet|title=Laži, seks in posnetki: Roman Uranjek, vidiš, zdaj si ti persona non grata|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/lazi-seks-in-posnetki-roman-uranjek-vidis-zdaj-si-ti-persona-non-grata-996222|website=Reporter|date=2022-09-24|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> Na svoji FB strani je večkrat javno razgrinjala zasebne dileme in odločitve, denimo o spopadanju z depresijo in drugimi motnjami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=antidepresiv|title=FB Ane Jud|date=24. 11. 2025|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o diagnozah in zdravilih}}</ref> ter odvečno težo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile/100001845201643/search/?q=ozempic|title=FB Ana Jud|date=27. 5. 2024|accessdate=7. 5. 2026|website=FB objava o ozempicu}}</ref>. Kot kontroverzna avtorica, ki se je v knjigah in člankih lotevala tabu tem družbenega življenja, je bila večkrat tarča medijskih napadov, ki se jim je zoperstavljala s prijavami na [[Novinarsko častno razsodišče]] ali zasebnimi tožbami, denimo v primeru objav o kaznivem dejanju njenega brata.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Ana Jud hoče od Direkta še milijon več|url=https://www.finance.si/finance/ana-jud-hoce-od-direkta-se-milijon-vec/a/152157|website=Finance|accessdate=2026-05-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> Posebej odmeven in dolgotrajen je bil sodni postopek, s katerim je zahtevala, da s [[SiOL|Siolovega]] [[blog]]a umaknejo objavo [[Miha Guštin|Mihe Guština - Guštija]] z naslovom ''Bolečina male Ane Jud iz leta 2006, skupaj'' z vsemi komentarji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070708032443/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22&view=detail&contentId=31 Odgovor na četrto vprašanje]. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.</ref> Zadeva je epilog doživela šele leta 2017, ko je ustavno sodišče zavrnilo njeno ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki ji je le deloma ugodilo.<ref>[https://web.archive.org/web/20061115000724/http://gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/ Bolečina male Ane (Jud)]. 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenski glasbeni škandali: Pele so pesti, kopiralo se je pesmi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/slovenski-glasbeni-skandali-pele-so-pesti-kopiralo-se-je-pesmi/385268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=sl|first=Kaja|last=Sajovic}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pisca blogovskega zapisa Bolečina male Ane (Jud) sodišče opralo krivde|url=https://old.delo.si/novice/kronika/pisca-blogovskega-zapisa-bolecina-male-ane-jud-sodisce-opralo-krivde.html|website=old.delo.si|date=2014-06-01|accessdate=2026-05-07|language=sl-si|first=Iva Ropac|last=kronika}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/up-1415|title=Ustavno sodišče v zadevi Up14/15|date=25. 9. 2017|accessdate=7. 5. 2026}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ana Jud je že kot uveljavljena novinarka je začela obiskovati Šolo za risanje in slikarstvo v Ljubljani (Arthouse College of Visual Arts)[https://www.arthouse-si.art/]. Decembra 2024 se je na tržaški Art Expo uvrstila z dvema slikama, in sicer Sliko Doriana Grayja in Emocionalnim trisom.<ref>{{Navedi splet|title=Nova strast: Nekdanja novinarka POP TV navdušuje s svojim talentom|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/nova-strast-nekdanja-novinarka-pop-tv-navdusuje-s-svojim-talentom-433622|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> ==Bibliografija== === ''KNJIGE'' === * ''Operacija Direkt''. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006.<ref>{{Navedi knjigo|title=Operacija Direkt|last=Jud|first=Ana|publisher=Ignis|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=225231872}}</ref> Besedilo na spletu. [https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf.] * ''Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami''. Lector Inc., 2006.<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Dosje Rokomavhi : necenzurirano pričevanje o slovenskih trgovcih z informacijami|last=Jud|first=Ana|publisher=Lector|location=Beltinci|cobiss=228937984}}</ref> Besedilo na spletu.[https://web.archive.org/web/20070316152703/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_dosje_rokomavhi.pdf] * ''Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007.''<ref>{{Navedi knjigo|title=Enron : 05. marec 2007 - 13. november 2007|last=Jud|first=Ana|publisher=Spes|year=2007|location=Ljubljana|cobiss=236583680}}</ref> * ''Pazi se lisice : prigoda iz današnjega sveta = Beware of the fox : a modern fable of our times'' ''(s Kristjanom Lapuhom), Alpemedia, 2014.''<ref name=":4" /> === IZBRANI ČLANKI === * ''Cerkev s pridevnikom, intervju z Gezo Ernišem''. Mladina, 13. 8. 2001.<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev s pridevnikom|url=https://www.mladina.si/93147/200132-geza1/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Mobi prostitutke: zgodbe slovenskih call girls''. Mladina, 29. 10. 2001<ref>{{Navedi splet|title=Mobi prostitutke|url=https://www.mladina.si/96092/200143-prostitutke/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev''. Reporter, 13. 11. 2022<ref>{{Navedi splet|title=Črni trg z zdravili: kdo vse bajno služi na račun bolnikov in zasvojencev|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/crni-trg-z-zdravili-kdo-vse-bajno-sluzi-na-racun-bolnikov-in-zasvojencev-1006946|website=Reporter|date=2022-11-13|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?'' Reporter, 2. 5. 2023<ref>{{Navedi splet|title=Dosje: Sandi Češko - bo eden najbogatejših Slovencev bankrotiral?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/dosje-sandi-cesko-bo-eden-najbogatejsih-slovencev-bankrotiral-1056851|website=Reporter|date=2023-05-02|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * Sprevrženi svet pedofilije. Reporter, 24. 8. 2024<ref>{{Navedi splet|title=Sprevrženi svet pedofilije: ne le zavržna spolna praksa, ampak tudi težka psihična motnja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/sprevrzeni-svet-pedofilije-ne-le-zavrzna-spolna-praksa-ampak-tudi-tezka-psihicna-motnja-1302037|website=Reporter|date=2024-08-25|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * ''Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja''. Reporter, 29. 8. 2025<ref>{{Navedi splet|title=Angela Vode je umrla od lakote, izčrpana od življenja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/jure-detela-vojko-gorjan-angela-vode-1843934|website=Reporter|date=2025-08-29|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> * Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja, Reporter, 21. 9. 2025<ref>{{Navedi splet|title=Robert Oravecz, psihiater: Brez kesanja ne more biti odpuščanja|url=https://reporter.si/clanek/magazin/robert-oravecz-psihiater-kesanje-odpuscanje-1849656|website=Reporter|date=2025-09-21|accessdate=2026-05-07|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20080723111327/http://www.anajud.eu/ anajud.eu] <small>(web.archive.org - 23. julij 2008)</small> {{Wikinavedek}} {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Jud, Ana}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] g5orjr0eijqm5wfurll9aczf6o6bjlz Seznam občin v Furlaniji - Julijski krajini 0 160171 6690370 6689162 2026-06-16T15:42:41Z Erardo Galbi 166658 Sortable 6690370 wikitext text/x-wiki [[File:Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg|thumb|right|300px|{{legend|#CC0000|Lega Furlanije - Julijske krajine v Italiji}}]] [[File:Map of region of Friuli-Venezia Giulia, Italy, with provinces-it.svg|thumb|right|300px|Štiri pokrajine dežele: {{legend|#50C878|[[Pokrajina Pordenone]]}} {{legend|#FFD300|[[Pokrajina Videm]]}} {{legend|#8080FF|[[Pokrajina Gorica]]}} {{legend|#FF8000|[[Pokrajina Trst]]}}]] V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] [[Italija|italijanske]] avtonomne [[italijanske dežele|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. V ukinjenih pokrajinah dežele Furlanija - Julijska krajina, ki jih sedaj lahko uporabimo le za namene statistike, se nahaja 215 občin (od januarja 2019): {| class="wikitable sortable" |+ !Št. občin !Pokrajina !Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> !Prebivalci<br><small>(28. 2. 2026)</small> !Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> !Št. občin s<br>statusom mesta |- |25 |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:467.14}} |{{formatnum:138831}} |{{Pop density|138831|467.14|km2|disp=num}} |6 |- |50 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |{{formatnum:2275.42}} |{{formatnum:311154}} |{{Pop density|311154|2275.42|km2|disp=num}} |8 |- |6 |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:212.51}} |{{formatnum:227748}} |{{Pop density|227748|212.51|km2|disp=num}} |1 |- |134 |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4969.30}} |{{formatnum:515611}} |{{Pop density|515611|4969.30|km2|disp=num}} |13 |} == Seznam == === Občine === :{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}} :'''pokrajinsko središče''' :‡ status mesta {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci !Površina<br><small>(km<sup>2</sup>)</small> !Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ahten]] <small>(''Attimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1861}} |33,24 |{{Pop density|1861|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2272}} |13,35 |{{Pop density|2272|13.35|km2|disp=num}} |- |[[Amaro (Italia)|Amaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:841}} |33,26 |{{Pop density|841|33.26|km2|disp=num}} |- |[[Ampezzo (Italia)|Ampezzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1030}} |73,63 |{{Pop density|1030|73.63|km2|disp=num}} |- |[[Andreis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:282}} |26,95 |{{Pop density|282|26.95|km2|disp=num}} |- |[[Arba]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1309}} |15,31 |{{Pop density|1309|15.31|km2|disp=num}} |- |[[Arta Terme]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2243}} |42,77 |{{Pop density|2243|42.77|km2|disp=num}} |- |[[Aviano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9025}} |113,35 |{{Pop density|9025|113.35|km2|disp=num}} |- |[[Azzano Decimo]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15554}} |51,34 |{{Pop density|15554|51.34|km2|disp=num}} |- |[[Bagnaria Arsa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3577}} |19,23 |{{Pop density|3577|19.23|km2|disp=num}} |- |[[Barcis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:261}} |103,41 |{{Pop density|261|103.41|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Bardo]] <small>(''Lusevera'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:700}} |53,05 |{{Pop density|700|53.05|km2|disp=num}} |- |[[Basiliano]] <small>(nekoč ''Pasian Schiavonesco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5353}} |43,05 |{{Pop density|5353|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Bertiolo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2577}} |26,07 |{{Pop density|2577|26.07|km2|disp=num}} |- |[[Bicinicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1922}} |16,01 |{{Pop density|1922|16.01|km2|disp=num}} |- |[[Bordano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:789}} |14,9 |{{Pop density|789|14.9|km2|disp=num}} |- |[[Brugnera]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9254}} |29,12 |{{Pop density|9254|29.12|km2|disp=num}} |- |[[Budoia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2552}} |37,36 |{{Pop density|2552|37.36|km2|disp=num}} |- |[[Buja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6627}} |25,51 |{{Pop density|6627|25.51|km2|disp=num}} |- |[[Buttrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4039}} |17,78 |{{Pop density|4039|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Camino al Tagliamento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1660}} |22,32 |{{Pop density|1660|22.32|km2|disp=num}} |- |[[Campoformido]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7679}} |21,93 |{{Pop density|7679|21.93|km2|disp=num}} |- |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1210}} |11,02 |{{Pop density|1210|11.02|km2|disp=num}} |- |[[Caneva]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6504}} |41,79 |{{Pop density|6504|41.79|km2|disp=num}} |- |[[Carlino (Italia)|Carlino]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2790}} |30,23 |{{Pop density|2790|30.23|km2|disp=num}} |- |[[Casarsa della Delizia]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8440}} |20,47 |{{Pop density|8440|20.47|km2|disp=num}} |- |[[Cassacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2911}} |11,68 |{{Pop density|2911|11.68|km2|disp=num}} |- |[[Castelnovo del Friuli]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:913}} |22,48 |{{Pop density|913|22.48|km2|disp=num}} |- |[[Castions di Strada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3866}} |32,84 |{{Pop density|3866|32.84|km2|disp=num}} |- |[[Cavasso Nuovo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1606}} |10,6 |{{Pop density|1606|10.6|km2|disp=num}} |- |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1087}} |39,44 |{{Pop density|1087|39.44|km2|disp=num}} |- |[[Cercivento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:696}} |15,78 |{{Pop density|696|15.78|km2|disp=num}} |- |[[Chions]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5188}} |33,45 |{{Pop density|5188|33.45|km2|disp=num}} |- |[[Chiopris - Viscone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |9,21 |{{Pop density|620|9.21|km2|disp=num}} |- |[[Cimolais]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:421}} |100,86 |{{Pop density|421|100.86|km2|disp=num}} |- |[[Claut]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1005}} |165,91 |{{Pop density|1005|165.91|km2|disp=num}} |- |[[Clauzetto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:390}} |28,31 |{{Pop density|390|28.31|km2|disp=num}} |- |[[Codroipo]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:15806}} |75,22 |{{Pop density|15806|75.22|km2|disp=num}} |- |[[Colloredo di Monte Albano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2231}} |21,75 |{{Pop density|2231|21.75|km2|disp=num}} |- |[[Comeglians]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:532}} |19,41 |{{Pop density|532|19.41|km2|disp=num}} |- |[[Cordenons]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:18203}} |56,34 |{{Pop density|18203|56.34|km2|disp=num}} |- |[[Cordovado]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2748}} |12,02 |{{Pop density|2748|12.02|km2|disp=num}} |- |[[Coseano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2247}} |23,8 |{{Pop density|2247|23.8|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Čedad]] <small>(''Cividale del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11378}} |50,65 |{{Pop density|11378|50.65|km2|disp=num}} |- |[[Čenta, Italija|Čenta]] <small>(''Tarcento'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9095}} |35,42 |{{Pop density|9095|35.42|km2|disp=num}} |- |[[Červinjan]] <small>(''Cervignano del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13409}} |29,17 |{{Pop density|13409|29.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Devin Nabrežina|Devin - Nabrežina]] <small>(''Duino-Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:8586}} |45,31 |{{Pop density|8586|45.31|km2|disp=num}} |- |[[Dignano (Italia)|Dignano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2389}} |27,54 |{{Pop density|2389|27.54|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Doberdob]] <small>(''Doberdò del Lago'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1441}} |27,05 |{{Pop density|1441|27.05|km2|disp=num}} |- |[[Dolenje v Brdih]] <small>(''Dolegna del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:390}} |12,88 |{{Pop density|390|12.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dolina, Trst|Dolina]] <small>(''San Dorligo della Valle'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:5912}} |24,22 |{{Pop density|5912|24.22|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dreka]] <small>(''Drenchia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:134}} |12,01 |{{Pop density|134|12.01|km2|disp=num}} |- |[[Dunja, Videm|Dunja]] <small>(''Dogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:192}} |70,37 |{{Pop density|192|70.37|km2|disp=num}} |- |[[Enemonzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1351}} |23,76 |{{Pop density|1351|23.76|km2|disp=num}} |- |[[Erto - Casso]] <small>(''Erto e Casso'')</small> |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:387}} |52,43 |{{Pop density|387|52.43|km2|disp=num}} |- |[[Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6279}} |37,19 |{{Pop density|6279|37.19|km2|disp=num}} |- |[[Fanna]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1556}} |10,26 |{{Pop density|1556|10.26|km2|disp=num}} |- |[[Fara ob Soči]] <small>(''Farra d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1752}} |10,25 |{{Pop density|1752|10.25|km2|disp=num}} |- |[[Fiume Veneto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11486}} |35,76 |{{Pop density|11486|35.76|km2|disp=num}} |- |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6408}} |28,80 |{{Pop density|6408|28.80|km2|disp=num}} |- |[[Flaibano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1197}} |17,32 |{{Pop density|1197|17.32|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Fojda]] <small>(''Faedis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3014}} |46,78 |{{Pop density|3014|46.78|km2|disp=num}} |- |[[Foljan - Sredipolje]] <small>(''Fogliano Redipuglia'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3052}} |7,92 |{{Pop density|3052|7.92|km2|disp=num}} |- |[[Fontanafredda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11537}} |46,4 |{{Pop density|11537|46.4|km2|disp=num}} |- |[[Forgaria nel Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1826}} |28,94 |{{Pop density|1826|28.94|km2|disp=num}} |- |[[Forni Avoltri]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:642}} |80,75 |{{Pop density|642|80.75|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sopra]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1027}} |81,66 |{{Pop density|1027|81.66|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sotto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |93,6 |{{Pop density|620|93.6|km2|disp=num}} |- |[[Frisanco]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:645}} |60,99 |{{Pop density|645|60.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Garmak]] <small>(''Grimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:374}} |16,11 |{{Pop density|374|16.11|km2|disp=num}} |- |[[Gonars]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4790}} |19,82 |{{Pop density|4790|19.82|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Gorica]]''' <small>(''Gorizia'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:35212}} |41,26 |{{Pop density|35212|41.26|km2|disp=num}} |- |[[Gorjani, Benečija|Gorjani]] <small>(''Montenars'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:558}} |20,59 |{{Pop density|558|20.59|km2|disp=num}} |- |[[Gradež, Gorica|Gradež]] <small>(''Grado'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:8462}} |111,33 |{{Pop density|8462|111.33|km2|disp=num}} |- |[[Gradišče ob Soči]] <small>(''Gradisca d'Isonzo'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6528}} |11,22 |{{Pop density|6528|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Humin]] <small>(''Gemona del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11141}} |56,06 |{{Pop density|11141|56.06|km2|disp=num}} |- |[[Kluže]] <small>(''Chiusaforte'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:703}} |100,2 |{{Pop density|703|100.2|km2|disp=num}} |- |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] <small>(''Capriva del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1731}} |6,32 |{{Pop density|1731|6.32|km2|disp=num}} |- |[[Koren, Videm|Koren]] <small>(''Corno di Rosazzo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3269}} |12,62 |{{Pop density|3269|12.62|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Krmin]] <small>(''Cormons'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7543}} |35,09 |{{Pop density|7543|35.09|km2|disp=num}} |- |[[Latisana]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13647}} |37,8 |{{Pop density|13647|37.8|km2|disp=num}} |- |[[Lauco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |34,76 |{{Pop density|784|34.76|km2|disp=num}} |- |[[Lestizza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3885}} |34,32 |{{Pop density|3885|34.32|km2|disp=num}} |- |[[Lignano Sabbiadoro]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6447}} |15,71 |{{Pop density|6447|15.71|km2|disp=num}} |- |[[Magnano in Riviera]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2366}} |8,34 |{{Pop density|2366|8.34|km2|disp=num}} |- |[[Majano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6051}} |28,28 |{{Pop density|6051|28.28|km2|disp=num}} |- |[[Maniago]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11818}} |69,46 |{{Pop density|11818|69.46|km2|disp=num}} |- |[[Manzano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6581}} |31,04 |{{Pop density|6581|31.04|km2|disp=num}} |- |[[Marano Lagunare]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1963}} |85,8 |{{Pop density|1963|85.8|km2|disp=num}} |- |[[Mariano del Friuli]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1600}} |8,59 |{{Pop density|1600|8.59|km2|disp=num}} |- |[[Martignacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6796}} |26,68 |{{Pop density|6796|26.68|km2|disp=num}} |- |[[Medeja, Gorica|Medeja]] <small>(''Medea'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:970}} |7,36 |{{Pop density|970|7.36|km2|disp=num}} |- |[[Meduno]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1674}} |31,59 |{{Pop density|1674|31.59|km2|disp=num}} |- |[[Mereto di Tomba]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2709}} |27,30 |{{Pop density|2709|27.30|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Milje, Trst|Milje]] <small>(''Muggia'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:13022}} |13,85 |{{Pop density|13022|13.85|km2|disp=num}} |- |[[Mojmak]] <small>(''Moimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1648}} |11,77 |{{Pop density|1648|11.77|km2|disp=num}} |- |[[Montereale Valcellina]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4517}} |67,88 |{{Pop density|4517|67.88|km2|disp=num}} |- |[[Moraro]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:767}} |3,57 |{{Pop density|767|3.57|km2|disp=num}} |- |[[Morsano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2865}} |32,54 |{{Pop density|2865|32.54|km2|disp=num}} |- |[[Mortegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5045}} |30,05 |{{Pop density|5045|30.05|km2|disp=num}} |- |[[Moruzzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2391}} |17,78 |{{Pop density|2391|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Moš]] <small>(''Mossa'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1659}} |6,21 |{{Pop density|1659|6.21|km2|disp=num}} |- |[[Možac]] <small>(''Moggio Udinese'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1814}} |142,44 |{{Pop density|1814|142.44|km2|disp=num}} |- |[[Muzzana del Turgnano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2641}} |24,29 |{{Pop density|2641|24.29|km2|disp=num}} |- |[[Na Bili]] <small>(''Resiutta'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:315}} |20,36 |{{Pop density|315|20.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]] <small>(Malborghetto-Valbruna)</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:969}} |124,21 |{{Pop density|969|124.21|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Neme]] <small>(''Nimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2778}} |33,9 |{{Pop density|2778|33.9|km2|disp=num}} |- |[[Oglej]] <small>(''Aquileia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3441}} |37,44 |{{Pop density|3441|37.44|km2|disp=num}} |- |[[Osoppo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3006}} |22,4 |{{Pop density|3006|22.4|km2|disp=num}} |- |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2010}} |57,9 |{{Pop density|2010|57.9|km2|disp=num}} |- |[[Pagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5044}} |14,93 |{{Pop density|5044|14.93|km2|disp=num}} |- |[[Palazzolo dello Stella]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3008}} |34,55 |{{Pop density|3008|34.55|km2|disp=num}} |- |[[Palmanova]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5409}} |13,3 |{{Pop density|5409|13.3|km2|disp=num}} |- |[[Paluzza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2372}} |69,75 |{{Pop density|2372|69.75|km2|disp=num}} |- |[[Pasian di Prato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9375}} |15,41 |{{Pop density|9375|15.41|km2|disp=num}} |- |[[Pasiano di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:7843}} |45,6 |{{Pop density|7843|45.6|km2|disp=num}} |- |[[Paularo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2737}} |84,24 |{{Pop density|2737|84.24|km2|disp=num}} |- |[[Pavia di Udine]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5698}} |34,34 |{{Pop density|5698|34.34|km2|disp=num}} |- |[[Pinzano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1567}} |21,95 |{{Pop density|1567|21.95|km2|disp=num}} |- |[[Pocenia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2595}} |23,98 |{{Pop density|2595|23.98|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podbonesec]] <small>(''Pulfero'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1033}} |48,68 |{{Pop density|1033|48.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podutana]] <small>(''San Leonardo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1161}} |26,91 |{{Pop density|1161|26.91|km2|disp=num}} |- |[[Polcenigo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3176}} |49,69 |{{Pop density|3176|49.69|km2|disp=num}} |- |[[Porcia]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15251}} |29,53 |{{Pop density|15251|29.53|km2|disp=num}} |- |'''[[Pordenone]]''' ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:50583}} |38,21 |{{Pop density|50583|38.21|km2|disp=num}} |- |[[Porpetto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2650}} |18,05 |{{Pop density|2650|18.05|km2|disp=num}} |- |[[Poulét]] <small>(''Povoletto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5572}} |38,41 |{{Pop density|5572|38.41|km2|disp=num}} |- |[[Pozzuolo del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6880}} |34,37 |{{Pop density|6880|34.37|km2|disp=num}} |- |[[Pradamano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3536}} |15,91 |{{Pop density|3536|15.91|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Prapotno, Čedad|Prapotno]] <small>(''Prepotto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:809}} |33,24 |{{Pop density|809|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Prata di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8451}} |22,96 |{{Pop density|8451|22.96|km2|disp=num}} |- |[[Prato Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:927}} |81,72 |{{Pop density|927|81.72|km2|disp=num}} |- |[[Pravisdomini]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3471}} |16,21 |{{Pop density|3471|16.21|km2|disp=num}} |- |[[Precenicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1484}} |27,23 |{{Pop density|1484|27.23|km2|disp=num}} |- |[[Premarjag]] <small>(''Premariacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4187}} |39,89 |{{Pop density|4187|39.89|km2|disp=num}} |- |[[Preone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:266}} |22,47 |{{Pop density|266|22.47|km2|disp=num}} |- |[[Pušja vas]] <small>(''Venzone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2230}} |54,55 |{{Pop density|2230|54.55|km2|disp=num}} |- |[[Ragogna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3023}} |22,03 |{{Pop density|3023|22.03|km2|disp=num}} |- |[[Ratenj]] <small>(''Artegna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2877}} |11,22 |{{Pop density|2877|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Ravascletto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:560}} |26,48 |{{Pop density|560|26.48|km2|disp=num}} |- |[[Raveo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:508}} |12,6 |{{Pop density|508|12.6|km2|disp=num}} |- |[[Reana del Rojale]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5032}} |20,33 |{{Pop density|5032|20.33|km2|disp=num}} |- |[[Remanzacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6066}} |30,99 |{{Pop density|6066|30.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Repentabor]] <small>(''Monrupino'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:881}} |12,61 |{{Pop density|881|12.61|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Rezija]] <small>(''Resia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1091}} |119,31 |{{Pop density|1091|119.31|km2|disp=num}} |- |[[Rigolato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:502}} |30,77 |{{Pop density|502|30.77|km2|disp=num}} |- |[[Rive d'Arcano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2479}} |22,57 |{{Pop density|2479|22.57|km2|disp=num}} |- |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6403}} |47,43 |{{Pop density|6403|47.43|km2|disp=num}} |- |[[Romanž na Soči]] <small>(''Romans d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3702}} |15,5 |{{Pop density|3702|15.5|km2|disp=num}} |- |[[Ronchis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2054}} |18,4 |{{Pop density|2054|18.4|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ronke]] <small>(''Ronchi dei Legionari'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:11960}} |17,11 |{{Pop density|11960|17.11|km2|disp=num}} |- |[[Roveredo in Piano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5779}} |15,86 |{{Pop density|5779|15.86|km2|disp=num}} |- |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2995}} |19,47 |{{Pop density|2995|19.47|km2|disp=num}} |- |[[Sacile]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:19897}} |32,74 |{{Pop density|19897|32.74|km2|disp=num}} |- |[[San Daniele del Friuli]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:8072}} |34,78 |{{Pop density|8072|34.78|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio della Richinvelda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4530}} |48,15 |{{Pop density|4530|48.15|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio di Nogaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7681}} |25,49 |{{Pop density|7681|25.49|km2|disp=num}} |- |{{Brez preloma|[[Sveti Janez na Rinži]] <small>(''San Giovanni al Natisone'')</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6117}} |24,06 |{{Pop density|6117|24.06|km2|disp=num}} |- |[[San Martino al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1496}} |17,98 |{{Pop density|1496|17.98|km2|disp=num}} |- |[[San Quirino]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4274}} |51,76 |{{Pop density|4274|51.76|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15011}} |60,88 |{{Pop density|15011|60.88|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Torre]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1333}} |11,58 |{{Pop density|1333|11.58|km2|disp=num}} |- |[[San Vito di Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1682}} |8,57 |{{Pop density|1682|8.57|km2|disp=num}} |- |[[Santa Maria la Longa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2417}} |19,6 |{{Pop density|2417|19.6|km2|disp=num}} |- |[[Sappada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1315}} |62,06 |{{Pop density|1315|62.06|km2|disp=num}} |- |[[Sauris]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:419}} |41,49 |{{Pop density|419|41.49|km2|disp=num}} |- |[[Sedegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3937}} |50,53 |{{Pop density|3937|50.53|km2|disp=num}} |- |[[Sequals]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2221}} |27,7 |{{Pop density|2221|27.7|km2|disp=num}} |- |[[Sesto al Reghena]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6319}} |40,68 |{{Pop density|6319|40.68|km2|disp=num}} |- |[[Socchieve]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:941}} |66,12 |{{Pop density|941|66.12|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje]] <small>(''Savogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:482}} |22,17 |{{Pop density|482|22.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje ob Soči]] <small>(''Savogna d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1727}} |16,98 |{{Pop density|1727|16.98|km2|disp=num}} |- |[[Spilimbergo]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11902}} |71,88 |{{Pop density|11902|71.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Srednje, Benečija|Srednje]] <small>(''Stregna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:398}} |19,69 |{{Pop density|398|19.69|km2|disp=num}} |- |[[Sutrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1371}} |20,75 |{{Pop density|1371|20.75|km2|disp=num}} |- |[[Škocjan ob Soči]] <small>(''San Canzian d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6309}} |33,89 |{{Pop density|6309|33.89|km2|disp=num}} |- |[[Šlovrenc ob Soči]] <small>(''San Lorenzo Isontino'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1548}} |4,4 |{{Pop density|1548|4.4|km2|disp=num}} |- |[[Špeter ob Soči]] <small>(''San Pier d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2019}} |9,03 |{{Pop density|2019|9.03|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Špeter Slovenov]] <small>(''San Pietro al Natisone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2223}} |23,97 |{{Pop density|2223|23.97|km2|disp=num}} |- |[[Štarancan]] <small>(''Staranzano'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7199}} |19,66 |{{Pop density|7199|19.66|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Števerjan]] <small>(''San Floriano del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:798}} |10,63 |{{Pop density|798|10.63|km2|disp=num}} |- |[[Tablja]] <small>(''Pontebba'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1503}} |99,66 |{{Pop density|1503|99.66|km2|disp=num}} |- |[[Talmassons]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4144}} |43,05 |{{Pop density|4144|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Taržizem]] <small>(''Tricesimo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7609}} |17,68 |{{Pop density|7609|17.68|km2|disp=num}} |- |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:14262}} |15,37 |{{Pop density|14262|15.37|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tavorjana]] <small>(''Torreano'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2213}} |34,99 |{{Pop density|2213|34.99|km2|disp=num}} |- |[[Terzo di Aquileia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2881}} |28,36 |{{Pop density|2881|28.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tipana|Tajpana]] <small>(''Taipana'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:679}} |65,44 |{{Pop density|679|65.44|km2|disp=num}} |- |[[Tolmeč]] <small>(''Tolmezzo'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:10570}} |64,62 |{{Pop density|10570|64.62|km2|disp=num}} |- |[[Torviscosa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2969}} |48,62 |{{Pop density|2969|48.62|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sopra]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:358}} |125,15 |{{Pop density|358|125.15|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sotto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:410}} |85,55 |{{Pop density|410|85.55|km2|disp=num}} |- |[[Trasaghis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2298}} |77,85 |{{Pop density|2298|77.85|km2|disp=num}} |- |[[Travesio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1814}} |28,38 |{{Pop density|1814|28.38|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Trbiž]] <small>(''Tarvisio'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4577}} |208,36 |{{Pop density|4577|208.36|km2|disp=num}} |- |[[Treppo Grande]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1741}} |11,32 |{{Pop density|1741|11.32|km2|disp=num}} |- |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |35,59 |{{Pop density|784|35.59|km2|disp=num}} |- |[[Trivignano Udinese]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1689}} |18,46 |{{Pop density|1689|18.46|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Trst]]''' <small>(''Trieste'')</small> ‡ |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:202123}} |85,11 |{{Pop density|202123|85.11|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tržič, Gorica|Tržič]] <small>(''Monfalcone'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:27041}} |27,9 |{{Pop density|27041|27.9|km2|disp=num}} |- |[[Turjak, Gorica|Turjak]] <small>(''Turriaco'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2780}} |5,18 |{{Pop density|2780|5.18|km2|disp=num}} |- |[[Vajont, Pordenone|Vajont]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1715}} |1,59 |{{Pop density|1715|1.59|km2|disp=num}} |- |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3967}} |29,68 |{{Pop density|3967|29.68|km2|disp=num}} |- |[[Varmo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2830}} |34,92 |{{Pop density|2830|34.92|km2|disp=num}} |- |[[Verzegnis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:906}} |39,33 |{{Pop density|906|39.33|km2|disp=num}} |- |[[Videm, Italija|'''Videm''']] <small>(''Udine'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:98287}} |57,17 |{{Pop density|98287|57.17|km2|disp=num}} |- |[[Vileš]] <small>(''Villesse'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1717}} |12,05 |{{Pop density|1717|12.05|km2|disp=num}} |- |[[Villa Santina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2222}} |12,99 |{{Pop density|2222|12.99|km2|disp=num}} |- |[[Visco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:775}} |3,52 |{{Pop density|775|3.52|km2|disp=num}} |- |[[Vito d'Asio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:818}} |53,72 |{{Pop density|818|53.72|km2|disp=num}} |- |[[Vivaro]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1399}} |37,68 |{{Pop density|1399|37.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] <small>(''Sagrado'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2236}} |13,94 |{{Pop density|2236|13.94|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zgonik]] <small>(''Sgonico'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:2077}} |31,4 |{{Pop density|2077|31.4|km2|disp=num}} |- |[[Zoppola]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8419}} |45,54 |{{Pop density|8419|45.54|km2|disp=num}} |- |[[Zuglio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:606}} |18,21 |{{Pop density|606|18.21|km2|disp=num}} |} === Nekdanje občine === {| class="wikitable" |+ !Nekdanja občina !Datum ukinitve !Nova občina ali pridružitev !Pokrajina |- |[[Cesclans]] |1. oktober 1871 |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Mione]] |1. januar 1872 |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Castel del Monte Udinese]] |1. februar 1878 |[[Prapotno]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Pontebba Nuova]] <small>(nekoč ''Pontefella'')</small>}} |23. september 1924 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |{{Brez preloma|[[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'', nekoč ''Podgora'')</small>}} |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Ipplis]] |15. april 1928 |[[Premarjak]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Perteole]] |15. april 1928 |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ciseriis]] |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Segnacco]] <small>(nekoč ''Collalto della Soima'')</small> |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Muscoli]] - [[Strassoldo]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Scodovacca]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Feletto Umberto]] <small>(nekoč ''Feletto'')</small> |13. maj 1928 |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Lipalja vas]] <small>(''Laglesie San Leopoldo'')</small> |19. maj 1928 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Žabnice]] <small>(''Camporosso in Valcanale'')</small> |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Bela Peč, Trbiž|Bela Peč]] <small>(''Fusine in Valromana'', nekoč ''Roccalba'')</small>}} |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivolto]] <small>(nekoč ''Passariano'')</small> |15. junij 1928 |[[Codroipo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Naborjet]] <small>(''Malborghetto'')</small> |7. avgust 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] <small>(''Duino'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Nabrežina]] <small>(''Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small>}} |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Mavhinje]] <small>(''Malchina'', nekoč ''Mauchinie'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Šempolaj]] <small>(''San Pelagio'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] <small>(''Slivia'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Ukve]] - [[Ovčja vas]] <small>(''Ugovizza-Valbruna'', nekoč ''Ucovizza'')</small>}} |7. avgost 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ronec]] <small>(''Rodda'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tarčet]] <small>(''Tarcetta'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Vallenoncello]] |27. april 1930 |[[Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Joannis]] |2. julij 1931 |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Campolongo al Torre]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tapogliano]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivignano]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Teor]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Arzene]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Valvasone]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Fiumicello]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Villa Vicentina]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ligosullo]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Treppo Carnico]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji| Furlanija - Julijska krajina]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini| ]] sjl5cd6vb7tj1iclw4efaswk69on0u3 Chateau (glasbena skupina) 0 164621 6690478 6674524 2026-06-16T19:39:02Z ~2026-35290-18 261723 /* Nekdanji člani */ 6690478 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Chateau | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[pop rock]], [[hard rock]] | Years_active = 1986-1999; 2008-2011; 2020- | Label = Dallas Records<br>ZKP RTV Slovenija | Associated_acts = | URL = | Current_members = Matjaž Ograjenšek<br>Boris Jelenko<br>Zvone Hranjec<br>Gregor Plamberger<br>Tim Draksler | Past_members = Mario Medvešek<br>Nataša Štrbenk<br>Miro Mramor<br>Jani Kralj<br>Drago Purgaj<br>Dani Dolinar<br>Peter Zlodej<br>Dadi Daz<br>Jože Anclin<br>Boštjan Časl<br>Janez Marin<br>Robert Humar | Notable_instruments = }} '''Chateau''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], nastala leta [[1986]] v [[Velenje|Velenju]]. Prvič je skupina opozorila nase na [[Pop delavnica|Pop delavnici]] leta 1987 s skladbo ''Ne laži mi''. Leta 1989 se jim je pridružil kitarist Miro Mramor, ki je leto poprej zapustil [[Šank Rock]] - njega pa je na začetku leta 1991 zamenjal kitarist Zvone Hranjec, ki je tik pred tem zapustil Šank Rock. Takrat je njihova pot krenila strmo navzgor in istega leta so si naredili ime s skladbo ''Objemi me'', s katero so zmagali na [[Pop delavnica|Pop delavnici]]. Leta 1992 je izšla na istoimenskem [[glasbeni album|albumu]]. Kasneje sta mu sledila še albuma ''Avantura'' (1993) in ''Mlinar na Muri'' (1994). Imeli so velik radijski hit,ki je kasneje postal nekakšen evergreen slovenske glasbe: "[[Mlinar na Muri]]". Leta 1996 sta skupino zapustila pevec Matjaž in basist Sandi, nadomestila sta ju basist Boštjan Časl in pevec David Davidovič alias Dadi Daz. Skupina je kasneje dokončala že začet album ''Brez tebe'' (1997). Decembra 1999 so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 2008 se je po skoraj desetletju skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi. Produkt združitve je bil album Do konca, izdan leta 2011. Istega leta je skupina ob svoji 25. obletnici ustanovitve prenehala z delovanjem. 17. novembra 2023 je skupina v prenovljeni zasedbi pri založbi Dallas izdala 7. studijski album z naslovom Chateau 2023. Na albumu je tudi prenovljena skladba "Mlinar na Muri" . Aprila 2025 so izdali prenovljeno verzijo njihovega hita "Objemi me". Marca 2026 so izdali singel "Grem naprej". == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Gregor Plamberger - [[bobni]] (2023-) * Tim Draksler [[bas kitara|- bas kitara]] (2025-) * Zvone Hranjec - [[kitara]], vokal (1991-1999, 2008-2011, 2020-) * Boris Jelenko - klaviature (2020, 2024-) * Matjaž Ograjenšek - [[pevec]] (1986-1996, 2008-2011, 2020-) === Nekdanji člani === * Mario Medvešek - bobni (1986-1987) + * Nataša Štrbenk - bas kitara (1986-1988) * Slavko Bojnec - bas kitara (1988-1990) * Boštjan Časl - bas kitara (1996-1999, 2020-2025) * Jani Kralj - klaviature (1986-1987) * Drago Purgaj - klaviature (1987-1990) * Dani Dolinar - kitara (1986-1987) + * Peter Zlodej - kitara (1987-1989) * Miro Mramor - kitara (1989-1991) * Dadi Daz - pevec (1996-1999) * Jože Anclin - klaviature (1990-1992) * Robert Humar - klaviature (2021-2024) * Janez Marin - bobni (2020-2023) * Stane Odlazek - bobni (1986 -1999, 2008-2011) * Sandi Ževart - bas kitara (1990-1996, 2008-2011) * Miran Vavče - klaviature (1992-1999, 2008-2011) == Diskografija == * '''Studijski albumi:''' * ''Tvoje oči'' ([[Sraka (založba)|Sraka]], 1990) * ''Objemi me'' ([[Corona (založba)|Corona]], 1992) * ''Avantura'' ([[ZKP]], 1993) * ''Mlinar na Muri'' ([[ZKP]], 1994) * ''Brez tebe'' ([[ZKP]], 1996) * ''Do konca'' (2011) * 2023 (Dallas, 2023) * '''Kompilacije:''' * The Best of (Big Joco Music Records, 2022) == Uspešnice == * "[[Mlinar na Muri]]" (priredba skladbe ''Boat on the river'' skupine [[Styx]]) (1994) * Objemi me (1991) * Lola (priredba pesmi skupine [[The Kinks]]) (1993) * Pobegniva (1992) *Gremo v nebo (1992) *Tanja (1992) *Ne laži mi (1987) *Avantura (1993) == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4429445|Chateau}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2008]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2020]] f7ha86q7hbg14ga3ips5760o79cr86p 6690486 6690478 2026-06-16T19:47:24Z ~2026-35290-18 261723 /* */ 6690486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Chateau | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[pop rock]], [[hard rock]] | Years_active = 1986-1999; 2008-2011; 2020- | Label = Dallas Records<br>ZKP RTV Slovenija | Associated_acts = | URL = | Current_members = Matjaž Ograjenšek<br>Boris Jelenko<br>Zvone Hranjec<br>Gregor Plamberger<br>Tim Draksler | Past_members = Mario Medvešek<br>Nataša Štrbenk<br>Miro Mramor<br>Jani Kralj<br>Drago Purgaj<br>Dani Dolinar<br>Peter Zlodej<br>Stane Odlazek<br>Sandi Ževart<br>Miran Vavče<br>Dadi Daz<br>Jože Anclin<br>Boštjan Časl<br>Janez Marin<br>Robert Humar | Notable_instruments = }} '''Chateau''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], nastala leta [[1986]] v [[Velenje|Velenju]]. Prvič je skupina opozorila nase na [[Pop delavnica|Pop delavnici]] leta 1987 s skladbo ''Ne laži mi''. Leta 1989 se jim je pridružil kitarist Miro Mramor, ki je leto poprej zapustil [[Šank Rock]] - njega pa je na začetku leta 1991 zamenjal kitarist Zvone Hranjec, ki je tik pred tem zapustil Šank Rock. Takrat je njihova pot krenila strmo navzgor in istega leta so si naredili ime s skladbo ''Objemi me'', s katero so zmagali na [[Pop delavnica|Pop delavnici]]. Leta 1992 je izšla na istoimenskem [[glasbeni album|albumu]]. Kasneje sta mu sledila še albuma ''Avantura'' (1993) in ''Mlinar na Muri'' (1994). Imeli so velik radijski hit,ki je kasneje postal nekakšen evergreen slovenske glasbe: "[[Mlinar na Muri]]". Leta 1996 sta skupino zapustila pevec Matjaž in basist Sandi, nadomestila sta ju basist Boštjan Časl in pevec David Davidovič alias Dadi Daz. Skupina je kasneje dokončala že začet album ''Brez tebe'' (1997). Decembra 1999 so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 2008 se je po skoraj desetletju skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi. Produkt združitve je bil album Do konca, izdan leta 2011. Istega leta je skupina ob svoji 25. obletnici ustanovitve prenehala z delovanjem. 17. novembra 2023 je skupina v prenovljeni zasedbi pri založbi Dallas izdala 7. studijski album z naslovom Chateau 2023. Na albumu je tudi prenovljena skladba "Mlinar na Muri" . Aprila 2025 so izdali prenovljeno verzijo njihovega hita "Objemi me". Marca 2026 so izdali singel "Grem naprej". == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Gregor Plamberger - [[bobni]] (2023-) * Tim Draksler [[bas kitara|- bas kitara]] (2025-) * Zvone Hranjec - [[kitara]], vokal (1991-1999, 2008-2011, 2020-) * Boris Jelenko - klaviature (2020, 2024-) * Matjaž Ograjenšek - [[pevec]] (1986-1996, 2008-2011, 2020-) === Nekdanji člani === * Mario Medvešek - bobni (1986-1987) + * Nataša Štrbenk - bas kitara (1986-1988) * Slavko Bojnec - bas kitara (1988-1990) * Boštjan Časl - bas kitara (1996-1999, 2020-2025) * Jani Kralj - klaviature (1986-1987) * Drago Purgaj - klaviature (1987-1990) * Dani Dolinar - kitara (1986-1987) + * Peter Zlodej - kitara (1987-1989) * Miro Mramor - kitara (1989-1991) * Dadi Daz - pevec (1996-1999) * Jože Anclin - klaviature (1990-1992) * Robert Humar - klaviature (2021-2024) * Janez Marin - bobni (2020-2023) * Stane Odlazek - bobni (1986 -1999, 2008-2011) * Sandi Ževart - bas kitara (1990-1996, 2008-2011) * Miran Vavče - klaviature (1992-1999, 2008-2011) == Diskografija == * '''Studijski albumi:''' * ''Tvoje oči'' ([[Sraka (založba)|Sraka]], 1990) * ''Objemi me'' ([[Corona (založba)|Corona]], 1992) * ''Avantura'' ([[ZKP]], 1993) * ''Mlinar na Muri'' ([[ZKP]], 1994) * ''Brez tebe'' ([[ZKP]], 1996) * ''Do konca'' (2011) * 2023 (Dallas, 2023) * '''Kompilacije:''' * The Best of (Big Joco Music Records, 2022) == Uspešnice == * "[[Mlinar na Muri]]" (priredba skladbe ''Boat on the river'' skupine [[Styx]]) (1994) * Objemi me (1991) * Lola (priredba pesmi skupine [[The Kinks]]) (1993) * Pobegniva (1992) *Gremo v nebo (1992) *Tanja (1992) *Ne laži mi (1987) *Avantura (1993) == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4429445|Chateau}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2008]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2020]] i0h0l0iibidovptph75tqd207nvm77f 6690498 6690486 2026-06-16T20:29:15Z ~2026-35290-18 261723 /* */ 6690498 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Chateau | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[pop rock]], [[hard rock]] | Years_active = 1986-1999; 2008-2011; 2020- | Label = Dallas Records<br>ZKP RTV Slovenija | Associated_acts = | URL = | Current_members = Matjaž Ograjenšek<br>Boris Jelenko<br>Zvone Hranjec<br>Gregor Plamberger<br>Tim Draksler | Past_members = Mario Medvešek<br>Nataša Štrbenk<br>Miro Mramor<br>Jani Kralj<br>Drago Purgaj<br>Dani Dolinar<br>Peter Zlodej<br>Boštjan Oštir<br>Stane Odlazek<br>Sandi Ževart<br>Miran Vavče<br>Dadi Daz<br>Jože Anclin<br>Adalbert Turner<br>Boštjan Časl<br>Janez Marin<br>Robert Humar | Notable_instruments = }} '''Chateau''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], nastala leta [[1986]] v [[Velenje|Velenju]]. Prvič je skupina opozorila nase na [[Pop delavnica|Pop delavnici]] leta 1987 s skladbo ''Ne laži mi''. Leta 1989 se jim je pridružil kitarist Miro Mramor, ki je leto poprej zapustil [[Šank Rock]] - njega pa je na začetku leta 1991 zamenjal kitarist Zvone Hranjec, ki je tik pred tem zapustil Šank Rock. Takrat je njihova pot krenila strmo navzgor in istega leta so si naredili ime s skladbo ''Objemi me'', s katero so zmagali na [[Pop delavnica|Pop delavnici]]. Leta 1992 je izšla na istoimenskem [[glasbeni album|albumu]]. Kasneje sta mu sledila še albuma ''Avantura'' (1993) in ''Mlinar na Muri'' (1994). Imeli so velik radijski hit,ki je kasneje postal nekakšen evergreen slovenske glasbe: "[[Mlinar na Muri]]". Leta 1996 sta skupino zapustila pevec Matjaž in basist Sandi, nadomestila sta ju basist Boštjan Časl in pevec David Davidovič alias Dadi Daz. Skupina je kasneje dokončala že začet album ''Brez tebe'' (1997). Decembra 1999 so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 2008 se je po skoraj desetletju skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi. Produkt združitve je bil album Do konca, izdan leta 2011. Istega leta je skupina ob svoji 25. obletnici ustanovitve prenehala z delovanjem. 17. novembra 2023 je skupina v prenovljeni zasedbi pri založbi Dallas izdala 7. studijski album z naslovom Chateau 2023. Na albumu je tudi prenovljena skladba "Mlinar na Muri" . Aprila 2025 so izdali prenovljeno verzijo njihovega hita "Objemi me". Marca 2026 so izdali singel "Grem naprej". == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Gregor Plamberger - [[bobni]] (2023-) * Tim Draksler [[bas kitara|- bas kitara]] (2025-) * Zvone Hranjec - [[kitara]], vokal (1991-1999, 2008-2011, 2020-) * Boris Jelenko - klaviature (2020, 2024-) * Matjaž Ograjenšek - [[pevec]] (1986-1996, 2008-2011, 2020-) === Nekdanji člani === * Mario Medvešek - bobni (1986-1987) + * Nataša Štrbenk - bas kitara (1986-1988) * Slavko Bojnec - bas kitara (1988-1990) * Boštjan Časl - bas kitara (1996-1999, 2020-2025) * Jani Kralj - klaviature (1986-1987) * Drago Purgaj - klaviature (1987-1990) * Dani Dolinar - kitara (1986-1987) + * Peter Zlodej - kitara (1987-1989) * Miro Mramor - kitara (1989-1991) * Dadi Daz - pevec (1996-1999) * Jože Anclin - klaviature (1990-1992) * Robert Humar - klaviature (2021-2024) * Janez Marin - bobni (2020-2023) * Stane Odlazek - bobni (1986 -1999, 2008-2011) * Sandi Ževart - bas kitara (1990-1996, 2008-2011) * Miran Vavče - klaviature (1992-1999, 2008-2011) == Diskografija == * '''Studijski albumi:''' * ''Tvoje oči'' ([[Sraka (založba)|Sraka]], 1990) * ''Objemi me'' ([[Corona (založba)|Corona]], 1992) * ''Avantura'' ([[ZKP]], 1993) * ''Mlinar na Muri'' ([[ZKP]], 1994) * ''Brez tebe'' ([[ZKP]], 1996) * ''Do konca'' (2011) * 2023 (Dallas, 2023) * '''Kompilacije:''' * The Best of (Big Joco Music Records, 2022) == Uspešnice == * "[[Mlinar na Muri]]" (priredba skladbe ''Boat on the river'' skupine [[Styx]]) (1994) * Objemi me (1991) * Lola (priredba pesmi skupine [[The Kinks]]) (1993) * Pobegniva (1992) *Gremo v nebo (1992) *Tanja (1992) *Ne laži mi (1987) *Avantura (1993) == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4429445|Chateau}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2008]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2020]] 0p2uepdt662irzbdzs7olakk4havr5v 6690499 6690498 2026-06-16T20:32:31Z ~2026-35290-18 261723 /* */ 6690499 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Chateau | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[pop rock]], [[hard rock]] | Years_active = 1986-1999; 2008-2011; 2020- | Label = Dallas Records<br>ZKP RTV Slovenija | Associated_acts = | URL = | Current_members = Matjaž Ograjenšek<br>Boris Jelenko<br>Zvone Hranjec<br>Gregor Plamberger<br>Tim Draksler | Past_members = Mario Medvešek<br>Nataša Štrbenk<br>Miro Mramor<br>Jani Kralj<br>Drago Purgaj<br>Dani Dolinar<br>Slavko Rizmal<br>Peter Zlodej<br>Boštjan Oštir<br>Slavko Bojnec<br>Stane Odlazek<br>Sandi Ževart<br>Miran Vavče<br>Dadi Daz<br>Jože Anclin<br>Adalbert Turner<br>Boštjan Časl<br>Janez Marin<br>Robert Humar | Notable_instruments = }} '''Chateau''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], nastala leta [[1986]] v [[Velenje|Velenju]]. Prvič je skupina opozorila nase na [[Pop delavnica|Pop delavnici]] leta 1987 s skladbo ''Ne laži mi''. Leta 1989 se jim je pridružil kitarist Miro Mramor, ki je leto poprej zapustil [[Šank Rock]] - njega pa je na začetku leta 1991 zamenjal kitarist Zvone Hranjec, ki je tik pred tem zapustil Šank Rock. Takrat je njihova pot krenila strmo navzgor in istega leta so si naredili ime s skladbo ''Objemi me'', s katero so zmagali na [[Pop delavnica|Pop delavnici]]. Leta 1992 je izšla na istoimenskem [[glasbeni album|albumu]]. Kasneje sta mu sledila še albuma ''Avantura'' (1993) in ''Mlinar na Muri'' (1994). Imeli so velik radijski hit,ki je kasneje postal nekakšen evergreen slovenske glasbe: "[[Mlinar na Muri]]". Leta 1996 sta skupino zapustila pevec Matjaž in basist Sandi, nadomestila sta ju basist Boštjan Časl in pevec David Davidovič alias Dadi Daz. Skupina je kasneje dokončala že začet album ''Brez tebe'' (1997). Decembra 1999 so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 2008 se je po skoraj desetletju skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi. Produkt združitve je bil album Do konca, izdan leta 2011. Istega leta je skupina ob svoji 25. obletnici ustanovitve prenehala z delovanjem. 17. novembra 2023 je skupina v prenovljeni zasedbi pri založbi Dallas izdala 7. studijski album z naslovom Chateau 2023. Na albumu je tudi prenovljena skladba "Mlinar na Muri" . Aprila 2025 so izdali prenovljeno verzijo njihovega hita "Objemi me". Marca 2026 so izdali singel "Grem naprej". == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Gregor Plamberger - [[bobni]] (2023-) * Tim Draksler [[bas kitara|- bas kitara]] (2025-) * Zvone Hranjec - [[kitara]], vokal (1991-1999, 2008-2011, 2020-) * Boris Jelenko - klaviature (2020, 2024-) * Matjaž Ograjenšek - [[pevec]] (1986-1996, 2008-2011, 2020-) === Nekdanji člani === * Mario Medvešek - bobni (1986-1987) + * Nataša Štrbenk - bas kitara (1986-1988) * Slavko Bojnec - bas kitara (1988-1990) * Boštjan Časl - bas kitara (1996-1999, 2020-2025) * Jani Kralj - klaviature (1986-1987) * Drago Purgaj - klaviature (1987-1990) * Dani Dolinar - kitara (1986-1987) + * Peter Zlodej - kitara (1987-1989) * Miro Mramor - kitara (1989-1991) * Dadi Daz - pevec (1996-1999) * Jože Anclin - klaviature (1990-1992) * Robert Humar - klaviature (2021-2024) * Janez Marin - bobni (2020-2023) * Stane Odlazek - bobni (1986 -1999, 2008-2011) * Sandi Ževart - bas kitara (1990-1996, 2008-2011) * Miran Vavče - klaviature (1992-1999, 2008-2011) == Diskografija == * '''Studijski albumi:''' * ''Tvoje oči'' ([[Sraka (založba)|Sraka]], 1990) * ''Objemi me'' ([[Corona (založba)|Corona]], 1992) * ''Avantura'' ([[ZKP]], 1993) * ''Mlinar na Muri'' ([[ZKP]], 1994) * ''Brez tebe'' ([[ZKP]], 1996) * ''Do konca'' (2011) * 2023 (Dallas, 2023) * '''Kompilacije:''' * The Best of (Big Joco Music Records, 2022) == Uspešnice == * "[[Mlinar na Muri]]" (priredba skladbe ''Boat on the river'' skupine [[Styx]]) (1994) * Objemi me (1991) * Lola (priredba pesmi skupine [[The Kinks]]) (1993) * Pobegniva (1992) *Gremo v nebo (1992) *Tanja (1992) *Ne laži mi (1987) *Avantura (1993) == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4429445|Chateau}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2008]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2020]] l2nr4fde9zwnjwkq127qccge90t38ez 6690501 6690499 2026-06-16T20:38:21Z ~2026-35290-18 261723 /* Nekdanji člani */ 6690501 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Chateau | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[pop rock]], [[hard rock]] | Years_active = 1986-1999; 2008-2011; 2020- | Label = Dallas Records<br>ZKP RTV Slovenija | Associated_acts = | URL = | Current_members = Matjaž Ograjenšek<br>Boris Jelenko<br>Zvone Hranjec<br>Gregor Plamberger<br>Tim Draksler | Past_members = Mario Medvešek<br>Nataša Štrbenk<br>Miro Mramor<br>Jani Kralj<br>Drago Purgaj<br>Dani Dolinar<br>Slavko Rizmal<br>Peter Zlodej<br>Boštjan Oštir<br>Slavko Bojnec<br>Stane Odlazek<br>Sandi Ževart<br>Miran Vavče<br>Dadi Daz<br>Jože Anclin<br>Adalbert Turner<br>Boštjan Časl<br>Janez Marin<br>Robert Humar | Notable_instruments = }} '''Chateau''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], nastala leta [[1986]] v [[Velenje|Velenju]]. Prvič je skupina opozorila nase na [[Pop delavnica|Pop delavnici]] leta 1987 s skladbo ''Ne laži mi''. Leta 1989 se jim je pridružil kitarist Miro Mramor, ki je leto poprej zapustil [[Šank Rock]] - njega pa je na začetku leta 1991 zamenjal kitarist Zvone Hranjec, ki je tik pred tem zapustil Šank Rock. Takrat je njihova pot krenila strmo navzgor in istega leta so si naredili ime s skladbo ''Objemi me'', s katero so zmagali na [[Pop delavnica|Pop delavnici]]. Leta 1992 je izšla na istoimenskem [[glasbeni album|albumu]]. Kasneje sta mu sledila še albuma ''Avantura'' (1993) in ''Mlinar na Muri'' (1994). Imeli so velik radijski hit,ki je kasneje postal nekakšen evergreen slovenske glasbe: "[[Mlinar na Muri]]". Leta 1996 sta skupino zapustila pevec Matjaž in basist Sandi, nadomestila sta ju basist Boštjan Časl in pevec David Davidovič alias Dadi Daz. Skupina je kasneje dokončala že začet album ''Brez tebe'' (1997). Decembra 1999 so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 2008 se je po skoraj desetletju skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi. Produkt združitve je bil album Do konca, izdan leta 2011. Istega leta je skupina ob svoji 25. obletnici ustanovitve prenehala z delovanjem. 17. novembra 2023 je skupina v prenovljeni zasedbi pri založbi Dallas izdala 7. studijski album z naslovom Chateau 2023. Na albumu je tudi prenovljena skladba "Mlinar na Muri" . Aprila 2025 so izdali prenovljeno verzijo njihovega hita "Objemi me". Marca 2026 so izdali singel "Grem naprej". == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Gregor Plamberger - [[bobni]] (2023-) * Tim Draksler [[bas kitara|- bas kitara]] (2025-) * Zvone Hranjec - [[kitara]], vokal (1991-1999, 2008-2011, 2020-) * Boris Jelenko - klaviature (2020, 2024-) * Matjaž Ograjenšek - [[pevec]] (1986-1996, 2008-2011, 2020-) === Nekdanji člani === * Mario Medvešek - bobni (1986-1987) + * Nataša Štrbenk - bas kitara (1986-1988) * Slavko Bojnec - bas kitara (1988-1990) * Boštjan Časl - bas kitara (1996-1999, 2020-2025) * Jani Kralj - klaviature (1986-1987) * Drago Purgaj - klaviature (1987-1990) * Dani Dolinar - kitara (1986-1987) + * Peter Zlodej - kitara (1987-1989) * Miro Mramor - kitara (1989-1991) * Dadi Daz - pevec (1996-1997) * Adalbert Turner (1997-1999) * Jože Anclin - klaviature (1990-1992) * Robert Humar - klaviature (2021-2024) * Janez Marin - bobni (2020-2023) * Stane Odlazek - bobni (1986 -1999, 2008-2011) * Sandi Ževart - bas kitara (1990-1996, 2008-2011) * Miran Vavče - klaviature (1992-1999, 2008-2011) == Diskografija == * '''Studijski albumi:''' * ''Tvoje oči'' ([[Sraka (založba)|Sraka]], 1990) * ''Objemi me'' ([[Corona (založba)|Corona]], 1992) * ''Avantura'' ([[ZKP]], 1993) * ''Mlinar na Muri'' ([[ZKP]], 1994) * ''Brez tebe'' ([[ZKP]], 1996) * ''Do konca'' (2011) * 2023 (Dallas, 2023) * '''Kompilacije:''' * The Best of (Big Joco Music Records, 2022) == Uspešnice == * "[[Mlinar na Muri]]" (priredba skladbe ''Boat on the river'' skupine [[Styx]]) (1994) * Objemi me (1991) * Lola (priredba pesmi skupine [[The Kinks]]) (1993) * Pobegniva (1992) *Gremo v nebo (1992) *Tanja (1992) *Ne laži mi (1987) *Avantura (1993) == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4429445|Chateau}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2008]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2020]] q7k106e8ilqhhf0imvv7ubcwnem8vds 6690503 6690501 2026-06-16T20:54:23Z ~2026-35290-18 261723 /* */ 6690503 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Chateau | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[pop rock]], [[hard rock]] | Years_active = 1986-1999; 2008-2011; 2020- | Label = Dallas Records<br>ZKP RTV Slovenija | Associated_acts = | URL = | Current_members = Matjaž Ograjenšek<br>Boris Jelenko<br>Zvone Hranjec<br>Gregor Plamberger<br>Tim Draksler | Past_members = Mario Medvešek<br>Nataša Štrbenk<br>Miro Mramor<br>Jani Kralj<br>Drago Purgaj<br>Dani Dolinar<br>Slavko Rizmal<br>Peter Zlodej<br>Boštjan Oštir<br>Slavko Bojnec<br>Stane Odlazek<br>Sandi Ževart<br>Miran Vavče<br>Dadi Daz<br>Jože Anclin<br>Adalbert Turner<br>Jernej Vogrin<br>Boštjan Časl<br>Janez Marin<br>Robert Humar | Notable_instruments = }} '''Chateau''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], nastala leta [[1986]] v [[Velenje|Velenju]]. Prvič je skupina opozorila nase na [[Pop delavnica|Pop delavnici]] leta 1987 s skladbo ''Ne laži mi''. Leta 1989 se jim je pridružil kitarist Miro Mramor, ki je leto poprej zapustil [[Šank Rock]] - njega pa je na začetku leta 1991 zamenjal kitarist Zvone Hranjec, ki je tik pred tem zapustil Šank Rock. Takrat je njihova pot krenila strmo navzgor in istega leta so si naredili ime s skladbo ''Objemi me'', s katero so zmagali na [[Pop delavnica|Pop delavnici]]. Leta 1992 je izšla na istoimenskem [[glasbeni album|albumu]]. Kasneje sta mu sledila še albuma ''Avantura'' (1993) in ''Mlinar na Muri'' (1994). Imeli so velik radijski hit,ki je kasneje postal nekakšen evergreen slovenske glasbe: "[[Mlinar na Muri]]". Leta 1996 sta skupino zapustila pevec Matjaž in basist Sandi, nadomestila sta ju basist Boštjan Časl in pevec David Davidovič alias Dadi Daz. Skupina je kasneje dokončala že začet album ''Brez tebe'' (1997). Decembra 1999 so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 2008 se je po skoraj desetletju skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi. Produkt združitve je bil album Do konca, izdan leta 2011. Istega leta je skupina ob svoji 25. obletnici ustanovitve prenehala z delovanjem. 17. novembra 2023 je skupina v prenovljeni zasedbi pri založbi Dallas izdala 7. studijski album z naslovom Chateau 2023. Na albumu je tudi prenovljena skladba "Mlinar na Muri" . Aprila 2025 so izdali prenovljeno verzijo njihovega hita "Objemi me". Marca 2026 so izdali singel "Grem naprej". == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Gregor Plamberger - [[bobni]] (2023-) * Tim Draksler [[bas kitara|- bas kitara]] (2025-) * Zvone Hranjec - [[kitara]], vokal (1991-1999, 2008-2011, 2020-) * Boris Jelenko - klaviature (2020, 2024-) * Matjaž Ograjenšek - [[pevec]] (1986-1996, 2008-2011, 2020-) === Nekdanji člani === * Mario Medvešek - bobni (1986-1987) + * Nataša Štrbenk - bas kitara (1986-1988) * Slavko Bojnec - bas kitara (1988-1990) * Boštjan Časl - bas kitara (1996-1999, 2020-2025) * Jani Kralj - klaviature (1986-1987) * Drago Purgaj - klaviature (1987-1990) * Dani Dolinar - kitara (1986-1987) + * Peter Zlodej - kitara (1987-1989) * Miro Mramor - kitara (1989-1991) * Dadi Daz - pevec (1996-1997) * Adalbert Turner (1997-1999) * Jože Anclin - klaviature (1990-1992) * Robert Humar - klaviature (2021-2024) * Janez Marin - bobni (2020-2023) * Stane Odlazek - bobni (1986 -1999, 2008-2011) * Sandi Ževart - bas kitara (1990-1996, 2008-2011) * Miran Vavče - klaviature (1992-1999, 2008-2011) == Diskografija == * '''Studijski albumi:''' * ''Tvoje oči'' ([[Sraka (založba)|Sraka]], 1990) * ''Objemi me'' ([[Corona (založba)|Corona]], 1992) * ''Avantura'' ([[ZKP]], 1993) * ''Mlinar na Muri'' ([[ZKP]], 1994) * ''Brez tebe'' ([[ZKP]], 1996) * ''Do konca'' (2011) * 2023 (Dallas, 2023) * '''Kompilacije:''' * The Best of (Big Joco Music Records, 2022) == Uspešnice == * "[[Mlinar na Muri]]" (priredba skladbe ''Boat on the river'' skupine [[Styx]]) (1994) * Objemi me (1991) * Lola (priredba pesmi skupine [[The Kinks]]) (1993) * Pobegniva (1992) *Gremo v nebo (1992) *Tanja (1992) *Ne laži mi (1987) *Avantura (1993) == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4429445|Chateau}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2008]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2020]] c5ey1xip4q45yhhakfssrr97h5ymmdz 6690504 6690503 2026-06-16T20:56:36Z ~2026-35290-18 261723 /* Nekdanji člani */ 6690504 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Chateau | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[pop rock]], [[hard rock]] | Years_active = 1986-1999; 2008-2011; 2020- | Label = Dallas Records<br>ZKP RTV Slovenija | Associated_acts = | URL = | Current_members = Matjaž Ograjenšek<br>Boris Jelenko<br>Zvone Hranjec<br>Gregor Plamberger<br>Tim Draksler | Past_members = Mario Medvešek<br>Nataša Štrbenk<br>Miro Mramor<br>Jani Kralj<br>Drago Purgaj<br>Dani Dolinar<br>Slavko Rizmal<br>Peter Zlodej<br>Boštjan Oštir<br>Slavko Bojnec<br>Stane Odlazek<br>Sandi Ževart<br>Miran Vavče<br>Dadi Daz<br>Jože Anclin<br>Adalbert Turner<br>Jernej Vogrin<br>Boštjan Časl<br>Janez Marin<br>Robert Humar | Notable_instruments = }} '''Chateau''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], nastala leta [[1986]] v [[Velenje|Velenju]]. Prvič je skupina opozorila nase na [[Pop delavnica|Pop delavnici]] leta 1987 s skladbo ''Ne laži mi''. Leta 1989 se jim je pridružil kitarist Miro Mramor, ki je leto poprej zapustil [[Šank Rock]] - njega pa je na začetku leta 1991 zamenjal kitarist Zvone Hranjec, ki je tik pred tem zapustil Šank Rock. Takrat je njihova pot krenila strmo navzgor in istega leta so si naredili ime s skladbo ''Objemi me'', s katero so zmagali na [[Pop delavnica|Pop delavnici]]. Leta 1992 je izšla na istoimenskem [[glasbeni album|albumu]]. Kasneje sta mu sledila še albuma ''Avantura'' (1993) in ''Mlinar na Muri'' (1994). Imeli so velik radijski hit,ki je kasneje postal nekakšen evergreen slovenske glasbe: "[[Mlinar na Muri]]". Leta 1996 sta skupino zapustila pevec Matjaž in basist Sandi, nadomestila sta ju basist Boštjan Časl in pevec David Davidovič alias Dadi Daz. Skupina je kasneje dokončala že začet album ''Brez tebe'' (1997). Decembra 1999 so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 2008 se je po skoraj desetletju skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi. Produkt združitve je bil album Do konca, izdan leta 2011. Istega leta je skupina ob svoji 25. obletnici ustanovitve prenehala z delovanjem. 17. novembra 2023 je skupina v prenovljeni zasedbi pri založbi Dallas izdala 7. studijski album z naslovom Chateau 2023. Na albumu je tudi prenovljena skladba "Mlinar na Muri" . Aprila 2025 so izdali prenovljeno verzijo njihovega hita "Objemi me". Marca 2026 so izdali singel "Grem naprej". == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Gregor Plamberger - [[bobni]] (2023-) * Tim Draksler [[bas kitara|- bas kitara]] (2025-) * Zvone Hranjec - [[kitara]], vokal (1991-1999, 2008-2011, 2020-) * Boris Jelenko - klaviature (2020, 2024-) * Matjaž Ograjenšek - [[pevec]] (1986-1996, 2008-2011, 2020-) === Nekdanji člani === * Mario Medvešek - bobni (1986-1987) + * Nataša Štrbenk - bas kitara (1986-1988) * Slavko Bojnec - bas kitara (1988-1990) * Boštjan Časl - bas kitara (1996-1999, 2020-2025) * Jani Kralj - klaviature (1986-1987) * Drago Purgaj - klaviature (1987-1990) * Dani Dolinar - kitara (1986-1987) + * Peter Zlodej - kitara (1987-1989) * Miro Mramor - kitara (1989-1991) * Dadi Daz - pevec (1996-1997) * Adalbert Turner - pevec (1997-1999) * Jože Anclin - klaviature (1990-1992) * Robert Humar - klaviature (2021-2024) * Janez Marin - bobni (2020-2023) * Stane Odlazek - bobni (1986 -1999, 2008-2011) * Sandi Ževart - bas kitara (1990-1996, 2008-2011) * Miran Vavče - klaviature (1992-1999, 2008-2011) == Diskografija == * '''Studijski albumi:''' * ''Tvoje oči'' ([[Sraka (založba)|Sraka]], 1990) * ''Objemi me'' ([[Corona (založba)|Corona]], 1992) * ''Avantura'' ([[ZKP]], 1993) * ''Mlinar na Muri'' ([[ZKP]], 1994) * ''Brez tebe'' ([[ZKP]], 1996) * ''Do konca'' (2011) * 2023 (Dallas, 2023) * '''Kompilacije:''' * The Best of (Big Joco Music Records, 2022) == Uspešnice == * "[[Mlinar na Muri]]" (priredba skladbe ''Boat on the river'' skupine [[Styx]]) (1994) * Objemi me (1991) * Lola (priredba pesmi skupine [[The Kinks]]) (1993) * Pobegniva (1992) *Gremo v nebo (1992) *Tanja (1992) *Ne laži mi (1987) *Avantura (1993) == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4429445|Chateau}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2008]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2020]] km0w578zmsdt5uy5zi7pp4krpphgosm 6690508 6690504 2026-06-16T21:09:11Z ~2026-35290-18 261723 /* Nekdanji člani */ 6690508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Chateau | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[pop rock]], [[hard rock]] | Years_active = 1986-1999; 2008-2011; 2020- | Label = Dallas Records<br>ZKP RTV Slovenija | Associated_acts = | URL = | Current_members = Matjaž Ograjenšek<br>Boris Jelenko<br>Zvone Hranjec<br>Gregor Plamberger<br>Tim Draksler | Past_members = Mario Medvešek<br>Nataša Štrbenk<br>Miro Mramor<br>Jani Kralj<br>Drago Purgaj<br>Dani Dolinar<br>Slavko Rizmal<br>Peter Zlodej<br>Boštjan Oštir<br>Slavko Bojnec<br>Stane Odlazek<br>Sandi Ževart<br>Miran Vavče<br>Dadi Daz<br>Jože Anclin<br>Adalbert Turner<br>Jernej Vogrin<br>Boštjan Časl<br>Janez Marin<br>Robert Humar | Notable_instruments = }} '''Chateau''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], nastala leta [[1986]] v [[Velenje|Velenju]]. Prvič je skupina opozorila nase na [[Pop delavnica|Pop delavnici]] leta 1987 s skladbo ''Ne laži mi''. Leta 1989 se jim je pridružil kitarist Miro Mramor, ki je leto poprej zapustil [[Šank Rock]] - njega pa je na začetku leta 1991 zamenjal kitarist Zvone Hranjec, ki je tik pred tem zapustil Šank Rock. Takrat je njihova pot krenila strmo navzgor in istega leta so si naredili ime s skladbo ''Objemi me'', s katero so zmagali na [[Pop delavnica|Pop delavnici]]. Leta 1992 je izšla na istoimenskem [[glasbeni album|albumu]]. Kasneje sta mu sledila še albuma ''Avantura'' (1993) in ''Mlinar na Muri'' (1994). Imeli so velik radijski hit,ki je kasneje postal nekakšen evergreen slovenske glasbe: "[[Mlinar na Muri]]". Leta 1996 sta skupino zapustila pevec Matjaž in basist Sandi, nadomestila sta ju basist Boštjan Časl in pevec David Davidovič alias Dadi Daz. Skupina je kasneje dokončala že začet album ''Brez tebe'' (1997). Decembra 1999 so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 2008 se je po skoraj desetletju skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi. Produkt združitve je bil album Do konca, izdan leta 2011. Istega leta je skupina ob svoji 25. obletnici ustanovitve prenehala z delovanjem. 17. novembra 2023 je skupina v prenovljeni zasedbi pri založbi Dallas izdala 7. studijski album z naslovom Chateau 2023. Na albumu je tudi prenovljena skladba "Mlinar na Muri" . Aprila 2025 so izdali prenovljeno verzijo njihovega hita "Objemi me". Marca 2026 so izdali singel "Grem naprej". == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Gregor Plamberger - [[bobni]] (2023-) * Tim Draksler [[bas kitara|- bas kitara]] (2025-) * Zvone Hranjec - [[kitara]], vokal (1991-1999, 2008-2011, 2020-) * Boris Jelenko - klaviature (2020, 2024-) * Matjaž Ograjenšek - [[pevec]] (1986-1996, 2008-2011, 2020-) === Nekdanji člani === * Mario Medvešek - bobni (1986) + * Nataša Štrbenk - bas kitara (1986-1988) * Slavko Rizmal - klaviature (1986 - 1988) * Slavko Bojnec - bas kitara (1988-1990) * Boštjan Časl - bas kitara (1996-1999, 2020-2025) * Jani Kralj - klaviature (1986) * Drago Purgaj - klaviature (1988-1990) * Dani Dolinar - kitara (1986)+ * Peter Zlodej - kitara (1986-1989) * Miro Mramor - kitara (1989-1991) * Boštjan Oštir- vokal (1988) * Dadi Daz - pevec (1996-1997) * Jernej Vogrin - pevec (2008) * Adalbert Turner - pevec (1997-1999) * Jože Anclin - klaviature (1990-1992) * Robert Humar - klaviature (2021-2024) * Janez Marin - bobni (2020-2023) * Stane Odlazek - bobni (1986 -1999, 2008-2011) * Sandi Ževart - bas kitara (1990-1996, 2008-2011) * Miran Vavče - klaviature (1992-1999, 2008-2011) == Diskografija == * '''Studijski albumi:''' * ''Tvoje oči'' ([[Sraka (založba)|Sraka]], 1990) * ''Objemi me'' ([[Corona (založba)|Corona]], 1992) * ''Avantura'' ([[ZKP]], 1993) * ''Mlinar na Muri'' ([[ZKP]], 1994) * ''Brez tebe'' ([[ZKP]], 1996) * ''Do konca'' (2011) * 2023 (Dallas, 2023) * '''Kompilacije:''' * The Best of (Big Joco Music Records, 2022) == Uspešnice == * "[[Mlinar na Muri]]" (priredba skladbe ''Boat on the river'' skupine [[Styx]]) (1994) * Objemi me (1991) * Lola (priredba pesmi skupine [[The Kinks]]) (1993) * Pobegniva (1992) *Gremo v nebo (1992) *Tanja (1992) *Ne laži mi (1987) *Avantura (1993) == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4429445|Chateau}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2008]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2020]] dz2hoppkkp9tr64c6p6z7zh24axggd8 6690518 6690508 2026-06-16T21:48:15Z ~2026-35290-18 261723 /* Nekdanji člani */ 6690518 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Chateau | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[pop rock]], [[hard rock]] | Years_active = 1986-1999; 2008-2011; 2020- | Label = Dallas Records<br>ZKP RTV Slovenija | Associated_acts = | URL = | Current_members = Matjaž Ograjenšek<br>Boris Jelenko<br>Zvone Hranjec<br>Gregor Plamberger<br>Tim Draksler | Past_members = Mario Medvešek<br>Nataša Štrbenk<br>Miro Mramor<br>Jani Kralj<br>Drago Purgaj<br>Dani Dolinar<br>Slavko Rizmal<br>Peter Zlodej<br>Boštjan Oštir<br>Slavko Bojnec<br>Stane Odlazek<br>Sandi Ževart<br>Miran Vavče<br>Dadi Daz<br>Jože Anclin<br>Adalbert Turner<br>Jernej Vogrin<br>Boštjan Časl<br>Janez Marin<br>Robert Humar | Notable_instruments = }} '''Chateau''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], nastala leta [[1986]] v [[Velenje|Velenju]]. Prvič je skupina opozorila nase na [[Pop delavnica|Pop delavnici]] leta 1987 s skladbo ''Ne laži mi''. Leta 1989 se jim je pridružil kitarist Miro Mramor, ki je leto poprej zapustil [[Šank Rock]] - njega pa je na začetku leta 1991 zamenjal kitarist Zvone Hranjec, ki je tik pred tem zapustil Šank Rock. Takrat je njihova pot krenila strmo navzgor in istega leta so si naredili ime s skladbo ''Objemi me'', s katero so zmagali na [[Pop delavnica|Pop delavnici]]. Leta 1992 je izšla na istoimenskem [[glasbeni album|albumu]]. Kasneje sta mu sledila še albuma ''Avantura'' (1993) in ''Mlinar na Muri'' (1994). Imeli so velik radijski hit,ki je kasneje postal nekakšen evergreen slovenske glasbe: "[[Mlinar na Muri]]". Leta 1996 sta skupino zapustila pevec Matjaž in basist Sandi, nadomestila sta ju basist Boštjan Časl in pevec David Davidovič alias Dadi Daz. Skupina je kasneje dokončala že začet album ''Brez tebe'' (1997). Decembra 1999 so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 2008 se je po skoraj desetletju skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi. Produkt združitve je bil album Do konca, izdan leta 2011. Istega leta je skupina ob svoji 25. obletnici ustanovitve prenehala z delovanjem. 17. novembra 2023 je skupina v prenovljeni zasedbi pri založbi Dallas izdala 7. studijski album z naslovom Chateau 2023. Na albumu je tudi prenovljena skladba "Mlinar na Muri" . Aprila 2025 so izdali prenovljeno verzijo njihovega hita "Objemi me". Marca 2026 so izdali singel "Grem naprej". == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Gregor Plamberger - [[bobni]] (2023-) * Tim Draksler [[bas kitara|- bas kitara]] (2025-) * Zvone Hranjec - [[kitara]], vokal (1991-1999, 2008-2011, 2020-) * Boris Jelenko - klaviature (2020, 2024-) * Matjaž Ograjenšek - [[pevec]] (1986-1996, 2008-2011, 2020-) === Nekdanji člani === * Mario Medvešek - bobni (1986) + * Nataša Štrbenk - bas kitara (1986-1988) * Slavko Rizmal - klaviature (1986, 1988) * Slavko Bojnec - bas kitara (1988-1990) * Boštjan Časl - bas kitara (1996-1999, 2020-2025) * Jani Kralj - klaviature (1986) * Drago Purgaj - klaviature (1987 - 1988) * Dani Dolinar - kitara (1986)+ * Peter Zlodej - kitara (1986-1989) * Miro Mramor - kitara (1989-1991) * Boštjan Oštir- vokal (1988) * Dadi Daz - pevec (1996-1997) * Jernej Vogrin - pevec (2008) * Adalbert Turner - pevec (1997-1999) * Jože Anclin - klaviature (1990-1992) * Robert Humar - klaviature (2021-2024) * Janez Marin - bobni (2020-2023) * Stane Odlazek - bobni (1986 -1999, 2008-2011) * Sandi Ževart - bas kitara (1990-1996, 2008-2011) * Miran Vavče - klaviature (1992-1999, 2008-2011) == Diskografija == * '''Studijski albumi:''' * ''Tvoje oči'' ([[Sraka (založba)|Sraka]], 1990) * ''Objemi me'' ([[Corona (založba)|Corona]], 1992) * ''Avantura'' ([[ZKP]], 1993) * ''Mlinar na Muri'' ([[ZKP]], 1994) * ''Brez tebe'' ([[ZKP]], 1996) * ''Do konca'' (2011) * 2023 (Dallas, 2023) * '''Kompilacije:''' * The Best of (Big Joco Music Records, 2022) == Uspešnice == * "[[Mlinar na Muri]]" (priredba skladbe ''Boat on the river'' skupine [[Styx]]) (1994) * Objemi me (1991) * Lola (priredba pesmi skupine [[The Kinks]]) (1993) * Pobegniva (1992) *Gremo v nebo (1992) *Tanja (1992) *Ne laži mi (1987) *Avantura (1993) == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|4429445|Chateau}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1999]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2008]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2020]] 80uee0v1f9qgv0xk2ri6h1livbvksx2 Ostrižnjaki 0 165705 6690328 6690239 2026-06-16T14:30:52Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, sklici, pp uvod 6690328 wikitext text/x-wiki {{Short description|Red žarkoplavutaric}} {{Automatic taxobox | name = Ostrižnjaki | fossil_range = {{Fossil range|63|0|earliest=Maastrichtij|[[Zgodnji paleocen]] - recentno}} | image = Kirnja.jpg | image_caption = [[Kirnja]] (''Epinephelus marginatus'') | image2 = Gnathanacanthus goetzeei 3.jpg | image2_caption = ''[[Gnathanacanthus goetzeei]]'' | taxon = Perciformes | authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863 | subdivision_ranks = Podredovi | subdivision = * [[Percoidei]] * [[Notothenioidei]] * [[Scorpaenoidei]] * [[Cottoidei]] * [[Gasterosteoidei]] * [[Zoarcoidei]] | type_species = ''[[Perca fluviatilis]]'' (navadni ostriž) | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ostrižnjaki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Perciformes''') so najštevilčnejši red [[vretenčarji|vretenčarjev]]. Latinsko ime ''Perciformes'' pomeni "podoben ostrižu". Ostrižnjaki spadajo med [[žarkoplavutarice]]. Ostrižnjaki imajo po večini hrbtne in analne plavuti sestavljene tako, da so sprednji deli sestavljeni iz ostrih, zadnji deli pa iz mehkih bodic (žarkov), dela pa sta med seboj včasih čisto ločena. Trebušne parne plavuti imajo po navadi eno bodico in do pet žarkov, nameščene pa so pod vratom ali na [[trebuh]]u. Večina ostrižnjakov ima ktenoidne [[luske]], nekateri pa cikloidne ali drugače oblikovane. == Taksonomija == V preteklosti je veljalo, da je ta skupina bolj raznolika, kot jo ocenjujejo danes.Obsegala je približno 160 družin in vključevala okoli 41% vseh [[Kostnice|kostnic]] (okoli 10.000 vrst), kar je bil največji delež med vsemi redovi znotraj vretenčarjev.<ref name="nelson">{{Cite book |last=Nelson |first=J. S. |title=[[Fishes of the World]] |date=2006 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-471-25031-9 |edition=4 |location=Hoboken, NJ}}</ref> Kasneje so številne od teh družin premestili v lastne redove znotraj klada Percomorpha, s čimer se je obseg te skupine znatno zmanjšal. Nasprotno pa so nekatere druge skupine rib, ki so nekoč veljale za samostojne kot so [[Scorpaeniformes]], danes uvrščene v red Perciformes.<ref name="Nelson52">{{cite book |author1=J. S. Nelson |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |title=Fishes of the World |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |publisher=Wiley |year=2016 |isbn=978-1-118-34233-6 |edition=5th |pages=497–502 |access-date=2020-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |archive-date=2019-04-08 }}</ref> === Klasifikacija === Klasifikacija te skupine je že dolgo predmet razprav, saj so bile različne družine v študijah pogosto uvrščene v red Perciformes ali izključene iz njega. Šele v zadnjih desetletjih, s pojavom [[Filogenetika|molekularne filogenetike]], je bila klasifikacija te družine v veliki meri razrešena. Sodobne raziskave kažejo, da je veliko podredov, ki so prej spadali med Perciformes pravilneje uvrstiti drugam v skupino Percomorpha. Po drugi strani pa nekdanji člani redov [[Scorpaeniformes]], [[Gasterosteoidei|Gasterosteiformes]] in nekateri člani [[Trachiniformes]] (vključno s tipskim rodom) zdaj veljajo za prave ostrižnjake.<ref name="Betancur-Rodriguez-4">{{cite journal |last1=Betancur-R |first1=Ricardo |last2=Wiley |first2=Edward O. |last3=Arratia |first3=Gloria |last4=Acero |first4=Arturo |last5=Bailly |first5=Nicolas |last6=Miya |first6=Masaki |last7=Lecointre |first7=Guillaume |last8=Ortí |first8=Guillermo |title=Phylogenetic classification of bony fishes |journal=BMC Evolutionary Biology |date=6 July 2017 |volume=17 |issue=1 |page=162 |doi=10.1186/s12862-017-0958-3 |pmid=28683774 |issn=1471-2148|doi-access=free |pmc=5501477 |bibcode=2017BMCEE..17..162B }}</ref><ref name=":13">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-08-14 |website=[[California Academy of Sciences]] |language=en}}</ref> ==== Današnja klasifikacija ==== Sledeča klasifikacija temelji na ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'':<ref name=":13" /> * Red '''Perciformes''' ** Rod †''[[Paleoserranus]]'' <small>Cantalice, Alvarado-Ortega & Alaniz-Galvan, 2018</small><ref name=":1">{{Cite journal |last1=Cantalice |first1=Kleyton M. |last2=Alvarado-Ortega |first2=Jesús |last3=Alaniz-Galvan |first3=Abril |date=2018-04-01 |title=Paleoserranus lakamhae gen. et sp. nov., a Paleocene seabass (Perciformes: Serranidae) from Palenque, Chiapas, southeastern Mexico |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S089598111730487X |journal=Journal of South American Earth Sciences |volume=83 |pages=137–146 |doi=10.1016/j.jsames.2018.01.010 |bibcode=2018JSAES..83..137C |issn=0895-9811|url-access=subscription }}</ref> ** Podred [[Percoidei]] *** Družina [[Serranidae]] <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> *** Družina [[Anthiadidae]] <small>[[Felipe Poey y Aloy|Poey]], 1861</small> *** Družina [[Epinephelidae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1874</small> *** Družina [[Liopropomatidae]] <small>Poey, 1867</small> *** Družina [[Grammistidae]] <small>Bleeker, 1857</small> *** Družina [[Percidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> (ostriži) *** Družina [[Niphonidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]], 1923</small> *** Družina [[Trachinidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembropidae]] <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1913</small> ** Podred [[Notothenioidei]] *** Družina [[Percophidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Bovichtidae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1862</small> *** Družina [[Congoli|Pseudaphritidae]] <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1929</small> *** Družina [[Patagonian blennie|Eleginopidae]] <small>Gill, 1893</small> *** Družina [[Nototheniidae]] <small>[[Albert Günther|Günther]], 1861</small> *** Družina [[Harpagiferidae]] <small>Gill, 1861</small> *** Družina [[Bathydraconidae]] <small>Regan, 1913</small> *** Družina [[Channichthyidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Scorpaenoidei]] *** Družina [[Platycephalidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Hoplichthys|Hoplichthyidae]] <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1873</small> *** Družina [[Triglidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembridae]] <small>Kaup, 1873</small> *** Družina [[Synanceiidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Neosebastidae]] <small>[[Kiyomatsu Matsubara|Matsubara]], 1943</small> *** Družina [[Plectrogeniidae]] <small>Fowler, 1938</small> *** Družina [[Scorpaenidae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> (bodike) *** Družina [[Congiopodidae]] <small>Gill, 1889</small> *** Družina [[Zanclorhynchidae]] <small>Andriashev, 1993</small> *** Družina [[Normanichthyidae]] <small>Clark, 1937</small> ** Podred [[Cottoidei]] *** Družina [[Anoplopomatidae]] <small>Jordan & [[Charles Henry Gilbert|Gilbert]] ,1883</small> *** Družina [[Zaniolepididae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Hexagrammidae]] <small>Jordan, 1888</small> *** Družina [[Rhamphocottidae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Jordaniidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small> *** Družina [[Cottidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831</small> *** Družina [[Psychrolutidae]] <small>Günther, 1861</small> *** Družina [[Nautichthyidae]] <small>Taranetz, 1941</small><ref name=":02">{{Cite journal |last=Vandenberg|first=Megan L.|last2=Heiple|first2=Zach|last3=Kolmann|first3=Matthew A.|last4=Buser|first4=Thaddaeus|last5=Summers|first5=Adam P.|last6=Meléndez-Vazquez|first6=Fernando|last7=Arcila|first7=Dahiana|last8=Maslenikov|first8=Katherine P.|last9=Tornabene|first9=Luke|date=2026-04-01|title=Phylogenomics of poachers (Agonidae) and the evolution of armor in cottoid fishes (Perciformes: Cottoidei)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790326000229|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=217|article-number=108552|doi=10.1016/j.ympev.2026.108552|issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> *** Družina [[Hemilepidotidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Hemitripteridae]] <small>Gill, 1865</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Agonidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Trichodontidae]] <small>Bleeker, 1859</small> *** Družina [[Cyclopteridae]] <small>Bonaparte, 1831</small> *** Družina [[Liparidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Gasterosteoidei]] *** Družina [[Korean sandlance|Hypoptychidae]] <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1880</small> *** Družina [[Gasterosteidae]] <small>Bonaparte, 1831</small> (zeti) *** Družina [[Aulorhynchidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Zoarcoidei]] *** Družina [[Ronquil|Bathymasteridae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Cebidichthyidae]] <small>Gill</small><small>, 1862</small> *** Družina [[Stichaeidae]] <small>Gill</small><small>, 1864</small> *** Družina [[Scytalinidae]] <small>Jordan & Starks</small><small>, 1895</small> *** Družina [[Opisthocentridae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Ptilichthyidae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Pholidae]] <small>Gill</small><small>, 1893</small> *** Družina [[Zaproridae]] <small>Jordan</small><small>, 1896</small> *** Družina [[Cryptacanthodidae]] <small>Gill</small><small>, 1861</small> *** Družina [[Lumpenidae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Eulophiidae]] <small>Smith</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Neozoarcidae]] <small>Jordan & Snyder</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Anarhichadidae]] <small>Bonaparte</small><small>, 1835</small> *** Družina [[Zoarcidae]] <small>Swainson</small><small>, 1839</small> Naslednje fosilne družine morda prav tako pripadajo redu Perciformes ''sensu stricto'', vendar to ni gotovo:<ref>{{Cite journal |last=Laan |first=Richard van der |date=2018-10-11 |title=Family-group names of fossil fishes |url=https://europeanjournaloftaxonomy.eu/index.php/ejt/article/view/597 |journal=European Journal of Taxonomy |language=en |issue=466 |doi=10.5852/ejt.2018.466 |issn=2118-9773|doi-access=free }}</ref> * ?Družina †[[Callipterygidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]]</small><small>, 1905</small> * ?Družina †[[Eocottidae]] <small>Bannikov, 2004</small> * ?Družina †[[Robertanniidae]] <small>Bannikov, 2011</small> * Družina †[[Trispinachidae]] <small>Nazarkin, 2002</small> ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Perciformes}} {{wikispecies|Perciformes}} * {{ITIS|taxon=Perciformes|ID=167640|year=2004|date=5 December}} * [[J. S. Nelson]], ''[[Fishes of the World]]'' (3rd ed.) {{Taxonbar|from=Q127595}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižnjaki|*]] md3o4743ywzdv5qdin9lxfzb3pxytlf 6690329 6690328 2026-06-16T14:31:39Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Redovi rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690329 wikitext text/x-wiki {{Short description|Red žarkoplavutaric}} {{Automatic taxobox | name = Ostrižnjaki | fossil_range = {{Fossil range|63|0|earliest=Maastrichtij|[[Zgodnji paleocen]] - recentno}} | image = Kirnja.jpg | image_caption = [[Kirnja]] (''Epinephelus marginatus'') | image2 = Gnathanacanthus goetzeei 3.jpg | image2_caption = ''[[Gnathanacanthus goetzeei]]'' | taxon = Perciformes | authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863 | subdivision_ranks = Podredovi | subdivision = * [[Percoidei]] * [[Notothenioidei]] * [[Scorpaenoidei]] * [[Cottoidei]] * [[Gasterosteoidei]] * [[Zoarcoidei]] | type_species = ''[[Perca fluviatilis]]'' (navadni ostriž) | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ostrižnjaki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Perciformes''') so najštevilčnejši red [[vretenčarji|vretenčarjev]]. Latinsko ime ''Perciformes'' pomeni "podoben ostrižu". Ostrižnjaki spadajo med [[žarkoplavutarice]]. Ostrižnjaki imajo po večini hrbtne in analne plavuti sestavljene tako, da so sprednji deli sestavljeni iz ostrih, zadnji deli pa iz mehkih bodic (žarkov), dela pa sta med seboj včasih čisto ločena. Trebušne parne plavuti imajo po navadi eno bodico in do pet žarkov, nameščene pa so pod vratom ali na [[trebuh]]u. Večina ostrižnjakov ima ktenoidne [[luske]], nekateri pa cikloidne ali drugače oblikovane. == Taksonomija == V preteklosti je veljalo, da je ta skupina bolj raznolika, kot jo ocenjujejo danes.Obsegala je približno 160 družin in vključevala okoli 41% vseh [[Kostnice|kostnic]] (okoli 10.000 vrst), kar je bil največji delež med vsemi redovi znotraj vretenčarjev.<ref name="nelson">{{Cite book |last=Nelson |first=J. S. |title=[[Fishes of the World]] |date=2006 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-471-25031-9 |edition=4 |location=Hoboken, NJ}}</ref> Kasneje so številne od teh družin premestili v lastne redove znotraj klada Percomorpha, s čimer se je obseg te skupine znatno zmanjšal. Nasprotno pa so nekatere druge skupine rib, ki so nekoč veljale za samostojne kot so [[Scorpaeniformes]], danes uvrščene v red Perciformes.<ref name="Nelson52">{{cite book |author1=J. S. Nelson |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |title=Fishes of the World |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |publisher=Wiley |year=2016 |isbn=978-1-118-34233-6 |edition=5th |pages=497–502 |access-date=2020-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |archive-date=2019-04-08 }}</ref> === Klasifikacija === Klasifikacija te skupine je že dolgo predmet razprav, saj so bile različne družine v študijah pogosto uvrščene v red Perciformes ali izključene iz njega. Šele v zadnjih desetletjih, s pojavom [[Filogenetika|molekularne filogenetike]], je bila klasifikacija te družine v veliki meri razrešena. Sodobne raziskave kažejo, da je veliko podredov, ki so prej spadali med Perciformes pravilneje uvrstiti drugam v skupino Percomorpha. Po drugi strani pa nekdanji člani redov [[Scorpaeniformes]], [[Gasterosteoidei|Gasterosteiformes]] in nekateri člani [[Trachiniformes]] (vključno s tipskim rodom) zdaj veljajo za prave ostrižnjake.<ref name="Betancur-Rodriguez-4">{{cite journal |last1=Betancur-R |first1=Ricardo |last2=Wiley |first2=Edward O. |last3=Arratia |first3=Gloria |last4=Acero |first4=Arturo |last5=Bailly |first5=Nicolas |last6=Miya |first6=Masaki |last7=Lecointre |first7=Guillaume |last8=Ortí |first8=Guillermo |title=Phylogenetic classification of bony fishes |journal=BMC Evolutionary Biology |date=6 July 2017 |volume=17 |issue=1 |page=162 |doi=10.1186/s12862-017-0958-3 |pmid=28683774 |issn=1471-2148|doi-access=free |pmc=5501477 |bibcode=2017BMCEE..17..162B }}</ref><ref name=":13">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-08-14 |website=[[California Academy of Sciences]] |language=en}}</ref> ==== Današnja klasifikacija ==== Sledeča klasifikacija temelji na ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'':<ref name=":13" /> * Red '''Perciformes''' ** Rod †''[[Paleoserranus]]'' <small>Cantalice, Alvarado-Ortega & Alaniz-Galvan, 2018</small><ref name=":1">{{Cite journal |last1=Cantalice |first1=Kleyton M. |last2=Alvarado-Ortega |first2=Jesús |last3=Alaniz-Galvan |first3=Abril |date=2018-04-01 |title=Paleoserranus lakamhae gen. et sp. nov., a Paleocene seabass (Perciformes: Serranidae) from Palenque, Chiapas, southeastern Mexico |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S089598111730487X |journal=Journal of South American Earth Sciences |volume=83 |pages=137–146 |doi=10.1016/j.jsames.2018.01.010 |bibcode=2018JSAES..83..137C |issn=0895-9811|url-access=subscription }}</ref> ** Podred [[Percoidei]] *** Družina [[Serranidae]] <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> *** Družina [[Anthiadidae]] <small>[[Felipe Poey y Aloy|Poey]], 1861</small> *** Družina [[Epinephelidae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1874</small> *** Družina [[Liopropomatidae]] <small>Poey, 1867</small> *** Družina [[Grammistidae]] <small>Bleeker, 1857</small> *** Družina [[Percidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> (ostriži) *** Družina [[Niphonidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]], 1923</small> *** Družina [[Trachinidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembropidae]] <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1913</small> ** Podred [[Notothenioidei]] *** Družina [[Percophidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Bovichtidae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1862</small> *** Družina [[Congoli|Pseudaphritidae]] <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1929</small> *** Družina [[Patagonian blennie|Eleginopidae]] <small>Gill, 1893</small> *** Družina [[Nototheniidae]] <small>[[Albert Günther|Günther]], 1861</small> *** Družina [[Harpagiferidae]] <small>Gill, 1861</small> *** Družina [[Bathydraconidae]] <small>Regan, 1913</small> *** Družina [[Channichthyidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Scorpaenoidei]] *** Družina [[Platycephalidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Hoplichthys|Hoplichthyidae]] <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1873</small> *** Družina [[Triglidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembridae]] <small>Kaup, 1873</small> *** Družina [[Synanceiidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Neosebastidae]] <small>[[Kiyomatsu Matsubara|Matsubara]], 1943</small> *** Družina [[Plectrogeniidae]] <small>Fowler, 1938</small> *** Družina [[Scorpaenidae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> (bodike) *** Družina [[Congiopodidae]] <small>Gill, 1889</small> *** Družina [[Zanclorhynchidae]] <small>Andriashev, 1993</small> *** Družina [[Normanichthyidae]] <small>Clark, 1937</small> ** Podred [[Cottoidei]] *** Družina [[Anoplopomatidae]] <small>Jordan & [[Charles Henry Gilbert|Gilbert]] ,1883</small> *** Družina [[Zaniolepididae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Hexagrammidae]] <small>Jordan, 1888</small> *** Družina [[Rhamphocottidae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Jordaniidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small> *** Družina [[Cottidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831</small> *** Družina [[Psychrolutidae]] <small>Günther, 1861</small> *** Družina [[Nautichthyidae]] <small>Taranetz, 1941</small><ref name=":02">{{Cite journal |last=Vandenberg|first=Megan L.|last2=Heiple|first2=Zach|last3=Kolmann|first3=Matthew A.|last4=Buser|first4=Thaddaeus|last5=Summers|first5=Adam P.|last6=Meléndez-Vazquez|first6=Fernando|last7=Arcila|first7=Dahiana|last8=Maslenikov|first8=Katherine P.|last9=Tornabene|first9=Luke|date=2026-04-01|title=Phylogenomics of poachers (Agonidae) and the evolution of armor in cottoid fishes (Perciformes: Cottoidei)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790326000229|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=217|article-number=108552|doi=10.1016/j.ympev.2026.108552|issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> *** Družina [[Hemilepidotidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Hemitripteridae]] <small>Gill, 1865</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Agonidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Trichodontidae]] <small>Bleeker, 1859</small> *** Družina [[Cyclopteridae]] <small>Bonaparte, 1831</small> *** Družina [[Liparidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Gasterosteoidei]] *** Družina [[Korean sandlance|Hypoptychidae]] <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1880</small> *** Družina [[Gasterosteidae]] <small>Bonaparte, 1831</small> (zeti) *** Družina [[Aulorhynchidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Zoarcoidei]] *** Družina [[Ronquil|Bathymasteridae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Cebidichthyidae]] <small>Gill</small><small>, 1862</small> *** Družina [[Stichaeidae]] <small>Gill</small><small>, 1864</small> *** Družina [[Scytalinidae]] <small>Jordan & Starks</small><small>, 1895</small> *** Družina [[Opisthocentridae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Ptilichthyidae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Pholidae]] <small>Gill</small><small>, 1893</small> *** Družina [[Zaproridae]] <small>Jordan</small><small>, 1896</small> *** Družina [[Cryptacanthodidae]] <small>Gill</small><small>, 1861</small> *** Družina [[Lumpenidae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Eulophiidae]] <small>Smith</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Neozoarcidae]] <small>Jordan & Snyder</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Anarhichadidae]] <small>Bonaparte</small><small>, 1835</small> *** Družina [[Zoarcidae]] <small>Swainson</small><small>, 1839</small> Naslednje fosilne družine morda prav tako pripadajo redu Perciformes ''sensu stricto'', vendar to ni gotovo:<ref>{{Cite journal |last=Laan |first=Richard van der |date=2018-10-11 |title=Family-group names of fossil fishes |url=https://europeanjournaloftaxonomy.eu/index.php/ejt/article/view/597 |journal=European Journal of Taxonomy |language=en |issue=466 |doi=10.5852/ejt.2018.466 |issn=2118-9773|doi-access=free }}</ref> * ?Družina †[[Callipterygidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]]</small><small>, 1905</small> * ?Družina †[[Eocottidae]] <small>Bannikov, 2004</small> * ?Družina †[[Robertanniidae]] <small>Bannikov, 2011</small> * Družina †[[Trispinachidae]] <small>Nazarkin, 2002</small> ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Perciformes}} {{wikispecies|Perciformes}} * {{ITIS|taxon=Perciformes|ID=167640|year=2004|date=5 December}} * [[J. S. Nelson]], ''[[Fishes of the World]]'' (3rd ed.) {{Taxonbar|from=Q127595}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižnjaki|*]] [[Kategorija:Redovi rib]] r5svlp7ugn462wxcrt193luftrlk6bt 6690330 6690329 2026-06-16T14:31:59Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1863]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690330 wikitext text/x-wiki {{Short description|Red žarkoplavutaric}} {{Automatic taxobox | name = Ostrižnjaki | fossil_range = {{Fossil range|63|0|earliest=Maastrichtij|[[Zgodnji paleocen]] - recentno}} | image = Kirnja.jpg | image_caption = [[Kirnja]] (''Epinephelus marginatus'') | image2 = Gnathanacanthus goetzeei 3.jpg | image2_caption = ''[[Gnathanacanthus goetzeei]]'' | taxon = Perciformes | authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863 | subdivision_ranks = Podredovi | subdivision = * [[Percoidei]] * [[Notothenioidei]] * [[Scorpaenoidei]] * [[Cottoidei]] * [[Gasterosteoidei]] * [[Zoarcoidei]] | type_species = ''[[Perca fluviatilis]]'' (navadni ostriž) | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ostrižnjaki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Perciformes''') so najštevilčnejši red [[vretenčarji|vretenčarjev]]. Latinsko ime ''Perciformes'' pomeni "podoben ostrižu". Ostrižnjaki spadajo med [[žarkoplavutarice]]. Ostrižnjaki imajo po večini hrbtne in analne plavuti sestavljene tako, da so sprednji deli sestavljeni iz ostrih, zadnji deli pa iz mehkih bodic (žarkov), dela pa sta med seboj včasih čisto ločena. Trebušne parne plavuti imajo po navadi eno bodico in do pet žarkov, nameščene pa so pod vratom ali na [[trebuh]]u. Večina ostrižnjakov ima ktenoidne [[luske]], nekateri pa cikloidne ali drugače oblikovane. == Taksonomija == V preteklosti je veljalo, da je ta skupina bolj raznolika, kot jo ocenjujejo danes.Obsegala je približno 160 družin in vključevala okoli 41% vseh [[Kostnice|kostnic]] (okoli 10.000 vrst), kar je bil največji delež med vsemi redovi znotraj vretenčarjev.<ref name="nelson">{{Cite book |last=Nelson |first=J. S. |title=[[Fishes of the World]] |date=2006 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-471-25031-9 |edition=4 |location=Hoboken, NJ}}</ref> Kasneje so številne od teh družin premestili v lastne redove znotraj klada Percomorpha, s čimer se je obseg te skupine znatno zmanjšal. Nasprotno pa so nekatere druge skupine rib, ki so nekoč veljale za samostojne kot so [[Scorpaeniformes]], danes uvrščene v red Perciformes.<ref name="Nelson52">{{cite book |author1=J. S. Nelson |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |title=Fishes of the World |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |publisher=Wiley |year=2016 |isbn=978-1-118-34233-6 |edition=5th |pages=497–502 |access-date=2020-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |archive-date=2019-04-08 }}</ref> === Klasifikacija === Klasifikacija te skupine je že dolgo predmet razprav, saj so bile različne družine v študijah pogosto uvrščene v red Perciformes ali izključene iz njega. Šele v zadnjih desetletjih, s pojavom [[Filogenetika|molekularne filogenetike]], je bila klasifikacija te družine v veliki meri razrešena. Sodobne raziskave kažejo, da je veliko podredov, ki so prej spadali med Perciformes pravilneje uvrstiti drugam v skupino Percomorpha. Po drugi strani pa nekdanji člani redov [[Scorpaeniformes]], [[Gasterosteoidei|Gasterosteiformes]] in nekateri člani [[Trachiniformes]] (vključno s tipskim rodom) zdaj veljajo za prave ostrižnjake.<ref name="Betancur-Rodriguez-4">{{cite journal |last1=Betancur-R |first1=Ricardo |last2=Wiley |first2=Edward O. |last3=Arratia |first3=Gloria |last4=Acero |first4=Arturo |last5=Bailly |first5=Nicolas |last6=Miya |first6=Masaki |last7=Lecointre |first7=Guillaume |last8=Ortí |first8=Guillermo |title=Phylogenetic classification of bony fishes |journal=BMC Evolutionary Biology |date=6 July 2017 |volume=17 |issue=1 |page=162 |doi=10.1186/s12862-017-0958-3 |pmid=28683774 |issn=1471-2148|doi-access=free |pmc=5501477 |bibcode=2017BMCEE..17..162B }}</ref><ref name=":13">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-08-14 |website=[[California Academy of Sciences]] |language=en}}</ref> ==== Današnja klasifikacija ==== Sledeča klasifikacija temelji na ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'':<ref name=":13" /> * Red '''Perciformes''' ** Rod †''[[Paleoserranus]]'' <small>Cantalice, Alvarado-Ortega & Alaniz-Galvan, 2018</small><ref name=":1">{{Cite journal |last1=Cantalice |first1=Kleyton M. |last2=Alvarado-Ortega |first2=Jesús |last3=Alaniz-Galvan |first3=Abril |date=2018-04-01 |title=Paleoserranus lakamhae gen. et sp. nov., a Paleocene seabass (Perciformes: Serranidae) from Palenque, Chiapas, southeastern Mexico |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S089598111730487X |journal=Journal of South American Earth Sciences |volume=83 |pages=137–146 |doi=10.1016/j.jsames.2018.01.010 |bibcode=2018JSAES..83..137C |issn=0895-9811|url-access=subscription }}</ref> ** Podred [[Percoidei]] *** Družina [[Serranidae]] <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> *** Družina [[Anthiadidae]] <small>[[Felipe Poey y Aloy|Poey]], 1861</small> *** Družina [[Epinephelidae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1874</small> *** Družina [[Liopropomatidae]] <small>Poey, 1867</small> *** Družina [[Grammistidae]] <small>Bleeker, 1857</small> *** Družina [[Percidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> (ostriži) *** Družina [[Niphonidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]], 1923</small> *** Družina [[Trachinidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembropidae]] <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1913</small> ** Podred [[Notothenioidei]] *** Družina [[Percophidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Bovichtidae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1862</small> *** Družina [[Congoli|Pseudaphritidae]] <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1929</small> *** Družina [[Patagonian blennie|Eleginopidae]] <small>Gill, 1893</small> *** Družina [[Nototheniidae]] <small>[[Albert Günther|Günther]], 1861</small> *** Družina [[Harpagiferidae]] <small>Gill, 1861</small> *** Družina [[Bathydraconidae]] <small>Regan, 1913</small> *** Družina [[Channichthyidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Scorpaenoidei]] *** Družina [[Platycephalidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Hoplichthys|Hoplichthyidae]] <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1873</small> *** Družina [[Triglidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembridae]] <small>Kaup, 1873</small> *** Družina [[Synanceiidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Neosebastidae]] <small>[[Kiyomatsu Matsubara|Matsubara]], 1943</small> *** Družina [[Plectrogeniidae]] <small>Fowler, 1938</small> *** Družina [[Scorpaenidae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> (bodike) *** Družina [[Congiopodidae]] <small>Gill, 1889</small> *** Družina [[Zanclorhynchidae]] <small>Andriashev, 1993</small> *** Družina [[Normanichthyidae]] <small>Clark, 1937</small> ** Podred [[Cottoidei]] *** Družina [[Anoplopomatidae]] <small>Jordan & [[Charles Henry Gilbert|Gilbert]] ,1883</small> *** Družina [[Zaniolepididae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Hexagrammidae]] <small>Jordan, 1888</small> *** Družina [[Rhamphocottidae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Jordaniidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small> *** Družina [[Cottidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831</small> *** Družina [[Psychrolutidae]] <small>Günther, 1861</small> *** Družina [[Nautichthyidae]] <small>Taranetz, 1941</small><ref name=":02">{{Cite journal |last=Vandenberg|first=Megan L.|last2=Heiple|first2=Zach|last3=Kolmann|first3=Matthew A.|last4=Buser|first4=Thaddaeus|last5=Summers|first5=Adam P.|last6=Meléndez-Vazquez|first6=Fernando|last7=Arcila|first7=Dahiana|last8=Maslenikov|first8=Katherine P.|last9=Tornabene|first9=Luke|date=2026-04-01|title=Phylogenomics of poachers (Agonidae) and the evolution of armor in cottoid fishes (Perciformes: Cottoidei)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790326000229|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=217|article-number=108552|doi=10.1016/j.ympev.2026.108552|issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> *** Družina [[Hemilepidotidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Hemitripteridae]] <small>Gill, 1865</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Agonidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Trichodontidae]] <small>Bleeker, 1859</small> *** Družina [[Cyclopteridae]] <small>Bonaparte, 1831</small> *** Družina [[Liparidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Gasterosteoidei]] *** Družina [[Korean sandlance|Hypoptychidae]] <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1880</small> *** Družina [[Gasterosteidae]] <small>Bonaparte, 1831</small> (zeti) *** Družina [[Aulorhynchidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Zoarcoidei]] *** Družina [[Ronquil|Bathymasteridae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Cebidichthyidae]] <small>Gill</small><small>, 1862</small> *** Družina [[Stichaeidae]] <small>Gill</small><small>, 1864</small> *** Družina [[Scytalinidae]] <small>Jordan & Starks</small><small>, 1895</small> *** Družina [[Opisthocentridae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Ptilichthyidae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Pholidae]] <small>Gill</small><small>, 1893</small> *** Družina [[Zaproridae]] <small>Jordan</small><small>, 1896</small> *** Družina [[Cryptacanthodidae]] <small>Gill</small><small>, 1861</small> *** Družina [[Lumpenidae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Eulophiidae]] <small>Smith</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Neozoarcidae]] <small>Jordan & Snyder</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Anarhichadidae]] <small>Bonaparte</small><small>, 1835</small> *** Družina [[Zoarcidae]] <small>Swainson</small><small>, 1839</small> Naslednje fosilne družine morda prav tako pripadajo redu Perciformes ''sensu stricto'', vendar to ni gotovo:<ref>{{Cite journal |last=Laan |first=Richard van der |date=2018-10-11 |title=Family-group names of fossil fishes |url=https://europeanjournaloftaxonomy.eu/index.php/ejt/article/view/597 |journal=European Journal of Taxonomy |language=en |issue=466 |doi=10.5852/ejt.2018.466 |issn=2118-9773|doi-access=free }}</ref> * ?Družina †[[Callipterygidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]]</small><small>, 1905</small> * ?Družina †[[Eocottidae]] <small>Bannikov, 2004</small> * ?Družina †[[Robertanniidae]] <small>Bannikov, 2011</small> * Družina †[[Trispinachidae]] <small>Nazarkin, 2002</small> ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Perciformes}} {{wikispecies|Perciformes}} * {{ITIS|taxon=Perciformes|ID=167640|year=2004|date=5 December}} * [[J. S. Nelson]], ''[[Fishes of the World]]'' (3rd ed.) {{Taxonbar|from=Q127595}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižnjaki|*]] [[Kategorija:Redovi rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1863]] 7t8pl8szkzpeggs9ujyd1nx90081id5 6690458 6690330 2026-06-16T18:37:49Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Redovi rib]]; dodal [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690458 wikitext text/x-wiki {{Short description|Red žarkoplavutaric}} {{Automatic taxobox | name = Ostrižnjaki | fossil_range = {{Fossil range|63|0|earliest=Maastrichtij|[[Zgodnji paleocen]] - recentno}} | image = Kirnja.jpg | image_caption = [[Kirnja]] (''Epinephelus marginatus'') | image2 = Gnathanacanthus goetzeei 3.jpg | image2_caption = ''[[Gnathanacanthus goetzeei]]'' | taxon = Perciformes | authority = [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863 | subdivision_ranks = Podredovi | subdivision = * [[Percoidei]] * [[Notothenioidei]] * [[Scorpaenoidei]] * [[Cottoidei]] * [[Gasterosteoidei]] * [[Zoarcoidei]] | type_species = ''[[Perca fluviatilis]]'' (navadni ostriž) | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ostrižnjaki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Perciformes''') so najštevilčnejši red [[vretenčarji|vretenčarjev]]. Latinsko ime ''Perciformes'' pomeni "podoben ostrižu". Ostrižnjaki spadajo med [[žarkoplavutarice]]. Ostrižnjaki imajo po večini hrbtne in analne plavuti sestavljene tako, da so sprednji deli sestavljeni iz ostrih, zadnji deli pa iz mehkih bodic (žarkov), dela pa sta med seboj včasih čisto ločena. Trebušne parne plavuti imajo po navadi eno bodico in do pet žarkov, nameščene pa so pod vratom ali na [[trebuh]]u. Večina ostrižnjakov ima ktenoidne [[luske]], nekateri pa cikloidne ali drugače oblikovane. == Taksonomija == V preteklosti je veljalo, da je ta skupina bolj raznolika, kot jo ocenjujejo danes.Obsegala je približno 160 družin in vključevala okoli 41% vseh [[Kostnice|kostnic]] (okoli 10.000 vrst), kar je bil največji delež med vsemi redovi znotraj vretenčarjev.<ref name="nelson">{{Cite book |last=Nelson |first=J. S. |title=[[Fishes of the World]] |date=2006 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-471-25031-9 |edition=4 |location=Hoboken, NJ}}</ref> Kasneje so številne od teh družin premestili v lastne redove znotraj klada Percomorpha, s čimer se je obseg te skupine znatno zmanjšal. Nasprotno pa so nekatere druge skupine rib, ki so nekoč veljale za samostojne kot so [[Scorpaeniformes]], danes uvrščene v red Perciformes.<ref name="Nelson52">{{cite book |author1=J. S. Nelson |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |title=Fishes of the World |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |publisher=Wiley |year=2016 |isbn=978-1-118-34233-6 |edition=5th |pages=497–502 |access-date=2020-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |archive-date=2019-04-08 }}</ref> === Klasifikacija === Klasifikacija te skupine je že dolgo predmet razprav, saj so bile različne družine v študijah pogosto uvrščene v red Perciformes ali izključene iz njega. Šele v zadnjih desetletjih, s pojavom [[Filogenetika|molekularne filogenetike]], je bila klasifikacija te družine v veliki meri razrešena. Sodobne raziskave kažejo, da je veliko podredov, ki so prej spadali med Perciformes pravilneje uvrstiti drugam v skupino Percomorpha. Po drugi strani pa nekdanji člani redov [[Scorpaeniformes]], [[Gasterosteoidei|Gasterosteiformes]] in nekateri člani [[Trachiniformes]] (vključno s tipskim rodom) zdaj veljajo za prave ostrižnjake.<ref name="Betancur-Rodriguez-4">{{cite journal |last1=Betancur-R |first1=Ricardo |last2=Wiley |first2=Edward O. |last3=Arratia |first3=Gloria |last4=Acero |first4=Arturo |last5=Bailly |first5=Nicolas |last6=Miya |first6=Masaki |last7=Lecointre |first7=Guillaume |last8=Ortí |first8=Guillermo |title=Phylogenetic classification of bony fishes |journal=BMC Evolutionary Biology |date=6 July 2017 |volume=17 |issue=1 |page=162 |doi=10.1186/s12862-017-0958-3 |pmid=28683774 |issn=1471-2148|doi-access=free |pmc=5501477 |bibcode=2017BMCEE..17..162B }}</ref><ref name=":13">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-08-14 |website=[[California Academy of Sciences]] |language=en}}</ref> ==== Današnja klasifikacija ==== Sledeča klasifikacija temelji na ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'':<ref name=":13" /> * Red '''Perciformes''' ** Rod †''[[Paleoserranus]]'' <small>Cantalice, Alvarado-Ortega & Alaniz-Galvan, 2018</small><ref name=":1">{{Cite journal |last1=Cantalice |first1=Kleyton M. |last2=Alvarado-Ortega |first2=Jesús |last3=Alaniz-Galvan |first3=Abril |date=2018-04-01 |title=Paleoserranus lakamhae gen. et sp. nov., a Paleocene seabass (Perciformes: Serranidae) from Palenque, Chiapas, southeastern Mexico |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S089598111730487X |journal=Journal of South American Earth Sciences |volume=83 |pages=137–146 |doi=10.1016/j.jsames.2018.01.010 |bibcode=2018JSAES..83..137C |issn=0895-9811|url-access=subscription }}</ref> ** Podred [[Percoidei]] *** Družina [[Serranidae]] <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small> *** Družina [[Anthiadidae]] <small>[[Felipe Poey y Aloy|Poey]], 1861</small> *** Družina [[Epinephelidae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1874</small> *** Družina [[Liopropomatidae]] <small>Poey, 1867</small> *** Družina [[Grammistidae]] <small>Bleeker, 1857</small> *** Družina [[Percidae]] <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815</small> (ostriži) *** Družina [[Niphonidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]], 1923</small> *** Družina [[Trachinidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembropidae]] <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1913</small> ** Podred [[Notothenioidei]] *** Družina [[Percophidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Bovichtidae]] <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1862</small> *** Družina [[Congoli|Pseudaphritidae]] <small>[[Allan Riverstone McCulloch|McCulloch]], 1929</small> *** Družina [[Patagonian blennie|Eleginopidae]] <small>Gill, 1893</small> *** Družina [[Nototheniidae]] <small>[[Albert Günther|Günther]], 1861</small> *** Družina [[Harpagiferidae]] <small>Gill, 1861</small> *** Družina [[Bathydraconidae]] <small>Regan, 1913</small> *** Družina [[Channichthyidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Scorpaenoidei]] *** Družina [[Platycephalidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Hoplichthys|Hoplichthyidae]] <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1873</small> *** Družina [[Triglidae]] <small>Rafinesque, 1815</small> *** Družina [[Bembridae]] <small>Kaup, 1873</small> *** Družina [[Synanceiidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Neosebastidae]] <small>[[Kiyomatsu Matsubara|Matsubara]], 1943</small> *** Družina [[Plectrogeniidae]] <small>Fowler, 1938</small> *** Družina [[Scorpaenidae]] <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> (bodike) *** Družina [[Congiopodidae]] <small>Gill, 1889</small> *** Družina [[Zanclorhynchidae]] <small>Andriashev, 1993</small> *** Družina [[Normanichthyidae]] <small>Clark, 1937</small> ** Podred [[Cottoidei]] *** Družina [[Anoplopomatidae]] <small>Jordan & [[Charles Henry Gilbert|Gilbert]] ,1883</small> *** Družina [[Zaniolepididae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Hexagrammidae]] <small>Jordan, 1888</small> *** Družina [[Rhamphocottidae]] <small>Jordan & Gilbert, 1883</small> *** Družina [[Jordaniidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small> *** Družina [[Cottidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1831</small> *** Družina [[Psychrolutidae]] <small>Günther, 1861</small> *** Družina [[Nautichthyidae]] <small>Taranetz, 1941</small><ref name=":02">{{Cite journal |last=Vandenberg|first=Megan L.|last2=Heiple|first2=Zach|last3=Kolmann|first3=Matthew A.|last4=Buser|first4=Thaddaeus|last5=Summers|first5=Adam P.|last6=Meléndez-Vazquez|first6=Fernando|last7=Arcila|first7=Dahiana|last8=Maslenikov|first8=Katherine P.|last9=Tornabene|first9=Luke|date=2026-04-01|title=Phylogenomics of poachers (Agonidae) and the evolution of armor in cottoid fishes (Perciformes: Cottoidei)|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790326000229|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=217|article-number=108552|doi=10.1016/j.ympev.2026.108552|issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> *** Družina [[Hemilepidotidae]] <small>Jordan & Evermann, 1898</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Hemitripteridae]] <small>Gill, 1865</small><ref name=":02" /> *** Družina [[Agonidae]] <small>Swainson, 1839</small> *** Družina [[Trichodontidae]] <small>Bleeker, 1859</small> *** Družina [[Cyclopteridae]] <small>Bonaparte, 1831</small> *** Družina [[Liparidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Gasterosteoidei]] *** Družina [[Korean sandlance|Hypoptychidae]] <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1880</small> *** Družina [[Gasterosteidae]] <small>Bonaparte, 1831</small> (zeti) *** Družina [[Aulorhynchidae]] <small>Gill, 1861</small> ** Podred [[Zoarcoidei]] *** Družina [[Ronquil|Bathymasteridae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Cebidichthyidae]] <small>Gill</small><small>, 1862</small> *** Družina [[Stichaeidae]] <small>Gill</small><small>, 1864</small> *** Družina [[Scytalinidae]] <small>Jordan & Starks</small><small>, 1895</small> *** Družina [[Opisthocentridae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Ptilichthyidae]] <small>Jordan & Gilbert</small><small>, 1883</small> *** Družina [[Pholidae]] <small>Gill</small><small>, 1893</small> *** Družina [[Zaproridae]] <small>Jordan</small><small>, 1896</small> *** Družina [[Cryptacanthodidae]] <small>Gill</small><small>, 1861</small> *** Družina [[Lumpenidae]] <small>Jordan & Evermann</small><small>, 1898</small> *** Družina [[Eulophiidae]] <small>Smith</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Neozoarcidae]] <small>Jordan & Snyder</small><small>, 1902</small> *** Družina [[Anarhichadidae]] <small>Bonaparte</small><small>, 1835</small> *** Družina [[Zoarcidae]] <small>Swainson</small><small>, 1839</small> Naslednje fosilne družine morda prav tako pripadajo redu Perciformes ''sensu stricto'', vendar to ni gotovo:<ref>{{Cite journal |last=Laan |first=Richard van der |date=2018-10-11 |title=Family-group names of fossil fishes |url=https://europeanjournaloftaxonomy.eu/index.php/ejt/article/view/597 |journal=European Journal of Taxonomy |language=en |issue=466 |doi=10.5852/ejt.2018.466 |issn=2118-9773|doi-access=free }}</ref> * ?Družina †[[Callipterygidae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]]</small><small>, 1905</small> * ?Družina †[[Eocottidae]] <small>Bannikov, 2004</small> * ?Družina †[[Robertanniidae]] <small>Bannikov, 2011</small> * Družina †[[Trispinachidae]] <small>Nazarkin, 2002</small> ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Perciformes}} {{wikispecies|Perciformes}} * {{ITIS|taxon=Perciformes|ID=167640|year=2004|date=5 December}} * [[J. S. Nelson]], ''[[Fishes of the World]]'' (3rd ed.) {{Taxonbar|from=Q127595}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižnjaki|*]] [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1863]] ppcbfb91scv18vsho62fuibm5en98pk Perciformes 0 165706 6690323 1165181 2026-06-16T14:09:25Z Pinky sl 2932 6690323 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Ostrižnjaki]] {{R from scientific name|fish}} jq9vckuhp26sr7kq2qu9zoj7q5q8coi Navadna robinija 0 173715 6690459 6352340 2026-06-16T18:39:05Z TadejM 738 popravek znanstvenega imena; uveljavljen je zapis z o-jem; glej npr. https://species.wikimedia.org/wiki/Robinia_pseudoacacia 6690459 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Navadna robinija | image = Robina9146.JPG | image_width = 240px | image_caption = Cvetovi navadne robinije | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Fabales]] (stročnice) | familia = [[Fabaceae]] (metuljnice) | subfamilia = [[Faboideae]] | tribus = [[Robinieae]] (robinije) | genus = ''[[Robinia]]'' (robinija) | species = '''''R. pseudoacacia''''' | binomial = ''Robinia pseudoacacia'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} [[File:Robinia pseudoacacia_coupe_MHNT.jpg |thumb|''Robinia pseudacacia'']] '''Navadna robinija''' ali '''neprava akacija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Robinia pseudoacacia''''') je [[listopadno drevo]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[metuljnice|metuljnic]], ki uspeva tudi v [[slovenija|Sloveniji]]. == Opis == Znanstveno ime drevesa izvira iz [[grščina|grške]] besede ''pseudés'' - nepravi in ''acacia'', kot ga je napačno poimenoval [[Linne]]. Drevo je samoraslo na vzhodu [[Združene države Amerike|ZDA]], od tam pa so jo zanesli povsod po svetu. V [[Evropa|Evropi]] je tako navadna robinija že postala velik vsiljivec, ki se hitro širi. Navadna robinija zraste do 25 metrov visoko, [[deblo]] pa ima pokončno, pokrito pa je z rjavo sivo močno razpokano skorjo. Krošnja drevesa je okrogla, sestavljajo pa jo [[veja|veje]], polne dolgih [[rastlinski trn|trnov]]. [[Rastlinski list|Listi]] so svetlo zeleni in pernato deljeni na manjše lističe. Listi so na rdeče rjave mlade vejice nameščeni premenjalno, sestavljeni pa so iz 7 do 20 majhnih lističev z gladkim listnim robom. Na bazi [[pecelj|peclja]] poganjata iz veje po dva trna, ki sta v resnici preobražena prilista. [[Cvet]]ovi navadne robinije so beli in združeni v velika grozdasta socvetja, polna [[med]]u. Cvetovi so užitni, v času cvetenja (od maja do junija) pa z močnim vonjem privabljajo veliko [[žuželke|žuželk]]. Oplojeni cvetovi postanejo viseči usnjati [[strok]]i, polni [[seme]]n (od 4 do 10 fižolu podobnih semen). == Razširjenost in uporabnost == Domovina navadne robinije so ZDA, danes pa je ta drevesna vrsta razširjena tudi v Evropi, kjer ponekod zaradi hitrega razraščanja že postaja grožnja [[ekosistem]]u. Razmnožuje se s semeni ali potaknjenci ter s koreninskimi poganjki. Navadna robinija ne mara kamnite podlage in rastišč z zastajajočo vodo ali visoko podtalnico. Za razvoj potrebuje veliko svetlobe, zaradi česar se najpogosteje pojavlja na gozdnih obronkih ali posekah. Občutljiva je za veter, [[sneg]] in nizke temperature, zato je v Evropi najbolj razširjena v vinorodnih predelih. Najbolje uspeva v čistih sestojih, v gozdnih združbah raste skupaj z [[breze|brezo]], [[topoli|topolom]], [[javor]]jem, [[jesen (drevo)|jesenom]], [[brest (drevo)|brestom]], [[črni gaber|črnim gabrom]] in [[hrast]]om. [[Les]] navadne robinije je trd in trpežen, je pa to tudi ena najbolj medonosnih drevesnih vrst in tudi cenjeno okrasno drevo. Ker dobro prenaša onesnažen zrak, jo pogosto sadijo v mestih. Zaradi kakovostnega lesa robinijo marsikje umetno zasajajo. Znani so veliki čisti robinijini gozdovi na [[madžarska|Madžarskem]], od koder prihaja kakovostna hlodovina starejših dreves, ki tam dosegajo večjo višino in se tudi bolj debelijo. Zaradi velike trpežnosti les tega drevesa na veliko uporabljajo v kolarstvu, kot gradbeni les, za železniške pragove, primeren je za ročaje za orodja, zaradi obstojnosti pa tudi za gradnjo [[most]]ov, [[plovilo|plovil]] in [[sod]]ov, v Sloveniji pa jo pogosto uporabljajo [[vinogradništvo|vinogradniki]], ki iz navadne robinije izdelujejo [[kol]]e za svoje [[vinograd]]e. Les robinije je nepogrešljiv tudi kot jamski les, ker začne ob velikih obremenitvah glasno pokati. Cvetove oz. socvetja robinije so užitni in jih lahko uporabljamo za okraševanje hrane, odišavljanje marmelade ali pa jih ocvremo v pivskem testu. Drugi deli te rastline (listi in les) so strupeni, prav tako pa moramo paziti, da svetov robinije ne zamenjamo s svetovi strupene [[Glicinija|glicinije]] ali [[Nagnoj|nagnoja]]<ref>{{Navedi splet|title=Navadna robinija – Fitoterapija|url=https://fitoterapija.si/2024/04/26/navadna-robinija/|accessdate=2024-10-26|language=sl-SI}}</ref>. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Robinia pseudoacacia}} *[http://www.cas.vanderbilt.edu/bioimages/species/frame/rops.htm ''Robinia pseudoacacia'' slike na bioimages.vanderbilt.edu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080512151958/http://www.cas.vanderbilt.edu/bioimages/species/frame/rops.htm |date=2008-05-12 }} *[http://www.na.fs.fed.us/pubs/silvics_manual/volume_2/robinia/pseudoacacia.htm Navadna robinija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160508015647/http://www.na.fs.fed.us/pubs/silvics_manual/volume_2/robinia/pseudoacacia.htm |date=2016-05-08 }} *[http://www.nps.gov/plants/ALIEN/fact/rops1.htm Navadna robinija] (kot vsiljiva vrsta) [[Kategorija:Metuljnice]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Drevesa Slovenije]] {{normativna kontrola}} 047mxsm53rx0wlrarhzy4g85uq4m0zd Bitka na Sutjeski 0 175503 6690411 6235535 2026-06-16T17:30:18Z Geoffroi 178401 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Map of Case Black.JPG]] → [[File:Map of Operation Schwarz.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · "Case Black" appears to be a mistranslation of "Fall Schwarz", which in turn appears to be a largely ahistorical version of Unternehmen Schwarz or Operation Schwarz 6690411 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad |conflict=Bitka na Sutjeski |partof=[[Narodnoosvobodilni boj|Jugoslovanske fronte]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] |image=[[Slika:Map of Operation Schwarz.jpg|300px]] |caption=Zemljevid bitke. |date=[[15. maj]]–[[16. junij]] [[1943]] |place=Okolica reke [[Sutjeska (reka)|Sutjeske]] v jugovzhodni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] |result=Ofenziva neuspešna <br> (uspeh protiofenzive) |combatant1=[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|22px]] [[Tretji rajh]] <br /> [[Slika:Flag of Italy (1861-1946) crowned.svg|22px]] [[Italijansko kraljestvo]] <br /> [[Slika:Flag of Croatia Ustasa.svg|22px]] [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] <br /> [[Slika:Flag of Bulgaria (1878-1944).svg|22px]] [[Bolgarija]]<ref>J. B. Tito, ''The Yugoslav Road'', 99</ref><ref>Slobodan Nešović, ''Yugoslav-Bulgarian Relations, 1941-1945'', 95</ref><ref>Jozo Tomašević, ''The Chetniks'', 199</ref> |combatant2= [[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|22px]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] |commander1=[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|22px]] [[Alexander Löhr]]<br> [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|22px]] [[Rudolf Lüters]] |commander2=[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|22px]] [[Josip Broz - Tito]] |strength1=127.000 mož<br>300 bojnih letal |strength2=18.000 mož |casualties1=Ni znano |casualties2=6391 |}} '''Bitka na Sutjeski''' (nemško ime '''operacija Schwarz''', partizansko poimenovanje '''peta sovražnikova ofenziva''') je bila skupen napad [[Sile osi|sil osi]] na [[Jugoslovanski partizani|partizanske sile]] blizu reke [[Sutjeska (reka)|Sutjeske]] v jugovzhodni [[Bosna|Bosni]], ki je trajal od 15. maja do 16. junija 1943. Neuspeh te ofenzive je postavil mejnik za tedanjo [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Bitka je sledila nemški [[bitka na Neretvi|operaciji Fall Weiss]], ki ni uspela doseči istih ciljev: razbiti partizansko vojsko in aretirati njenega voditelja, [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], znanega tudi pod [[komunizem|komunističnim]] imenom ''Walter''. Sile osi so v ofenzivo poslale 127.000 vojakov, sestavljeno iz [[Kraljevina Italija|Italijanov]], [[Tretji rajh|Nemcev]], [[Neodvisna država Hrvaška|vojakov iz NDH]], [[Bolgarija|Bolgarov]] in [[kozaki|kozakov]] (ki so jim v bivši Jugoslaviji pravili tudi ''Čerkezi''), in 300 [[vojno letalstvo|bojnih letal]] izključno iz Nemčije. [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije]] je na območju imela le 18.000 vojakov [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]-a, porazdeljenih v 16 brigad. Po obdobju koncentracije vojske se je ofenziva začela 15. maja 1943. Čete sil Osi so takoj dobile prednost, saj so imele boljše začetne položaje. Partizane so obdale z vseh strani in jih popolnoma izolirale na planoti [[Durmitor]] v severni [[Črna gora|Črni gori]], ki jo z vsake strani obdaja po ena reka, [[Tara (reka)|Tara]] in [[Piva (reka)|Piva]]. Partizani so bili prisiljeni pričeti divjo, dober mesec trajajočo bitko na enem samem ozemlju. 9. junija so Nemci skoraj uspeli likvidirati Tita, saj je ena od bomb padla zelo blizu njegove skupine in ga ranila v roko. Priljubljeno povojno poročilo govori o Titovem psu, nemškem ovčarju Luksu, ki naj bi žrtvoval svoje življenje, da bi rešil gospodarja, s tem da se je vrgel na bombo, ki bi sicer ubila Tita. [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije]] se je, soočena s skoraj izključno nemškimi četami, v končnem obkoljenju končno uspela prebiti skozi nemško 118. in 104. lovsko ter hrvaško 369. pehotno [[divizija|divizijo]]. Po nekajkratnih neuspešnih prebojih na jug in vzhod, v Srbijo ([[Sandžak (pokrajina)|Sandžak]] in [[Kosovo]]), se je Glavni štab odločil, da se partizanske enote razdelijo v dve skupini: prva skupina, kjer je bil tudi Glavni štab, naj bi poskušala s prebojem preko Gornjih in Donjih Bar na zahod, medtem ko naj bi črnogorske divizije in ranjenci poskušali s prebojem na jug in vzhod. V začetku junija so sile NOVJ pri Tjentištu prešle reko Sutjesko, vendar so imele dalmatinske brigade, ki so ščitile smer načrtovanega preboja, velike izgube in so se bile prisiljene umakniti. S tem so se sile NOVJ znašle v dolini Sutjeske v celoti obkoljene in v brezizhodnem položaju. Major [[William Deakin|Deakin]], vodja britanske misije, ki je v času bitke gostovala pri Glavnem štabu, je kasneje zapisal, da ima vojska v takšni situaciji samo dve možnosti: predajo ali uničenje. Ključni trenutek bitke je predstavljala (samovoljna) odločitev [[Koča Popović|Koče Popović]]a, komandanta elitne [[1. proletarska divizija (NOVJ)|1. Proletarske divizije]]. Medtem ko je Glavni štab NOVJ s [[Josip Broz - Tito|Titom]] in generalom [[Velimir Terzić|Terzićem]] vztrajal na preboju na zahod preko položajev dalmatinskih brigad, ki so jih nemške sile že prebijale, se je [[Koča Popović]] odločil za preboj na severovzhod. S svojo divizijo je 9. junija zasedel položaje na [[Zelengora|Zelengori]] in na sever, ne da bi (zaradi nedelujočih radijskih postaj) obvestil Glavni štab, poslal Prvo proletarsko brigado komandanta [[Danilo Lekić|Danila Lekića]] z nalogo poiskati možno mesto preboja. V jutranjih urah 10. junija je Prva proletarska brigada v jurišu pri Vrbničkih kolibah pod Balinovcem prebila položaje bojne skupine Höhne iz sestava 369. legionarske divizije ter s tem odprla vrzel v nemškem obroču. Preboj je z intenzivnimi napadi na razbite nemške enote iz sestava 369. legionarske divizije nadaljevala celotna 1. Proletarska divizija, z namenom preprečiti možno reorganiziranje nemških sil. Divizija je še istega dne prodrla globoko na področje pod nadzorom okupacijskih sil. Na poziv Koče Popovića je skozi ozek koridor preko Zelengore prodrla tudi [[2. proletarska divizija (NOVJ)|2. Proletarska divizija]] in v naslednjih dneh še glavnina sil NOVJ. Boke koridorja na Zelengori so pred silovitimi nemškimi protinapadi do zadnjega moža ščitile partizanske enote na Košuti in Ljubinem grobu. Kmalu po preboju so nemške enote [[Schutzstaffel|SS]] ponovno zaprle obroč in s tem onemogočile preboj drugi skupini NOVJ z glavno bolnico. Po uspešnem preboju so partizani nadaljevali z ofenzivnimi akcijami in se umaknili v vzhodno Bosno. Trem brigadam in osrednji bolnišnici s preko 2000 ranjenci se umik ni posrečil. Na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] ukaz je nemški glavni general [[Alexander Löhr]] dal pobiti vse partizane, vključno z neoboroženimi ranjenci in zdravniškim osebjem. Partizanske sile so v ofenzivi utrpele hude izgube, saj je padla kar tretjina v bitki udeleženih partizanov (6391 mož). Nemški poveljnik na tem območju, Rudolf Lüters, ki je 15. junija ukazal prenehanje operacije Schwarz, opisuje »komunistične upornike« kot ''dobro organizirano vojsko z visoko bojno moralo in izkušenim vodstvom.'' Takoj po preboju se je [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV]] zopet zbrala in pričela protiofenzivno vstajo v vzhodni Bosni. Pred fašističnimi garnizijami so evakuirali območja [[Vlasenica|Vlasenice]], [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Olovo|Olova]], [[Kladanj|Kladnja]] in [[Zvornik]]a. Bitka je označila nov mejnik pri [[zavezniki|zavezniškem]] obvladovanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]], postala pa je tudi pomemben del povojne mitologije, ki proslavlja samožrtvovanje, trpljenje in trdno moralo partizanov. == Vojaški red zaveznikov == [[Slika:Druga proleterska divizija na Sutjesci.jpg|thumb|Druga proletarska divizija v premiku čez [[Zelengora|Zelengoro]], med bitko na Sutjeski junija 1943]] [[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|22px]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslovanski]] [[partizani]] * Prva proletarska divizija * Druga proletarska divizija * Tretja udarna divizija * Sedma banijska divizija * Tretja dalmatinska brigada * Tretji bataljon * Četrta proletarska brigada * Drugi bataljon * Četrti bataljon * Peta črnogorska brigada <ref>[http://www.vojska.net/eng/world-war-2/operation/schwarz-1943/order-of-battle/partisans/ Operation SCHWARZ - NOVJ Main Operation Group - Order of Battle<!-- Bot generated title -->]</ref> == Vojaški red sil osi == [[Slika:Vražja divizija u Crnoj Gori.jpg|thumb|369. legionarska "vražja" divizija v vasi [[Gotovuša]], maj/junij 1943]] [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|22px|border]] [[Tretji rajh]] * Sedma SS Prostovoljna Gorska Divizija »Prinz Eugen« * Prva gorska divizija * Stočetrta Jägrova divizija * Stoosemnajsta Jägrova divizija * Tristodevetinšestdeseta kopenska divizija * Oddelki brandenburgerškega regimenta * Okrepljen sedemstoštiriindvajseti kopenski regiment (stočetrta divizija) {{zastava|Italija|1861-state}} * Prva alpska divizija »Taurinense« * Devetnajsta kopensko-gorska divizija »Venezia« * Triindvajseta kopenska divizija »Ferrara« * Dvaintrideseta kopenska divizija »Marche« * Stoenainpetdeseta kopenska divizija »Perugia« * Stoštiriinpetdeseta kopenska divizija »Murge« * Sile podgoriškega sektorja [[Slika:Flag of Croatia Ustasa.svg|22px|border]] [[Neodvisna država Hrvaška]] * Četrta domobranska Jägrova brigada [[Slika:Flag of Bulgaria (1878-1944).svg|22px|border]] [[Bolgarija]] * Triinšestdeseti kopenski regiment * Enainšestdeseti kopenski regiment (obe enoti pod poveljstvom tristodevetinšestdesete divizije) <ref>[http://www.vojska.net/eng/world-war-2/operation/schwarz-1943/order-of-battle/axis/ Operation SCHWARZ - Axis Order of Battle<!-- Bot generated title -->]</ref> ==Glej tudi== {{kategorija v Zbirki|Battle of the Sutjeska}} * [[partizani]] * [[narodnoosvobodilni boj]] ([[Narodnoosvobodilni boj|NOV]]) == Viri in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke leta 1943]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne|Sutjeski]] [[Kategorija:Bitke v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Bitke Tretjega rajha]] [[Kategorija:Bitke Bolgarije]] [[Kategorija:Bitke Italije]] [[Kategorija:Bitke Neodvisne države Hrvaške]] [[Kategorija:Bitke NOV in POJ]] 4f8xbjct6yc07swsm6yjou9pw4lx530 Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura 0 175595 6690643 6382726 2026-06-17T10:58:26Z Alagl 261750 /* Simboli */ 6690643 wikitext text/x-wiki [[File:Healing of a bleeding women Marcellinus-Peter-Catacomb.jpg|thumb|250px|''Jezus ozdravi žensko, ki krvavi'', Rimske katakombe, 300–350]] '''Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura''' ali paleokrščanska umetnost je umetnost, ki so jo [[kristjani]] ali pod krščanskim pokroviteljstvom proizvedli od najzgodnejšega obdobja krščanstva do, odvisno od uporabljene opredelitve, nekje med letoma 260 in 525. V praksi je krščanska umetnost ohranjena šele od 2. stoletju naprej. Najpozneje po letu 550 je krščanska umetnost razvrščena kot bizantinska ali kakšna druga regionalna vrsta. {{sfn|Jensen|2000|p=15–16}}<ref>van der Meer, F., 27 uses "roughly from 200 to 600".</ref> Težko je vedeti, kdaj se je začela izrazito krščanska umetnost. Pred letom 100 so bili kristjani morda omejeni zaradi svojega položaja preganjane skupine, ki bi ustvarjala trajna umetniška dela. Ker je bilo krščanstvo v tem obdobju večinoma religija nižjih slojev, lahko pomanjkanje ohranjene umetnosti odraža pomanjkanje sredstev za pokroviteljstvo in preprosto majhno število privržencev. [[Stara zaveza|Starozavezne]] omejitve glede izdelave podob malikov (idol ali [[Fetišizem|fetiš]], izklesan v lesu ali kamnu) (glej tudi [[idolatrija]]) lahko kristjane omejijo tudi pri ustvarjanju umetnosti. Kristjani so morda ustvarjali ali kupovali umetnost s pogansko ikonografijo, vendar so ji dali krščanske pomene, kot so to storili pozneje. Če se je to zgodilo, 'krščanske' umetnosti ne bi takoj prepoznali kot take. Zgodnje krščanstvo je uporabljalo iste umetniške medije kot okoliška poganska kultura. Ti mediji so vključevali [[freska|freske]], [[mozaik]]e, [[kiparstvo]] in [[Iluminiran rokopis |iluminirane rokopise]]. Zgodnja krščanska umetnost ni uporabljala le rimskih oblik, temveč je uporabljala tudi [[rimska arhitektura|rimske sloge]]. Pozno klasični slog je vseboval proporcionalno upodobitev človeškega telesa in impresionistično predstavitev prostora. Pozno klasični slog je viden v zgodnjekrščanskih freskah, kot so tiste v Rimu v [[Rimske katakombe |Katakombah]], ki vključujejo večino primerov najzgodnejše krščanske umetnosti. {{sfn|Syndicus|1962|p=10–14}}{{sfn|Syndicus|1962|p=30-32}}{{sfn|Jensen|2000|p=12-15}} [[File:Lipsanoteca di Brescia.jpg|thumb|340px|''Skrinja iz Brescie'', slonovina iz 4. stoletja]] Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura sta prilagajala rimske umetniške motive in dajala nove pomene poganskim simbolom. Med sprejetimi motivi so bili [[Indijski pav |pav]], [[vinska trta]] in ''[[Dober pastir]]''. Zgodnji kristjani so razvili tudi svojo ikonografijo, na primer takšen simbol, kot so ''ribe'' (''[[Ihtis]]''), ni bil izposojen iz poganske ikonografije. Zgodnjekrščanska umetnost je na splošno razdeljena na dve obdobji: pred in po [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] iz leta 313, ki je pod [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom]] prinesel tako imenovano ''zmagoslavje Cerkve'' ali [[prvi nicejski koncil]] leta 325. Predhodno obdobje se je imenovalo predkonstantinsko ali prednicejsko obdobje in po obdobju prvih sedmih ekumenskih koncilov.{{sfn|Jensen|2000|p=16}} Konec obdobja zgodnje krščanske umetnosti, ki ga umetnostni zgodovinarji običajno označujejo kot v 5. do 7. stoletju, je torej precej poznejši kot konec obdobja zgodnjega krščanstva, kot ga običajno definirajo teologi in cerkveni zgodovinarji, za katerega se pogosteje šteje, da se je končal s Konstantinom, okoli 313–325. == Simboli == [[File:Good shepherd 01 small.jpg|thumb|left|''Dobri pastir'' iz katakomb v Priscilli, 250–300]] {{glavni|Krščanski simbolizem}} Med preganjanjem kristjanov v času Rimskega cesarstva je bila krščanska umetnost nujno in namerno skrivna in dvoumna, pri čemer je uporabljala podobe, ki so bile v skupni rabi s pogansko kulturo, vendar so imele za kristjane poseben pomen. Najstarejša preživela krščanska umetnost izvira od poznega 2. do začetka 4. stoletja na stenah krščanskih grobnic v katakombah v Rimu. Iz literarnih dokazov jo je mogoče videti tudi na ploščah ikon, ki so tako kot skoraj vse klasično slikarstvo izginile. Sprva so Jezusa posredno predstavljali [[piktogram]]ski simboli, kot so ''[[Ihtis]]'' (ribe), pav, [[Božje jagnje]] (''Agnus Dei'') ali sidro (''[[Labarum]]'' ali ''Chi-Rho'' je bil poznejši razvoj). Pozneje so bili uporabljeni personificirani simboli, vključno z [[Jona|Jono]], ki je tri dni v trebuhu kita vnaprej določil interval med smrtjo in [[Jezusovo vstajenje| Jezusovim vstajenjem]], [[Daniel (biblična oseba)|Daniela]] v levjem brlogu ali [[Orfej]]a, ki je očaral živali. Podoba 'dobrega pastirja', mladostnika brez brade v pastoralnih prizorih, ki zbira ovce, je bila najpogostejša od teh podob in je verjetno niso razumeli kot portret zgodovinskega Jezusa. Te slike imajo nekaj podobnosti z upodobitvami figur [[kuros]] v grško-rimski umetnosti. Opazna je »skoraj popolna odsotnost krščanskih spomenikov iz obdobja preganjanja, preprostega križa«, razen v prikriti obliki sidra <ref>Marucchi, Orazio. "Archæology of the Cross and Crucifix" The Catholic Encyclopedia. Vol. 4. New York: Robert Appleton Company, 1908. 7 Sept. 2018 [http://www.newadvent.org/cathen/04517a.htm online]</ref>. Križ, ki simbolizira Jezusovo križanje na križu, ni bilo izrecno predstavljeno več stoletij, verjetno zato, ker je bilo križanje kazen, ki je bila odmerjena navadnim zločincem pa tudi zato, ker so literarni viri zapisali, da je simbol prepoznan kot krščanski, ki so ga kristjani naredili že od zelo zgodaj. Verjetno je napačno mnenje, da so krščanske katakombe 'skrivne' ali da bi morale skriti pripadnost; katakombe so bila velika trgovska podjetja, ki so bila običajno postavljena tik ob glavnih cestah v mesto, katerih obstoj je bil dobro znan. Nejasna simbolična narava številnih zgodnjekrščanskih vizualnih motivov je morda delovala po lastni presoji v drugih kontekstih, vendar na grobnicah verjetno odraža pomanjkanje kakršnega koli drugega repertoarja krščanske ikonografije. Golob je simbol miru in čistosti. Najdemo ga s svetniškim sijem ali nebeško svetlobo. V eni najzgodnejših trinitarnih podob, »Božjega prestola kot trinitarna podoba« (marmorni relief vklesan približno leta 400 v zbirki pruske fundacije za kulturno dediščino), golob predstavlja Duha. Leti nad praznim prestolom, ki predstavlja Boga, na prestolu sta ''chlamys'' ('plašč') in diadem, ki predstavljata Sina. Chi-Rho monogram, XP, ki ga je očitno prvi uporabil Konstantin I., je sestavljen iz prvih dveh črk imena ''Christos'' v grščini. == Krščanska umetnost pred letom 313 == [[File:Noah catacombe.jpg|thumb|''Noe moli v Arki'' iz Rimskih katakomb]] Splošna domneva, da je bilo zgodnjekrščanstvo na splošno anikonsko, nasprotuje religiozni podobi tako v teoriji kot v praksi do približno 200-ih, izpodbija analiza Paula Corby Finneya o zgodnjem krščanskem pisanju in materialnih ostankih (1994). Ta razlikuje tri različne vire stališč, ki vplivajo na zgodnje kristjane glede vprašanja: »prvič, da bi ljudje lahko imeli neposredno videnje Boga, drugič, da ne morejo, in tretjič, da so ljudje, čeprav lahko vidijo Boga, najbolje svetovali, naj ne gledajo« in jim je bilo strogo prepovedano predstavljati to, kar so videli. Te so izhajale iz grške in bližnjevzhodne poganske religije, iz starogrške filozofije ter judovske tradicije in Stare zaveze. Od treh Finney ugotavlja, da je »splošno izražanje Izraela do svetih podob vplivalo na zgodnje krščanstvo bistveno manj kot apofatično opredeljeno grško filozofsko izročilo nevidnega božanstva«, zato daje manj poudarka na judovsko ozadje večine prvih kristjanov kot na večino tradicionalnih pripovedi <ref>Finney, viii–xii, viii and xi quoted</ref>. Finney predlaga, da »razlogi za pojav krščanske umetnosti pred letom 200 nimajo nobene zveze s načelno averzijo do umetnosti, z drugosvetostjo ali z anti-materializmom. Resnica je preprosta in človeška: Kristjani niso imeli zemlje in kapitala. Umetnost zahteva oboje. Takoj, ko so začeli pridobivati zemljo in kapital, so kristjani začeli eksperimentirati z lastnimi značilnimi oblikami umetnosti«. V cerkvi v Dura-Europos, okoli 230–256, ki je v najboljšem stanju preživelih zelo zgodnjih cerkva, so freske svetopisemskih prizorov, vključno s figuro Jezusa in Kristusa kot dobrega pastirja. Stavba je bila običajna hiša, ki je bila očitno preurejena v cerkev.{{sfn|Weitzmann|1979|p=no. 360}}<ref>Graydon F. Snyder, ''Ante pacem: archaeological evidence of church life before Constantine'', p. 134, Mercer University Press, 2003, [https://books.google.com/books?id=swtI9Cpyl3kC&source=gbs_navlinks_s google books]</ref> Najstarejše krščanske slike v katakombah v Rimu so nekaj desetletij starejše, in predstavljajo največji primer krščanske umetnosti iz predkonstantinovega obdobja, na stotine primerov pa krasijo grobnice ali družinske grobnice. Številni so preprosti simboli, vendar obstajajo številne slikovne podobe, ki prikazujejo molivce ali ženske molilne figure, ki po navadi predstavljajo pokojnika ali figure ali kratke prizore iz biblije ali krščanske zgodovine. Slog katakombskih slik in celota številnih dekorativnih elementov sta dejansko enaka stikom katakomb drugih verskih skupin, bodisi običajnih poganov po starodavni rimski veri, bodisi Judov ali privržencev rimskih skrivnostnih religij. Kakovost slik je slaba v primerjavi z velikimi hišami bogatih, ki zagotavljajo drugi glavni korpus slik, ki so preživele iz obdobja, vendar ima lahko kratkoročni prikaz figur izrazit čar.{{sfn|Syndicus|1962|p=29-30}}{{sfn|Jensen|2000|p=24}}{{sfn|Beckwith|1979|p=23–24}} Podobna situacija velja v [[Dura-Europos]], kjer je dekoracija cerkve po slogu in kakovosti primerljiva z delom (večje in bolj pobarvane) sinagoge Dura-Europos in templja Bel. Vsaj v tako majhnih krajih se zdi, da so razpoložljive umetnike uporabljale vse verske skupine. Mogoče je tudi, da so bile poslikane komore v katakombah urejene v podobnem slogu kot v najboljših prostorih domov premožnejših družin, ki so bili pokopani v njih, krščanski prizori in simboli pa so nadomestili tiste iz mitologije, literature, poganstva in erotike, čeprav nimamo dokazov, ki bi to potrjevali. Imamo iste prizore na majhnih delih v medijih, kot sta lončarstvo ali steklo, čeprav manj pogosto iz tega predkonstantinovega obdobja. Prednost so imele tako imenovane »skrajšane« predstavitve, majhne skupine iz ene do štiri figur, ki tvorijo en motiv, ki bi ga bilo mogoče zlahka prepoznati, da predstavlja določen dogodek. Te vinjete so ustrezale rimskemu slogu dekoracije prostorov, postavljene v predelke v shemi z geometrijsko strukturo. Biblijski prizori figur, rešenih pred smrtno nevarnostjo, so bili zelo priljubljeni; ti so predstavljali ''[[Jezusovo vstajenje]]'' s pomočjo tipologije in reševanje duše pokojnih, Jona in kit, žrtvovanje Izaka, [[Noe]]ta, ki moli v Arki (predstavljen kot molivec v veliki škatli, morda z golobom, ki nosi vejo), [[Mojzes]] udari v skalo, Daniel v levjem brlogu in Trije mladi v ognjeni peči (Daniel 3: 10–30]) so bili vsi favoriti, ki bi jih bilo mogoče zlahka upodobiti. Zgodnjekrščanski sarkofagi so bili veliko dražja možnost, narejena iz marmorja in pogosto močno okrašena s prizori v zelo visokem [[relief (umetnost)|relief]]u. Prostostoječi kipi, ki so nedvomno krščanski, so zelo redki in nikoli zelo veliki, saj so bili pogostejši predmeti, kot je ''Dobri pastir'', simboli, ki privlačijo več verskih in filozofskih skupin, vključno s kristjani in jim brez konteksta ni mogoče podeliti nobene pripadnosti. Po navadi so skulpture, kjer se pojavijo, precej kakovostne. Ena izjemna skupina, ki se zdi očitno krščanska, je znana kot ''Clevelandska kipca Jone in kita''{{sfn|Weitzmann|1979|p=no. 362-367}}{{sfn|Weitzmann|1979|p=396}} in je sestavljena iz skupine majhnih kipcev iz okoli 270-ih, vključno z dvema oprsjema mladega in modno oblečenega para iz neznanega najdišča, po možnosti v današnji Turčiji. Druge figure pripovedujejo zgodbo o Joni v štirih delih z Dobrim pastirjem; kako so bili prikazani ostaja skrivnostno. Upodobitev Jezusa se je dobro razvila do konca predkonstantinovega obdobja. Običajno je bil prikazan v pripovednih prizorih, s prednostjo novozaveznih čudežev in malo prizorov iz pasjona. Uporabljene so bile različne vrste videza, vključno s tanko postavo z dolgim obrazom z dolgimi sredinsko razprtimi lasmi, ki naj bi kasneje postala norma. Toda na najzgodnejših podobah ga mnoge prikazujejo čokatega in s kratkimi lasmi brez brade v kratki tuniki, ki ga je mogoče prepoznati le po njegovem kontekstu. Na mnogih slikah čudežev nosi Jezus palico, s katero kaže na predmet čudeža. Svetnike je dokaj pogosto videti, s Petrom in Pavlom, oba mučena v Rimu, ki sta nekako najpogostejša v tamkajšnjih katakombah. Oba že imata svoj značilen videz, ohranjen skozi zgodovino krščanske umetnosti. Drugih svetnikov morda ni mogoče prepoznati, če niso označeni z napisom. Na enak način lahko nekatere slike predstavljajo ali ''Zadnjo večerjo'' ali sodobno pogostitev. <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Shadrach, Meshach, and Abednego in the fiery furnace, from the book Die Malereien der Katakomben Roms, plate 78, levels adjusted.jpg|''Trije mladi v ognjeni peči'' (Daniel 3: 10–30), katakomba v Priscilli {{sfn | Weitzmann | 1979 | p = št. 383}} File:Moses striking the rock in the desert.jpg|''Mojzes udari ob skalo v puščavi'', prototip krsta {{sfn | Weitzmann | 1979 | p = 424-425}} File:XV14 - Roma, Museo civiltà romana - Adorazione dei Magi - sec III dC - Foto Giovanni Dall'Orto 12-Apr-2008.jpg|Ovitek iz 3. stoletja za pokop v katakombah, vrezan v ''Poklon magov'' (prikazana vloga) File:Wilpert 060.jpg|Katakombska komora (od zgoraj): Molivca, Jona in kit, Mojzes udari v skalo (levo), Noe moli v A rki, Čaščenje Magov.. 200–250 </gallery> == Krščanska arhitektura po letu 313 == [[File:Santa Sabina.JPG|thumb|Sveta Sabina, Rim, notranjost (5. stoletje).]] V 4. stoletju je hitro rastoče krščansko prebivalstvo, ki ga zdaj podpira država, potrebovalo za izgradnjo večjih in boljših javnih zgradb za čaščenje kot večinoma diskretna mesta za srečanja, ki so jih uporabljali, ki so bila običajno v domačih stavbah ali med njimi. Poganski templji so še nekaj časa ostali v uporabi za svoje prvotne namene in, vsaj v Rimu, tudi ko so jih do 6. ali 7. stoletja zapustili kristjani ali so nekatere spremenili v cerkve.{{sfn|Syndicus|1962|p=39}} Drugod se je to zgodilo prej. Arhitekturne oblike templja niso bile primerne le zaradi poganskih združenj, ampak zato, ker so se poganski kult in žrtvovanja dogajala na prostem pod odprtim nebom pred očmi bogov, pred templjem, v katerem so bile postavljene kultne figure in zakladnica, kot ozadje brez oken. Uporaben model, ko je cesar Konstantin I, hotel spominjati njegovo cesarsko pobožnost, je bila običajna arhitektura [[bazilika (zgradba)|bazilike]]. Osnovni načrt posvetne bazilike je bil v več različicah, vedno pa nekakšna pravokotna dvorana. Tista, ki ji običajno sledijo cerkve, je imela osrednjo ladjo z eno stransko ladjo na vsaki strani in apsido na enem koncu nasproti glavnih vrat na drugem koncu. V apsidi in pogosto tudi pred njo je bila dvignjena ploščad, kjer so postavili oltar in duhovništvo. V posvetnih stavbah so ta tloris navadno uporabljali za manjše dvorane cesarjev, guvernerjev in zelo bogatih kot za velike javne bazilike, ki so delovale kot sodišča in za druge javne namene.{{sfn|Syndicus|1962|p=40}} To je bil običajni vzorec, ki se je uporabljal za rimske cerkve in na splošno v zahodnem cesarstvu, vendar sta bila Vzhodno cesarstvo in rimska Afrika bolj avanturistična in so njune modele včasih kopirani na zahodu, na primer v Milanu. Vse variacije so dopuščale naravno svetlobo z oken visoko v stenah, odmik od svetišč brez oken templjev večine prejšnjih religij in to je ostala dosledna značilnost krščanske cerkvene arhitekture. Cerkve z velikim osrednjim območjem, naj bi postale prednost v [[bizantinska arhitektura|bizantinski arhitekturi]], ki je že zgodaj razvila slog bazilike s kupolo.{{sfn|Syndicus|1962|loc=chapter II, covers the whole story of the Christianization of the basilica.}} Poseben in kratkotrajen tip stavbe, ki je uporabljal isto bazilikalno obliko, je bila pogrebna dvorana, ki ni bila običajna cerkev, čeprav so preživeli primeri že zdavnaj postali redne cerkve in so vedno nudili pogrebne in spominske obrede, ampak stavbo postavljeno v obdobju Konstantina kot zaprto pokopališče na mestu, povezanem s starokrščanskimi mučenci, na primer katakombo. Šest primerov, ki jih je Konstantin zgradil zunaj rimskih zidov, so: [[Stara bazilika svetega Petra]], starejša bazilika posvečena [[sveta Neža|sveti Neži]], od katere je Santa Costanza zdaj edini preostali element, Sveti Boštjan izven obzidja (''San Sebastiano fuori le Mura''), San Lorenzo fuori le Mura, Santi Marcellino e Pietro al Laterano in en v današnjem parku Vile Gordiani.<ref>Webb, Matilda. ''The churches and catacombs of early Christian Rome: a comprehensive guide'', p. 251, 2001, Sussex Academic Press, {{ISBN|1-902210-58-1}}, {{ISBN|978-1-902210-58-2}}, [https://books.google.co.uk/books?id=hUN1K78QMskC&pg=PA249&dq=santa+costanza+rome&hl=en&ei=g2NRTvayJMzD8QOjwNyvBw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CEQQ6AEwAA#v=onepage&q=santa%20costanza%20rome&f=false google books]</ref> ''Martyrium'' je bila zgradba, postavljena na mestu s posebnim pomenom, pogosto nad pokopom mučenika. Nobena posebna arhitekturna oblika ni bila povezana s tipom in so bile pogosto majhne. Številne so postale cerkve ali kapele v večjih cerkvah, postavljene ob njih. S krstilnico in mavzolejem zaradi manjše velikosti in različnih funkcij je bil martyrium primerena za arhitekturno eksperimentiranje.{{sfn|Syndicus|1962|loc=chapter III}} Med ključnimi zgradbami, ki niso vse preživele v izvirni obliki, so: * Konstantinovske bazilike: ** [[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|Arhibazilika svetega Janeza v Lateranu]] ** [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]] ** [[Stara bazilika svetega Petra]] ** [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem]] ** [[Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem]] ** [[Cerkev svete Sofije, Sofija]] * Centralni tloris ** [[Santa Constanza]], zgrajena kot cesarski mavzolej, ki meji na pogrebno dvorano, katere del stene je ohranjen.{{sfn|Syndicus|1962|p=69-70}} ** [[Cerkev svetega Jurija, Sofija]] <gallery widths="250px" heights="250px" perrow="4"> File:Basilica of Hagia Sofia, Bulgaria.jpg|Zunanjost bazilike sv. Sofije v Sofiji, Bolgarija, 4. st. File:StSophiaChurch-Sofia-10.jpg|Notranjost bazilike sv. Sofije v Sofiji, Bolgarija File:StGeorgeRotundaSofia.JPG|Zunanjost Rotunde sv. Jurija, Sofija, Bolgarija, 3. do 4. st. File:Church St Georg Rotunda IMG 0547.jpg|Originalne rimske in bizantinske freske v Rotundi sv. Jurija v Sofiji, Bolgarija </gallery> == Krščanska umetnost po letu 313 == [[File:1057 - Roma, Museo d. civiltà Romana - Calco sarcofago Giunio Basso - Foto Giovanni Dall'Orto, 12-Apr-2008.jpg|thumb|left|250px|Detajl - del osrednjih odsekov sarkofaga Junija Bassa, s ''Traditio Legis'' in ''Jezus vstopa v Jeruzalem''.]] S končno legalizacijo krščanstva so se obstoječi slogi krščanske umetnosti še naprej razvijali in prevzeli bolj monumentalni in ikonični značaj. Začele so se graditi zelo velike krščanske cerkve in večina bogate elite se je prilagodila krščanstvu, javna in elitna krščanska umetnost pa je postala veličastna, da je ustrezala novim prostorom in strankam. Čeprav je bilo izposojanje motivov, kot sta ''[[Marija (umetnost) |Devica in otrok]]'' iz poganske verske umetnosti, že od protestantske reformacije, ko so jih [[Jean Calvin]] in njegovi privrženci veselo uporabljali kot palico, s katero so udarjali vso krščansko umetnost, so André Grabar, Andreas Alföldi, Ernst Kantorowicz in drugi umetnostni zgodovinarji zgodnjega 20. stoletja prepričani, da je imela metaforika rimskih cesarjev veliko pomembnejši vpliv. Knjiga Thomasa F. Mathewsa leta 1994 je poskušala te teze spremeniti in je v veliki meri zanikala vpliv cesarske ikonografije v korist vrste drugih posvetnih in verskih vplivov, vendar so jih akademski recenzenti v grobem zavrnili.<ref>The book was ''The Clash of Gods: A Reinterpretation of Early Christian Art'' by Thomas F. Mathews. Review by: W. Eugene Kleinbauer (quoted, from p. 937), ''Speculum'', Vol. 70, No. 4 (Oct., 1995), pp. 937-941, Medieval Academy of America, [https://www.jstor.org/stable/2865390 JSTOR]; JSTOR has other reviews, all with criticisms along similar lines: Peter Brown, ''The Art Bulletin'', Vol. 77, No. 3 (Sep., 1995), pp. 499–502; RW. Eugene Kleinbauer, ''Speculum'', Vol. 70, No. 4 (Oct., 1995), pp. 937–941 , Liz James, ''The Burlington Magazine'', Vol. 136, No. 1096 (Jul., 1994), pp. 458–459;Annabel Wharton, ''The American Historical Review'', Vol. 100, No. 5 (Dec., 1995), pp. 1518–1519 .</ref> Pojavljajo se bolj zapletena in draga dela, kot se bogati postopoma spreminjajo, pojavlja se več teološke zapletenosti, ko je krščanstvo postalo predmet burnih doktrinarnih sporov. Hkrati je v novih javnih cerkvah, ki so bile zdaj zgrajene, zelo drugačna umetnost. Nekoliko po naključju je najboljša skupina teh preživelih iz Rima, kjer so bili skupaj s Konstantinoplom in Jeruzalemom verjetno najmočnejši. [[Mozaik]] zdaj postaja pomemben; na srečo ta preživi veliko bolje kot freska, čeprav je ranljiv za dobronamerno obnovo in popravilo. Zdi se, da je bila inovacija zgodnjekrščanskih cerkva postavitev mozaikov na steno in njihova uporaba za svete teme. Prej so tehniko v glavnem uporabljali za tla in stene v vrtovih. Do konca obdobja se je razvil slog zlatega ozadja, ki je še naprej zaznamoval bizantinske podobe in številne zgodnjesrednjeveške zahodne cerkve. Z več prostora se v cerkvah razvijejo pripovedne podobe, ki vsebujejo veliko ljudi in jih je videti tudi v kasnejših slikah katakomb. Po stranskih stenah cerkva se pojavljajo (precej visoko zgoraj) neprekinjene vrste svetopisemskih prizorov. Najbolje ohranjeni primeri iz 5. stoletja je niz starozaveznih prizorov ob ladijskih stenah Santa Maria Maggiore v Rimu. Te lahko primerjamo s slikami Dura-Europos in verjetno izhajajo tudi iz izgubljene tradicije tako judovskih kot krščanskih ilustriranih rokopisov kot tudi splošnejših rimskih tradicij.{{sfn|Syndicus|1962|p=52-54}}{{sfn|Weitzmann|1979|p=366-369}} Velike apside vsebujejo podobe v ikoničnem slogu, ki se je postopoma razvil v središču velike figure ali pozneje le doprsja Kristusa ali kasneje Device Marije. Najzgodnejše apside prikazujejo vrsto kompozicij, ki so nove simbolične podobe krščanskega življenja in Cerkve. Nobena tabelna slika ali ikona izpred 6. stoletja ni preživela v prvotnem stanju, vendar so očitno nastale in bile v tem obdobju pomembne. Skulptura, vsa veliko manjša od naravne velikosti, je preživela v več primerih. Najbolj znana med precejšnjim številom preživelih zgodnjekrščanskih sarkofagov sta morda ''[[sarkofag Junija Basa]]'' in ''Dogmatični sarkofag'' iz 4. stoletja. Preživelo je več rezbarij iz slonovine, vključno s kompleksnim, ''[[Skrinja iz Brescie]]'' poznega 5. stoletja, ki je bil verjetno produkt episkopata sv. Ambroža v Milanu, nato sedež cesarskega dvora in ''[[Maksimijanov prestol]]'' iz 6. stoletja iz bizantinske italijanske prestolnice iz Ravene. [[File:Gold glass Christian plate, 4th century.jpg|thumb|300px|Zlato steklo iz katakomb, s sv. Petrom, Marijo v molilni drži, sv. Pavel, 4. stoletje]] * Rokopisi ** Odlomek iz Quedlinburške ''Itala'' (Berlin, Staatsbibliothek Preussischer Kulturbesitz, Cod. Theol. Lat. Fol. 485) je - Stara zaveza iz 5. stoletja ** Dunajska geneza ** Evangeliji iz Rossana ** Cottonova geneza * Poznoantični mozaiki v Italiji in zgodnje bizantinski mozaiki na Bližnjem vzhodu === Zlato steklo === {{glavni|Zlato steklo}} [[Zlato steklo]] je bila tehnika pritrditve plasti zlatega lista z obliko med dve zliti plasti stekla, razvita v helenističnem steklu in oživljena v 3. stoletju. Večjih modelov je zelo malo, toda velika večina od približno 500 preživelih je okroglih, kot je odrezano dno vinskih skodelic ali kozarcev, ki so se uporabljali za označevanje in okrasitev grobov v Rimskih katakombah, tako da so jih pritisnili v malto. Velika večina je iz 4. stoletja, ki sega v 5. stoletje. Večina je krščanskih, vendar veliko poganskih in nekaj judovskih in so jih verjetno že prvotno dobili kot darila ob poroki ali prazničnih priložnostih, kot je novo leto. Njihova ikonografija je bila zelo preučena, čeprav je v umetniškem smislu relativno nezahtevna.{{sfn|Beckwith|1979|p=25-26}} Njihove teme so podobne slikam iz katakomb, vendar z različno uravnoteženostjo, vključno z več portretiranci umrlih (po navadi se to domneva). V njih je vidno napredovanje do povečanega števila svetnikov. Ista tehnika se je začela uporabljati za zlate [[tesera|tesere]] za mozaike sredi 1. stoletja v Rimu, do 5. stoletja pa so postale standardno ozadje religioznih mozaikov. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Balch, David L., Roman Domestic Art & Early House Churches (Wissenschaftliche Untersuchungen zum Neuen Testament Series), 2008, Mohr Siebeck, ISBN 3161493834, 9783161493836 *Beckwith, John (1979). Early Christian and Byzantine Art (2nd ed.). Yale University Press. ISBN 0140560335. *Finney, Paul Corby, The Invisible God: The Earliest Christians on Art, Oxford University Press, 1997, ISBN 0195113810, 9780195113815 *Grig, Lucy, "Portraits, Pontiffs and the Christianization of Fourth-Century Rome", Papers of the British School at Rome, Vol. 72, (2004), pp. 203–230, JSTOR *Honour, Hugh; Fleming, J. (2005). The Visual Arts: A History (Seventh ed.). Upper Saddle River, NJ: Pearson Prentice Hall. ISBN 0-13-193507-0. *Jensen, Robin Margaret (2000). Understanding Early Christian Art. Routledge. ISBN 0415204542. Archived from the original on 25 December 2013. *van der Meer, F., Early Christian Art, 1967, Faber and Faber *Syndicus, Eduard (1962). Early Christian Art. London: Burns & Oates. OCLC 333082. *"Early Christian art". In Encyclopædia Britannica Online. *Weitzmann, Kurt (1979). Age of spirituality : late antique and early Christian art, third to seventh century. New York: Metropolitan Museum of Art. ==Zunanje povezave== {{commons category|Paleochristian art}} {{commons category|Paleochristian architecture}} *[http://diglit.ub.uni-heidelberg.de/diglit/wilpert1903/0004?sid=0c614290809413cfa81d4de983ae6d88 267 plates from Wilpert, Joseph, ed., ''Die Malereien der Katakomben Roms (Tafeln)''("Paintings in the Roman catacombs, (Plates)")], Freiburg im Breisgau, 1903, from Heidelberg University Library] * [http://employees.oneonta.edu/farberas/arth/arth212/early_christian_art.html Early Christian art], introduction from the State University of New York at Oneonta * [http://www.indianchristianity.com/html/Books6.htm CHRISTIAN CONTRIBUTION TO ART AND ARCHITECTURE IN INDIA] [[Kategorija:Krščanska arhitektura]] [[Kategorija:Rimska umetnost]] [[Kategorija:Rimska arhitektura]] [[Kategorija:Srednjeveška umetnost]] [[Kategorija:Antično krščanstvo]] [[Kategorija:Umetniške smeri]] {{normativna kontrola}} 2x4b0snnmdoo1rzdy4v9ksvjojl08b7 Svobodna avtorska pravica 0 179711 6690371 6687960 2026-06-16T15:47:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690371 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=amerikanizirana zgradba povedi in besednih zvez, tipkarske napake, nestandardno navajanje virov}} [[Slika:Unicode 1xF12F.svg|thumb|Obrnjena črka ''c'' v krogu” predstavlja simbol za copyleft. Pravzaprav gre za zrcaljen znak od znaka, ki predstavlja avtorske pravice (Copyright). Za razliko od znaka za avtorske pravice ne predstavlja nobenih pravnih omejitev.]] '''Svobodna avtorska pravica''' ({{jezik-en|copyleft}}) je oblika licenciranja avtorskih del, nasprotna načelu [[pridržane pravice|pridržanih pravic]] s tem da odpravlja vse pravice, ki se tičejo avtorjev. Odpravlja vse omejitve glede razmnoževanja kopij ali modificiranih verzij ter zahteva, da bodo novi izdelki ali modificirane verzije prav tako prosto dostopne. Copyleft je oblika licenciranja, ki se uporablja za modifikacijo avtorskih pravic za dela na področju računalniške programske opreme, dokumentov, glasbe in umetnosti. V splošnem avtorske pravice prepovedujejo presnemavanje, distribuiranje kopij avtorjevega dela. Za razliko pa copyleft daje vsem pravico do presnemavanja, distribuiranja kopij avtorjevega dela, vendar le v primeru, da se te pravice prenašajo naprej. V široki uporabi je copyleft licenca [[GNU General Public License]]. Podobne licence so na voljo tudi preko [[Creative Commons]] z imenom [[Share-alike]]. Copyleft je lahko karakteriziran tudi kot licenčna shema avtorskih pravic, za katere pa avtor preda nekaj in ne vseh avtorskih pravic. Namesto, da bi njegovo delo padlo popolnoma v roke javnosti (kjer ni nobenih avtorskih pravic), copyleft dovoljuje, da avtor lahko še naloži nekaj vendar ne vseh restrikcij glede avtorskih pravic, za tiste, ki posegajo v dejavnosti, ki bi bile drugače v nasprotju z avtorskimi pravicami. Pod Copyleftom se lahko izognemo takšnim kršitvam. Medtem, ko avtorske pravice dajejo ekskluzivne pravice originalnem avtorju, druge pa izključujejo. '''Copyleft''' pa varuje svobodo vseh drugih, tako da uporablja avtorska dela, kot da ne bi bila zaščitena razen z eno izjemo: copyleft ščiti pravico do odprtega dostop do potrebnih informacij (npr. [[izvorna koda]]) s tem, da je to kodo potrebno objaviti. == Zgodovina == [[Slika:Copyleft All Wrongs Reserved.png|thumb|upright=1.25|Primer uporabe »Copyleft; All Wrongs Reserved« leta 1976]] Zgodnji primer Copylefta se je pojavil leta 1975 v projektu [[Tiny BASIC]], ki se je pojavil v letaku z novicami, ki ga je izdajalo podjetje s podočja informacijske tehnologije. Dennis Allison je napisal specifikacije za preprosto verzijo programskega jezika BASIC. Cilj je bil, da bi program zasedel od 2 do 3 [[kilobajt]]ov spominskega prostora. Te osnove programskega jezika BASIC so kmalu dobile prostor v ''Dr. Dobb's žurnalu iz TinyBASICa''. Posamezniki so začeli s svojimi lastnimi interpretacijami tega programskega jezika in modificirali izvorno kodo, ki so jo objavljali v žurnalu Dr. Dobba in ostalih revijah. Do sredine leta 1976 je bil TinyBASIC na voljo za [[Intel 8080]], [[Motorolo 6800]] in [[MOS Technology 6502]] procesorje. To je bil zelo uspešen odprotkodni projekt. V majskem izvodu ''žurnala Dr. Dobba'' leta 1976 se je pojavil [[Li-Chen Wang]]'s Palo Alto Tiny BASIC za mikroprocesor [[Intel 8080]]. Naslov se je začel z imenom avtorja in datumom in s tipičnim »@COPYLEFT ALL WRONGS RESERVED«. Decembra istega leta je Roger Rauskolb modificiral in izboljšal Li-Chen Wangov program ter ga objavil v Interface Age magazinu. Roger je objavil svoje ime in ohranil oznako COPYLEFT. Naslednji primer Copylefta je prišel na obzorje, ko je [[Richard Stallman]] delal [[na programskem jeziku za prevajanje|Lisp]] . Podjetje Symbolics ga je prosilo, če lahko uporabi njegov program Lisp in Stallman jim ga je dal skupaj z javno domeno njegove verzije. Pri Symbolicsu so ta program izpopolnili, vendar, ko pa je Stallman hotel vpogled v kodo njihove verzije pa so ga zavrnili. Stallman je potem leta 1984 začel delati na projektu, da bi izbrisal to obnašanje in kulturo lastniške programske opreme, ki ga je poimenoval [[zbiranje programske opreme]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.oreilly.com/openbook/freedom/ch07.html|title=Free as in Freedom|language=en}}</ref>. Da bi Stallman odpravil zakone na področju avtorskega prava, se je odločil, da se bo posvetil delu na ogrodju obstoječega prava in tako je ustavil svojo različico avtorskih pravic, ki jih je poimenoval Emacs General Public Licence. To je bila prva Copyleft licenca. Iz tega se je kasneje razvila GNU General Public Licence, ki še danes velja za najbolj priljubljeno prosto programsko licenco. Tako je bilo prvič v zgodovini, da se pravice prenesejo na uporabnike programske opreme neglede na to, kakšne spremembe v izvorni kodi so naredili. Ta licenca v tistem času še ni imela oznake Copyleft.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gnu.org/gnu/thegnuproject.html|title=The GNU Project|language=en|accessdate=2008-05-28|archive-date=2023-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230707123532/http://www.gnu.org/gnu/thegnuproject.html|url-status=dead}}</ref> Richard Stallman je rekel, da je termin Copyleft prišel iz ust [[Dona Hopkinsa]], za katerega je trdil, da je zelo ustvarjalen človek. Termin »kopyleft« je bil v uporabi sicer že v sedemdesetih letih 20. stoletja, kjer pa je najverjetneje dobil navdih Don Hopkins. Pojavljajo se problemi glede definicije termina »copyleft«. Beseda je izpeljanka iz besede »copyright« in sicer na smešen način. Pomeni licence iz avtorskih pravic z GNU General Public Licence, ki je izpeljanka Richarda Stallmana kot del Fundacije za prosto programsko opremo. Nekateri trdijo, da je copyleft postal ideološki spor med Odprtokodno iniciativo (OSI) in gibanjem za prosto programsko opremo (FSF). Vendar pa imamo dokaz, da ga priznavata obe strani: * Tako OSI kot FSF imata copyleft in non-copyleft licence na njihovi listi licenc. * Pravni predstavnik OSI-ja [[Larry Rosen|Laurence Rosen]] je napisal copyleft licenco [[Open Software License]]. * OSI priznava GPL General Public Licence kot najboljšo licenco. * Nekatera programska oprema iz projekta GNU je objavljena pod non-copyleft licenco. * Tudi Stallman je uporabil non-copyleft licenco v določenih okoliščinah, kot so bile v primeru spremembe licence Ogg Vorbisa. == Uporaba Copylefta == Splošna praksa uporabe copylefta je, da določa pogoje za kopiranje nekega dela, ki ima licenco. Takšna licenca daje uporabniku vse pravice, ki jih ima avtor tega dela, ki vključujejo ([[iz definicije Zastonjske programske opreme|iz definicije proste programske opreme]]): # pravico uporabljati in študirati to delo # pravico kopirati in razmnoževati to delo z drugimi uporabniki # pravico modificirati to delo # in pravico do distributiranja modificiranega dela. Da bi bilo delo res copyleft, mora licenca zagotavljati, da bo avtor modificiranega dela, distribuiral to delo pod enakimi pravicami. Pravice pa se ne nanašajo samo glede na razmnoževanje kopij. Zajema tudi področje, kjer govori o dostopnosti izvorne kode. Modificirano delo mora imeti skupaj s programsko opremo tudi prosto dostopno [[izvorno kodo]] . Copyleft licence izkoriščajo tudi nekatera pravila in zakone. Delo, ki je izdano pod oznako copyright, prinaša s seboj tudi vrsto omejitev do uporabnika. Če pa izdamo copyright delo pod licenco copyleft, pa se namenoma odpovedujemo nekaterim pravicam, ki jih prinaša copyright, vključno s pravico, da smo edini distributer kopij tega dela. Seveda pa se zakoni glede copyleft licence razlikujejo od države do države. V neki državi je lahko zakonito prodajati izdelek brez garancije v standardni GNU GPL obliki (glej odstavek št. 11 in 12 od GNU GPL verzije 2<ref>{{navedi splet|url=http://www.fsf.org/licenses/gpl.html|title=GNU General Public License|language=en}}</ref>), medtem ko je to predvsem v evropskih državah to prepovedano. Zaradi tega se za evropski prostor uporabljajo omejene garancije, ki dovoljujejo uporabo GNU GPL programske opreme. == Tipi Copyleft licence in njene relacije do drugih licenc == Copyleft je ena izmed sestavin licence, ki izhaja iz proste programske opreme. Veliko licenc proste programske opreme ni copyleft licenca, ker ne zahteva licence, za distribucijo modificiranih del pod isto licenco. Tako se pojavi debata, katera licenca omogoča največ pravic. Debata se potem širi tudi na samo področje definicije pravic in katere pravice so najpomembnejše. Non-copyleft licence proste programske opreme maksimizirajo pravice, da lahko ustvarimo programsko opremo, ki si jo lahko lastimo. === Močen in šibek copyleft === Kadar govorimo, da je copyleft močen, se to nanaša predvsem na to, katere lastnosti copylefta se prenesejo na modificirano delo, ki ga je spremenil uporabnik. Če pa govorimo, da je copyleft šibek, pa mislimo na to, da se licenca ni prenesla v celoti z njenimi pravicami. «Šibek copyleft« licence se najpogosteje uporabljajo v knjižnicah programske opreme. S temi knjižnicami mislimo na programsko kodo, ki se skriva za samim programom. Te knjižnice omogočijo ostali programski opremi, da se poveže z njo. In tako so lahko distribuirane brez uveljavljanja posebnih licenc. Najbolj znana licenca, ki se pojavlja v prosti programski opremi je GNU General Public Licence. Prosta programska oprema, ki uporablja širek copyleft vključuje [[GNU Lesser General Public License]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gnu.org/philosophy/why-not-lgpl.html|title=Why you shouldn't use the Lesser GPL for your next library|language=en|accessdate=2008-05-28|archive-date=2005-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20050522005959/http://www.gnu.org/philosophy/why-not-lgpl.html|url-status=dead}}</ref> in [[Mozilla Public License]]. [[Design Science License]] pa je primer močne copyleft licence, ki pa se nanaša na vsa dela, ki niso iz področja programske opreme, glasbe, športne fotografije in videa. === Celotni ali delni copyleft === Ta dva termina se nanašata na povsem drugo vprašanje. »Celoten« copyleft obstaja samo takrat, kadar je neko delo lahko modificirano in distribuirano samo pod pogoji copyleft licence za to delo. »Delni« copyleft pa se pojavi takrat kadar je neko delo modificirano in distribuirano tudi pod nekimi drugimi pogoji in ne samo pod pogoji licence copyleft. === Share-alike licenca === Share-alike licenca se nanaša na pravice, ki pravijo, da morajo biti pravice originalnega dela dostopne pod enakim pogoji kot pravice za modificirano delo. To pomeni, da vsaka copyleft licenca je avtomatično share-alike licenca in ne obratno, ker nekatere share-alike licence vključujejo določene omejitve, večinoma v zvezi s prepovedjo komercialne uporabe. Nekatere izpeljanke iz [[Creative Commons licence]] so primeri share-alike. === Reference === {{sklici}} [[Kategorija:Svobodna avtorska pravica| ]] [[Kategorija:Avtorsko pravo]] [[Kategorija:Prosta programska oprema]] lm22g0yek8bo1myehq75xq62296z8h2 Kapenta 0 181428 6690588 5875810 2026-06-17T08:00:54Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, družina Dorosomatidae 6690588 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kapenta | image = Limio u0.gif | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 16 November 2021">{{cite iucn |author=Rachel ndlovu |date=2006 |title=''Limnothrissa miodon'' |volume=2006 |article-number=e.T60754A12406200 |doi=10.2305/IUCN.UK.2006.RLTS.T60754A12406200.en |access-date=16 November 2021}}</ref> | taxon = Limnothrissa miodon | authority = ([[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1906)<ref name = "fishbase"/> | synonyms = {{Specieslist |Pellonula miodon|Boulenger, 1906 }} | synonyms_ref=<ref name=Synonyms>{{Cof genus|genus=Limnothrissa|access-date=22 November 2024}}</ref> }} '''Kapenta''' ali '''tanganjiška sardina''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Limnothrissa miodon''''') je [[ribe|riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Dorosomatidae]]. Razširjena je v državah [[Burundi]], [[Demokratična republika Kongo]], [[Mozambik]], [[Ruanda]], [[Tanzanija]], [[Zambija]] in [[Zimbabve]]. Njeno naravno okolje so sladkovodna [[jezero|jezera]]. ==Sklici== {{Reflist|30em}} == Viri == * Ntakimazi, G. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/60754/all Limnothrissa miodon]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] pridobljeno [[4. avgust]]a [[2007]]. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Limnothrissa miodon}} * [http://filaman.ifm-geomar.de/Summary/speciesSummary.php?ID=1550&genusname=Limnothrissa&speciesname=miodon FishBase] * [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0001979 Članek v reviji Marine Incursion] {{Taxonbar|from=Q1642299}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Afrike]] [[Kategorija:Dorosomatidae]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1906]] sxu3ul8wgg49xog7czv6al3unoy05xl 6690589 6690588 2026-06-17T08:03:27Z Pinky sl 2932 pp uvod 6690589 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kapenta | image = Limio u0.gif | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 16 November 2021">{{cite iucn |author=Rachel ndlovu |date=2006 |title=''Limnothrissa miodon'' |volume=2006 |article-number=e.T60754A12406200 |doi=10.2305/IUCN.UK.2006.RLTS.T60754A12406200.en |access-date=16 November 2021}}</ref> | taxon = Limnothrissa miodon | authority = ([[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1906)<ref name = "fishbase"/> | synonyms = {{Specieslist |Pellonula miodon|Boulenger, 1906 }} | synonyms_ref=<ref name=Synonyms>{{Cof genus|genus=Limnothrissa|access-date=22 November 2024}}</ref> }} '''Kapenta''' ali '''tanganjiška sardina''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Limnothrissa miodon''''') je [[ribe|riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Dorosomatidae]]. Endemična je za [[Tanganjiško jezero]], vnesene je bila v druge afriške države kot vir hrane.<ref name = "fishbase">{{cite web | url = http://fishbase.org/summary/1550 | access-date = 20 August 2016 | title = ''Limnothrissa miodon'' (Boulenger, 1906) Lake Tanganyika sardine | publisher = fishbase.org}}</ref>Razširjena je v državah [[Burundi]], [[Demokratična republika Kongo]], [[Mozambik]], [[Ruanda]], [[Tanzanija]], [[Zambija]] in [[Zimbabve]]. Njeno naravno okolje so sladkovodna [[jezero|jezera]]. ==Sklici== {{Reflist|30em}} == Viri == * Ntakimazi, G. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/60754/all Limnothrissa miodon]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] pridobljeno [[4. avgust]]a [[2007]]. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Limnothrissa miodon}} * [http://filaman.ifm-geomar.de/Summary/speciesSummary.php?ID=1550&genusname=Limnothrissa&speciesname=miodon FishBase] * [http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0001979 Članek v reviji Marine Incursion] {{Taxonbar|from=Q1642299}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Afrike]] [[Kategorija:Dorosomatidae]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1906]] f772bn9c5v01kqt4jfxsqenu699b6al Limnothrissa miodon 0 181430 6690592 1373478 2026-06-17T08:05:06Z Pinky sl 2932 6690592 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Kapenta]] {{R from scientific name|fish}} nbvnpuy2ih5khhyo9f4kwixj1znrni6 Valonija 0 181815 6690527 6370076 2026-06-16T22:54:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Valonija | native_name = ''Région wallonne<br />Wallonische Region'' | native_name_lang = fr | settlement_type = belgijska regija | anthem = Le Chant des Wallons | slika_brez_wd = 1 | image_flag = Flag of Wallonia.svg | flag_size = 125px | flag_alt = | image_shield = Coat of arms of Wallonia.svg | shield_size = 75px | shield_alt = | image_map = Walloon Region in Belgium and Europe.svg | map_alt = Valonija znotraj Belgije in Evrope | map_caption = | image_map1 = WalloniëProvincies.png | established_title = | established_date = | established_title1 = | established_date1 = | established_title2 = Regija v Belgiji | established_date2 = 1993 | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Belgija]] | seat = Namur | leader_title = Izvršna oblast | leader_name = Valonska vlada | leader_title1 = Vladajoče stranke <small>(2014–2019)</small> | leader_name1 = | leader_title2 = Ministrski predsednik | leader_name2 = Willy Borsus (MR) | leader_title3 = Zakonodajni organ | leader_name3 = Valonski parlament | leader_title4 = Predsednik parlamenta | leader_name4 = André Antoine | area_land_km2 = 16.844 | population_total = 3.585.214 | population_as_of = 1. januar 2015<ref>[http://www.ibz.rrn.fgov.be/fileadmin/user_upload/fr/pop/statistiques/population-bevolking-20150101.pdf, CHIFFRES DE POPULATION PAR PROVINCE ET PAR COMMUNE, A LA DATE DU 1<sup>er</sup> JANVIER 2015] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010203154/http://www.ibz.rrn.fgov.be/fileadmin/user_upload/fr/pop/statistiques/population-bevolking-20150101.pdf, |date=2017-10-10 }}, consulté le 16 mars 2015.</ref> | population_density_km2 = 210 | population_blank1_title = Uradni jezik | population_blank1 = [[francoščina]], [[nemščina]] (tudi [[nizozemščina]] v nekaterih občinah)<ref>{{navedi splet|url=http://brussel.vlaanderen.be/wetgeving.html|title=Vlaamse overheid - Taalwetwijzer - Wetgeving|work=vlaanderen.be|accessdate=2017-12-31|archive-date=2011-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110812221156/http://brussel.vlaanderen.be/wetgeving.html|url-status=dead}}</ref> | population_demonym = Valonci | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | iso_code = BE-WAL | blank_name_sec1 = Dan praznovanja | blank_info_sec1 = Tretja nedelja v septembru | website = [http://www.wallonie.be/ www.wallonie.be] | footnotes = }} '''Valonija''' ({{jezik-fr|Région wallonne, Wallonie}}, {{jezik-wa|Walonreye}}, {{jezik-de|Wallonie(n)}}, {{jezik-nl|Wallonië}}, {{jezik-lb|Wallounien}}) je regija v [[Belgija|Belgiji]]. Kot južni del države je Valonija predvsem francosko govoreča in predstavlja 55 odstotkov ozemlja Belgije in tretjino prebivalstva (malo več kot 3 milijone in pol). Za razliko od [[Flandrija|Flandrije]] se valonska [[regija]] (teritorialna skupnost) ni združila s francosko belgijsko skupnostjo, ki je politična entiteta, odgovorna za zadeve, povezane predvsem s kulturo in izobraževanjem. Nemško govoreča manjšina na vzhodu te regije predstavlja [[nemško]] govorečo skupnost Belgije, ki ima svojo vlado in parlament za vprašanja, ki zadevajo kulturo. V času [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] je bila Valonija prva za [[Združeno kraljestvo|Združenim kraljestvom]] v industrializaciji, ki je izkoriščala velike količine [[premog]]a in [[železo|železa]]. To je regiji prineslo bogastvo, od začetka 19. do sredine 20. stoletja pa je bila Valonija najbolj uspešna polovica Belgije. Od druge svetovne vojne se je pomen težke industrije močno zmanjšal in Flandrija je presegla Valonijo v bogastvu. Valonija zdaj trpi zaradi visoke brezposelnosti in ima bistveno nižji BDP na prebivalca kot Flandrija. Gospodarske neenakosti in jezikovni razkorak med obema sta glavni vir političnega konflikta v Belgiji in je glavni dejavnik flandrijskega separatizma. [[Prestolnica]] Valonije je [[Namur]] (114.000 prebivalcev), največji mesti v regiji pa sta [[Liège|Liége]] in [[Charleroi]] (s po 200.000 ljudmi v samem mestu), poleg njih je mesto z okoli 100.000 prebivalci še [[Mons]]. Večina valonskih velikih mest in dve tretjini prebivalstva ležita v dolinah rek [[Sambre]] in [[Meuse]], nekdanji industrijski hrbtenici Belgije. Na severu leži osrednja belgijska [[planota]], ki je, tako kot Flandrija, razmeroma ravna in kmetijsko plodna. Na jugovzhodu ležijo [[Ardeni]], gričevnati in redko naseljeni. Valonija meji na Flandrijo in na [[Nizozemščina|Nizozemsko]] na severu, [[Francija|Francijo]] na jugu in zahodu ter na vzhodu v [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Luksemburg]]. Valonija je članica organizacije [[Frankofonija|Internationale de la Francophonie]] od leta 1980. == Terminologija == Izraz Valonija lahko v različnih kontekstih pomeni nekoliko drugačne stvari. Ena od treh zveznih regij Belgije je še vedno ustavno opredeljena kot Valonska regija, vendar jo je vlada regije preimenovala v Valonijo <ref>[http://gouvernement.wallonie.be/identite-wallonne-la-region-wallonne-fait-place-la-wallonie-et-namur-est-sa-capitale-01-04-10 French : Le Gouvernement a décidé de promouvoir le terme « Wallonie » en lieu et place de « Région wallonne ».]</ref><ref>For example, the [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/be.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190912231952/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/be.html |date=2019-09-12 }} states Wallonia is the short form and Walloon Region is the long form. The [http://www.investinwallonia.be/ofi-belgium/investir-en-wallonie/histoire-et-institutions/index.php Invest in Wallonia website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090908155837/http://www.investinwallonia.be/ofi-belgium/investir-en-wallonie/histoire-et-institutions/index.php |date=2009-09-08 }} and the [http://invest.belgium.be/en/wallonia-welcomes-your-business Belgian federal government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090221212715/http://invest.belgium.be/en/wallonia-welcomes-your-business |date=2009-02-21 }} use the term ''Wallonia'' when referring to the Walloon Region.</ref>. Pred začetkom veljavnosti preimenovanja 1. aprila 2010 se je Valonija včasih sklicevala na ozemlje, ki ga upravlja Valonska regija, medtem ko je regija Valonija posebej omenila vlado. V praksi je razlika med obema izrazoma majhna in je vsebina oz. pomen izraza običajno razviden iz konteksta. Koren besede Valonija je [[pragermanščina|pragermanska]] beseda ''Walhaz'', kar pomeni 'tujec'. Valonijo imenujemo po Valonih, prebivalstvu Burgundske Nizozemske, ki govori romanske jezike. V nizozemščini (in francoščini) je izraz "valonski narod" vključeval tudi francosko govoreče prebivalstvo knežje škofije Liège <ref>Footnote: In medieval French, the word ''Liégeois'' referred to all the inhabitants of the Principality vis-à-vis the other inhabitants of the Low-countries, the word ''Walloons'' being only used for the French-speaking inhabitants vis-à-vis the other inhabitants of the Principality. {{navedi knjigo | last = Stengers | first = Jean | author-link = | contribution = Depuis quand les Liégeois sont-ils des Wallons? | year = 1991 | title = Hommages à la Wallonie [mélanges offerts à Maurice Arnould et Pierre Ruelle] | editor-last = Hasquin | editor-first = Hervé | editor-link = | pages = 431–447 | place = Brussels | publisher = éditions de l'Université libre de Bruxelles]] | language = fr | postscript = <!--None-->}}</ref> ali celotno populacijo romanskega govornega območja znotraj srednjeveške Nizozemske. == Zgodovina == [[Image:Ludwigslied Manuscript Valenciennes p. 1+2.jpg|thumb|''Sekvenca sv. Eulalie'', najstarejše ohranjeno besedilo, napisano v tem, kar bo postalo starejša francoščina in je verjetno izviralo v ali blizu Valonije]] [[Image:Renier de Huy MCL3.jpg|right|thumb|Krstilnik Reniera de Huya, primer mozanske umetnosti in srednjeveške valonske medeninaste stroke.]] [[Julij Cezar]] je osvojil [[Galija|Galijo]] leta 57. pr. n. št.. Nizozemske dežele so postale del širše province [[Belgijska Galija]] (''Gallia Belgica''), ki se je prvotno raztezala od jugozahodne Nemčije do Normandije in južnega dela Nizozemske. Prebivalstvo tega ozemlja je bilo [[Kelti|keltsko]] z germanskim vplivom, ki je bil močnejši na severu kot na jugu province. Gallia Belgica je bila postopoma romanizirana. Predniki Valoncev so postali Galo-Rimljani, njihovi germanski sosedi so se imenovali »Walhaz«. "Walhaz" so opustili svoje [[galščina|galsko narečje]] in začeli govoriti [[Ljudska latinščina|vulgarno latinščino]].<ref name="YoungRegion">{{navedi splet |title = A young region with a long history (from 57BC to 1831) |url = http://www.wallonie.be/en/discover-wallonia/history/a-young-region-with-a-long-history-from-57bc-to-1831/index.html |work = Gateway to the Walloon Region |publisher = Walloon Region |accessdate = 2009-01-13 |date = 2007-01-22 |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080501134629/http://www.wallonie.be/en/discover-wallonia/history/a-young-region-with-a-long-history-from-57bc-to-1831/index.html |archivedate = 2008-05-01 |df = }}</ref> [[Merovingi|Merovinški]] [[Franki]] so v 5. stoletju pod [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] postopoma prevzeli nadzor nad regijo. Zaradi fragmentacije nekdanjega rimskega cesarstva so se kralji kjer so govorili ljudsko latinščino razvili po različnih linijah in se razvili v več ''dangue d'oïl'' narečij, ki so v Valoniji postali picardijščina, valonščina in lorenščina. Najstarejši ohranjen tekst, napisan v ''langue d'oïl'', ''Sekvenca sv. Eulalije'', ima značilnosti teh treh jezikov in je bil verjetno napisan v ali zelo blizu tega, kar je zdaj Valonija, okoli leta 880.<ref name=SSE>Maurice Delbouille ''Romanité d'oïl Les origines : la langue - les plus anciens textes'' in ''La Wallonie, le pays et les hommes'' Tome I (Lettres, arts, culture), La Renaissance du Livre, Bruxelles,1977, pp.99-107.</ref> Od 4. do 7. stoletja so Franki vzpostavili več naselij, verjetno večinoma na severu province, kjer je bila romanizacija manj napredna in še vedno prisotna germanska sled. Jezikovna meja se je začela kristalizirati med 700 v času vladavine Merovingov in [[Karolingi|Karolingov]] in okrog 1000 po [[Otonska renesansa|Otonski renesansi]] <ref>Kramer, pg. 59, citing {{cite journal| author=M. Gysseling| title=La genèse de la frontière linguistique dans le Nord de la Gaule| journal=Revue du Nord| volume=44| year=1962| pages=5–38, in particular 17| language=fr}}</ref>. Francosko govoreče mesta, kjer je Liège največje, so se pojavila vzdolž reke Meuse in galo-rimska mesta, kot so Tongeren, [[Maastricht]] in [[Aachen]], so postali germanizirani. [[Image:Braine-L'Alleud - Butte du Lion dite de Waterloo.jpg|thumb|left| Levji grič je spomin na bitko pri Waterlooju, ki je v današnji Valoniji. Belgija je bila po napoleonskih vojnah združena z Nizozemsko.]] Karolinška dinastija je v 8. stoletju odvzela krono Merovingom. Leta 843 je [[Verdunska pogodba]] na ozemlju sedanje Valonije dala Srednjefrankovsko kraljestvo, ki se je kmalu razdrobilo, pri čemer je med drugim nastala [[Lorena]] (tudi Lotaringija). Po razpadu leta 959 je današnje ozemlje Belgije postalo del spodnje Lorene, ki se je leta 1190 razdrobila v rivalske kneževine in vojvodine. Latinščina, ki se je poučevala v šolah, je v 13. stoletju izgubila svojo hegemonijo in jo je nadomestila stara francoščina. V 15. stoletju so grofje iz Burgundije prevzeli dežele na območju današnjega Beneluksa. Smrt [[Karel Drzni|Karla Drznega]] leta 1477 je postavila vprašanje dedovanja in Liégani so to izkoristili, da bi ponovno pridobili nekaj svoje avtonomije. Od 16. do 18. stoletja so omenjena ozemlja zaporedoma upravljali habsburška dinastija iz Španije (od začetka 16. stoletja do 1713-14), kasneje Avstrija (do leta 1794). To ozemlje je bilo razširjeno leta 1521-22, ko je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], sveti rimski cesar, pridobil regijo Tournai od Francije. Današnjo Belgijo je leta 1795 osvojila [[Francoska republika]] med francoskimi revolucionarnimi vojnami, ki je kasneje postala [[Prvo Francosko cesarstvo]]. Po [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] je Valonija postala del [[Kraljevina Združene Nizozemske|kraljevine Nizozemske]] pod kraljem [[Viljem III. Nizozemski|Viljemom Oranskim]]. Valonci so aktivno sodelovali v [[Belgijska revolucija|belgijski revoluciji]] leta 1830. Začasna belgijska vlada je razglasila neodvisnost Belgije in organizirala volitve v nacionalni kongres. === Belgijsko obdobje === [[File:Canal du Centre, l'Ascenseur No. 3.jpg|thumb|Dviganje ladij na starem Canal du Centre se je prvič začelo leta 1888, zdaj je to na seznamu svetovne dediščine.]] [[Image:Bardouxha Mont 1893-mw-c.jpg|thumb|left|Mons fusillade on 17 April 1893.]] V 19. stoletju se je območje začelo industrializirati, Valonija pa je bila prvo popolnoma industrijsko območje v celinski Evropi. To je regiji prineslo veliko gospodarsko blaginjo, ki se v revnejši Flandriji ni odražala, rezultat pa je bilo množično priseljevanje v Valonijo. Belgija je bila razdeljena na dve različni skupnosti. Po eni strani je za katoliško flandrijsko družbo značilno gospodarstvo, osredotočeno na kmetijstvo, na drugi strani pa je bila Valonija središče evropske industrijske revolucije, kjer so se hitro pojavljala liberalna in socialistična gibanja. Velike in splošne stavke so potekale v Valoniji, med njimi valonski ''jacquerie'' iz leta 1886, belgijske splošne stavke 1893, 1902, 1913 (za splošno volilno pravico), 1932 (prikazana v dokumentarnem filmu ''Misère au Borinage'') in leta 1936. Po drugi svetovni vojni so bile glavne stavke splošna stavka proti Leopoldu III. (1950) in zimska splošna stavka leta 1960-1961 za avtonomijo Valonije. Dobičkonosnost težke industrije, ki je Valoniji prinesla blaginjo, se je začela zmanjševati v prvi polovici 20. stoletja, središče industrijske dejavnosti pa se je proti severu premaknilo v Flandrijo. Izguba blaginje je povzročila socialne nemire, Valonija pa si je prizadevala za večjo avtonomijo, da bi rešila svoje gospodarske probleme. Po zimski splošni stavki 1960-1961 se je začel proces državne reforme v Belgiji. Ta reforma se je začela deloma z jezikovnimi zakoni iz leta 1962-63, ki so opredelila štiri jezikovna področja v ustavi. Toda stavke iz leta 1960, ki so se v Valoniji odvijale bolj kot v Flandriji, niso povezane predvsem s štirimi jezikovnimi območji niti s skupnostmi, ampak z regijami. Leta 1968 je izbruhnil konflikt med skupnostmi. Francoski govorci so bili izseljeni iz kampa Leuven na katoliški univerzi v Leuvenu, med kriki "Walen buiten!" ("Valonci ven!") in so dobili povsem nov kampus na francosko govorečem območju pokrajine. To je privedlo do državne reforme v Belgiji, kar je povzročilo nastanek valonske regije in francoske skupnosti, ki sta obe zelo neodvisni. === Zgodovina Valonske avtonomije === »Od leta 1831, leta belgijske neodvisnosti, do federalizacije države leta 1970, se je Valonija vse bolj uveljavila kot regija s svojimi pravicami.« <ref>{{Navedi splet |url=http://www.wallonie.be/en/discover-wallonia/history/index.html |title=Official Website of the Walloon Region |accessdate=2017-12-31 |archive-date=2008-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080611162725/http://www.wallonie.be/en/discover-wallonia/history/index.html |url-status=dead }}</ref> Po več državnih reformah, zlasti državni reformi leta 1993, je Belgija postala zvezna država, sestavljena iz treh skupnosti in treh regij, pri čemer Valonijo zastopa Valonska regija in njeni dve jezikovni skupnosti. Neposredno izvoljeni Valonski parlament je bil ustanovljen junija 1995, ki je nadomestil Conseil régional wallon (Regionalni svet Valonije). Prvi svet je zasedal 15. oktobra 1980 in ga sestavljajo člani belgijske predstavniške zbornice in belgijski senat, izvoljen v Valoniji. == Geografija == [[Image:Belgium resources 1968.jpg|thumb|left|Premogovniška in jeklarska industrija v Belgiji. ''Sillon industriel'' je modro območje vzdolž Meuse in Sambre]][[File:Régions naturelles de Belgique.jpg|thumb|350px|The natural regions of Belgium]] Valonija nima morja. Obsega površino 16.844&nbsp;km<sup>2</sup> ali 55 odstotkov celotne površine Belgije. Dolina Sambre in Meuse iz Liège (70 m) do Charleroi (120 m) sta globoko vrezani v [[Prelom (geologija)|prelom]], ki ločuje srednjo Belgijo (višina 100–200 m) in Visoko Belgijo (200–700 m). Ta prelom ustreza delu južne obale poznega London-Brabantskega masiva. Dolina, skupaj z dolinami Haine in Vesdre, je ''sillon industriel'',, zgodovinsko središče belgijske industrije premogovništva in proizvodnje jekla, prav tako pa se imenuje valonska industrijska hrbtenica. Zaradi svojega dolge industrijske zgodovine je več segmentov doline dobilo posebna imena: Borinage, okoli Monsa, le Center, okoli La Louvièra, Pays noir, okoli Charleroija in Basse-Sambre, blizu Namurja. Severno od doline Sambre in Meuse leži osrednja belgijska planota, za katero je značilno intenzivno kmetijstvo. Valonski del tega platoja je tradicionalno razdeljen na več regij: Valonski Brabant okoli Nivellesa, zahodni Hainaut (francosko Wallonie Picarde, okoli Tournaija) in Hesbaye okoli Waremme. Južno od sillon industriel je zemlja je bolj razgibana in je značilno bolj obsežno kmetovanje. Tradicionalno je razdeljena na območja Entre-Sambre-et-Meuse, Condroz, Fagne-Famenne, Ardennes in deželo Herve, pa tudi belgijsko Loreno okoli Arlona in Virtona. Razdelitev v Condroz, Famenne, Calestienne, Ardene (vključno Thiérache) in belgijsko Loreno (ki vključuje Gaume) bolj odraža fizično geografijo. Večja regija Ardeni, je močno gozdnata planota z jamami in majhnimi [[soteska]]mi. Je gostiteljica velikega števila belgijskih prosto živečih živali, vendar malo kmetijskih površin. To območje se razteza proti zahodu v Francijo in proti vzhodu do Eifla v Nemčiji preko planote High Fens, na kateri je Signal de Botrange, najvišja točka Belgije z 694 metri. [[File:Charleroi - place Charles II.jpg|150px|thumb|right|Pogled na Charleroi]] === Administrativne enote === Administrativno, Valonijo sestavljajo pokrajine Valonski Brabant, Hainaut, Liège, Luksemburg in Namur. Prav tako je razdeljena na 20 upravnih okrožij in 262 občin. [[File:Liege View 03.jpg|150px|thumb|right| Liège z reko Meuse]] [[File:Namur JPG02.jpg|150px|thumb|right|Namur z reko Sambre]] === Mesta === Največja mesta Valonije so: *Charleroi (204.146) *Liège (195.790) *Namur (110.428) *Mons (92.529) *La Louvière (78.414) *Tournai (69.792) *Seraing (63.500) *Verviers (56.596) *Mouscron (55.687) *Herstal (38.969) *Braine-l'Alleud (38.748) *Châtelet (36.131) == Znanost in tehnologija == Prispevki k razvoju znanosti in tehnologije so se pojavili že od začetka zgodovine države. [[Krstilnik]] Reniera de Huya ni edini primer delavskega strokovnega znanja srednjeveške Valonije. Indikacije za to: besede "houille" (premog) ali "huilleur" (rudar) ali "grisou" (vlaga) so nastale v Valoniji in so valonskega izvora. Ekonomsko pomemben zelo globoko premogovništvo v prvi industrijski revoluciji je zahtevalo visoko cenjen specializiran študij za [[montanistika|rudarskega inženiringa]]. Toda to je bilo že pred industrijsko revolucijo, na primer z inženirjem kot Rennequin Sualem. Inženir [[Zenobe Gramme]] je izumil [[Električni generator|Grammov dinamo]], prvi generator za proizvodnjo energije v komercialnem obsegu za industrijo. Kemik [[Ernest Solvay]] je svoje ime dal [[Solvayev proces|Solvayjevem procesu]] za proizvodnjo [[Natrijev karbonat|sode]], pomembne kemikalije za številne industrijske namene. Ernest Solvay je deloval tudi kot velik [[filantrop]] in svoje ime je dal Solvayjevemu inštitutu za sociologijo, Bruseljski šoli za ekonomijo in management v Bruslju in mednarodnem institutu za fiziko in kemijo Solvay, ki je zdaj del Université Libre de Bruxelles. Leta 1911 je začel serijo konferenc Solvay Conferences o fiziki in kemiji, ki so globoko vplivale na razvoj kvantne fizike in kemije. [[Georges Lemaître|Georgesu Lemaîtreju]] iz Université Catholique de Louvain se pripisuje predlog teorije [[prapok]]a o izvoru vesolja leta 1927. Tri [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino]] so bile podeljene Valoncem: [[Jules Bordet]] (Université Libre de Bruxelles) leta 1919, [[Albert Claude]] (Université Libre de Bruxelles) in [[Christian De Duve]] (Université Catholique de Louvain) leta 1974. Danes ima Bureau Greisch mednarodni ugled kot svetovalec in arhitekt na področju konstrukcij, gradbeništva in stavb, vključno z [[Viadukt Millau|viaduktom Millau]] v Franciji. == Gospodarstvo == [[Image:Ougree 16.jpg|thumb|Izdelava jekla vzdolž reke Meuse v Ougrée, blizu Lièga, na ''sillon industriel'']] Valonija je bogata z železom in premogom, ta sredstva in sorodne industrije pa so v zgodovini igrale pomembno vlogo. V antičnih časih je bila dolina Sambre in Meuse pomembno industrijsko območje rimskega cesarstva. V srednjem veku je Valonija postala središče za obdelavo medenine in brona, pri čemer so Huy, Dinant in Chimay pomembna regionalna središča. V 12. in 13. stoletju so železarski gospodarji Lièga razvili metodo rafiniranja železove rude z uporabo plavžne peči, imenovane Valonska metoda. V tem obdobju je bilo tudi nekaj rudnikov premoga okoli Charleroija in Borinaga, vendar je bil njihov obseg proizvodnje majhen in je bil v glavnem porabljen kot gorivo različnih industrij, kot so pomembna industrija stekla, ki se je v 14. stoletju povzpela v bazenu Charleroi.<ref>Allan H. Kittel, "The Revolutionary Period of the Industrial Revolution", ''Journal of Social History'', Vol. I,n° 2 (Winter 1967), pp. 129-130.</ref> V 19. stoletju se je območje začelo industrializirati, večinoma vzdolž tako imenovane ''sillon industriel''. To je bilo prvo popolnoma industrializirano območje v celinski Evropi in Valonija je bila druga industrijska sila na svetu v sorazmerju z njenim prebivalstvom in njenim ozemljem za Združenim kraljestvom. Edini industrijski center v Belgiji zunaj Valonije je bila zgodovinska proizvodnja tkanin v mestu Gent.<ref>{{navedi splet|url=http://en.erih.net/index.php?pageId=114|title=Welcome|work=erih.net|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130731024244/http://en.erih.net/index.php?pageId=114|archivedate=2013-07-31|df=}}</ref> Dve svetovni vojni sta zaustavila nenehno širitev, ki jo je Valonija do takrat uživala. Proti koncu petdesetih let se je stanje dramatično spremenilo. Valonske tovarne so bile takrat zastarele, premog je bil izčrpan, stroški za pridobivanje premoga so nenehno naraščali. To je bil konec obdobja, Valonija si je prizadevala za novo opredelitev. Ponovna vzpostavitev gospodarskega razvoja je visoko na politični agendi, vlada pa spodbuja razvoj industrije, zlasti v najsodobnejši tehnologiji in v poslovnih parkih.<ref name="wallonie.be">{{navedi splet |url=http://www.wallonie.be/en/discover-wallonia/economy/walloon-incentives/index.html |title=Archived copy |accessdate=2008-12-22 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110521083719/http://www.wallonie.be/en/discover-wallonia/economy/walloon-incentives/index.html |archivedate=2011-05-21 |df= }}</ref> Gospodarstvo se izboljšuje, vendar Valonija še ni na ravni Flandrije in še vedno trpi zaradi težav. [[Image:Spa JPG02.jpg|thumb|left| Beseda ''spa'' prihaja iz zdravilnih toplih izvirov Spa v Ardenih. Turizem je pomemben del Valonije.<ref>According to La Libre Belgique on 26 August 2010: 9.8 million visitors in 2009 (2.8 in Brussels), 6% of the regional economy (15% in Brussels)</ref>]] Sedanja valonska ekonomija je precej raznolika, čeprav nekatera območja (zlasti v okolici Charleroija in Lièga) še vedno trpijo zaradi krize jeklarske industrije, stopnja brezposelnosti pa je do 30 odstotkov. Kljub temu ima Valonija nekaj podjetij, ki so vodilna na svojih specializiranih področjih, vključno izdelava orožja, proizvodnjo stekla, apna in apnenca, ciklotronov in letalskih delov. Južna Valonija, ki meji na Luksemburg, ima koristi od gospodarske blaginje svoje sosede, saj številni Belgijci delajo na drugi strani meje; pogosto jih imenujejo ''frontaliers''. Območje Ardenov južno od reke Meuse je priljubljena turistična destinacija z naravo in športom na prostem, poleg kulturne dediščine s kraji, kot so Bastogne, Dinant, Durbuy in znanimi toplimi izviri [[Spa]]. == Simboli == [[File:Fosses-la-Ville JPG01W.jpg|thumb|Rdeči petelin, simbol Valonije]] Prvi pojav francoske besede ''Wallonie'' kot sklicevanje na romanski svet v nasprotju z Nemčijo, je iz leta 1842. Dve leti kasneje se je prvič uporabila za romanski del mlade države Belgije.<ref>Albert Henry, ''Histoire des mots Wallons et Wallonie'', Institut Jules Destrée, Coll. «Notre histoire», Mont-sur-Marchienne, 1990, 3rd ed. (1st ed. 1965), p. 12.</ref> Leta 1886 je pisatelj in valonski militant Albert Mockel prvič uporabil besedo s političnim pomenom kulturne in regionalne afirmacije <ref>«C'est cette année-là [1886] que naît le mot ''Wallonie'', dans son sens politique d'affirmation culturelle régionale, lorsque le Liégeois Albert Mockel crée une revue littéraire sous ce nom» Philippe Destatte, ''L'identité wallonne'' p. 32.</ref> v nasprotju z besedo ''Flanders'', ki jo uporablja flandrijsko gibanje. Beseda se je prej pojavila v nemščini in latinščini že v 17. stoletju. Ob vzponu valonske identitete je Valonsko gibanje izbralo različne simbole, ki predstavljajo Valonijo. Glavni simbol je »drzen petelin« (francosko ''coq hardi''), imenovan tudi "valonski pevec" (francosko ''coq wallon'', valonsko ''cok walon''), ki se pogosto uporablja, zlasti na grbih in zastavah. Petelin je bil izbran za emblem Valonske skupščine 20. aprila 1913 in ga je 3. julija 1913 oblikoval Pierre Paulus.<ref name="Walloon flag">{{Navedi splet |url=http://www.allstates-flag.com/fotw/flags/be-wal_l.html#wal98 |title=arhivska kopija |accessdate=2017-12-31 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303174546/http://www.allstates-flag.com/fotw/flags/be-wal_l.html#wal98 |url-status=dead }}</ref> Zastava Valonije ima rdečega petelina na rumenem ozadju. Sprejeta je bila tudi himna ''Le Chant des Wallons'', ki jo je napisal Theophile Bovy leta 1900 in uglasbil Louis Hillier leta 1901. 21. septembra 1913 so v Valoniji prvič praznovali "nacionalni" praznik, ki je obeležil udeležbo Valoncev v belgijski revoluciji 1830. Letno poteka vsako tretjo nedeljo septembra. Skupščina je izbrala tudi moto za Valonijo, 'Valonija za vedno' (Valonsko ''Walon todi'') in geslo, 'Svoboda' (francoko ''Liberté''). Leta 1998 je valonski parlament uradno določil vse te simbole, razen mota in gesla. == Jeziki == [[Image:Linguistic map of Wallonia.png|thumb|400px|left| Jezikovna karta Valonije. Upoštevajte, da je na vseh področjih, razen nemško govorečega dela, francoščina trenutno prevladujoči jezik.]] Francoščina je glavni jezik, ki se govori v Valoniji. Nemško govorijo v nemško govoreči skupnosti Belgije na vzhodu. Belgijska francoščina je precej podobna tisti, ki se govori v Franciji, z rahlimi razlikami v izgovorjavah in nekaterih besednih razlikah, zlasti z uporabo besed ''septante'' (70) in ''nonante'' (90), v nasprotju s ''soixante-dix'' in ''quatre-vingt-dix'' v Franciji. Obstajajo opazni valonski akcenti, tisti iz Lièga in njegovi okolici pa so morda najbolj presenetljivi. Druge valonske regije imajo tudi značilne akcente, pogosto povezane z regionalnim jezikom. Valonci tradicionalno govori tudi regionalne romanske jezike, vse iz skupine ''Langues d'oïl''. Valonija vključuje skoraj celotno območje, kjer se govori valonščina, območje Picardije, ki ustreza večjemu delu province Hainaut, Gaume (okrožje Virton) z jezikom Lorene in območjem Champenois. Obstajajo tudi regionalni germanski jeziki, kot je luksemburški jezik v Arelerlandu (dežela Arlona). Regionalni jeziki Valonije so pomembnejši kot v Franciji, uradno jih priznava vlada. Vendar z razvojem izobraževanja v francoščini ti dialekti nenehno upadajo. Trenutno si prizadevajo za oživitev valonskih narečij; nekatere šole ponujajo jezikovne tečaje v valonščini, v nekaterih radijskih programih se govori valonsko, vendar ta prizadevanja ostajajo zelo omejena. == Kultura == ''Glavna rudarska območja Valonije'' so od leta 2012 tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/1344 Unesco]</ref> Štirje kraji tvorijo pas dolg 170&nbsp;km in širok 3–15&nbsp;km, ki prečka Belgijo od vzhoda proti zahodu in je sestavljen iz najbolj ohranjenih območij premogovništva 19. in 20. stoletja v državi. Predstavlja primere utopične arhitekture iz zgodnjih obdobij industrijske dobe v Evropi v zelo integriranem, industrijskem in urbanem ansamblu, predvsem v premogovniku in delavskem mestu Grand-Horn, ki ga je v prvi polovici 19. stoletja izdelal Bruno Renard. Bois-du-Luc vključuje številne stavbe, postavljene od leta 1838 do 1909 in je med najstarejšimi v Evropi, ki sega v pozno 17. stoletje. Medtem ko je Valonija imela več sto rudnikov, je večina izgubila infrastrukturo, medtem ko štirje sestavni deli navedenih mest ohranjajo visoko stopnjo celovitosti. === Mozanska umetnost, slikarstvo, arhitektura === [[Mozanska umetnost]] je regionalni slog romanske umetnosti iz doline Meuse v današnji Valoniji in Porenju, z [[iluminiran rokopis|iluminiranim rokopisom]], izdelki iz kovin in [[lošč|emajl]]a iz 11., 12. in 13. stoletja. Med njimi je mojstrovina Renier de Huy in morda celotna mozanska umetnost krstilnika v cerkvi sv. Jerneja v Liègu. [[Romanska arhitektura]] cerkev valonske dežele se tudi imenuje mozanska, ki jo ponazarja cerkev sv. Gertrude v Nivellesu ter cerkve v krajih Waha, Hastière, Dinant. Okrasna medenina je tudi del mozanske umetnosti in med temi izstopata [[Hugo d'Oignies]] in [[Nikolaj iz Verduna]]. Jacques du Broeucq je bil [[kipar]] 16. stoletja. [[Flamska umetnost]] ni bila omejena na meje moderne Flandrije in več vodilnih umetnikov je prišlo iz ali delalo na območjih, kjer so govorili ''langues d'oïl'', iz regije sodobne Valonije, npr. [[Robert Campin]], [[Rogier van der Weyden]] (''Rogier de la Pasture'') in Jacques Daret. Joachim Patinir Henri Blès se po navadi imenujejo mozanski slikarji. Lambert Lombard (Liège, 1505 - 1566) je bil renesančni slikar, arhitekt in teoretik za knezoškofijo v Liègeju. Gérard de Lairesse, Bertholet Flemalle so bili tudi pomembni slikarji v Liègu. Gustave Serrurier-Bovy (Liège, 1858 - Antwerpen, 1910) arhitekt in oblikovalec pohištva, je skupaj s Paulom Hankarjem, [[Victor Horta|Victorjem Horto]] in [[Henry van de Velde|Henryjem van de Veldom]] ustvaril slog [[Art Nouveau]]. In tudi v Liègu, predvsem Jean Del Cour, kipar ''Vinâve d'Isle'', Léon Mignon, kipar ''Li Tore'' in Louis Jéhotte s kipom ''Karla Velikega''. George Grard (1901-1984) je bil valonski kipar, znan predvsem po predstavitvah ženske, na način Pierra Renoirja in Aristida Maillola, modeliran v glini ali mavcu in ulit v bron. V 19. in 20. stoletju so se pojavili mnogi izvirni [[romantika|romantični]], [[ekspresionizem|ekspresionistični]] in [[nadrealizem|nadrealistični]] valonski [[slikar]]ji, med njimi Félicien Rops, Paul Delvaux, Pierre Paulus, Fernand Verhaegen, Antoine Wiertz, [[René Magritte]], ... Avantgardno gibanje CoBrA se je pojavilo v 50-ih letih dvajsetega stoletja. === Festivali === [[Image:DragonLumecon.jpg|thumb|right|Zmaj in ''beli mož'' v Ducasse de Mons]] ''Ducasse de Mons'' (valonska francoščina za ''Kermesse'') ali ''Doudou'' je priljubljen festival, ki poteka vsako leto na [[Sveta Trojica (praznik)|praznik svete Trojice]] (57 dni po veliki noči) v mestu Mons. Od novembra 2005 je od Unesca priznan kot ena izmed [[Mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva|mojstrovin ustne in nematerialne dediščine človeštva]]. Vključuje dva pomembna dela: procesijo, spust in vzpon relikvije svete Valtrude ter boj med svetim Jurijem in zmajem. Borba (po procesiji), na osrednjem trgu v Monsu, se začne v nedeljo med 12.30 in 13. uro. Predstavlja boj med dobrim in zlim. Zmaj je maneken, ki ga nosijo beli ljudje (fr: ''Hommes blancs''). Gilles v Bincheju so najstarejši in glavni udeleženci na Karnevalu Bincheja, ki je od leta 2003 tudi na seznamu Unesco-ove mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva, kot tudi procesija velikanov v Athu. === Kuhinja === [[File:Orval et son verre crop.jpg|thumb|upright|Pivo Trapist Orval, z blagovno znamko na kozarcu]] Valonija je znana po številnih različnih živilih in pijačah, od katerih je veliko posebnosti po nekaterih mestih ali regijah. V Michelinovem vodniku iz leta 1957 je bilo opozorjeno, da je »regionalna hrana postavila herojski odpor, valonske in flandrijske pokrajine pa so ponosne na svoje specialitete.« <ref>quoted by "Culinary cultures of Europe: identity, diversity and dialogue", by Darra Goldstein, Kathrin Merkle, Fabio Parasecoli, Stephen Mennell, Council of Europe. Directorate General IV--Education, Culture and Heritage, Youth and Sport, Council of Europe, 2005</ref> Vaflji iz Lièga so bogat, gost, sladek in žvečljiv vafelj, in so najbolj priljubljena vrsta vaflja v Belgiji. Mogoče jih je najti v trgovinah in celo avtomatih po vsej državi. ''Cougnou'' ali ''Jezusov kruh'' je sladek kruh, ki ga običajno jedo okoli božiča in ga najdemo po vsej regiji. Druge specialitete so sir Herve, jabolčno maslo z imenom ''sirop de Liège'', vrtne jagode iz Wépiona. Pomembna je tudi specialiteta iz Dinanta ''Flamiche'': ta sirova torta ni na voljo v izložbah, saj naj bi se jedla naravnost iz pečice. Kot je rekel eden gostinec v knjigi o valonski gastronomiji »je stranka, ki čaka na flamiche, ker flamiche ne čaka na stranko«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dinant.be/index.htm?lg=3&m1=28&m2=152 |title=Dinant Official Web Site |accessdate=2017-12-31 |archive-date=2010-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100819040358/http://www.dinant.be/index.htm?lg=3&m1=28&m2=152 |url-status=dead }}</ref> Obstaja tudi ardenski pršut, ''tarte al djote'' iz Nivellesa, sladica iz sladkorne pese in sira, medtem ko je ''tarte au riz'' je z riževim pudingom polnjena pita iz Verviersa. V smislu pijač Valonija odraža celotno Belgijo, saj sta pivo in vino zelo priljubljena. Valonija se ponaša s tremi od sedmih piv Trapist (iz Chimaya, Orvala in Rocheforta), poleg številnih drugih lokalnih piv je tudi dom zadnje trdnjave tradicionalnih rustikalnih ''saisons'', zlasti tistih, proizvedenih v Brasserie de Silly in Brasserie Dupont (iz Tourpesa, v regiji Zahodni Hainaut, zgodovinsko znan po svoji proizvodnji rustikalnih kmečkih alejev). Jupiler, najbolj prodajano pivo v Belgiji, je izdelano v mestu Jupille-sur-Meuse v Liègu. Valonija je tudi dom likerja Jenever, imenovanega Peket in majskega vina z imenom Maitrank. == Sklici == {{sklici|2}} == Drugo branje == *Johannes Kramer (1984). Zweisprachigkeit in den Benelux-ländern (in German). Buske Verlag. ISBN 3-87118-597-3. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Wallonia}} * [http://www.wallonie.be/ www.wallonie.be] * [http://www.logisticsinwallonia.be/index.php?page=38&display=416&lng=en Logistics in Wallonia] * [http://www.wallonia-tourism.be/ Tourism in Wallonia] * [http://www.musiwall.ulg.ac.be/spip.php?page=accueil Musique en Wallonie] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303191956/http://www.musiwall.ulg.ac.be/spip.php?page=accueil |date=2016-03-03 }} * [http://www.lamediatheque.be/travers_sons/walcomp.htm Walloon composers (French)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Valonija| ]] [[Kategorija:Regije Belgije]] [[Kategorija:Geografija Belgije]] fkx3hyaazjzb96pmanxodpxvhntsvvb Jenko 0 182662 6690660 6609599 2026-06-17T11:38:17Z ~2026-32552-67 260877 6690660 wikitext text/x-wiki '''Jenko''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|64. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.620 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Adolf Jenko]] (1902–1985), plesni učitelj in koreograf * [[Alojzij Jenko|Alojzij (Slavko) Jenko]] (1929–2022), alpinist, planinski delavec *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936), kemičarka, prva slovenska doktorica znanosti * [[Avgust Jenko]] (1894–1914), preporodovec in publicist * [[Bogdan Jenko]] (*1958), veteran * [[Božidara Jenko Viršček]] (1924–2016), partizanka prvoborka *[[Brigita Jenko]], umetnostna zgodovinarka, kustodinja * [[Davorin Jenko]] (1835–1914), skladatelj, dirigent, zborovodja * [[Eleonora Jenko Groyer]] (1879–1959), prva slovenska zdravnica (doktorica medicine) * [[Elizabeta Mojca Jenko]] (*1964), slovenska [[jezikoslovka]] slovenistka, univ. profesorica na Dunaju * [[Franc Jenko]] (1896–1968), orglarski mojster (za njim sin [[Anton Jenko]] 1931–2009) * [[Franc Jožef Jenko]] (18. stoletje), knjigarnar in tiskar * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891), pesnik * [[Ivan Jenko (zdravnik)|Ivan Jenko]] (1867–1950), zdravnik internist * [[Jana Jenko]] (*1964), političarka * [[Janez Jenko (duhovnik)|Janez (Ivan) Jenko]] (1906–1945), duhovnik * [[Janez Jenko]] (1910–1994), koprski škof (obnovljene koprske škofije, prvotno apostolski administrator za slovensko Primorje) * [[Janez Jenko (1923|Janez Jenko]] (1923–2010), salezijanec * [[Jaša Jenko]] (*2000), hokejist * [[Jože Jenko]] (1885–1967), zgodovinar železnic, publicist * [[Jožef Jenko]] (1776–1858), matematik na Dunaju * [[Jurij Jenko]] (*1963), klarinetist * [[Kurt Jenko]] (1917–1988), geolog * [[Lidija Jenko]], filmska in TV-igralka * [[Ljudevit Jenko|Ljudevit (Ludvik) Jenko]] (1841–1912), zdravnik (dr. dr.) * [[Marija Jenko Starič]] (*1961), oblikovalka, grafičarka * [[Marjan Jenko]] (1913–2006), pravnik in politik * [[Marjan Jenko (geodet)|Marjan Jenko]] (1928–2020), geodet * Marjan Jenko (*1961), mikroelektronik (ZDA) * [[Marko Jenko]], umetnostni kustos * [[Matija Jenko]] (*1932), gospodarstvenik * [[Matjaž Jenko]], arheolog * [[Miha Jenko]], novinar * [[Mojca Jenko]] (*1958), umetnostna zgodovinarka * [[Monika Jenko]] (*1947), raziskovalka materialov ? * [[Radoslav Jenko|Rado(slav) Jenko]] (1919–2007), gospodarstvenik (direktor [[Aero]] Celje) * [[Radovan Jenko]] (*1955), grafični oblikovalec * [[Robert Jenko]] (*1990), kolesar * [[Rok Jenko]], industrijski oblikovalec, slikar * [[Rudolf Jenko]] (1907–1988), gradbenik, univ. profesor * [[Simon Jenko]] (1835–1869), pesnik in pripovednik * [[Slavoj Jenko]] (1852–1907), gospodarstvenik, narodni buditelj * [[Slavoj Jenko, elektrotehnik]] (1905-2001)? * [[Stanka Jenko]] (1913–2008), slikarka * [[Terezina Jenko]] (1858–1938), družbena delavka * [[Uroš Jenko]] (1922–2017), Sokol, bloški letalec, strojnik * [[Valerija Jenko]], fotografinja * [[Valerijan Jenko]] (1926–2018), frančiškan, izseljsenski duhovnik (v Avstraliji) * [[Vlado Jenko]] (1912– ?), športni delavec (nogomet) na Primorskem *[[Zlatko Jenko]] (*[[1957]]), veterinar, ekonomist, politik *[[Žiga Jenko]], zvočni ustvarjalec == Glej tudi == * priimke [[Jenčič]], [[Jenček]], [[Jeranko]] *priimke [[Janko (priimek)|Janko]], [[Jenič]], [[Jenče]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jenko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] il69sby0o8j4g6nd4my45wmima7ascb Ciplji 0 191871 6690432 6582346 2026-06-16T18:22:25Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox 6690432 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Ciplji | fossil_range = {{fossil range|24|0|[[Pozni oligocen]] do recentno}} | image = Mugil cephalus Minorca.jpg | image_caption = ''[[Mugil cephalus]]'' (glavati cipelj) | taxon = Mugilidae | display_parents = | authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glej besedilo | type_species = ''[[Mugil cephalus]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ciplji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mugilidae''''') so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu, pogosto pa zaidejo tudi v [[reka|reke]]<ref name=EoF/>. Družina vsebuje približno 78 vrst v 26 rodovih.<ref name = Mugilidae>{{cite web |url=https://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=359 |title=Family Mugilidae – Mullets |website=[[FishBase]] |access-date = 25 March 2017}}</ref> == Opis == Za ciplje je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], s krajšo bazo sprednje. Ta vsebuje 1-5 trdih plavutnic. Prsne plavuti ležijo tik za [[škržni poklopec|škržnim poklopcem]]. Telo cipljev je čokato, bočno rahlo stisnjeno, pokrivajo pa ga velike, navadno cikloidne [[luske]], ki segajo tudi na [[glava|glavo]]. Na njej so velika končna [[usta]], v katerih imajo nekatere vrste [[zob]]e, nekatere pa ne. Nekatere vrste imajo nad očesom posebno maščobno gubo<ref>{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref>. Za ciplje je značilno tudi, da nimajo [[pobočnica|pobočnice]]<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R.|editor2=Eschmeyer, W.N.|author1= Johnson, G.D.|author2=Gill, A.C.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/192 192]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Ciplji so dobri in hitri plavalci, navadno pa se, kot ostale [[pelaške ribe]], zadržujejo v [[jata]]h. Hranijo se večinoma z [[nitaste alge|nitastimi algami]], pa tudi z raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Drstijo se spomladi v obalnih predelih morja. Gospodarsko so izjemno pomembna družina, v obalnih predelih pa so zanimivi tudi za športne [[ribič|ribiče]]. == Taksonomija== [[Slika:Meeräsche.jpg|thumb|Ciplji v Sredozemskem morju]] [[Taksonomija (biologija)|Taksonomsko]] je družina uvrščena v red [[Mugiliformes]].<ref name="Nelson5">{{BioRef|fotw5}}</ref> Do nedavnega je veljala za edinega člana reda Mugiliformes, vendar novejše taksonomske obravnave kažejo, da so ciplji tesno sorodni z družino [[Ambassidae]], ki so zdaj prav tako uvrščeni v to skupino.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> Z nedavnimi taksonomskimi raziskavami družino reorganizirali, zato družino Mugilidae (ciplji) danes sestavljajo naslednji rodovi:<ref name = Durand>{{cite journal | author1 = Jean-Dominique Durand |author2 = Wei-Jen Chen | author3 = Kang-Ning Shen | author4 = Cuizhang Fue | author5 = Philippe Borsaf | year = 2012 | title = Genus-level taxonomic changes implied by the mitochondrial phylogeny of grey mullets (Teleostei: Mugilidae) (abstract) | doi = 10.1016/j.crvi.2012.09.005 |pmid = 23199637 | journal = Comptes Rendus Biologies | volume = 335 | issue = 10&11 | pages = 687–697|url = http://hal.ird.fr/ird-00759075/file/Durand_et_al_Mugilidae_1bis_p._HAL.pdf }}</ref><ref name = Mugilidae/> {{div col|colwidth=12em}} * ''[[Agonostomus]]'' <small>[[Edward Turner Bennett|Bennett]], 1832</small> * ''[[Aldrichetta]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1945</small> * ''[[Cestraeus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1836</small> * ''[[Chaenomugil]]'' <small>[[Theodore Nicholas Gill|Gill]], 1863</small> * ''[[Chelon]]'' <small>[[Peter Artedi|Artedi]], 1763</small> * ''[[Crenimugil]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1946</small> * ''[[Dajaus]]'' <small>Valenciennes, 1836</small> * ''[[Ellochelon]]'' <small>Whitley, 1930</small> * ''[[Flat-tail mullet|Gracilimugil]]'' <small>Whitley, 1941</small> * ''[[Joturus]]'' <small>[[Felipe Poey|Poey]], 1860</small> * ''[[Minimugil]]'' <small>[[Jean-Dominique Durand|Durand]], [[Wei-Jen Chen|Chen]], [[King-Ning Shen|Shen]], [[Cuizang Fu|Fu]] & [[Philippe Borsa|Borsa]], 2012</small> * ''[[Mugil]]'' <small>[[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> * ''[[Myxus]]'' <small> [[Albert Günther|Günther]], 1861</small> * ''[[Neomyxus]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1878</small> * ''[[Sicklefin mullet|Neochelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Oedalechilus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]] 1903</small> * ''[[Osteomugil]]'' <small>G. Luther, 1982</small> * ''[[Largescaled mullet|Parachelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Paramugil]]'' <small>[[Javad Ghasemzadeh|Ghasemzadeh]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]] & [[Aarn]] 2004</small> * ''[[Planiliza]]'' <small>Whitley, 1945</small> * ''[[Plicomugil]]'' <small>Schultz, 1953</small> * ''[[Freshwater mullet|Pseudomyxus]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Rhinomugil]]'' <small>Gill, 1863</small> * ''[[Sicamugil]]'' <small>Fowler, 1939</small> * ''[[Squalomugil]]'' <small>[[James Douglas Ogilby|Ogilby]], 1908</small> * ''[[Trachystoma]]'' <small>Ogilby, 1888</small> {{div col end}}Najstarejši znani fosil je †''[[Mugil princeps]]'' iz poznega [[oligocen]]a, odkrit v [[formacija Aix-en-Provence|formaciji Aix-en-Provence]] v Franciji.<ref>{{Cite journal |last1=Neves |first1=Jessika M. M. |last2=Almeida |first2=JoÃo P. F. A. |last3=Sturaro |first3=Marcelo J. |last4=FabrÉ |first4=Nidia N. |last5=Pereira |first5=Ricardo J. |last6=Mott |first6=TamÍ |date=2020-02-17 |title=Deep genetic divergence and paraphyly in cryptic species of Mugil fishes (Actinopterygii: Mugilidae) |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/14772000.2020.1729892 |journal=Systematics and Biodiversity |volume=18 |issue=2 |pages=116–128 |doi=10.1080/14772000.2020.1729892 |bibcode=2020SyBio..18..116N |issn=1477-2000|url-access=subscription }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Gaudant |first1=Jean |last2=Nel |first2=André |last3=Nury |first3=Denise |last4=Véran |first4=Monette |last5=Carnevale |first5=Giorgio |date=2018-08-01 |title=The uppermost Oligocene of Aix-en-Provence (Bouches-du-Rhône, Southern France): A Cenozoic brackish subtropical Konservat-Lagerstätte, with fishes, insects and plants |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1631068317300799 |journal=Comptes Rendus Palevol |series=Lagerstätten 2: Exceptionally preserved fossils Lagerstätten 2 : fossiles à conservation exceptionnelle |volume=17 |issue=7 |pages=460–478 |doi=10.1016/j.crpv.2017.08.002 |bibcode=2018CRPal..17..460G |issn=1631-0683|url-access=subscription }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * J.S. Nelson, ''[[Fishes of the World]]'' * [http://www.fishbase.org/identification/specieslist.cfm?famcode=359&areacode= FishBase entry for the Mugilidae] {{Taxonbar|from1=Q42237|from2=Q3327483}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ciplji|*]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1829]] s7i0b2evs0jtmlburfmepouox1o3dt8 6690434 6690432 2026-06-16T18:22:46Z Pinky sl 2932 slog 6690434 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Ciplji | fossil_range = {{fossil range|24|0|[[Pozni oligocen]] do recentno}} | image = Mugil cephalus Minorca.jpg | image_caption = ''[[Mugil cephalus]]'' (glavati cipelj) | taxon = Mugilidae | display_parents = | authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glej besedilo | type_species = ''[[Mugil cephalus]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ciplji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Mugilidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu, pogosto pa zaidejo tudi v [[reka|reke]]<ref name=EoF/>. Družina vsebuje približno 78 vrst v 26 rodovih.<ref name = Mugilidae>{{cite web |url=https://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=359 |title=Family Mugilidae – Mullets |website=[[FishBase]] |access-date = 25 March 2017}}</ref> == Opis == Za ciplje je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], s krajšo bazo sprednje. Ta vsebuje 1-5 trdih plavutnic. Prsne plavuti ležijo tik za [[škržni poklopec|škržnim poklopcem]]. Telo cipljev je čokato, bočno rahlo stisnjeno, pokrivajo pa ga velike, navadno cikloidne [[luske]], ki segajo tudi na [[glava|glavo]]. Na njej so velika končna [[usta]], v katerih imajo nekatere vrste [[zob]]e, nekatere pa ne. Nekatere vrste imajo nad očesom posebno maščobno gubo<ref>{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref>. Za ciplje je značilno tudi, da nimajo [[pobočnica|pobočnice]]<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R.|editor2=Eschmeyer, W.N.|author1= Johnson, G.D.|author2=Gill, A.C.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/192 192]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Ciplji so dobri in hitri plavalci, navadno pa se, kot ostale [[pelaške ribe]], zadržujejo v [[jata]]h. Hranijo se večinoma z [[nitaste alge|nitastimi algami]], pa tudi z raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Drstijo se spomladi v obalnih predelih morja. Gospodarsko so izjemno pomembna družina, v obalnih predelih pa so zanimivi tudi za športne [[ribič|ribiče]]. == Taksonomija== [[Slika:Meeräsche.jpg|thumb|Ciplji v Sredozemskem morju]] [[Taksonomija (biologija)|Taksonomsko]] je družina uvrščena v red [[Mugiliformes]].<ref name="Nelson5">{{BioRef|fotw5}}</ref> Do nedavnega je veljala za edinega člana reda Mugiliformes, vendar novejše taksonomske obravnave kažejo, da so ciplji tesno sorodni z družino [[Ambassidae]], ki so zdaj prav tako uvrščeni v to skupino.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> Z nedavnimi taksonomskimi raziskavami družino reorganizirali, zato družino Mugilidae (ciplji) danes sestavljajo naslednji rodovi:<ref name = Durand>{{cite journal | author1 = Jean-Dominique Durand |author2 = Wei-Jen Chen | author3 = Kang-Ning Shen | author4 = Cuizhang Fue | author5 = Philippe Borsaf | year = 2012 | title = Genus-level taxonomic changes implied by the mitochondrial phylogeny of grey mullets (Teleostei: Mugilidae) (abstract) | doi = 10.1016/j.crvi.2012.09.005 |pmid = 23199637 | journal = Comptes Rendus Biologies | volume = 335 | issue = 10&11 | pages = 687–697|url = http://hal.ird.fr/ird-00759075/file/Durand_et_al_Mugilidae_1bis_p._HAL.pdf }}</ref><ref name = Mugilidae/> {{div col|colwidth=12em}} * ''[[Agonostomus]]'' <small>[[Edward Turner Bennett|Bennett]], 1832</small> * ''[[Aldrichetta]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1945</small> * ''[[Cestraeus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1836</small> * ''[[Chaenomugil]]'' <small>[[Theodore Nicholas Gill|Gill]], 1863</small> * ''[[Chelon]]'' <small>[[Peter Artedi|Artedi]], 1763</small> * ''[[Crenimugil]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1946</small> * ''[[Dajaus]]'' <small>Valenciennes, 1836</small> * ''[[Ellochelon]]'' <small>Whitley, 1930</small> * ''[[Flat-tail mullet|Gracilimugil]]'' <small>Whitley, 1941</small> * ''[[Joturus]]'' <small>[[Felipe Poey|Poey]], 1860</small> * ''[[Minimugil]]'' <small>[[Jean-Dominique Durand|Durand]], [[Wei-Jen Chen|Chen]], [[King-Ning Shen|Shen]], [[Cuizang Fu|Fu]] & [[Philippe Borsa|Borsa]], 2012</small> * ''[[Mugil]]'' <small>[[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> * ''[[Myxus]]'' <small> [[Albert Günther|Günther]], 1861</small> * ''[[Neomyxus]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1878</small> * ''[[Sicklefin mullet|Neochelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Oedalechilus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]] 1903</small> * ''[[Osteomugil]]'' <small>G. Luther, 1982</small> * ''[[Largescaled mullet|Parachelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Paramugil]]'' <small>[[Javad Ghasemzadeh|Ghasemzadeh]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]] & [[Aarn]] 2004</small> * ''[[Planiliza]]'' <small>Whitley, 1945</small> * ''[[Plicomugil]]'' <small>Schultz, 1953</small> * ''[[Freshwater mullet|Pseudomyxus]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Rhinomugil]]'' <small>Gill, 1863</small> * ''[[Sicamugil]]'' <small>Fowler, 1939</small> * ''[[Squalomugil]]'' <small>[[James Douglas Ogilby|Ogilby]], 1908</small> * ''[[Trachystoma]]'' <small>Ogilby, 1888</small> {{div col end}}Najstarejši znani fosil je †''[[Mugil princeps]]'' iz poznega [[oligocen]]a, odkrit v [[formacija Aix-en-Provence|formaciji Aix-en-Provence]] v Franciji.<ref>{{Cite journal |last1=Neves |first1=Jessika M. M. |last2=Almeida |first2=JoÃo P. F. A. |last3=Sturaro |first3=Marcelo J. |last4=FabrÉ |first4=Nidia N. |last5=Pereira |first5=Ricardo J. |last6=Mott |first6=TamÍ |date=2020-02-17 |title=Deep genetic divergence and paraphyly in cryptic species of Mugil fishes (Actinopterygii: Mugilidae) |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/14772000.2020.1729892 |journal=Systematics and Biodiversity |volume=18 |issue=2 |pages=116–128 |doi=10.1080/14772000.2020.1729892 |bibcode=2020SyBio..18..116N |issn=1477-2000|url-access=subscription }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Gaudant |first1=Jean |last2=Nel |first2=André |last3=Nury |first3=Denise |last4=Véran |first4=Monette |last5=Carnevale |first5=Giorgio |date=2018-08-01 |title=The uppermost Oligocene of Aix-en-Provence (Bouches-du-Rhône, Southern France): A Cenozoic brackish subtropical Konservat-Lagerstätte, with fishes, insects and plants |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1631068317300799 |journal=Comptes Rendus Palevol |series=Lagerstätten 2: Exceptionally preserved fossils Lagerstätten 2 : fossiles à conservation exceptionnelle |volume=17 |issue=7 |pages=460–478 |doi=10.1016/j.crpv.2017.08.002 |bibcode=2018CRPal..17..460G |issn=1631-0683|url-access=subscription }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * J.S. Nelson, ''[[Fishes of the World]]'' * [http://www.fishbase.org/identification/specieslist.cfm?famcode=359&areacode= FishBase entry for the Mugilidae] {{Taxonbar|from1=Q42237|from2=Q3327483}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ciplji|*]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1829]] 1v26ozjspv5zd1szlivwk03bhrplvj2 6690438 6690434 2026-06-16T18:26:30Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Družine rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690438 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Ciplji | fossil_range = {{fossil range|24|0|[[Pozni oligocen]] do recentno}} | image = Mugil cephalus Minorca.jpg | image_caption = ''[[Mugil cephalus]]'' (glavati cipelj) | taxon = Mugilidae | display_parents = | authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glej besedilo | type_species = ''[[Mugil cephalus]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ciplji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Mugilidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu, pogosto pa zaidejo tudi v [[reka|reke]]<ref name=EoF/>. Družina vsebuje približno 78 vrst v 26 rodovih.<ref name = Mugilidae>{{cite web |url=https://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=359 |title=Family Mugilidae – Mullets |website=[[FishBase]] |access-date = 25 March 2017}}</ref> == Opis == Za ciplje je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], s krajšo bazo sprednje. Ta vsebuje 1-5 trdih plavutnic. Prsne plavuti ležijo tik za [[škržni poklopec|škržnim poklopcem]]. Telo cipljev je čokato, bočno rahlo stisnjeno, pokrivajo pa ga velike, navadno cikloidne [[luske]], ki segajo tudi na [[glava|glavo]]. Na njej so velika končna [[usta]], v katerih imajo nekatere vrste [[zob]]e, nekatere pa ne. Nekatere vrste imajo nad očesom posebno maščobno gubo<ref>{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref>. Za ciplje je značilno tudi, da nimajo [[pobočnica|pobočnice]]<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R.|editor2=Eschmeyer, W.N.|author1= Johnson, G.D.|author2=Gill, A.C.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/192 192]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Ciplji so dobri in hitri plavalci, navadno pa se, kot ostale [[pelaške ribe]], zadržujejo v [[jata]]h. Hranijo se večinoma z [[nitaste alge|nitastimi algami]], pa tudi z raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Drstijo se spomladi v obalnih predelih morja. Gospodarsko so izjemno pomembna družina, v obalnih predelih pa so zanimivi tudi za športne [[ribič|ribiče]]. == Taksonomija== [[Slika:Meeräsche.jpg|thumb|Ciplji v Sredozemskem morju]] [[Taksonomija (biologija)|Taksonomsko]] je družina uvrščena v red [[Mugiliformes]].<ref name="Nelson5">{{BioRef|fotw5}}</ref> Do nedavnega je veljala za edinega člana reda Mugiliformes, vendar novejše taksonomske obravnave kažejo, da so ciplji tesno sorodni z družino [[Ambassidae]], ki so zdaj prav tako uvrščeni v to skupino.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> Z nedavnimi taksonomskimi raziskavami družino reorganizirali, zato družino Mugilidae (ciplji) danes sestavljajo naslednji rodovi:<ref name = Durand>{{cite journal | author1 = Jean-Dominique Durand |author2 = Wei-Jen Chen | author3 = Kang-Ning Shen | author4 = Cuizhang Fue | author5 = Philippe Borsaf | year = 2012 | title = Genus-level taxonomic changes implied by the mitochondrial phylogeny of grey mullets (Teleostei: Mugilidae) (abstract) | doi = 10.1016/j.crvi.2012.09.005 |pmid = 23199637 | journal = Comptes Rendus Biologies | volume = 335 | issue = 10&11 | pages = 687–697|url = http://hal.ird.fr/ird-00759075/file/Durand_et_al_Mugilidae_1bis_p._HAL.pdf }}</ref><ref name = Mugilidae/> {{div col|colwidth=12em}} * ''[[Agonostomus]]'' <small>[[Edward Turner Bennett|Bennett]], 1832</small> * ''[[Aldrichetta]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1945</small> * ''[[Cestraeus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1836</small> * ''[[Chaenomugil]]'' <small>[[Theodore Nicholas Gill|Gill]], 1863</small> * ''[[Chelon]]'' <small>[[Peter Artedi|Artedi]], 1763</small> * ''[[Crenimugil]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1946</small> * ''[[Dajaus]]'' <small>Valenciennes, 1836</small> * ''[[Ellochelon]]'' <small>Whitley, 1930</small> * ''[[Flat-tail mullet|Gracilimugil]]'' <small>Whitley, 1941</small> * ''[[Joturus]]'' <small>[[Felipe Poey|Poey]], 1860</small> * ''[[Minimugil]]'' <small>[[Jean-Dominique Durand|Durand]], [[Wei-Jen Chen|Chen]], [[King-Ning Shen|Shen]], [[Cuizang Fu|Fu]] & [[Philippe Borsa|Borsa]], 2012</small> * ''[[Mugil]]'' <small>[[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> * ''[[Myxus]]'' <small> [[Albert Günther|Günther]], 1861</small> * ''[[Neomyxus]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1878</small> * ''[[Sicklefin mullet|Neochelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Oedalechilus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]] 1903</small> * ''[[Osteomugil]]'' <small>G. Luther, 1982</small> * ''[[Largescaled mullet|Parachelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Paramugil]]'' <small>[[Javad Ghasemzadeh|Ghasemzadeh]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]] & [[Aarn]] 2004</small> * ''[[Planiliza]]'' <small>Whitley, 1945</small> * ''[[Plicomugil]]'' <small>Schultz, 1953</small> * ''[[Freshwater mullet|Pseudomyxus]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Rhinomugil]]'' <small>Gill, 1863</small> * ''[[Sicamugil]]'' <small>Fowler, 1939</small> * ''[[Squalomugil]]'' <small>[[James Douglas Ogilby|Ogilby]], 1908</small> * ''[[Trachystoma]]'' <small>Ogilby, 1888</small> {{div col end}}Najstarejši znani fosil je †''[[Mugil princeps]]'' iz poznega [[oligocen]]a, odkrit v [[formacija Aix-en-Provence|formaciji Aix-en-Provence]] v Franciji.<ref>{{Cite journal |last1=Neves |first1=Jessika M. M. |last2=Almeida |first2=JoÃo P. F. A. |last3=Sturaro |first3=Marcelo J. |last4=FabrÉ |first4=Nidia N. |last5=Pereira |first5=Ricardo J. |last6=Mott |first6=TamÍ |date=2020-02-17 |title=Deep genetic divergence and paraphyly in cryptic species of Mugil fishes (Actinopterygii: Mugilidae) |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/14772000.2020.1729892 |journal=Systematics and Biodiversity |volume=18 |issue=2 |pages=116–128 |doi=10.1080/14772000.2020.1729892 |bibcode=2020SyBio..18..116N |issn=1477-2000|url-access=subscription }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Gaudant |first1=Jean |last2=Nel |first2=André |last3=Nury |first3=Denise |last4=Véran |first4=Monette |last5=Carnevale |first5=Giorgio |date=2018-08-01 |title=The uppermost Oligocene of Aix-en-Provence (Bouches-du-Rhône, Southern France): A Cenozoic brackish subtropical Konservat-Lagerstätte, with fishes, insects and plants |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1631068317300799 |journal=Comptes Rendus Palevol |series=Lagerstätten 2: Exceptionally preserved fossils Lagerstätten 2 : fossiles à conservation exceptionnelle |volume=17 |issue=7 |pages=460–478 |doi=10.1016/j.crpv.2017.08.002 |bibcode=2018CRPal..17..460G |issn=1631-0683|url-access=subscription }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * J.S. Nelson, ''[[Fishes of the World]]'' * [http://www.fishbase.org/identification/specieslist.cfm?famcode=359&areacode= FishBase entry for the Mugilidae] {{Taxonbar|from1=Q42237|from2=Q3327483}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ciplji|*]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1829]] [[Kategorija:Družine rib]] 3e7sp334xhnwuk74jr9irxwyhtt9qd3 6690443 6690438 2026-06-16T18:30:56Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Družine rib]]; dodal [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690443 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Ciplji | fossil_range = {{fossil range|24|0|[[Pozni oligocen]] do recentno}} | image = Mugil cephalus Minorca.jpg | image_caption = ''[[Mugil cephalus]]'' (glavati cipelj) | taxon = Mugilidae | display_parents = | authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822 | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision = Glej besedilo | type_species = ''[[Mugil cephalus]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Ciplji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Mugilidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu, pogosto pa zaidejo tudi v [[reka|reke]]<ref name=EoF/>. Družina vsebuje približno 78 vrst v 26 rodovih.<ref name = Mugilidae>{{cite web |url=https://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=359 |title=Family Mugilidae – Mullets |website=[[FishBase]] |access-date = 25 March 2017}}</ref> == Opis == Za ciplje je značilno, da imajo dve ločeni [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], s krajšo bazo sprednje. Ta vsebuje 1-5 trdih plavutnic. Prsne plavuti ležijo tik za [[škržni poklopec|škržnim poklopcem]]. Telo cipljev je čokato, bočno rahlo stisnjeno, pokrivajo pa ga velike, navadno cikloidne [[luske]], ki segajo tudi na [[glava|glavo]]. Na njej so velika končna [[usta]], v katerih imajo nekatere vrste [[zob]]e, nekatere pa ne. Nekatere vrste imajo nad očesom posebno maščobno gubo<ref>{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=Boris Sket |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref>. Za ciplje je značilno tudi, da nimajo [[pobočnica|pobočnice]]<ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R.|editor2=Eschmeyer, W.N.|author1= Johnson, G.D.|author2=Gill, A.C.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/192 192]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Ciplji so dobri in hitri plavalci, navadno pa se, kot ostale [[pelaške ribe]], zadržujejo v [[jata]]h. Hranijo se večinoma z [[nitaste alge|nitastimi algami]], pa tudi z raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Drstijo se spomladi v obalnih predelih morja. Gospodarsko so izjemno pomembna družina, v obalnih predelih pa so zanimivi tudi za športne [[ribič|ribiče]]. == Taksonomija== [[Slika:Meeräsche.jpg|thumb|Ciplji v Sredozemskem morju]] [[Taksonomija (biologija)|Taksonomsko]] je družina uvrščena v red [[Mugiliformes]].<ref name="Nelson5">{{BioRef|fotw5}}</ref> Do nedavnega je veljala za edinega člana reda Mugiliformes, vendar novejše taksonomske obravnave kažejo, da so ciplji tesno sorodni z družino [[Ambassidae]], ki so zdaj prav tako uvrščeni v to skupino.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> Z nedavnimi taksonomskimi raziskavami družino reorganizirali, zato družino Mugilidae (ciplji) danes sestavljajo naslednji rodovi:<ref name = Durand>{{cite journal | author1 = Jean-Dominique Durand |author2 = Wei-Jen Chen | author3 = Kang-Ning Shen | author4 = Cuizhang Fue | author5 = Philippe Borsaf | year = 2012 | title = Genus-level taxonomic changes implied by the mitochondrial phylogeny of grey mullets (Teleostei: Mugilidae) (abstract) | doi = 10.1016/j.crvi.2012.09.005 |pmid = 23199637 | journal = Comptes Rendus Biologies | volume = 335 | issue = 10&11 | pages = 687–697|url = http://hal.ird.fr/ird-00759075/file/Durand_et_al_Mugilidae_1bis_p._HAL.pdf }}</ref><ref name = Mugilidae/> {{div col|colwidth=12em}} * ''[[Agonostomus]]'' <small>[[Edward Turner Bennett|Bennett]], 1832</small> * ''[[Aldrichetta]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1945</small> * ''[[Cestraeus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1836</small> * ''[[Chaenomugil]]'' <small>[[Theodore Nicholas Gill|Gill]], 1863</small> * ''[[Chelon]]'' <small>[[Peter Artedi|Artedi]], 1763</small> * ''[[Crenimugil]]'' <small>[[Leonard Peter Schultz|Schultz]], 1946</small> * ''[[Dajaus]]'' <small>Valenciennes, 1836</small> * ''[[Ellochelon]]'' <small>Whitley, 1930</small> * ''[[Flat-tail mullet|Gracilimugil]]'' <small>Whitley, 1941</small> * ''[[Joturus]]'' <small>[[Felipe Poey|Poey]], 1860</small> * ''[[Minimugil]]'' <small>[[Jean-Dominique Durand|Durand]], [[Wei-Jen Chen|Chen]], [[King-Ning Shen|Shen]], [[Cuizang Fu|Fu]] & [[Philippe Borsa|Borsa]], 2012</small> * ''[[Mugil]]'' <small>[[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> * ''[[Myxus]]'' <small> [[Albert Günther|Günther]], 1861</small> * ''[[Neomyxus]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1878</small> * ''[[Sicklefin mullet|Neochelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Oedalechilus]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]] 1903</small> * ''[[Osteomugil]]'' <small>G. Luther, 1982</small> * ''[[Largescaled mullet|Parachelon]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Paramugil]]'' <small>[[Javad Ghasemzadeh|Ghasemzadeh]], [[Walter Ivantsoff|Ivantsoff]] & [[Aarn]] 2004</small> * ''[[Planiliza]]'' <small>Whitley, 1945</small> * ''[[Plicomugil]]'' <small>Schultz, 1953</small> * ''[[Freshwater mullet|Pseudomyxus]]'' <small>Durand, Chen, Shen, Fu & Borsa 2012</small> * ''[[Rhinomugil]]'' <small>Gill, 1863</small> * ''[[Sicamugil]]'' <small>Fowler, 1939</small> * ''[[Squalomugil]]'' <small>[[James Douglas Ogilby|Ogilby]], 1908</small> * ''[[Trachystoma]]'' <small>Ogilby, 1888</small> {{div col end}}Najstarejši znani fosil je †''[[Mugil princeps]]'' iz poznega [[oligocen]]a, odkrit v [[formacija Aix-en-Provence|formaciji Aix-en-Provence]] v Franciji.<ref>{{Cite journal |last1=Neves |first1=Jessika M. M. |last2=Almeida |first2=JoÃo P. F. A. |last3=Sturaro |first3=Marcelo J. |last4=FabrÉ |first4=Nidia N. |last5=Pereira |first5=Ricardo J. |last6=Mott |first6=TamÍ |date=2020-02-17 |title=Deep genetic divergence and paraphyly in cryptic species of Mugil fishes (Actinopterygii: Mugilidae) |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/14772000.2020.1729892 |journal=Systematics and Biodiversity |volume=18 |issue=2 |pages=116–128 |doi=10.1080/14772000.2020.1729892 |bibcode=2020SyBio..18..116N |issn=1477-2000|url-access=subscription }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Gaudant |first1=Jean |last2=Nel |first2=André |last3=Nury |first3=Denise |last4=Véran |first4=Monette |last5=Carnevale |first5=Giorgio |date=2018-08-01 |title=The uppermost Oligocene of Aix-en-Provence (Bouches-du-Rhône, Southern France): A Cenozoic brackish subtropical Konservat-Lagerstätte, with fishes, insects and plants |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1631068317300799 |journal=Comptes Rendus Palevol |series=Lagerstätten 2: Exceptionally preserved fossils Lagerstätten 2 : fossiles à conservation exceptionnelle |volume=17 |issue=7 |pages=460–478 |doi=10.1016/j.crpv.2017.08.002 |bibcode=2018CRPal..17..460G |issn=1631-0683|url-access=subscription }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * J.S. Nelson, ''[[Fishes of the World]]'' * [http://www.fishbase.org/identification/specieslist.cfm?famcode=359&areacode= FishBase entry for the Mugilidae] {{Taxonbar|from1=Q42237|from2=Q3327483}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ciplji|*]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1829]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] n429qu4bx8t0t7b0prhtvft9924lkvk Mugilidae 0 191872 6690436 1529002 2026-06-16T18:23:23Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6690436 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Ciplji]] {{R from scientific name|fish}} kaidrxqcvf0z79j1tn8gxngmp10lwms Bokoplavutarice 0 192283 6690337 6582395 2026-06-16T14:44:48Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, red Carangiformes 6690337 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Bokoplavutarice | image = Pleuronectes platessa.jpg | image_caption = [[Navadna plošča]], ''Pleuronectes platessa'' | taxon = Pleuronectidae | authority = Rafinesque, 1815 | subdivision_ranks = Poddružine in rodovi | subdivision_ref = <ref name="fishbase">{{FishBase family | family = Pleuronectidae| month = October | year = 2012}}</ref> | subdivision = Genus {{extinct}}''[[Chibapsetta]]'' <br> Rod {{extinct}}''[[Evesthes]]'' <br> Rod {{extinct}}''[[Oligopleuronectes]]''<br> Rod {{extinct}}''[[Saitamapsetta]]''<br> Poddružina [[Atheresthinae]] : Rod ''[[Atheresthes]]'' Poddružina [[Hippoglossinae]] : Rod ''[[Clidoderma]]'' : Rod ''[[Eopsetta]]'' : Rod ''[[Hippoglossus]]'' : Rod ''[[Lyopsetta]]'' : Rod ''[[Reinhardtius]]'' : Rod ''[[Verasper]]'' Poddružina [[Microstominae]] : Rod ''[[Glyptocephalus]]'' : Rod ''[[Microstomus]]'' Poddružina [[Pleuronectinae]] : Rod ''[[Acanthopsetta]]'' : Rod ''[[Cleisthenes]]'' : Rod ''[[Dexistes]]'' : Rod ''[[Hippoglossoides]]'' : Rod ''[[Isopsetta]]'' : Rod ''[[Lepidopsetta]]'' : Rod ''[[Limanda]]'' : Rod ''[[Liopsetta]]'' : Rod ''[[Myzopsetta]]'' : Rod ''[[Parophrys]]'' : Rod ''[[Platichthys]]'' : Rod ''[[Pleuronectes]]'' : Rod ''[[Pleuronichthys]]'' : Rod ''[[Psettichthys]]'' : Rod {{extinct}}''[[Psettoraptor]]''<br> : Rod ''[[Pseudopleuronectes]]'' }} '''Bokoplavutarice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pleuronectidae''''') je [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], razširjenih v vseh [[morje|morjih]] in [[ocean]]ih sveta. Zanimivo pri bokoplavutaricah je, da so ob rojstvu vse te ribe bočno somerne, že čez nekaj dni pa se začne eno [[oko]] pomikati proti drugemu. Pri nekaterih vrstah se na eno stran zasukajo tudi [[usta]], ena prsna [[plavut]] pa zakrni. Ribe že po nekaj dneh ležejo na dno, zaradi česar se ta proces še pospeši. Stran, na kateri riba leži začne tudi izgubljati [[pigment]] in postane svetlejša, zgornja stran pa postane temno obarvana. Glede na to, na katero stran zleze oko ločimo ribe na leve in desne, pri eni vrsti pa so lahko tako ene kot druge. Pri bokoplavutaricah se prsne in predrepne plavuti združijo in potekajo po celi dolžini hrbta, prav tako pa po celi dolžini poteka hrbtna plavut. [[Samica|Samice]] [[ikre]] odlagajo v vodo, kjer te prosto plavajo dokler se ne razvijejo, zarod pa pade na morsko dno, kjer se začne prehranjevati.<ref name=EoF/>. Po večini bokoplavutarice živijo v plitvejših morjih, čeprav je nekatere vrste, na primer [[navadni jezik]] (''Hippoglossus hippoglossus'') moč najti celo do 2000 m globoko. Ta vrsta povprečno doseže do 2,5 m v dolžino <ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N. |last1=Chapleau |first1=Francois |last2=Amaoka |first2=Kunio|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse |publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/224 224]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Po večini so bokoplavutarice mesojede ribe, nekatere med njimi pa so veliki [[plenilstvo|plenilci]]. [[Pacifiški jezik]] (''Hippoglossus stenolepsis''), na primer, lahko doseže starost 35 let in lahko tehta do 210 kg, vendar so samci te vrste rib precej manjši in le redko dosežejo več kot 20 kg. V tej družini je nekaj gospodarsko pomembnih vrst, kot so [[navadni jezik]], [[navadna plošča]] in [[morski list]], [[pacifiški jezik]] pa predstavlja gospodarsko tako pomembno ribo, da jo je izlov resno ogrozil. Prav zato je lov na to vrsto rib redno nadzorovan in občasno celo popolnoma prepovedan. == Klasifikacija == Družina obsega 4 poddružine: * [[Atheresthinae]] – 1 rod z 2 vrstama * [[Hippoglossinae]] – 9 današnjih vrst v 7 rodovih * [[Microstominae]] – 9 vrst v 2 rodovih * [[Pleuronectinae]] – 36 vrst v 14 rodovih == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Pleuronectidae|bokoplavutarice}} {{taxonbar|from=Q647087}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bokoplavutarice| ]] [[Kategorija:Bokoplute]] [[Kategorija:Družine rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] 9ngj0jr71f1faaxauu2d24jfb6nldpi 6690449 6690337 2026-06-16T18:32:26Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Družine rib]]; dodal [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690449 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Bokoplavutarice | image = Pleuronectes platessa.jpg | image_caption = [[Navadna plošča]], ''Pleuronectes platessa'' | taxon = Pleuronectidae | authority = Rafinesque, 1815 | subdivision_ranks = Poddružine in rodovi | subdivision_ref = <ref name="fishbase">{{FishBase family | family = Pleuronectidae| month = October | year = 2012}}</ref> | subdivision = Genus {{extinct}}''[[Chibapsetta]]'' <br> Rod {{extinct}}''[[Evesthes]]'' <br> Rod {{extinct}}''[[Oligopleuronectes]]''<br> Rod {{extinct}}''[[Saitamapsetta]]''<br> Poddružina [[Atheresthinae]] : Rod ''[[Atheresthes]]'' Poddružina [[Hippoglossinae]] : Rod ''[[Clidoderma]]'' : Rod ''[[Eopsetta]]'' : Rod ''[[Hippoglossus]]'' : Rod ''[[Lyopsetta]]'' : Rod ''[[Reinhardtius]]'' : Rod ''[[Verasper]]'' Poddružina [[Microstominae]] : Rod ''[[Glyptocephalus]]'' : Rod ''[[Microstomus]]'' Poddružina [[Pleuronectinae]] : Rod ''[[Acanthopsetta]]'' : Rod ''[[Cleisthenes]]'' : Rod ''[[Dexistes]]'' : Rod ''[[Hippoglossoides]]'' : Rod ''[[Isopsetta]]'' : Rod ''[[Lepidopsetta]]'' : Rod ''[[Limanda]]'' : Rod ''[[Liopsetta]]'' : Rod ''[[Myzopsetta]]'' : Rod ''[[Parophrys]]'' : Rod ''[[Platichthys]]'' : Rod ''[[Pleuronectes]]'' : Rod ''[[Pleuronichthys]]'' : Rod ''[[Psettichthys]]'' : Rod {{extinct}}''[[Psettoraptor]]''<br> : Rod ''[[Pseudopleuronectes]]'' }} '''Bokoplavutarice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pleuronectidae''''') je [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]], razširjenih v vseh [[morje|morjih]] in [[ocean]]ih sveta. Zanimivo pri bokoplavutaricah je, da so ob rojstvu vse te ribe bočno somerne, že čez nekaj dni pa se začne eno [[oko]] pomikati proti drugemu. Pri nekaterih vrstah se na eno stran zasukajo tudi [[usta]], ena prsna [[plavut]] pa zakrni. Ribe že po nekaj dneh ležejo na dno, zaradi česar se ta proces še pospeši. Stran, na kateri riba leži začne tudi izgubljati [[pigment]] in postane svetlejša, zgornja stran pa postane temno obarvana. Glede na to, na katero stran zleze oko ločimo ribe na leve in desne, pri eni vrsti pa so lahko tako ene kot druge. Pri bokoplavutaricah se prsne in predrepne plavuti združijo in potekajo po celi dolžini hrbta, prav tako pa po celi dolžini poteka hrbtna plavut. [[Samica|Samice]] [[ikre]] odlagajo v vodo, kjer te prosto plavajo dokler se ne razvijejo, zarod pa pade na morsko dno, kjer se začne prehranjevati.<ref name=EoF/>. Po večini bokoplavutarice živijo v plitvejših morjih, čeprav je nekatere vrste, na primer [[navadni jezik]] (''Hippoglossus hippoglossus'') moč najti celo do 2000 m globoko. Ta vrsta povprečno doseže do 2,5 m v dolžino <ref name=EoF>{{navedi knjigo |editor1=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N. |last1=Chapleau |first1=Francois |last2=Amaoka |first2=Kunio|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|url=https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse |publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= [https://archive.org/details/encyclopediaoffi00unse/page/224 224]|isbn= 0-12-547665-5}}</ref>. Po večini so bokoplavutarice mesojede ribe, nekatere med njimi pa so veliki [[plenilstvo|plenilci]]. [[Pacifiški jezik]] (''Hippoglossus stenolepsis''), na primer, lahko doseže starost 35 let in lahko tehta do 210 kg, vendar so samci te vrste rib precej manjši in le redko dosežejo več kot 20 kg. V tej družini je nekaj gospodarsko pomembnih vrst, kot so [[navadni jezik]], [[navadna plošča]] in [[morski list]], [[pacifiški jezik]] pa predstavlja gospodarsko tako pomembno ribo, da jo je izlov resno ogrozil. Prav zato je lov na to vrsto rib redno nadzorovan in občasno celo popolnoma prepovedan. == Klasifikacija == Družina obsega 4 poddružine: * [[Atheresthinae]] – 1 rod z 2 vrstama * [[Hippoglossinae]] – 9 današnjih vrst v 7 rodovih * [[Microstominae]] – 9 vrst v 2 rodovih * [[Pleuronectinae]] – 36 vrst v 14 rodovih == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Pleuronectidae|bokoplavutarice}} {{taxonbar|from=Q647087}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bokoplavutarice| ]] [[Kategorija:Bokoplute]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] 7lv73ya858lw0dta1hwfjk0pfki634b Pleuronectidae 0 192284 6690338 1535784 2026-06-16T14:45:10Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6690338 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Bokoplavutarice]] {{R from scientific name|fish}} 80sqdx1dz5e0qx1o40ox3gezcq8ygr7 Kategorija:Bokoplute 14 192817 6690343 3974061 2026-06-16T14:49:24Z Pinky sl 2932 podred ''Pleuronectoidei'' (bokoplute) 6690343 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Pleuronectiformes}} {{wikispecies|Pleuronectiformes}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] je namenjena vsem člankom o taksonih v podredu ''Pleuronectoidei'' (bokoplute). {{članek ktgr}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] ryouj3v3o5t0rnmydg622gx8e7l3jvi 6690345 6690343 2026-06-16T14:49:49Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Žarkoplavutarice]]; dodal [[Kategorija:Carangiformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690345 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Pleuronectiformes}} {{wikispecies|Pleuronectiformes}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] je namenjena vsem člankom o taksonih v podredu ''Pleuronectoidei'' (bokoplute). {{članek ktgr}} [[Kategorija:Carangiformes]] ebht0w7u1fswo9hjpl8rn160hv1wq4m Diskus 0 196439 6690392 6495211 2026-06-16T16:50:35Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, pp vrste 6690392 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | name = Diskus | image = Blue_Discus.jpg | image_caption = ''Symphysodon aequifasciatus'' | taxon = Symphysodon | authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1840 | type_species = ''[[Symphysodon discus]]'' | type_species_authority = Heckel, 1840 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision= Glej besedilo }} '''Diskus''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Symphysodon''''') je [[rod (biologija)|rod]] [[ribe|rib]], ki sodijo med najbolj cenjene ribe sladkovodnih akvarijev. Spada v družino [[Ostrižniki|ostrižnikov]] (Cichlidae), ki naseljujejo [[sladka voda|sladke vode]] Srednje in Južne Amerike, Afrike in Indije. Diskus je [[južnoameriški ostrižnik]], v naravi živi v pritokih in [[mrtvi rokav|mrtvih rokavih]] in [[jezero|jezerih]] [[Amazonka|Amazonke]], te veličastne, najbolj bogate [[reka|reke]] na svetu. == Vrste == Po reviziji, objavljeni leta 2006,<ref name="ready2006">{{Cite journal |last1=Ready |first1=J.S. |last2=Ferreira |first2=E.J.G. |last3=Kullander |first3=S.O. |year=2006 |title=Discus fishes: mitochondrial DNA evidence for a phylogeographic barrier in the Amazonian genus Symphysodon (Teleostei: Cichlidae) |journal=Fish Biology |volume=69 |pages=200–211 |doi=10.1111/j.1095-8649.2006.01232.x|bibcode=2006JFBio..69S.200R }}</ref> znanstvena podatkovna zbirka [[FishBase]] priznava tri vrste::<ref name="fishbase">{{FishBase genus | genus = Symphysodon| month = April | year = 2013}}</ref> {| class="wikitable sortable" !Slika!! Ime!! Območje razširjenosti |- |[[File:Николаевский зоопарк. Аквариум.8 - panoramio.jpg|120px]]|| ''[[Symphysodon aequifasciatus]]'' <small>[[Jacques Pellegrin|Pellegrin]], 1904</small>||osrednje porečje Amazonke |- |[[File:Biotópica, breeding discus fish Heckel Blue moon.jpg|120px]]|| ''[[Symphysodon discus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1840</small>|| porečje Amazonke |- |[[File:Green Japura.JPG|120px]]|| ''[[Symphysodon tarzoo]]'' <small>[[Earl Lyons|E. Lyons]], 1959</small>|| zahodno porečje Amazonke |- |} Vse vrste sta karakterizirani po njihovi diskoidni obliki, močno stisnjenem telesu, ki je podoben [[krožnik]]u, s poudarkom na dolgih in zavitih hrbtnih in analnih plavutih. Symphysodon aequifasciatus ima devet vertikalnih prog enake intenzitete - eno na glavi, preko oči, eno na [[repni koren|repnem korenu]] in sedem enakomerno porazdeljenih po telesu (aequifasciatus namreč pomeni enakomerni trakovi - proge). Pri S. discus-u so poudarjene le na glavi, repnem korenu in sredinska na boku. To služi kot dobra [[varovalna zaščita]] S. discus-a (Kullander 1986). === Prejšnja klasifikacija diskusov === * ''Symphysodon aequifasciatus aequifasciatus'', [[zeleni diskus]] znan po njegovi svetlo zeleni barvi se razlikuje po vedno vidni plašnici, ki mu poteka čez oči. * ''Symphysodon aequifasciatus haraldi'', [[modri diskus]] je znan po mavrično modrih vzorcih (žilah), ki potekajo po svetlo rjavi osnovni barvi telesa, ki ima prav tako vedno vidno plašnico čez oči. * ''Symphysodon aequifasciatus axelrodi'', [[rjavi diskus]] ki ima nekaj modrega vzorca le na glavi in analni plavuti, z manj vzorca okrog očesnega predela od ostalih dveh podvrst (Schultz 1960). Burgess(1981) je objavil barvne fotografije holotipa te podvrste (fotografije mu je poslal fotograf, Herbert R. Axelrod), ki jih je očitno uporabi Shultz za opis njegovih treh podvrst. [[Holotip]] je posamezen primerek iz katerega opis vrste izvira. Holotip imena ene vrste ali podvrstne skupine je edini primerek ali slika katero je avtor uporabil ali odredil kot [[nomenklaturni tip]]. == Naravno prebivališče == Diskuse najdemo v mirnih predelih majhnih, črnovodnih rek in jezer in globokih [[tolmun]]ih. Običajno se nahajajo v manjških skupinah okrog potopljenih, podrtih dreves, razpadajočem lesu in rastlinstvu ter [[vodna rastlina|vodnih rastlin]]. V dnevnem času se najraje zadržujejo v senčnih predelih. Voda je tam običajno zelo čista, z zelo malo oziroma popolnoma brez [[polutant]]ov. Diskusi so raztreseni prostrano po [[amazonsko porečje|amazonskem porečju]]. Voda v njihovem naravnem [[habitat]]u je kisla do rahlo bazična, od pH 3,7 - 7,2; in zelo mehka od 0 - 3 dH. Diskuse najdemo v toplih vodah s temperaturo med 25&nbsp;°C in 32&nbsp;°C. Najdemo jih tudi v sezonsko potopljenih predelih okrog rek, ki spadajo v sistem Amazonke. Nahajajo se v kompletnem amazonskem porečju od [[Rio Putumayo]] v [[Peru]]ju do izliva v [[Atlantski ocean]]. Zeleni diskus je najbolj pogosto naseljen v jezeru in reki [[Tefe]] in reki [[Japura]]. Največ modrih diskusov prihaja iz reke [[Purus]] in [[Manacapuru]]. Večina rjavih diskusov se danes nahaja v vodah okrog [[Santaremo|Santarema]], [[Alenquer]]ja, reke [[Tocantins]], [[Xingu]], [[Madeira (reka)|Madeira]] in [[Tapajos]]. == Sklici== {{Reflist|30em}} == Viri == * [http://www.diskus.slohost.net/ Diskus RoMaNiJa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081231175919/http://www.diskus.slohost.net/ |date=2008-12-31 }} spletna stran virov članka * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?jezik=slo&templ=1&id=3&izris=pisiHTML&st_strani=0 podatki o diskusih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011135006/http://diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?jezik=slo&templ=1&id=3&izris=pisiHTML&st_strani=0 |date=2007-10-11 }} * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=3&templ=1&jezik=slo klasifikacija rib diskus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322014651/http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=3&templ=1&jezik=slo |date=2007-03-22 }} * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=4&templ=1&jezik=slo naravno prebivališče rib diskus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322014833/http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=4&templ=1&jezik=slo |date=2007-03-22 }} {{Taxonbar|from=Q3613}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižniki]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1840]] 8k8cfkks3t8uirjf7o6nc8qselwyk2m 6690393 6690392 2026-06-16T16:50:46Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rodovi rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690393 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | name = Diskus | image = Blue_Discus.jpg | image_caption = ''Symphysodon aequifasciatus'' | taxon = Symphysodon | authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1840 | type_species = ''[[Symphysodon discus]]'' | type_species_authority = Heckel, 1840 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision= Glej besedilo }} '''Diskus''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Symphysodon''''') je [[rod (biologija)|rod]] [[ribe|rib]], ki sodijo med najbolj cenjene ribe sladkovodnih akvarijev. Spada v družino [[Ostrižniki|ostrižnikov]] (Cichlidae), ki naseljujejo [[sladka voda|sladke vode]] Srednje in Južne Amerike, Afrike in Indije. Diskus je [[južnoameriški ostrižnik]], v naravi živi v pritokih in [[mrtvi rokav|mrtvih rokavih]] in [[jezero|jezerih]] [[Amazonka|Amazonke]], te veličastne, najbolj bogate [[reka|reke]] na svetu. == Vrste == Po reviziji, objavljeni leta 2006,<ref name="ready2006">{{Cite journal |last1=Ready |first1=J.S. |last2=Ferreira |first2=E.J.G. |last3=Kullander |first3=S.O. |year=2006 |title=Discus fishes: mitochondrial DNA evidence for a phylogeographic barrier in the Amazonian genus Symphysodon (Teleostei: Cichlidae) |journal=Fish Biology |volume=69 |pages=200–211 |doi=10.1111/j.1095-8649.2006.01232.x|bibcode=2006JFBio..69S.200R }}</ref> znanstvena podatkovna zbirka [[FishBase]] priznava tri vrste::<ref name="fishbase">{{FishBase genus | genus = Symphysodon| month = April | year = 2013}}</ref> {| class="wikitable sortable" !Slika!! Ime!! Območje razširjenosti |- |[[File:Николаевский зоопарк. Аквариум.8 - panoramio.jpg|120px]]|| ''[[Symphysodon aequifasciatus]]'' <small>[[Jacques Pellegrin|Pellegrin]], 1904</small>||osrednje porečje Amazonke |- |[[File:Biotópica, breeding discus fish Heckel Blue moon.jpg|120px]]|| ''[[Symphysodon discus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1840</small>|| porečje Amazonke |- |[[File:Green Japura.JPG|120px]]|| ''[[Symphysodon tarzoo]]'' <small>[[Earl Lyons|E. Lyons]], 1959</small>|| zahodno porečje Amazonke |- |} Vse vrste sta karakterizirani po njihovi diskoidni obliki, močno stisnjenem telesu, ki je podoben [[krožnik]]u, s poudarkom na dolgih in zavitih hrbtnih in analnih plavutih. Symphysodon aequifasciatus ima devet vertikalnih prog enake intenzitete - eno na glavi, preko oči, eno na [[repni koren|repnem korenu]] in sedem enakomerno porazdeljenih po telesu (aequifasciatus namreč pomeni enakomerni trakovi - proge). Pri S. discus-u so poudarjene le na glavi, repnem korenu in sredinska na boku. To služi kot dobra [[varovalna zaščita]] S. discus-a (Kullander 1986). === Prejšnja klasifikacija diskusov === * ''Symphysodon aequifasciatus aequifasciatus'', [[zeleni diskus]] znan po njegovi svetlo zeleni barvi se razlikuje po vedno vidni plašnici, ki mu poteka čez oči. * ''Symphysodon aequifasciatus haraldi'', [[modri diskus]] je znan po mavrično modrih vzorcih (žilah), ki potekajo po svetlo rjavi osnovni barvi telesa, ki ima prav tako vedno vidno plašnico čez oči. * ''Symphysodon aequifasciatus axelrodi'', [[rjavi diskus]] ki ima nekaj modrega vzorca le na glavi in analni plavuti, z manj vzorca okrog očesnega predela od ostalih dveh podvrst (Schultz 1960). Burgess(1981) je objavil barvne fotografije holotipa te podvrste (fotografije mu je poslal fotograf, Herbert R. Axelrod), ki jih je očitno uporabi Shultz za opis njegovih treh podvrst. [[Holotip]] je posamezen primerek iz katerega opis vrste izvira. Holotip imena ene vrste ali podvrstne skupine je edini primerek ali slika katero je avtor uporabil ali odredil kot [[nomenklaturni tip]]. == Naravno prebivališče == Diskuse najdemo v mirnih predelih majhnih, črnovodnih rek in jezer in globokih [[tolmun]]ih. Običajno se nahajajo v manjških skupinah okrog potopljenih, podrtih dreves, razpadajočem lesu in rastlinstvu ter [[vodna rastlina|vodnih rastlin]]. V dnevnem času se najraje zadržujejo v senčnih predelih. Voda je tam običajno zelo čista, z zelo malo oziroma popolnoma brez [[polutant]]ov. Diskusi so raztreseni prostrano po [[amazonsko porečje|amazonskem porečju]]. Voda v njihovem naravnem [[habitat]]u je kisla do rahlo bazična, od pH 3,7 - 7,2; in zelo mehka od 0 - 3 dH. Diskuse najdemo v toplih vodah s temperaturo med 25&nbsp;°C in 32&nbsp;°C. Najdemo jih tudi v sezonsko potopljenih predelih okrog rek, ki spadajo v sistem Amazonke. Nahajajo se v kompletnem amazonskem porečju od [[Rio Putumayo]] v [[Peru]]ju do izliva v [[Atlantski ocean]]. Zeleni diskus je najbolj pogosto naseljen v jezeru in reki [[Tefe]] in reki [[Japura]]. Največ modrih diskusov prihaja iz reke [[Purus]] in [[Manacapuru]]. Večina rjavih diskusov se danes nahaja v vodah okrog [[Santaremo|Santarema]], [[Alenquer]]ja, reke [[Tocantins]], [[Xingu]], [[Madeira (reka)|Madeira]] in [[Tapajos]]. == Sklici== {{Reflist|30em}} == Viri == * [http://www.diskus.slohost.net/ Diskus RoMaNiJa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081231175919/http://www.diskus.slohost.net/ |date=2008-12-31 }} spletna stran virov članka * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?jezik=slo&templ=1&id=3&izris=pisiHTML&st_strani=0 podatki o diskusih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011135006/http://diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?jezik=slo&templ=1&id=3&izris=pisiHTML&st_strani=0 |date=2007-10-11 }} * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=3&templ=1&jezik=slo klasifikacija rib diskus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322014651/http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=3&templ=1&jezik=slo |date=2007-03-22 }} * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=4&templ=1&jezik=slo naravno prebivališče rib diskus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322014833/http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=4&templ=1&jezik=slo |date=2007-03-22 }} {{Taxonbar|from=Q3613}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižniki]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1840]] [[Kategorija:Rodovi rib]] pplgl5qp29sycdigbmcmjo4l5o95t9o 6690394 6690393 2026-06-16T16:51:01Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Ribe Južne Amerike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690394 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | name = Diskus | image = Blue_Discus.jpg | image_caption = ''Symphysodon aequifasciatus'' | taxon = Symphysodon | authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1840 | type_species = ''[[Symphysodon discus]]'' | type_species_authority = Heckel, 1840 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision= Glej besedilo }} '''Diskus''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Symphysodon''''') je [[rod (biologija)|rod]] [[ribe|rib]], ki sodijo med najbolj cenjene ribe sladkovodnih akvarijev. Spada v družino [[Ostrižniki|ostrižnikov]] (Cichlidae), ki naseljujejo [[sladka voda|sladke vode]] Srednje in Južne Amerike, Afrike in Indije. Diskus je [[južnoameriški ostrižnik]], v naravi živi v pritokih in [[mrtvi rokav|mrtvih rokavih]] in [[jezero|jezerih]] [[Amazonka|Amazonke]], te veličastne, najbolj bogate [[reka|reke]] na svetu. == Vrste == Po reviziji, objavljeni leta 2006,<ref name="ready2006">{{Cite journal |last1=Ready |first1=J.S. |last2=Ferreira |first2=E.J.G. |last3=Kullander |first3=S.O. |year=2006 |title=Discus fishes: mitochondrial DNA evidence for a phylogeographic barrier in the Amazonian genus Symphysodon (Teleostei: Cichlidae) |journal=Fish Biology |volume=69 |pages=200–211 |doi=10.1111/j.1095-8649.2006.01232.x|bibcode=2006JFBio..69S.200R }}</ref> znanstvena podatkovna zbirka [[FishBase]] priznava tri vrste::<ref name="fishbase">{{FishBase genus | genus = Symphysodon| month = April | year = 2013}}</ref> {| class="wikitable sortable" !Slika!! Ime!! Območje razširjenosti |- |[[File:Николаевский зоопарк. Аквариум.8 - panoramio.jpg|120px]]|| ''[[Symphysodon aequifasciatus]]'' <small>[[Jacques Pellegrin|Pellegrin]], 1904</small>||osrednje porečje Amazonke |- |[[File:Biotópica, breeding discus fish Heckel Blue moon.jpg|120px]]|| ''[[Symphysodon discus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1840</small>|| porečje Amazonke |- |[[File:Green Japura.JPG|120px]]|| ''[[Symphysodon tarzoo]]'' <small>[[Earl Lyons|E. Lyons]], 1959</small>|| zahodno porečje Amazonke |- |} Vse vrste sta karakterizirani po njihovi diskoidni obliki, močno stisnjenem telesu, ki je podoben [[krožnik]]u, s poudarkom na dolgih in zavitih hrbtnih in analnih plavutih. Symphysodon aequifasciatus ima devet vertikalnih prog enake intenzitete - eno na glavi, preko oči, eno na [[repni koren|repnem korenu]] in sedem enakomerno porazdeljenih po telesu (aequifasciatus namreč pomeni enakomerni trakovi - proge). Pri S. discus-u so poudarjene le na glavi, repnem korenu in sredinska na boku. To služi kot dobra [[varovalna zaščita]] S. discus-a (Kullander 1986). === Prejšnja klasifikacija diskusov === * ''Symphysodon aequifasciatus aequifasciatus'', [[zeleni diskus]] znan po njegovi svetlo zeleni barvi se razlikuje po vedno vidni plašnici, ki mu poteka čez oči. * ''Symphysodon aequifasciatus haraldi'', [[modri diskus]] je znan po mavrično modrih vzorcih (žilah), ki potekajo po svetlo rjavi osnovni barvi telesa, ki ima prav tako vedno vidno plašnico čez oči. * ''Symphysodon aequifasciatus axelrodi'', [[rjavi diskus]] ki ima nekaj modrega vzorca le na glavi in analni plavuti, z manj vzorca okrog očesnega predela od ostalih dveh podvrst (Schultz 1960). Burgess(1981) je objavil barvne fotografije holotipa te podvrste (fotografije mu je poslal fotograf, Herbert R. Axelrod), ki jih je očitno uporabi Shultz za opis njegovih treh podvrst. [[Holotip]] je posamezen primerek iz katerega opis vrste izvira. Holotip imena ene vrste ali podvrstne skupine je edini primerek ali slika katero je avtor uporabil ali odredil kot [[nomenklaturni tip]]. == Naravno prebivališče == Diskuse najdemo v mirnih predelih majhnih, črnovodnih rek in jezer in globokih [[tolmun]]ih. Običajno se nahajajo v manjških skupinah okrog potopljenih, podrtih dreves, razpadajočem lesu in rastlinstvu ter [[vodna rastlina|vodnih rastlin]]. V dnevnem času se najraje zadržujejo v senčnih predelih. Voda je tam običajno zelo čista, z zelo malo oziroma popolnoma brez [[polutant]]ov. Diskusi so raztreseni prostrano po [[amazonsko porečje|amazonskem porečju]]. Voda v njihovem naravnem [[habitat]]u je kisla do rahlo bazična, od pH 3,7 - 7,2; in zelo mehka od 0 - 3 dH. Diskuse najdemo v toplih vodah s temperaturo med 25&nbsp;°C in 32&nbsp;°C. Najdemo jih tudi v sezonsko potopljenih predelih okrog rek, ki spadajo v sistem Amazonke. Nahajajo se v kompletnem amazonskem porečju od [[Rio Putumayo]] v [[Peru]]ju do izliva v [[Atlantski ocean]]. Zeleni diskus je najbolj pogosto naseljen v jezeru in reki [[Tefe]] in reki [[Japura]]. Največ modrih diskusov prihaja iz reke [[Purus]] in [[Manacapuru]]. Večina rjavih diskusov se danes nahaja v vodah okrog [[Santaremo|Santarema]], [[Alenquer]]ja, reke [[Tocantins]], [[Xingu]], [[Madeira (reka)|Madeira]] in [[Tapajos]]. == Sklici== {{Reflist|30em}} == Viri == * [http://www.diskus.slohost.net/ Diskus RoMaNiJa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081231175919/http://www.diskus.slohost.net/ |date=2008-12-31 }} spletna stran virov članka * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?jezik=slo&templ=1&id=3&izris=pisiHTML&st_strani=0 podatki o diskusih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011135006/http://diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?jezik=slo&templ=1&id=3&izris=pisiHTML&st_strani=0 |date=2007-10-11 }} * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=3&templ=1&jezik=slo klasifikacija rib diskus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322014651/http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=3&templ=1&jezik=slo |date=2007-03-22 }} * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=4&templ=1&jezik=slo naravno prebivališče rib diskus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322014833/http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=4&templ=1&jezik=slo |date=2007-03-22 }} {{Taxonbar|from=Q3613}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižniki]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1840]] [[Kategorija:Rodovi rib]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike]] a1iixpazdzguwmkf3kmm4c38gy25043 6690463 6690394 2026-06-16T18:44:06Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rodovi rib]]; dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690463 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | name = Diskus | image = Blue_Discus.jpg | image_caption = ''Symphysodon aequifasciatus'' | taxon = Symphysodon | authority = [[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1840 | type_species = ''[[Symphysodon discus]]'' | type_species_authority = Heckel, 1840 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision= Glej besedilo }} '''Diskus''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Symphysodon''''') je [[rod (biologija)|rod]] [[ribe|rib]], ki sodijo med najbolj cenjene ribe sladkovodnih akvarijev. Spada v družino [[Ostrižniki|ostrižnikov]] (Cichlidae), ki naseljujejo [[sladka voda|sladke vode]] Srednje in Južne Amerike, Afrike in Indije. Diskus je [[južnoameriški ostrižnik]], v naravi živi v pritokih in [[mrtvi rokav|mrtvih rokavih]] in [[jezero|jezerih]] [[Amazonka|Amazonke]], te veličastne, najbolj bogate [[reka|reke]] na svetu. == Vrste == Po reviziji, objavljeni leta 2006,<ref name="ready2006">{{Cite journal |last1=Ready |first1=J.S. |last2=Ferreira |first2=E.J.G. |last3=Kullander |first3=S.O. |year=2006 |title=Discus fishes: mitochondrial DNA evidence for a phylogeographic barrier in the Amazonian genus Symphysodon (Teleostei: Cichlidae) |journal=Fish Biology |volume=69 |pages=200–211 |doi=10.1111/j.1095-8649.2006.01232.x|bibcode=2006JFBio..69S.200R }}</ref> znanstvena podatkovna zbirka [[FishBase]] priznava tri vrste::<ref name="fishbase">{{FishBase genus | genus = Symphysodon| month = April | year = 2013}}</ref> {| class="wikitable sortable" !Slika!! Ime!! Območje razširjenosti |- |[[File:Николаевский зоопарк. Аквариум.8 - panoramio.jpg|120px]]|| ''[[Symphysodon aequifasciatus]]'' <small>[[Jacques Pellegrin|Pellegrin]], 1904</small>||osrednje porečje Amazonke |- |[[File:Biotópica, breeding discus fish Heckel Blue moon.jpg|120px]]|| ''[[Symphysodon discus]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1840</small>|| porečje Amazonke |- |[[File:Green Japura.JPG|120px]]|| ''[[Symphysodon tarzoo]]'' <small>[[Earl Lyons|E. Lyons]], 1959</small>|| zahodno porečje Amazonke |- |} Vse vrste sta karakterizirani po njihovi diskoidni obliki, močno stisnjenem telesu, ki je podoben [[krožnik]]u, s poudarkom na dolgih in zavitih hrbtnih in analnih plavutih. Symphysodon aequifasciatus ima devet vertikalnih prog enake intenzitete - eno na glavi, preko oči, eno na [[repni koren|repnem korenu]] in sedem enakomerno porazdeljenih po telesu (aequifasciatus namreč pomeni enakomerni trakovi - proge). Pri S. discus-u so poudarjene le na glavi, repnem korenu in sredinska na boku. To služi kot dobra [[varovalna zaščita]] S. discus-a (Kullander 1986). === Prejšnja klasifikacija diskusov === * ''Symphysodon aequifasciatus aequifasciatus'', [[zeleni diskus]] znan po njegovi svetlo zeleni barvi se razlikuje po vedno vidni plašnici, ki mu poteka čez oči. * ''Symphysodon aequifasciatus haraldi'', [[modri diskus]] je znan po mavrično modrih vzorcih (žilah), ki potekajo po svetlo rjavi osnovni barvi telesa, ki ima prav tako vedno vidno plašnico čez oči. * ''Symphysodon aequifasciatus axelrodi'', [[rjavi diskus]] ki ima nekaj modrega vzorca le na glavi in analni plavuti, z manj vzorca okrog očesnega predela od ostalih dveh podvrst (Schultz 1960). Burgess(1981) je objavil barvne fotografije holotipa te podvrste (fotografije mu je poslal fotograf, Herbert R. Axelrod), ki jih je očitno uporabi Shultz za opis njegovih treh podvrst. [[Holotip]] je posamezen primerek iz katerega opis vrste izvira. Holotip imena ene vrste ali podvrstne skupine je edini primerek ali slika katero je avtor uporabil ali odredil kot [[nomenklaturni tip]]. == Naravno prebivališče == Diskuse najdemo v mirnih predelih majhnih, črnovodnih rek in jezer in globokih [[tolmun]]ih. Običajno se nahajajo v manjških skupinah okrog potopljenih, podrtih dreves, razpadajočem lesu in rastlinstvu ter [[vodna rastlina|vodnih rastlin]]. V dnevnem času se najraje zadržujejo v senčnih predelih. Voda je tam običajno zelo čista, z zelo malo oziroma popolnoma brez [[polutant]]ov. Diskusi so raztreseni prostrano po [[amazonsko porečje|amazonskem porečju]]. Voda v njihovem naravnem [[habitat]]u je kisla do rahlo bazična, od pH 3,7 - 7,2; in zelo mehka od 0 - 3 dH. Diskuse najdemo v toplih vodah s temperaturo med 25&nbsp;°C in 32&nbsp;°C. Najdemo jih tudi v sezonsko potopljenih predelih okrog rek, ki spadajo v sistem Amazonke. Nahajajo se v kompletnem amazonskem porečju od [[Rio Putumayo]] v [[Peru]]ju do izliva v [[Atlantski ocean]]. Zeleni diskus je najbolj pogosto naseljen v jezeru in reki [[Tefe]] in reki [[Japura]]. Največ modrih diskusov prihaja iz reke [[Purus]] in [[Manacapuru]]. Večina rjavih diskusov se danes nahaja v vodah okrog [[Santaremo|Santarema]], [[Alenquer]]ja, reke [[Tocantins]], [[Xingu]], [[Madeira (reka)|Madeira]] in [[Tapajos]]. == Sklici== {{Reflist|30em}} == Viri == * [http://www.diskus.slohost.net/ Diskus RoMaNiJa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081231175919/http://www.diskus.slohost.net/ |date=2008-12-31 }} spletna stran virov članka * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?jezik=slo&templ=1&id=3&izris=pisiHTML&st_strani=0 podatki o diskusih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011135006/http://diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?jezik=slo&templ=1&id=3&izris=pisiHTML&st_strani=0 |date=2007-10-11 }} * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=3&templ=1&jezik=slo klasifikacija rib diskus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322014651/http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=3&templ=1&jezik=slo |date=2007-03-22 }} * [http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=4&templ=1&jezik=slo naravno prebivališče rib diskus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070322014833/http://www.diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl?id=3&izris=pisiHTML&st_strani=4&templ=1&jezik=slo |date=2007-03-22 }} {{Taxonbar|from=Q3613}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižniki]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1840]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike]] t1h7iqfrskg3t4s0q5s4gdzwo1l2eay Symphysodon 0 196696 6690395 1592099 2026-06-16T16:51:26Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6690395 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Diskus]] {{R from scientific name|fish}} 5mfm7lmh4ob3pnhee5q5bhith2i3xbs Kategorija:Ciplji 14 200390 6690437 1653417 2026-06-16T18:25:51Z Pinky sl 2932 Mugiliformes 6690437 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Mugilidae}} [[Kategorija:Mugiliformes]] mp75wu9x5u6k2hjeirdnxb3rs6mqakv Quartissimo 0 200561 6690553 6002085 2026-06-17T07:30:13Z Wolverène 120892 /* Zunanje povezave */ m. 6690553 wikitext text/x-wiki '''Quartissimo''' je [[Slovenija|slovenska]] instrumentalno-vokalna [[glasbena skupina|zasedba]], ki je s skladbo »[[Love Symphony]]« zmagala na [[EMA 2009|Emi 2009]] in zastopala Slovenijo na [[Pesem Evrovizije 2009|Pesmi Evrovizije 2009]]. S svojim nastopom se niso uvrstili v finale. == Zasedba == * [[Žiga Cerar]] (prva violina), * [[Matjaž Bogataj]] (druga violina), * [[Luka Dukarić]] (viola), * [[Samo Dervišić]] (čelo) in * [[Martina Majerle]] (vokal). == Zunanje povezave == * [http://www.siol.net/trendi/glasba/eurosong_2009/novice/kdo_bo_zastopal_slovenijo_na_eurosongu.aspx Siol.net - Zmagovalci Eme 2009 so Quartissimo] {{start box}} {{succession box | before = [[Rebeka Dremelj]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2009 | after = [[Ansambel Roka Žlindre]] & [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] {{normativna kontrola}} 1z9tb3iahu8q77vgb4e0b79d2zjwkez Rjavoglavi srakoper 0 204404 6690290 6584099 2026-06-16T12:21:22Z Yerpo 8417 boljša slika 6690290 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ptiča}} {{Speciesbox | name = Rjavoglavi srakoper | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn | author = BirdLife International | year = 2022 | title = ''Lanius senator'' | volume = 2022 | page = e.T22705095A209744544 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2022-1.RLTS.T22705095A209744544.en |access-date = 14 October 2022}}</ref> | image = Lanius senator 661330123.jpg | image_caption = Samec | taxon = Lanius senator | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | range_map = LaniusSenatorIUCN.svg | range_map_caption = Območje razširjenosti ''L. senator''{{leftlegend|#00FF00|Gnezdenje|outline=gray}}{{leftlegend|#00FFFF|Prelet|outline=gray}} {{leftlegend|#007FFF|Ne-gnezdenje|outline=gray}} }} [[Slika:Lanius senator MHNT.ZOO.2010.11.214. Jebsheim Haut Rhin.jpg|thumb|''Lanius senator'']] '''Rjavoglavi srakoper''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lanius senator''''') je [[pevci|ptič pevec]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[srakoperji|srakoperjev]] (Laniidae). Zraste med 16 in 18&nbsp;cm v dolžino in sodi med manjše predstavnike družine. Značilna za to vrsto je kostanjevo rjava obarvanost vrha glave in hrbtnega dela vratu samcev, po čemer je dobil tudi ime. Prsi in trebuh so pri samcu svetlo rožnato-rjava, grlo pa belo. Čez oči ima široko črno progo, ki spominja na roparsko krinko. [[Rep]] je črn, pri bazi ob straneh z belim vzorcem, podobnim tistim pri [[kupčar]]jih. Hrbet je črn, [[perut]]i pa črnobele. Odrasle samice so nekoliko svetlejše od samcev - imajo svetlejšo rjavo obarvanost glave in repa ter siv hrbet, prav tako je siva očesna proga, ki ima lahko svetlejši vzorec. Po trebuhu in prsih so umazano bele barve z grahastim vzorcem. Enoletni mladiči imajo belo-rjav grahast vzorec po vsem telesu. == Življenjski prostor in razširjenost == Gnezdi v [[kulturna krajina|kulturni krajini]] - logih in gajih s [[travnik]]i, redkimi drevesi in obdelanimi površinami, najraje v bližini [[sadovnjak]]ov, kjer lovi svoj plen - [[žuželke]]. Je izrazito toploljubna [[vrsta (biologija)|vrsta]]; razširjen je v [[južna Evropa|južni Evropi]], kjer je čutiti [[sredozemsko podnebje|vpliv sredozemlja]] - na [[Apeninski polotok|Apeninskem]] in [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], južni [[Francija|Franciji]] ter na jugu [[Balkanski polotok|Balkana]]. Poleg tega gnezdi tudi na [[bližnji vzhod|bližnjem vzhodu]] in skrajnem [[severna Afrika|severu Afrike]]. Je [[ptica selivka|selivka]], zimo preživi v [[tropi|tropskem]] delu Afrike južno od [[Sahara|Sahare]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] izginja in je njegov status gnezdilca že vprašljiv. Pojavlja se le na skrajnem jugu [[slovenska obala|obalne regije]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Mullarney, K. s sod. |year=1999 |title=Birds of Europe |location=Princeton |publisher=Princeton University Press |isbn=0-691-05053-8}} * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Lanius senator|Rjavoglavi srakoper}} * [http://www.kpss.si/gospodarjineba/213 Rjavoglavi srakoper] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629125541/http://www.kpss.si/gospodarjineba/213 |date=2009-06-29 }} na straneh [[Krajinski park Sečoveljske soline|KPSS]] {{ikona sl}} * [http://www.ibercajalav.net/img/404_WoodchatShrikeLsenator.pdf Priročnik za določanje spola in starosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131112141920/http://www.ibercajalav.net/img/404_WoodchatShrikeLsenator.pdf |date=2013-11-12 }} {{ikona en}} {{Taxonbar|from=Q235052}} {{Normativna kontrola}} {{bird-stub}} [[Kategorija:Srakoperji]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] pfoi4qkx1xvfw3g5n8vjwcqnsouai9a Grb Občine Ajdovščina 0 214429 6690635 6512543 2026-06-17T10:33:26Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ druga slika 6690635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Grb | image = Grb Ajdovščina.jpg | name = Grb Občine Ajdovščina | year_adopted = 12. april 2017 | armiger = [[Občina Ajdovščina]] }} '''[[Grb]] [[Občina Ajdovščina|Občine Ajdovščina]]''' je upodobljen na španskem [[ščit]]u, s polkrožnim spodnjim delom, zgornji del pa se zaključi v obliki enakokrakega trikotnika, pri čemer ima desna stranica obliko štiri delne oglate forme stolpa, nagnjene za 45 stopinj. Zgornji del grba predstavlja rimski [[stolp]] s štirimi [[cina]]mi, kar predstavlja [[Ajdovščina|Ajdovščino]] kot rimsko mesto. Nagnjenost stolpa za 45 stopinj simbolizira burjo, kot klimatsko posebnost občine. Spodnji del stolpa se zaključi s črto v obliki vala, ki se z naraščajočimi razmaki še dvakrat ponovi, tako da spodnji del deli na tri valovita polja, katerih površina se proti dnu grba enakomerno povečuje. Valovi predstavljajo deročo [[reka|reko]] [[Hubelj]] in geografsko podobo doline, ki je na eni strani obrobljena z visokimi gorskimi grebeni, na drugi pa s kopastim vinorodnim gričevjem. Zgornji del grba je bele barve. Valovita črta, ki zaključuje njegov zgornji del, je v srebrni barvi, zgornje polje spodnjega dela je svetlo zeleno, srednje zeleno, spodnje pa temno zeleno. Grb je obrobljen s srebrno barvo. Okrog zunanje črte spodnjega dela grba poteka napis z velikimi tiskanimi črkami v srebrni barvi: OBČINA • AJDOVŠČINA. ==Glej tudi== * [[Zastava Občine Ajdovščina]] ==Viri== * [http://www.ajdovscina.si/index.php?vie=cnt&gr1=bcn&gr2=prd Uradna stran občine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090106015129/http://www.ajdovscina.si/index.php?vie=cnt&gr1=bcn&gr2=prd |date=2009-01-06 }} * [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-1135/odlok-o-simbolih-obcine-ajdovscina Uradni list] {{Grbi-Občine-SLO}} [[Kategorija:Občina Ajdovščina]] [[Kategorija:Grbi občin v Sloveniji|Ajdovščina]] afj87efq9z6nk53kqutatwivusst8oy Gruj (rod) 0 222779 6690464 6689672 2026-06-16T18:44:19Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rodovi rib]]; dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690464 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | name = Gruj | fossil_range = {{fossilrange|55|0}} <br />Zgodnji [[eocen]] do recentno<ref>{{cite journal |last=skjeolks |first=Jack |title=A compendium of fossil marine animal genera |journal=Bulletins of American Paleontology |volume=364 |page=560 |year=2002 |url=http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |access-date=2007-12-25 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090220223520/http://strata.ummp.lsa.umich.edu/jack/showgenera.php?taxon=611&rank=class |archive-date=2009-02-20}}</ref> | image = Conger oceanicus.jpg | image_caption = [[Conger oceanicus|Ameriški ugor]] (''Conger oceanicus'') | taxon = Conger | authority = [[Georges Cuvier|Cuvier]], 1817<ref>[https://www.biodiversitylibrary.org/page/8911077#page/177/mode/1up]</ref> | type_species = ''[[Conger conger|Muraena conger]]'' | type_species_authority = [[Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|Vrste]] | subdivision = glej besedilo }} '''Gruj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Conger''''') je [[rod (biologija)|rod]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Congridae]] (gruji).<ref>{{FishBase genus | genus = Conger | month = June| year = 2011}}</ref> Rod vključuje nekatere največje vrste električnih jegulj, evropski [[ugor]] (oz. gruj) lahko na primer v dolžino meri dva metra ali več,<ref>{{Cite web| last1=Morris | first1=Steven |url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/14/giant-conger-eel-caught-plymouth-fishermen|title = Giant conger eel caught by Plymouth fishermen| work=The Guardian |date = 14 May 2015}}</ref>. Potapljači lahko velike gruje čez dan pogosto opazujejo v različnih delih [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Tako evropske kot ameriške gruje ribiči občasno lovijo ob atlantskih obalah Evrope in Severne Amerike. ==Vrste== * †''[[Conger brevisulcus]]'' <small>([[Werner Schwarzhans|Schwarzhans]], 1980)</small> * ''[[Conger cinereus]]'' <small>[[Eduard Rüppell|Rüppell]], 1830</small> * ''[[Conger conger]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (ugor) * †''[[Conger davidsmithi]]'' <small>(Schwarzhans, 2019)</small> * ''[[Conger erebennus]]'' <small>([[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1901)</small> * ''[[Conger esculentus]]'' <small>[[Felipe Poey y Aloy|Poey]], 1861</small> * ''[[Conger japonicus]]'' [[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1879 * ''[[Conger jordani]]'' Kanazawa, 1958 * ''[[Conger macrocephalus]]'' <small>[[Robert H. Kanazawa|Kanazawa]], 1958</small> * ''[[Conger marginatus]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1850</small> * ''[[Conger melanopterus]]'' <small>[[Paramasivam Kideeswaran|Kideeswaran]], [[David G. Smith (ichthyologist)|D. G. Smith]], [[D. S. Deepa Dhas|Deepa Dhas]], [[T.T. Ajith Kumar|Ajith Kumar]], 2023</small> * ''[[Conger monganius]]'' <small>[[William J. Phillipps|Phillipps]], 1932</small> * ''[[Conger myriaster]]'' <small>([[James Carson Brevoort|Brevoort]], 1856)</small> * ''[[Conger oceanicus]]'' <small>([[Samuel L. Mitchill|Mitchill]], 1818)</small> (ameriški ugor) * ''[[Conger oligoporus]]'' <small>Kanazawa, 1958</small> * ''[[Conger orbignianus]]'' <small>Valenciennes, 1842</small> (argentinski ugor) * ''[[Conger philippinus]]'' <small>Kanazawa, 1958</small> * †''[[Conger tokoroa]]'' <small>Schwarzhans, 2019</small> * ''[[Conger triporiceps]]'' <small>Kanazawa, 1958</small> * ''[[Conger verreauxi]]'' <small>[[Johann Jakob Kaup|Kaup]], 1856</small> * ''[[Conger wilsoni]]'' <small>([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Schneider|J. G. Schneider]], 1801)</small> ===Nekdaj vključene vrste=== * ''Conger anagoides'' <small>Bleeker, 1853</small> - sedaj ''[[Ariosoma anagoides]]'' * ''Conger auratus'' <small>Costa, 1844</small> (šiloglava jegulja) - sedaj ''[[Ariosoma balearicum]]'' ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://www.boldsystems.org/index.php/Taxbrowser_Taxonpage?taxon=Conger BOLDSystems: Genus Conger] {{Taxonbar|from=Q137144}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gruji]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] {{fish-stub}} ph3xc9vzrnzgtow0fkwpkyr8c7ytrxn Inčun 0 223453 6690567 6679048 2026-06-17T07:43:25Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6690567 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Inčun | image = Ansjovis.jpg | image_caption = | status = LC | status_system = IUCN3.1 | taxon = Engraulis encrasicolus | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) |status_ref=<ref name=IUCN>{{cite iucn |author=Tous, P. |author2=Sidibé, A. |author3=Mbye, E. |author4=de Morais, L. |author5=Camara, Y.H. |author6=Adeofe, T.A. |author7=Monroe, T. |author8=Camara, K. |author9=Cissoko, K. |author10=Djiman, R. |author11=Sagna, A. |author12=Sylla, M. |author13=Carpenter, K.E. |name-list-style=amp |year=2015 |title=''Engraulis encrasicolus'' |volume=2015 |article-number=e.T198568A15546291 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198568A15546291.en |access-date=12 November 2021}}</ref> }} '''Inčun''' ali '''sardon''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Engraulis encrasicolus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[inčuni|inčunov]]. == Opis == Inčun je majhna [[pelaške ribe|pelaška riba]], ki živi v [[jata]]h. Značilno za te ribe je, da imajo spodnjo [[čeljust]] mnogo krajšo od zgornje. Na prvi pogled je inčun podoben [[sardela|sardeli]], od katere pa je bistveno vitkejši, nekoliko krajši, ima bolj zašiljeno glavo in večje [[oči]]<ref name=riblje-oko>{{hr icon}} [http://riblje-oko.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=31&Itemid=51 Najslabija karika]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (riblje-oko)</ref>. Hrbet in boki inčuna so zelenkasto modre barve, [[trebuh]] pa je svetlejši. Živi v globini do 400 [[meter|m]], doseže pa lahko do 20 cm. Hrani se s [[plankton]]om, sam pa je hrana večini večjih plenilskih rib. Doseže starost do 3 let. Uvršča se med "plave" ribe. == Razširjenost in uporabnost == Inčun je razširjen po vzhodnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]], od južnih obal [[Norveška|Norveške]], pa vse do juga [[Afrika|Afrike]]. Razširjen je tudi po celem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], [[Črno morje|Črnem morju]] ter [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Ujeli so jih tudi v [[Baltsko morje|Baltskem morju]]<ref name=fishbase.org>{{en icon}} [http://www.fishbase.org/summary/Speciessummary.php?id=66 European anchovy] (fishbase.org)</ref>. Inčun je gospodarsko izjemno pomembna riba, lovijo pa ga s plavajočimi [[Ribiška mreža|mreža]]mi skupaj s [[sardela]]mi in drugimi jatami pelaških rib. Velja za izjemno okusno ribo, ki jo lahko pripravimo na veliko različnih načinov. Najbolj priljubljeno je vlaganje inčunov v [[sol]]. == Sklici == {{sklici}} {{Commons category}} * {{FishBase|genus=Engraulis|species=encrasicolus|year=2005|month=October}} * {{aut|Kube, Sandra; Postel, Lutz; Honnef, Christopher & Augustin, Christina B.}} (2007): ''Mnemiopsis leidyi'' in the Baltic Sea – distribution and overwintering between autumn 2006 and spring 2007. ''Aquatic Invasions'' '''2'''(2): 137–145. {{Taxonbar |from=Q188387}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Inčuni]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] c8mq3wakgzd99xn0iq7b9tpw6bfkaot Engraulis encrasicolus 0 223455 6690571 2005938 2026-06-17T07:44:04Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6690571 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Inčun]] {{R from scientific name|fish}} 8u46zx7zgnivevvuwcibiywn47don6v Hrustančnice 0 224874 6690468 6686922 2026-06-16T18:47:30Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Hrustančnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690468 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Hrustančnice | fossil_range = zgodnji [[devon (geološka doba)|devon]] - recentno</small><ref>Najzgodnejši ostanki lusk, ki jih pripisujejo hrustančnicam, so še starejši, iz poznega [[ordovicij]]a pred približno 455 milijoni let. Vira:<br /><ul> <li>{{navedi knjigo |author=Nelson, Joseph S. |year=2006 |title=Fishes of the World |pages=41 |url=http://books.google.si/books?id=-bO-2unzU-8C&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |publisher=John Wiley and Sons}}<br /> <li>{{navedi revijo| last1=Miller |first1=Randall F. |last2=Cloutier |first2=Richard |last3=Turner |first3=Susan| year=2003 |title=The oldest articulated chondrichthyan from the Early Devonian period |journal=[[Nature]] |volume=425 |pages=501–504 |doi=10.1038/nature02001}}</ul></ref> | image = White shark.jpg | image_width = 250px | image_caption = [[Beli morski volk]], ''Carcharodon carcharias'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = | infraphylum = [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) | classis = '''Chondrichthyes''' (hrustančnice) | classis_authority = [[Thomas Henry Huxley|Huxley]], 1880 | subdivision_ranks = [[Podrazred (biologija)|Podrazredi]] | subdivision = [[Elasmobranchii]] (morski psi in skati)<br /> [[Holocephalii]] (morske podgane ali himere) }} '''Hrustančnice''' (znanstveno ime - Chondrichthyes) so skupina [[ribe|rib]] za katere je značilno, da je njihov notranji [[skelet]] iz [[hrustanec|hrustanca]]. == Zgradba telesa == Hrustančnice imajo skelet iz hrustanca, utrjenega z [[apnenec|apnencem]]. Že na videz jih lahko ločimo od [[kostnice|kostnic]], saj nimajo [[Škrge|škržnega poklopca]]. Prepoznamo jih lahko tudi po vidnih [[Škrge|škržnih režah]]. Imajo zobčaste [[luske]]. [[Usta]] imajo na spodnji strani rilčasto podaljšanega gobca. Repna [[plavut]] je pri večini nesimetrična. Najbolj znan predstavnik hrustančnic je [[morski pes]] in tudi zgradba telesa je pri njem zelo izrazita. == Notranji organi == Notranji organi pri hrustančnicah so [[srce]], [[želodec]], [[požiralnik]], [[žrelo]], [[jetra]], [[črevo]], [[hrbtenjača]] v [[hrbtenica|hrbtenici]], [[škržni lok]] in [[možgani]]. So tudi tri posebnosti: # [[stok]] – to je odprtina za izločanje blata,seča ter semenčic ali iker. # zavitnica v črevesu – spiralno zavita guba, zaradi katere je notranja črevesna površina povečana in riba zato iz prebavljene hrane laže dobi hranilne snovi. # hrustančnice so brez ribjega mehurja, ki pa je za ostale ribe značilen. Ker ga nimajo, morajo biti stalno v gibanju, sicer potonejo. Izjema je morski pes, ki ima okoli jeter veliko masti, ki je lažja od vode in mu pomaga držati se na površju. == Življenjsko okolje in prilagoditve == Večina hrustančnic živi v [[morje|morju]]. Ribe na splošno, in s tem tudi hrustančnice imajo dokaj dobro razvita čutila. Uho je le notranje, oko pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Ker živijo v vodi, imajo plavuti, da si z njimi pomagajo pri premikanju skozi vodo. Imajo tudi posebno čutilo - [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na ribinem boku, s katero zaznavajo premikanje vode. == Prehranjevanje == Hrustančnice so večinoma mesojede ribe, ki se hranijo predvsem z manjšimi ribami, [[nevretenčarji]], če pa imajo priložnost, pa tudi z manjšimi morskimi [[sesalci]]. Pogosto se hranijo tudi z ostanki mrtvih živali, izključno mrhovinarskih pa je le nekaj vrst. Poznamo tudi izjeme, ki se hranijo s [[plankton]]om in mikroskopsko majhnimi rastlinami. == Razmnoževanje == Hrustančnice se [[razmnoževanje|razmnožujejo]] spolno, in sicer z notranjo [[opoditev|oploditvijo]]. Po oploditvi se mladič izvali na enega izmed treh načinov: # samice nekaterih vrst odložijo jajčeca v usnjatih ovojih; # pri drugih vrstah se jajčeca izvalijo v materinem telesu in pozneje se rodijo živi mladiči; # pri preostalih vrstah se mladiči razvijajo v tkivu, podobno posteljici [[sesalci|sesalcev]], prek katerega dobivajo od matere hranila. == Sistematika == *'''Podrazred''' [[morske podgane ali himere]] (Holocephalii) **[[morske podgane]] (Callorhinchidae) **[[kratkonose morske podgane]] (Chimaeridae) **[[dolgonose morske podgane]] (Rhinochimaeridae) *'''Podrazred''' [[morski psi]] in [[skati]] (Elasmobranchii) **[[Neoselachii]] ***Nadred [[pravi morski psi]] (Galeomorphii) ****Red [[bikastoglavi morski psi]] (Heterodontiformes) *****[[bikastoglavi morski psi]] (Heterodontidae) ****Red [[ploščati morski psi]] (Orectolobiformes) *****[[slepi morski psi]] (Brachaeluridae) *****[[brkati morski psi]] (Ginglymostomatidae) *****[[Hemiscyllidae]] *****[[Orectolobidae]] *****[[Parascyllidae]] *****[[kitovci]] (Rhincodontidae) *****[[Stegostomatidae]] ****Red [[morski volkovi]] (Lamniformes) *****[[morske lisice]] (Alopiidae) *****[[morski psi orjaki]] (Cetorhinidae) *****[[morski volkovi]] (Lamnidae) *****[[velikousti morski psi]] (Megachasmidae) *****[[morski psi škrati]] (Mitsukurinidae) *****[[morski volovi]] (Odontaspididae) *****[[Pseudocarchariidae]] ****Red [[pravi morski psi]] (Carcharhiniformes) *****[[morski tigri ali pravi morski psi]] (Carcharhinidae) *****[[velikooki morski psi]] (Hemigaleidae *****[[Leptochariidae]] *****[[Proscylliidae]] *****[[neprave morske mačke]] (Pseudotriakidae) *****[[morske mačke]] (Scyliorhinidae) *****[[kladvenice]] (Sphyrnidae) *****[[navadni morski psi]] (Triakidae) ***Nadred [[Squalea]] ****Red [[šesteroškrgarji]] (Hexanchiformes) *****[[ovratničarski šesteroškrgarji]] (Chlamydoselachidae) *****[[kravji morski psi]] (Hexanchidae) ****Red [[trneži]] (Squaliformes) *****[[Centrophoridae]] *****[[spalci]] (Dalatiidae) *****[[Echinorhinidae]] *****[[raskavi morski psi]] (Oxynotidae) *****[[trneži]] (Squalidae) ***Nadred [[Hypnosqualea]] ****Red [[sklati]] (Squatiniformes) *****[[sklati]] (Squatinidae) ****Red [[žagarice]] (Pristiophoriformes) *****[[žagarice]] (Pristiophoridae) ***Nadred [[skati]] (Batoidea) ****Red [[pilarji]] (Pristiformes) *****[[pilarji]] (Pristidae) ****Red [[morski golobi]] (Myliobatiformes) *****[[metuljasti skati]] (Gymnuridae) *****[[Hexatrygonidae]] *****[[morski golobi]] (Myliobatidae) *****[[globokomorski skati]] (Plesiobatidae) *****[[sladkovodni ali rečni biči]] (Potamotrygonidae) *****[[Urolophidae]] *****[[Urotrygonidae]] *****[[morski biči]] (Dasyatidae) *****[[Platyrhinidae]] *****[[Zanobatidae]] ****Red [[raže]] (Rajiformes) *****[[raže]] (Rajidae) *****[[Rhinidae]] *****[[goslaši]] (Rhinobatidae) *****[[Rhynchobatidae]] ****Red [[električni skati ali tršnjaki]] (Torpediniformes) *****[[Narcinidae]] *****[[električni skati]] (Torpedinidae) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[hrustanec morskega psa]] [[Kategorija:Ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1880]] [[Kategorija:Razredi rib]] [[Kategorija:Hrustančnice| ]] {{normativna kontrola}} 9kuihzj6rk4waimmk37bjvr9te6aj0z Henrik Biček 0 236468 6690383 6133525 2026-06-16T16:18:42Z Hladnikm 6240 pravi rojstni kraj 6690383 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=Henrik Biček, slovenski partizan.jpg|caption=}} '''Henrik Biček''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[partizan]], * [[3. februar]] [[1919]], [[Prapetno Brdo]], † [[13. januar]] [[1942]], [[Mošenjska planina]]. ==Življenjepis== Henrik Biček se je rodil v vasi Prapetno Brdo, občina Tolmin, primorskim staršem Andreju Bičku in Marjani Beguš. Ker so Primorsko leta 1929 zasegli Italijani, takrat veliko družin prebegne izpod italijanske okupacije v Jugoslavijo. Družina se je leta 1929 preselila v Bosno in Hercegovino (Banja Luka). Henrik se je kmalu vrnil v Slovenijo. Delo je našel v Kranju. Pred vojno je Henrik deloval v naprednem društvu primorskih izseljencev. Kot mladinec je bil član [[Nogometni klub Savica|nogometnega kluba Savica]] v Stražišču pri Kranju. Kasneje je igral pri [[Nogometni klub Slovan|nogometnem klubu Slovan]] v [[Naklo|Naklem]]. Zaradi hitrosti in okretnosti je igral desno krilo. V partizane je šel maja 1941. Poleti 1941 se je priključil partizanom na [[Jelovica|Jelovici]]. Kot mitraljezec je sodeloval v zasedi Cankarjevega bataljona v [[Rovt]]u (vodja Cankarjevega bataljona je bil njegov brat [[Franc Biček]] - Bruno), v bojih na [[Pasja ravan|Pasji ravni]] in [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črnem Vrhu]] ter v Dražgošah. V Dražgoški bitki je kot mitraljezec streljal z [[Jelenšče|Jelenca]], danes poznane kot Bičkova skala. Na Mošenjski planini je bil dvakrat ranjen. Prvič je dobil dva strela naenkrat v nogo, ko se je z nekaterimi skušal prebiti, drugič mu je krogla presekala lobanjo na vrhu. Ranjenega Henrika, ki je bil še komaj pri zavesti, je pred prebojem iz koče ustrelil njegov brat Franc in tako izpolnil njegovo željo, da nihče od njiju ne bo padel Nemcem živ v roke. ==Viri in sklici== * Padlim športnikom 1941-1945 / [odgovorni urednik Štefan Ošina] - Kranj: Telesnokulturna skupnost, 1985 {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Biček, Henrik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] d0fhienio8y0wilw2s4cd1siligu1og Peter Žiža 0 258109 6690472 6113200 2026-06-16T19:25:23Z G-Cup 10746 6690472 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Žiža''', [[Slovenci|slovenski]] [[nevrolog]], [[psihiater]], * [[15. februar]] [[1919]], [[Postojna]], † [[22. marec]] [[1983]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Po končani gimnaziji v Ljubljani (1937) je tu začel študirati [[medicina|medicino]], nadaljeval študij v [[Beograd]]u in [[Zagreb]]u do 1943, ko je odšel v [[partizani|partizane]] in bil sanitetni referent v zaledju in bojnih enotah. Po vojni je nadaljeval študij v Zagrebu in ga 1947 končal. Ostal je v vojaški službi kot sanitetni načelnik [[polk]]a in [[divizija|divizije]]. Leta 1950 je bil kot sanitetni [[major]] premeščen v ljubljansko vojaško bolnišnico, bil v letih 1952–1956 tu šef nevrološkega odseka in načelnik nevropsihiatrične službe za ljubljansko vojno področje. V letih 1950–1954 se je specializiral iz nevrologije in psihiatrije v Ljubljani in 1954 opravil specialistični izpit v Beogradu. Po demobilizaciji 1956 je bil specialist nevropsihiater na nevrološki kliniki v Ljubljani, od 1957 tudi stalni konzultant-nevrolog na pediatrični kliniki. Leta 1968 je odšel v [[Tripoli]] ([[Libija]]) kot strokovnjak Zveznega zavoda za mednarodno tehnično pomoč in vodil nevropsihiatrični dispanzer libijskega socialnega zavarovanja (INAS), 1972 se je vrnil, upokojil, a še naprej delal v bolnici [[Bolnica dr. Petra Držaja|dr. Petra Deržaja]] v Ljubljani. Na ljubljanski [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] je bil 1959 izvoljen za [[asistent]]a, 1962 za [[docent]]a (habilitacijsko delo ''Cervikalni sindrom'') in 1966 za docenta za nevrologijo. V letih 1961–1968 je predaval nevrologijo tudi na oddelku za [[psihologija|psihologijo]] ljubljanske [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] in od 1964 na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Od 1958–1960 je bil podpredsednik nevropsihiatrične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, od 1963 član glavnega odbora Združenja [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskih]] psihiatrov in nevrologov. Strokovno se je izpopolnjeval 1958 v [[Nancy]]ju in [[Pariz]]u, 1963 na [[Dunaj]]u. Aktivno se je udeležil več strokovnih kongresov, npr.: [[Novi Sad]] (1952 in 1966), Pariz (1958), [[Sarajevo]] (1960). Prejel je 6 državnih [[odlikovanje|odlikovanj]]. Pokopan je an Žalah. Napisal je učbenik ''Izbrana poglavja iz splošne nevrologije'' (1964) ter več razprav. Za Enciklopedijo médico-chirurgicale (Pariz 1959) je prispeval sestavek ''Troubles vasculaires d'origine sympathique''. Pisal je tudi poljudne članke. Žiža je bil vzoren [[pedagog]] in široko strokovno razgledan zdravnik. Spremljal je pota moderne nevrologije, jo skušal ustrezno razvijati in organizirati v ustanovi, kjer je deloval. == Odlikovanja == * [[red za hrabrost]] (1945) * [[Red zaslug za ljudstvo|red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo]] (1945) * [[Red za vojaške zasluge|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]] (1953) * [[Red ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]] (1961) * [[Red za vojaške zasluge|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]] (1966) * [[Red republike|red republike s srebrnim vencem]] (1980). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zdravnikov]] * [[seznam slovenskih psihiatrov]] == Zunanje povezave == {{SloBio|id=904088|avtor=Borisov Peter|ime=Žiža Peter|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Žiža, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] cocg1vpmwvw9cwhqzoucxjjoonlkhqu Seznam slovenskih gospodarstvenikov 0 261995 6690526 6687954 2026-06-16T22:45:28Z ~2026-32552-67 260877 /* M */ 6690526 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (* 1959) * [[Josip Agneletto]] (1884—1960) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] (1910—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930?—2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (* 1938) *[[Fedor Bamberg]] (1817—1862) *[[Otomar Bamberg]] (1848—1934) *[[Egon Bandelj]] *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *Matija Bartolotti *[[Janez Basle]] (1940—2015) * [[Maks Bastl]] (* 1936) * [[Vladimir Baša]] (1913—1970) *[[Marjan Batagelj]] (* 1962) * [[Igor Bavčar]] (* 1955) * [[Dušan Bencik]] (* 1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1953) *[[Nataša Benčina]] (1891—1964) *[[Tomaž Benčina]] * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (* 1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (* 1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *[[Slavko Bevk]] (1909–1970) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (* 1958) * [[Leopold Bogataj]] (1730—?) * [[Janez Bohorič]] (* 1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (* 1956) *[[Franc Boštjančič]] (* 1935) * [[Klemen Boštjančič]] * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960) * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Stane Bregant]] (1923—1984) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (1939—2023) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Blaž Brodnjak]] (* 1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Jože Ceglar]] (* 1950) * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (* [[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]]) * [[Karel Čeč]] (1877—1965) * [[Drago Čeh]] (1909—1988) * [[Matjaž Čemažar]] * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (* 1961) *[[Vojko Čok]] (* 1946) *[[Dušan Črnigoj]] (* 1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (* 1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (* 1941) *[[Žiga Debeljak]] (* 1971) * [[Jože Debevc]] (* [[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (* 1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * Jožef (Josip) Desselbruner * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) * [[Janez Deželak]] (?—2026) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (* 1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Josip Doltar]] (1858—1930) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938) * [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (* 1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Nada Drobne Popović]] *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * [[Metod Dular]] (1899—1990) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (* 1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943) * [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]]) *[[Franc Ekar]] (* 1942) *[[Jože Eržen]] (* 1927) == F == * Ivan Fajdiga (1919 —?) * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (* [[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Dušan Florjančič]] (1927—2021) *[[Janez Florjančič]] (1925—2022) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * Ernest Fujs * [[Jože Funda]] (* [[1954]]) == G == * [[Anton Gantar]] (* 1948) * [[Bojan Gantar]] (* 1971) * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (* 1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (* [[1947]]) * [[Roman Glaser]] (* [[1947]]) * [[Miroslav Gnamuš]] * [[Nerino Gobbo]] (1920—?) * [[Alojz Gojčič]] (1942—2023) *[[Sonja Gole]] (* 1961) *[[Robert Golob]] (* 1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (1929—?) *[[Mitja Gorenšček]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (1928—2024) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Dušan Grabnar]] (1930—1997) *[[Andrej Gradišnik]] (* 1963) * [[Jože Grah]] (* [[1941]]) * [[Zvonko Grahek]] (* 1924—) * [[Peter Grašek]] * [[Ladislav Grdina]] (1934—2007) * [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]]) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (* [[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (* 1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] (1932—2024) *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) *[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) * [[Mirjam Hočevar]] *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020) *[[Martin Hozjan]] (1949—2016) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (1929—2025) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Evgenija Hribar]] (r. [[Šumi]]) (1875—1936) *[[Jakob Hribar]] (1817—1878) *[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992) *[[Rado Hribar]] (1901—1944) *[[Svetozar Hribar]] (1909—1996) *[[Samo Hribar Milič]] (* 1958) * [[Franc Huber]] (* [[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (* 1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (* 1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (* 1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *Jernej in [[Japec Jakopin]] *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (* [[1953]]) * Aleksander Jarc *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (* 1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * Ivo Jelačin (* 1926) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (* [[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) *[[Vladimir Jurančič]] (* 1927) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) *[[Anton Kajfež]] (1875–1954) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Viktor Kalister]] (1869—1948) * [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]]) * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Marta Kelvišar]] *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) *[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940) *[[Janez Khisl]] (1530—1591) *[[Ivan Klančar]] (* 1943) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) * [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) * [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Jure Knez]]? (* 1974) * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (* [[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (1933—2023) *[[Franc Kocijančič]] (?—1974) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Milan Kojc]] (1925—2008) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Franc Kollmann]] (1839–1908) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (* [[1938]]) *[[Bine Kordež]] (* 1956) * [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024) *[[Uroš Korže]] (* 1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (* 1958) * [[Janko Kosmina]] (* [[1935]]) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951) * [[Dušan Košuta]] (1919—1999) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) * [[Karel Kotnik]] (1875—1910) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) * Jože Kovač (1930—2021) *[[Danilo Kovačič]] (* 1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (1952—2023) *Marjan Krajnc (*1946) *Tomaž Krajnc (?—1945) *[[Milan Krajnik]] (* 1937) *[[Edita Krajnović]] *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (* 1939) *[[Franc Kramar]] (1916—1982) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (* 1946) *[[Tone Krašovec]] (1937—2024) *[[Edi Kraus]] (* 1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) * [[Bernard Krivec]] (* 1928) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) *[[Rudi Kronovšek]] (& Bogdan Kronovšek) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (* [[1940]]) * [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (* 1934) *[[Peter Kunc]] (1934—2021) *[[Albin Kuret]] (1926–2003) *[[Milan Kuster]] * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) * [[Robert Kuzmič]] == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018) *[[Emil Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—2014) *[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?) *[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Valter Leban]] * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Milan Lenarčič]] (1884—1949) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960) * Jože Logar (1921–1986) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Konrad Lokar]] (1803—1875) * [[Vanja Lombar]] (1974–2026) *[[Medeja Lončar]] (* 1965) * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (* 1955) * [[Marko Lotrič]] (* 1963) *[[Aleksander Lovec]] (1942—2024) * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) *Karl Luckmann *[[Marko Lukič]] (* 1969) *[[Milan Lukić]] == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) * [[Filip Majcen]] (1936—1982) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (* [[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (* 1932) *[[Ivo Marenk]] (1942—2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (* 1945) *[[Milan Matos]] (1945—2020) *[[Rafael Mavri]] (* 1936) * [[Borut Meh]] (* [[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]]) *[[Jože Mermal]] (* 1954) *[[Mirko Mermolja]] ? *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]]) * [[Andrej Mihevc]] (* 1971) *[[Bruno Miklavec]] (* 1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (* 1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (* [[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] (* 1962) *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Boštjan Napast]] *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (* 1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] (* 1962) *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica) *[[Matej Oset]] (* 1968) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856) *[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832) *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]... * Franc Pečar, inž. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] (1942—2023) *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Vencelj Perko]] (1906—1991) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (* 1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Leopold Petz *Stanislav Pintar (* 1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (* 1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] (* 1961) *[[Franci Pliberšek]] (1966—2024) *[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) * [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (& brata Ciril in Anton: CIMEAN) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (* 1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Karl Pollak]] (1878—1940) * [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023) *[[Andrej Polenec]] (* [[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Jožko Povh]] (1897—1983) *[[Vekoslav Povh]] (1897—1975) *[[Miroslav Požar]] (* 1935) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942) *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (1928—2022) *[[Karel Prelog]] (1886—1943) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—1941??) * [[Janez Pretnar]] (1907—1967)? * [[Ivan Prinčič]] (1898—1980) *[[Jože Protner]] (* 1944) *[[Janez Puh]] (1862—1914) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (* 1938) *[[Dušan Rauter]] *Bruno Ravnikar (?—2015) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *Ivan Rebek (1863—1934) *[[Rafael Razpet]] (1932—2023) *[[Rudi Rebek]] (1924—?) *[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960) *[[Karel Recer]] (* 1936) *[[Izidor Rejc]] (* 1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (* 1955) * [[Marjan Rekar]] (* [[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) * [[Vladimir Remec]] (1880—1965) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Vinko Resman]] (1869—1968) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (* 1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—2020) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (1939—2024) * [[Bogomir Rozman]] (* [[1928]]) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (* 1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *Albert Samassa (1833—1917) *Anton Samassa ml. (1808—1883) *Janez Jakob Samassa (1744—1803) *Maks Samassa (1862—1945) *[[Ivan Saunig]] (1863—1947) *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (* [[1947]]) *[[Iztok Seljak]] (* 1964) *[[Cvetka Selšek]] (* 1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (* 1933) *[[Stane Seničar]] *[[Ivan Seunig]] (1892—1985)? *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) *[[Miran Simič]] (1934—2010) * [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (* 1976) *[[Feliks Skerlep]] (1904—1980) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (* [[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (* 1951) * [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (1934—2022) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (* 1955) * [[Anton Smrekar]] (1829—1912) * [[Enzo Smrekar]] * [[Albin Smrkolj]] (1886—1957) * [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Karmen Sonjak]] (* 1959) *[[Miro Sotlar]] *[[Boris Sovič]] *[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010) * [[Jože Stanič]] (* [[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) * [[Dušan Stefančič]] (* 1927) *[[Edvard Stepišnik]] (* 1943) *[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Bogomir Mirko Strašek]] * [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]]) * [[Tone Strnad]] * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Rok Suhodolnik]] * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Bogdan Šavli]] (* 1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (1939—2017) *[[Dušan Šešok]] (* 1953) *[[Boštjan Šifrar]] (* 1965) *Miroslav Šimac *[[Mojca Šimnic Šolinc]] *[[Tibor Šimonka]] (* 1956) *[[Anton Šinigoj]] (1900—1976) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (* 1947) *[[Janez Škrabec]] (* 1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003) *[[Sonja Šmuc]] (* 1971) *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (* [[1942]]) * [[Janez Šter]] (1931—2023) *[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946) *[[Aleš Štrancar]] (* 1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) * [[Milena Štular]] * [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916) * [[Josipina Šumi]] (1841—1917) *[[Peter Šumi]] (1895—1981) *[[Dagmar Šuster]] (* 1944) *[[Gregor Švajger]] (* 1936) == T == * [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) * [[Jože Testen]] (* 1937) *[[Cvetka Tinauer]] (* 1957) *[[Jožef Tišler]] (1940—2026) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) *[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) * Ivan Tomšič *[[Peter Tomšič]] (* 1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (* 1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Niko Trošt]] * [[Franc Tršar]] (1873—1935) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025) == U == * [[Igor Umek]] (* [[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (* 1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *Rudolf Valenčič *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Matjaž Vehovec]] *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (* 1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957) * [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (* 1949) *[[Jože Vonta]] (* 1927) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] (1921—2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]]) * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (* 1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Max Adolf Westen]] (1913—1955) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) * [[Fran Windischer]] (1877—1955) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] (1873—1959) * [[Jurica Zadravec]] (1907—1973) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]]) * [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]] *Janez Zupančič (1911—?) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (* 1949) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Peter Žigante]] * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Vinko Žnideršič]] *[[Sandra Županec]] *[[Franc Žuža]] (1825—1871) {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] kys2fot2idoxhbfz9p80tpuc7e8vq9d Camillo Ruini 0 277494 6690545 6300371 2026-06-17T06:04:07Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Rojeni leta 1931]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690545 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Camillo Ruini''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[19. februar]] [[1931]], [[Sassuolo]], [[Italija]], † [[16. junij]] [[2026]], [[Rim]], Italija. == Življenjepis == 8. decembra 1954 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 16. maja 1983 je bil imenovan za [[pomožni škof|pomožnega škofa]] [[škofija Reggio Emilia|Reggio Emilie]] in za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] [[Nepte]]ja; 28. junija istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. 17. januarja 1991 je postal pomožni škof [[Rim]]a. 28. junija istega leta je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Agnese fuori le mura]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bruini.html Catholic-hierarchy.org] {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Ruini, Camillo kardinal}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški pomožni škofje Reggio Emilie]] [[Kategorija:Pomožni rimskokatoliški škofje Rima]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Janez Pavel II.]] lgkrzg4luws0polnnv9p6705fzubtj0 Louis Anthony Loup 0 279606 6690309 5932276 2026-06-16T13:12:14Z Engelbert 76895 pp, zp 6690309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Anthony Loup |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1947]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis Anthony Loup''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. oktober]] [[1897]], † [[18. april]] [[1991]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Loup/Louis_Anthony/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Loup, Louis Anthony}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] rno29ivc7rg1szu3q5bgqtnnfeqjgad Osmond de Turville Lovett 0 279607 6690324 5934166 2026-06-16T14:19:31Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6690324 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Osmond de Turville Lovett |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1917–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Osmond de Turville Lovett''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. oktober]] [[1898]], † [[17. oktober]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lovett/Osmond_de_Turville/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lovett, Osmond de Turville}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1982]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] qlv5vz8juj14x2s4dwzxxbmhpv25sqw 6690325 6690324 2026-06-16T14:20:39Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Osmond de Turville Lovett |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1917–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Osmond de Turville Lovett''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. oktober]] [[1898]], † [[17. oktober]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lovett/Osmond_de_Turville/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lovett, Osmond de Turville}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] 7xmc1rkgo8kmulf5lnegzclom8ei5e2 Alban Low 0 279608 6690326 6105160 2026-06-16T14:25:44Z Engelbert 76895 pp 6690326 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alban Low |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[2. gibraltarska brigada (Združeno kraljestvo)|2. gibraltarska brigada]]<br>[[138. brigada (Združeno kraljestvo)|138. brigada]]<br>[[219. samostojna brigada (Združeno kraljestvo)|219. samostojna brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red britanskega imperija|CBE]]<br>[[vojaški križec (Združeno kraljestvo|vojaški križec]] |relations= |laterwork= }} '''Alban Low''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[27. junij]] [[1893]], † [[4. april]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://www.generals.dk/general/Low/Alban/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Low, Alban}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] d8v08cahfc1agxigewad44xsc8rxu5p Henry Charles Loyd 0 279609 6690331 5930093 2026-06-16T14:37:05Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6690331 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Charles Loyd |lived= |image= |caption= |nickname=»Budget Loyd« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1910–1947 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Charles Loyd''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. februar]] [[1891]], † [[11. november]] [[1973]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Loyd/Henry_Charles/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Loyd, Henry Charles}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1973]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] lg4qok13wfnx2nfq15qam13br3u0boa 6690334 6690331 2026-06-16T14:41:30Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 9 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Charles Loyd |lived= |image= |caption= |nickname=»Budget Loyd« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1910–1947 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Charles Loyd''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. februar]] [[1891]], † [[11. november]] [[1973]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Loyd/Henry_Charles/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Loyd, Henry Charles}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] rwbs7c0zafnt3w5nvvwtva1w09ddwlo Wilfrid Boyd Fellows Lukis 0 279611 6690540 6455600 2026-06-17T05:02:58Z Engelbert 76895 pp 6690540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Wilfrid Boyd Fellows Lukis |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]] |service= |serviceyears=1913–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Wilfrid Boyd Fellows Lukis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. februar]] [[1896]], † [[11. januar]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanjepovezave == * [http://www.generals.dk/general/Lukis/Wilfrid_Boyd_Fellows/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lukis, Wilfrid Boyd Fellows}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]] ouut7nw8e2agr02177qm8ykgi89rkbc Herbert Lumsden 0 279612 6690544 5930156 2026-06-17T06:02:27Z Engelbert 76895 pp, zp 6690544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Herbert Lumsden |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1945 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Herbert Lumsden''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. april]] [[1897]], † [[6. januar]] [[1945]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lumsden/Herbert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lumsden, Herbert}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 0pdog3p5kbdzfhl83d886ivcrjht9pq 6690546 6690544 2026-06-17T06:04:37Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Herbert Lumsden |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1945 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Herbert Lumsden''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. april]] [[1897]], † [[6. januar]] [[1945]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lumsden/Herbert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lumsden, Herbert}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 9z45u7mfza41yx69ohdubiuwogleii6 Otto Marling Lund 0 279613 6690564 5934199 2026-06-17T07:41:18Z Engelbert 76895 pp, zp 6690564 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Otto Marling Lund |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1911–1948 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Otto Marling Lund''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. november]] [[1891]], † [[15. avgust]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lund/Otto_Marling/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lund, Otto Marling}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] k5epggvn4o3pblsgu1zzy8sr5bhc0id 6690569 6690564 2026-06-17T07:43:47Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690569 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Otto Marling Lund |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1911–1948 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Otto Marling Lund''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. november]] [[1891]], † [[15. avgust]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lund/Otto_Marling/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lund, Otto Marling}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] cb0hadxuu3qp62h8lzuh1b3a8sqr8tu Cyril Vernon Lechmere Lycett 0 279615 6690573 5927344 2026-06-17T07:47:25Z Engelbert 76895 pp, zp 6690573 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cyril Vernon Lechmere Lycett |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cyril Vernon Lechmere Lycett''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1894]], † [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lycett/Cyril_Vernon_Lechmere/Great_Britain.html General.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lycett, Cyril Vernon Lechmere}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] jvzocruziwepa5lki9p947ps0kd6hoj Rymel Watts Lymer 0 279616 6690576 5935354 2026-06-17T07:48:55Z Engelbert 76895 pp 6690576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Rymel Watts Lymer |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Rymel Watts Lymer''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1909]], † [[8. oktober]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Lymer/Rymel_Watts/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lymer, Rymel Watts}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] ha3w48i0f0g46qr717dfhjucpyxsp9a Lewis Owen Lyne 0 279617 6690585 5932162 2026-06-17T07:57:49Z Engelbert 76895 pp, zp 6690585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lewis Owen Lyne |lived= |image= |caption= |nickname=»Lou« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1919–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] (1944–1945) |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lewis Owen Lyne''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. avgust]] [[1899]], † [[4. november]] [[1970]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lyne/Lewis_Owen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lyne, Lewis Owen}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 1h8fiw7bmizrto31l6vwdscl4cxna3i 6690587 6690585 2026-06-17T08:00:26Z Engelbert 76895 + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lewis Owen Lyne |lived= |image= |caption= |nickname=»Lou« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1919–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] (1944–1945) |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lewis Owen Lyne''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. avgust]] [[1899]], † [[4. november]] [[1970]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lyne/Lewis_Owen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lyne, Lewis Owen}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda Kutuzova]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] sahyegz1rqj00ke92wdog8fc4texm04 Cyril Arthur Lyon 0 279618 6690604 5927330 2026-06-17T08:58:41Z Engelbert 76895 pp, zp 6690604 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cyril Arthur Lyon |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1937]]<br>[[1939]]–[[1942]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cyril Arthur Lyon''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. avgust]] [[1880]], † [[1955]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lyon/Cyril_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lyon, Cyril Arthur}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] hu1fmk1xauwvi9w9a47j5hxs38megbv Richard Clarke Lyons 0 279619 6690606 5935033 2026-06-17T09:01:40Z Engelbert 76895 pp 6690606 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Richard Clarke Lyons |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Richard Clarke Lyons''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1893]], † [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Lyons/Richard_Clarke/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lyons, Richard Clarke}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] iophcwmx2rme0wicclph8jonbaz8rvw Gerald Esmond MacAlevey 0 281142 6690640 4801606 2026-06-17T10:47:32Z Engelbert 76895 pp, zp 6690640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gerald Esmond MacAlevey |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1952]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gerald Esmond MacAlevey''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. junij]] [[1894]], † [[21. december]] [[1969]]. == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/MacAlevey/Gerald_Esmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:MacAlevey, Gerald Esmond}} [[Kategorija:Rojeni leta 1894]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] klg334auwg1dxw0u12c48orcp4npar3 William Porter MacArthur 0 281143 6690641 5939725 2026-06-17T10:54:43Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6690641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Porter MacArthur |lived= |image= |caption=William Porter MacArthur (na desni) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1909–1941 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands=[[Medicinske službe Britanske kopenske vojske]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''William Porter MacArthur''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. marec]] [[1884]], † [[30. julij]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/MacArthur/William_Porter/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:MacArthur, William Porter}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] bckus8lzs8vjnppi8f2xmfhxe74qm8b 6690642 6690641 2026-06-17T10:57:37Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]; +[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690642 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Porter MacArthur |lived= |image= |caption=William Porter MacArthur (na desni) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1909–1941 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands=[[Medicinske službe Britanske kopenske vojske]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''William Porter MacArthur''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[11. marec]] [[1884]], † [[30. julij]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/MacArthur/William_Porter/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:MacArthur, William Porter}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] scepajfooh52rc2khatrq2phobqiybh Harry Macdonald 0 281144 6690646 5929911 2026-06-17T11:04:11Z Engelbert 76895 pp, zp 6690646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harry Macdonald |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Harry Macdonald''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. maj]] [[1886]], † [[1976]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Macdonald/Harry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Macdonald, Harry}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 17xj35wowq4n2t4vwpyajuib5wqqah5 James Balfour Macdonald 0 281145 6690649 5930674 2026-06-17T11:09:26Z Engelbert 76895 pp, zp 6690649 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Balfour Macdonald |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Balfour Macdonald''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. junij]] [[1898]], † [[11. december]] [[1959]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Macdonald/James_Balfour/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Macdonald, James Balfour}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1959]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] j19zgpxcvak10u313sogg5yldpuvsxx 6690650 6690649 2026-06-17T11:09:45Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1959]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Balfour Macdonald |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Balfour Macdonald''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. junij]] [[1898]], † [[11. december]] [[1959]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Macdonald/James_Balfour/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Macdonald, James Balfour}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 0a6f1k2r33wiozmb7r1pte0xpmb5eqx Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik 10 301585 6690639 6689569 2026-06-17T10:46:03Z Janezdrilc 3152 pp image_shield 6690639 wikitext text/x-wiki <!-- eksperiment: samodejen prikaz občinskega grba poleg imena občine da bi delovalo, bi bilo treba poenotiti imena datotek z grbi --> {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{drugo ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{slika|}}}|{{{slika}}}|{{#if: {{{image|}}}|{{{image}}} }}}} | image_caption = {{#if: {{{napis|}}}|{{{napis}}}|{{#if: {{{caption|}}} | {{{caption}}} }}}} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov}} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | image_map = {{{image_map|{{{zemljevid|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = region:SI_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline<!--,title-->}}}<!-- v izogib napakam na /testniprimeri --> | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | coordinates_region = SI | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega v Sloveniji | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{regija|}}}|[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]] }} | subdivision_name1 = [[{{{regija}}}{{!}}{{#invoke:Niz|replace|source={{{regija}}}|pattern=.?regija.?|replace=|plain=false}}]] | subdivision_type2 = {{#if: {{{pokrajina|}}}|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]] }} | subdivision_name2 = [[{{{pokrajina}}}]] | subdivision_type3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Občina]] }}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Mestna občina]] }} | subdivision_name3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{obcina}}}.svg|18x18px]] [[Občina {{{obcina}}}|{{{obcina}}}]]}}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{mestna_obcina}}}.svg|18x18px]] [[Mestna občina {{{mestna_obcina}}}|{{{mestna_obcina}}}]]}}{{#if: {{{obcina2|}}}|<br>[[Občina {{{obcina2}}}|{{{obcina2}}}]] }} | subdivision_type4 = {{#if: {{{zupnija|}}}|[[Župnija]] }} | subdivision_name4 = [[Župnija {{{zupnija}}}|{{{zupnija}}}]] | subdivision_type5 = {{#if: {{{krajevna skupnost|}}}|[[Krajevna skupnost]] }} | subdivision_name5 = {{{krajevna skupnost|}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{trg|}}}|[[Trške pravice]] }} | established_date2 = {{{trg|}}} | established_title3 = {{#if: {{{mesto|}}}|Mestne pravice }} | established_date3 = {{{mesto|}}} | extinct_title = {{{opis ukinitve|}}} | extinct_date = {{{datum ukinitve|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{povrsina|}}} | area_footnotes = {{#if: {{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_footnotes|}}}}} | population_total = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo|}}}|{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}}} | population_as_of = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo_od|}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|normal+|P1082|P585|format=%q}}}} | population_footnotes = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{#if: {{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585|format=%r}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{#if: {{{demonim|}}}|{{{demonim|}}}|{{#if: {{{prebivalec|}}}|{{{prebivalec|}}}|{{#if: {{#property:P1549}}|{{#property:P1549}}|}}}}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvisja tocka|}}} | timezone1 = | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] | postal_code = {{{postna|}}} {{#ifeq:{{{posta}}}|{{PAGENAME}}|{{{posta}}}|{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} {{#if:{{{registrska_ue|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{registrska_ue}}}.svg|10x10px]]}} | website = {{{spletna stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{brezpreloma|{{hlist|{{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}|{{#if:{{{geopedia|}}} | [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia]}}}}}} {{brezpreloma|{{hlist|{{#if:{{{NVatlas|}}} | [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}|{{#if:{{{osm|}}} | {{{osm}}} }}}}}} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} <!--| blank1_name_sec2 = {{#if: {{{sklanjatev|}}}|Sklanjano ime (rodilnik/mestnik) }} se ne prikazuje --> <!--| blank1_info_sec2 = {{{sklanjatev|}}} se ne prikazuje --> | footnotes = {{#if: {{{opombe|}}}|{{{opombe|}}}|{{{footnotes|}}}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, sklanjatev --> }}{{ns0|{{#if:{{{sklanjatev|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|S]]}}{{#if:{{{latd|}}}{{#property:P625}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}}{{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}{{#if:{{{image|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih brez slike]]}} }}<!-- --><!-- začasno {{#if:{{{prebivalstvo|}}}{{{prebivalstvo_od|}}}{{{prebivalstvo_footnotes|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|A]]}} začasno --><!-- -->{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}}{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | 0 | {{#ifeq: {{{nekdanje|}}}|da|[[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]]|[[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]]}} | }}<!-- -->{{if either | {{{prebivalstvo|}}} |{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}| | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|E]] }}<!-- -->{{if both| {{{prebivalstvo|}}} | {{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]]}}<noinclude> === TEST === * primer slike z Zbirke: {{#ifexist:Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|ZAZNA|NE ZAZNA}} * primer lokalno naložene slike: {{#ifexist:Slika:Logotip Lancia (2022).png|ZAZNA|NE ZAZNA}} {{Dokumentacija}} </noinclude> qpei2km2fu6cwcon4dijvq98w39xzbx 6690659 6690639 2026-06-17T11:29:15Z Janezdrilc 3152 pp 6690659 wikitext text/x-wiki <!-- eksperiment: samodejen prikaz občinskega grba poleg imena občine da bi delovalo, bi bilo treba poenotiti imena datotek z grbi --> {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{drugo ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{slika|}}}|{{{slika}}}|{{#if: {{{image|}}}|{{{image}}} }}}} | image_caption = {{#if: {{{napis|}}}|{{{napis}}}|{{#if: {{{caption|}}} | {{{caption}}} }}}} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov|{{{obcina|}}}}} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | image_map = {{{image_map|{{{zemljevid|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = region:SI_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline<!--,title-->}}}<!-- v izogib napakam na /testniprimeri --> | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | coordinates_region = SI | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega v Sloveniji | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{regija|}}}|[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]] }} | subdivision_name1 = [[{{{regija}}}{{!}}{{#invoke:Niz|replace|source={{{regija}}}|pattern=.?regija.?|replace=|plain=false}}]] | subdivision_type2 = {{#if: {{{pokrajina|}}}|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]] }} | subdivision_name2 = [[{{{pokrajina}}}]] | subdivision_type3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Občina]] }}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Mestna občina]] }} | subdivision_name3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{obcina}}}.svg|18x18px]] [[Občina {{{obcina}}}|{{{obcina}}}]]}}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{mestna_obcina}}}.svg|18x18px]] [[Mestna občina {{{mestna_obcina}}}|{{{mestna_obcina}}}]]}}{{#if: {{{obcina2|}}}|<br>[[Občina {{{obcina2}}}|{{{obcina2}}}]] }} | subdivision_type4 = {{#if: {{{zupnija|}}}|[[Župnija]] }} | subdivision_name4 = [[Župnija {{{zupnija}}}|{{{zupnija}}}]] | subdivision_type5 = {{#if: {{{krajevna skupnost|}}}|[[Krajevna skupnost]] }} | subdivision_name5 = {{{krajevna skupnost|}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{trg|}}}|[[Trške pravice]] }} | established_date2 = {{{trg|}}} | established_title3 = {{#if: {{{mesto|}}}|Mestne pravice }} | established_date3 = {{{mesto|}}} | extinct_title = {{{opis ukinitve|}}} | extinct_date = {{{datum ukinitve|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{povrsina|}}} | area_footnotes = {{#if: {{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_footnotes|}}}}} | population_total = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo|}}}|{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}}} | population_as_of = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo_od|}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|normal+|P1082|P585|format=%q}}}} | population_footnotes = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{#if: {{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585|format=%r}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{#if: {{{demonim|}}}|{{{demonim|}}}|{{#if: {{{prebivalec|}}}|{{{prebivalec|}}}|{{#if: {{#property:P1549}}|{{#property:P1549}}|}}}}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvisja tocka|}}} | timezone1 = | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] | postal_code = {{{postna|}}} {{#ifeq:{{{posta}}}|{{PAGENAME}}|{{{posta}}}|{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} {{#if:{{{registrska_ue|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{registrska_ue}}}.svg|10x10px]]}} | website = {{{spletna stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{brezpreloma|{{hlist|{{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}|{{#if:{{{geopedia|}}} | [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia]}}}}}} {{brezpreloma|{{hlist|{{#if:{{{NVatlas|}}} | [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}|{{#if:{{{osm|}}} | {{{osm}}} }}}}}} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} <!--| blank1_name_sec2 = {{#if: {{{sklanjatev|}}}|Sklanjano ime (rodilnik/mestnik) }} se ne prikazuje --> <!--| blank1_info_sec2 = {{{sklanjatev|}}} se ne prikazuje --> | footnotes = {{#if: {{{opombe|}}}|{{{opombe|}}}|{{{footnotes|}}}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, sklanjatev --> }}{{ns0|{{#if:{{{sklanjatev|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|S]]}}{{#if:{{{latd|}}}{{#property:P625}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}}{{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}{{#if:{{{image|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih brez slike]]}} }}<!-- --><!-- začasno {{#if:{{{prebivalstvo|}}}{{{prebivalstvo_od|}}}{{{prebivalstvo_footnotes|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|A]]}} začasno --><!-- -->{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}}{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | 0 | {{#ifeq: {{{nekdanje|}}}|da|[[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]]|[[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]]}} | }}<!-- -->{{if either | {{{prebivalstvo|}}} |{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}| | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|E]] }}<!-- -->{{if both| {{{prebivalstvo|}}} | {{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]]}}<noinclude> === TEST === * primer slike z Zbirke: {{#ifexist:Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|ZAZNA|NE ZAZNA}} * primer lokalno naložene slike: {{#ifexist:Slika:Logotip Lancia (2022).png|ZAZNA|NE ZAZNA}} {{Dokumentacija}} </noinclude> 47jbqjzhnro2224n28klpscgw9hr3hg 6690661 6690659 2026-06-17T11:41:20Z Janezdrilc 3152 pp 6690661 wikitext text/x-wiki <!-- eksperiment: samodejen prikaz občinskega grba poleg imena občine da bi delovalo, bi bilo treba poenotiti imena datotek z grbi --> {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{drugo ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{slika|}}}|{{{slika}}}|{{#if: {{{image|}}}|{{{image}}} }}}} | image_caption = {{#if: {{{napis|}}}|{{{napis}}}|{{#if: {{{caption|}}} | {{{caption}}} }}}} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov|{{{obcina|}}}}} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | image_map = {{{image_map|{{{zemljevid|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = region:SI_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline<!--,title-->}}}<!-- v izogib napakam na /testniprimeri --> | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | coordinates_region = SI | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega v Sloveniji | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{regija|}}}|[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]] }} | subdivision_name1 = [[{{{regija}}}{{!}}{{#invoke:Niz|replace|source={{{regija}}}|pattern=.?regija.?|replace=|plain=false}}]] | subdivision_type2 = {{#if: {{{pokrajina|}}}|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]] }} | subdivision_name2 = [[{{{pokrajina}}}]] | subdivision_type3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Občina]] }}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Mestna občina]] }} | subdivision_name3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Slika:{{Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov|{{{obcina|}}}}}|18x18px]] [[Občina {{{obcina}}}|{{{obcina}}}]]}}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Slika:{{Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov|{{{mestna_obcina|}}}}}|18x18px]] [[Mestna občina {{{mestna_obcina}}}|{{{mestna_obcina}}}]]}}{{#if: {{{obcina2|}}}|<br>[[Občina {{{obcina2}}}|{{{obcina2}}}]] }} | subdivision_type4 = {{#if: {{{zupnija|}}}|[[Župnija]] }} | subdivision_name4 = [[Župnija {{{zupnija}}}|{{{zupnija}}}]] | subdivision_type5 = {{#if: {{{krajevna skupnost|}}}|[[Krajevna skupnost]] }} | subdivision_name5 = {{{krajevna skupnost|}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{trg|}}}|[[Trške pravice]] }} | established_date2 = {{{trg|}}} | established_title3 = {{#if: {{{mesto|}}}|Mestne pravice }} | established_date3 = {{{mesto|}}} | extinct_title = {{{opis ukinitve|}}} | extinct_date = {{{datum ukinitve|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{povrsina|}}} | area_footnotes = {{#if: {{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_footnotes|}}}}} | population_total = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo|}}}|{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}}} | population_as_of = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo_od|}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|normal+|P1082|P585|format=%q}}}} | population_footnotes = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{#if: {{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585|format=%r}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{#if: {{{demonim|}}}|{{{demonim|}}}|{{#if: {{{prebivalec|}}}|{{{prebivalec|}}}|{{#if: {{#property:P1549}}|{{#property:P1549}}|}}}}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvisja tocka|}}} | timezone1 = | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] | postal_code = {{{postna|}}} {{#ifeq:{{{posta}}}|{{PAGENAME}}|{{{posta}}}|{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} {{#if:{{{registrska_ue|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{registrska_ue}}}.svg|10x10px]]}} | website = {{{spletna stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{brezpreloma|{{hlist|{{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}|{{#if:{{{geopedia|}}} | [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia]}}}}}} {{brezpreloma|{{hlist|{{#if:{{{NVatlas|}}} | [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}|{{#if:{{{osm|}}} | {{{osm}}} }}}}}} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} <!--| blank1_name_sec2 = {{#if: {{{sklanjatev|}}}|Sklanjano ime (rodilnik/mestnik) }} se ne prikazuje --> <!--| blank1_info_sec2 = {{{sklanjatev|}}} se ne prikazuje --> | footnotes = {{#if: {{{opombe|}}}|{{{opombe|}}}|{{{footnotes|}}}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, sklanjatev --> }}{{ns0|{{#if:{{{sklanjatev|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|S]]}}{{#if:{{{latd|}}}{{#property:P625}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}}{{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}{{#if:{{{image|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih brez slike]]}} }}<!-- --><!-- začasno {{#if:{{{prebivalstvo|}}}{{{prebivalstvo_od|}}}{{{prebivalstvo_footnotes|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|A]]}} začasno --><!-- -->{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}}{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | 0 | {{#ifeq: {{{nekdanje|}}}|da|[[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]]|[[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]]}} | }}<!-- -->{{if either | {{{prebivalstvo|}}} |{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}| | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|E]] }}<!-- -->{{if both| {{{prebivalstvo|}}} | {{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]]}}<noinclude> === TEST === * primer slike z Zbirke: {{#ifexist:Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|ZAZNA|NE ZAZNA}} * primer lokalno naložene slike: {{#ifexist:Slika:Logotip Lancia (2022).png|ZAZNA|NE ZAZNA}} {{Dokumentacija}} </noinclude> glu7awkdmzlgu4hqccgfsghhkeeku0e 6690663 6690661 2026-06-17T11:46:17Z Upwinxp 126544 rv parametra |grb 6690663 wikitext text/x-wiki <!-- eksperiment: samodejen prikaz občinskega grba poleg imena občine da bi delovalo, bi bilo treba poenotiti imena datotek z grbi --> {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{drugo ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{slika|}}}|{{{slika}}}|{{#if: {{{image|}}}|{{{image}}} }}}} | image_caption = {{#if: {{{napis|}}}|{{{napis}}}|{{#if: {{{caption|}}} | {{{caption}}} }}}} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | image_map = {{{image_map|{{{zemljevid|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = region:SI_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline<!--,title-->}}}<!-- v izogib napakam na /testniprimeri --> | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | coordinates_region = SI | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega v Sloveniji | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{regija|}}}|[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]] }} | subdivision_name1 = [[{{{regija}}}{{!}}{{#invoke:Niz|replace|source={{{regija}}}|pattern=.?regija.?|replace=|plain=false}}]] | subdivision_type2 = {{#if: {{{pokrajina|}}}|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]] }} | subdivision_name2 = [[{{{pokrajina}}}]] | subdivision_type3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Občina]] }}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Mestna občina]] }} | subdivision_name3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Slika:{{Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov|{{{obcina|}}}}}|18x18px]] [[Občina {{{obcina}}}|{{{obcina}}}]]}}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Slika:{{Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov|{{{mestna_obcina|}}}}}|18x18px]] [[Mestna občina {{{mestna_obcina}}}|{{{mestna_obcina}}}]]}}{{#if: {{{obcina2|}}}|<br>[[Občina {{{obcina2}}}|{{{obcina2}}}]] }} | subdivision_type4 = {{#if: {{{zupnija|}}}|[[Župnija]] }} | subdivision_name4 = [[Župnija {{{zupnija}}}|{{{zupnija}}}]] | subdivision_type5 = {{#if: {{{krajevna skupnost|}}}|[[Krajevna skupnost]] }} | subdivision_name5 = {{{krajevna skupnost|}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{trg|}}}|[[Trške pravice]] }} | established_date2 = {{{trg|}}} | established_title3 = {{#if: {{{mesto|}}}|Mestne pravice }} | established_date3 = {{{mesto|}}} | extinct_title = {{{opis ukinitve|}}} | extinct_date = {{{datum ukinitve|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{povrsina|}}} | area_footnotes = {{#if: {{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_footnotes|}}}}} | population_total = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo|}}}|{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}}} | population_as_of = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo_od|}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|normal+|P1082|P585|format=%q}}}} | population_footnotes = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{#if: {{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585|format=%r}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{#if: {{{demonim|}}}|{{{demonim|}}}|{{#if: {{{prebivalec|}}}|{{{prebivalec|}}}|{{#if: {{#property:P1549}}|{{#property:P1549}}|}}}}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvisja tocka|}}} | timezone1 = | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] | postal_code = {{{postna|}}} {{#ifeq:{{{posta}}}|{{PAGENAME}}|{{{posta}}}|{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} {{#if:{{{registrska_ue|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{registrska_ue}}}.svg|10x10px]]}} | website = {{{spletna stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{brezpreloma|{{hlist|{{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}|{{#if:{{{geopedia|}}} | [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia]}}}}}} {{brezpreloma|{{hlist|{{#if:{{{NVatlas|}}} | [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}|{{#if:{{{osm|}}} | {{{osm}}} }}}}}} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} <!--| blank1_name_sec2 = {{#if: {{{sklanjatev|}}}|Sklanjano ime (rodilnik/mestnik) }} se ne prikazuje --> <!--| blank1_info_sec2 = {{{sklanjatev|}}} se ne prikazuje --> | footnotes = {{#if: {{{opombe|}}}|{{{opombe|}}}|{{{footnotes|}}}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, sklanjatev --> }}{{ns0|{{#if:{{{sklanjatev|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|S]]}}{{#if:{{{latd|}}}{{#property:P625}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}}{{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}{{#if:{{{image|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih brez slike]]}} }}<!-- --><!-- začasno {{#if:{{{prebivalstvo|}}}{{{prebivalstvo_od|}}}{{{prebivalstvo_footnotes|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|A]]}} začasno --><!-- -->{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}}{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | 0 | {{#ifeq: {{{nekdanje|}}}|da|[[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]]|[[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]]}} | }}<!-- -->{{if either | {{{prebivalstvo|}}} |{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}| | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|E]] }}<!-- -->{{if both| {{{prebivalstvo|}}} | {{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]]}}<noinclude> === TEST === * primer slike z Zbirke: {{#ifexist:Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|ZAZNA|NE ZAZNA}} * primer lokalno naložene slike: {{#ifexist:Slika:Logotip Lancia (2022).png|ZAZNA|NE ZAZNA}} {{Dokumentacija}} </noinclude> jlk0ahbg6v8jma7282fyqq9syc9o5jt 6690666 6690663 2026-06-17T11:49:51Z Upwinxp 126544 piljenje 6690666 wikitext text/x-wiki <!-- eksperiment: samodejen prikaz občinskega grba poleg imena občine --> {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{drugo ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{slika|}}}|{{{slika}}}|{{#if: {{{image|}}}|{{{image}}} }}}} | image_caption = {{#if: {{{napis|}}}|{{{napis}}}|{{#if: {{{caption|}}} | {{{caption}}} }}}} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | image_map = {{{image_map|{{{zemljevid|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = region:SI_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline<!--,title-->}}}<!-- v izogib napakam na /testniprimeri --> | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | coordinates_region = SI | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega v Sloveniji | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{regija|}}}|[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]] }} | subdivision_name1 = [[{{{regija}}}{{!}}{{#invoke:Niz|replace|source={{{regija}}}|pattern=.?regija.?|replace=|plain=false}}]] | subdivision_type2 = {{#if: {{{pokrajina|}}}|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]] }} | subdivision_name2 = [[{{{pokrajina}}}]] | subdivision_type3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Občina]] }}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Mestna občina]] }} | subdivision_name3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Slika:{{Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov|{{{obcina|}}}}}|16x16px|link=Občina {{{obcina|}}}]] [[Občina {{{obcina}}}|{{{obcina}}}]]}}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Slika:{{Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov|{{{mestna_obcina|}}}}}|16x16px|link=Mestna občina {{{mestna_obcina|}}}]] [[Mestna občina {{{mestna_obcina}}}|{{{mestna_obcina}}}]]}}{{#if: {{{obcina2|}}}|<br>[[Občina {{{obcina2}}}|{{{obcina2}}}]] }} | subdivision_type4 = {{#if: {{{zupnija|}}}|[[Župnija]] }} | subdivision_name4 = [[Župnija {{{zupnija}}}|{{{zupnija}}}]] | subdivision_type5 = {{#if: {{{krajevna skupnost|}}}|[[Krajevna skupnost]] }} | subdivision_name5 = {{{krajevna skupnost|}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{trg|}}}|[[Trške pravice]] }} | established_date2 = {{{trg|}}} | established_title3 = {{#if: {{{mesto|}}}|Mestne pravice }} | established_date3 = {{{mesto|}}} | extinct_title = {{{opis ukinitve|}}} | extinct_date = {{{datum ukinitve|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{povrsina|}}} | area_footnotes = {{#if: {{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_footnotes|}}}}} | population_total = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo|}}}|{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}}} | population_as_of = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo_od|}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|normal+|P1082|P585|format=%q}}}} | population_footnotes = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{#if: {{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585|format=%r}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{#if: {{{demonim|}}}|{{{demonim|}}}|{{#if: {{{prebivalec|}}}|{{{prebivalec|}}}|{{#if: {{#property:P1549}}|{{#property:P1549}}|}}}}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvisja tocka|}}} | timezone1 = | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] | postal_code = {{{postna|}}} {{#ifeq:{{{posta}}}|{{PAGENAME}}|{{{posta}}}|{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} | website = {{{spletna stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{brezpreloma|{{hlist|{{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}|{{#if:{{{geopedia|}}} | [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia]}}}}}} {{brezpreloma|{{hlist|{{#if:{{{NVatlas|}}} | [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}|{{#if:{{{osm|}}} | {{{osm}}} }}}}}} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} <!--| blank1_name_sec2 = {{#if: {{{sklanjatev|}}}|Sklanjano ime (rodilnik/mestnik) }} se ne prikazuje --> <!--| blank1_info_sec2 = {{{sklanjatev|}}} se ne prikazuje --> | footnotes = {{#if: {{{opombe|}}}|{{{opombe|}}}|{{{footnotes|}}}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, sklanjatev --> }}{{ns0|{{#if:{{{sklanjatev|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|S]]}}{{#if:{{{latd|}}}{{#property:P625}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}}{{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}{{#if:{{{image|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih brez slike]]}} }}<!-- --><!-- začasno {{#if:{{{prebivalstvo|}}}{{{prebivalstvo_od|}}}{{{prebivalstvo_footnotes|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|A]]}} začasno --><!-- -->{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}}{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | 0 | {{#ifeq: {{{nekdanje|}}}|da|[[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]]|[[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]]}} | }}<!-- -->{{if either | {{{prebivalstvo|}}} |{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}| | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|E]] }}<!-- -->{{if both| {{{prebivalstvo|}}} | {{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]]}}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> 9uhlin4jqlel8om9vzxhm2to6dksg46 Ameriški sivi jezik 0 302121 6690355 6604296 2026-06-16T14:58:03Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6690355 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Ameriški sivi jezik | image = Rexeyed.jpg | taxon = Glyptocephalus zachirus | authority = [[William Neale Lockington|Lockington]], 1879 | synonyms = ''Errex zachirus'' ''(Lockington, 1879)'' }} '''Ameriški sivi jezik''' ([[znanstveno ime]] '''''Glyptocephalus zachirus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[bokoplavutarice|bokoplavutaric]]. ==Opis== Ameriški sivi jezik ima ovalno, bočno stisnjeno telo z majhno glavo in majhnimi usti. Zadržuje se na blatnem morskem dnu, kjer preži na plen. Po zgornji strani telesa je svetlo rjave do sive barve, po spodnji strani pa je svetlejših odtenkov. Telo je poraščeno z majhnimi [[luske|luskami]]. Hrbtna in bočna plavut sta na zgornji strani temnejših odtenkov, prsna pa je dolga in črna. Repna plavut je zaobljena. [[Pobočnica]] je ravna.<ref name='Oregon'>{{navedi splet |url=http://www.dfw.state.or.us/MRP/finfish/sp/rexsole.asp |title=Errex zachirus |accessdate=2009-09-30 |date=2009-09-30 |publisher=Oregon Department of Fish and Wildlife |archive-date=2009-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090601193526/http://www.dfw.state.or.us/MRP/finfish/sp/rexsole.asp |url-status=dead }}</ref> Hrani se z [[raki]], rakovicami in različnimi talnimi [[nevretenčarji]].<ref name='Fishbase' /><ref name='Hatfield' /> ==Razširjenost in gospodarski pomen== Ameriški sivi jezik je talna riba zmernih voda, ki se zadržuje do 900 metrov globine, najpogosteje med 60 in 500 metri. Razširjen je v severnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] oz kalifornijskega zaliva do [[Aljaska|Aljaske]] ter po [[Beringovo morje|Beringovem morju]] do obal [[Rusija|Rusije]] ter naprej v vodah [[Japonsko morje|Japonskega morja]]. Ta vrsta raste počasi in doseže do 60&nbsp;cm v dolžino, čeprav je povprečna velikost okoli 36&nbsp;cm. V izjemnih primerih lahko doseže 2,2&nbsp;kg. Živi do 24 let.<ref name='Fishbase'>{{navedi splet|url=http://www.fishbase.org/summary/SpeciesSummary.php?id=4283 |title=Glyptocephalus zachirus|accessdate=2009-09-30 |author1=Ed. Ranier Froese|author2=Daniel Pauly |date=23. junij 2009 |work=[[Fishbase]] |archiveurl= |archivedate= }}</ref><ref name='Hatfield'>{{navedi splet |url=http://hmsc.oregonstate.edu/projects/msap/PS/masterlist/fish/rexsole.html |title=Rex Sole |accessdate=2009-09-30 |last=Sempier |first=Stephen |date=2009-09-30 |work=Marine Species with Aquaculture Potential |publisher=Hatfield Marine Science Center, Oregon State University |archive-date=2010-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100315023257/http://hmsc.oregonstate.edu/projects/msap/PS/masterlist/fish/rexsole.html |url-status=dead }}</ref> Predstavlja gospodarsko pomembno vrsto, lovijo pa ga s talnimi mrežami vlečnicami zaradi okusnega mesa. Ta vrsta predstavlja eno glavnih vrst ujetih bokoplavutaric od Kalifornije pa vse do [[Beringovo morje|Beringovega morja]].<ref name='Oregon' /><ref name='Fishbase' /><ref name='Hatfield' /> ==Sklici== {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q2665178}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bokoplavutarice]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1879]] q1okqz8m005d72df29vpjl997t23mh8 Glyptocephalus zachirus 0 302122 6690356 3152645 2026-06-16T14:58:25Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6690356 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Ameriški sivi jezik]] {{R from scientific name|fish}} p8uix8a9bgq6bnue5w3ypq04eog9p9e Vojašniški trg, Maribor 0 302873 6690534 6631153 2026-06-17T01:57:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690534 wikitext text/x-wiki '''Vojašniški trg''' je eden od šestih [[srednji vek|srednjeveških]] [[trg]]ov (ostali so [[Glavni trg, Maribor|Glavni]], [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski]], [[Rotovški trg]] in [[Pristan, Maribor|Pristan]]), ki so nastali v [[Maribor]]u znotraj [[mariborsko mestno obzidje|mariborskega mestnega obzidja]] in še vedno obstajajo danes. Nahaja se v jugozahodnem delu starega Maribora ter je na vzhodni strani povezan s [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniško ulico]] ter z [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikovim trgom]] na zahodni strani. == Zgodovina == Trg je bil ustanovljen konec 18. stoletja v času vladavine [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ko je slednji med drugim razpustil tu ležeči [[minoriti|minoritski]] [[samostan]]. Zgradba slednjega pa je bila pozneje namenjena [[Dravska vojašnica, Maribor|Dravski vojašnici]], po katerem je bil poimenovan trg in bližnja ulica. Ob koncu prve svetovne vojne je bil v vojašnici nastanjen [[47. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|47. pehotni polk]].<ref>[http://www2.arnes.si/~mtople1/vsebina7.htm General Rudolf Maister - Vojanov]</ref> Leta 2008 je takratni župan Maribora [[Franc Kangler]] predlagal, da bi trg preimenovali po nedavno preminulemu [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]], nekdanjemu [[predsednik Republike Slovenije|predsedniku Slovenije]].<ref>[http://www.finance.si/206972/Kangler-bi-po-Drnov%B9ku-poimenoval-trg-v-Mariboru?sort=desc Finance.si - Kangler bi po Drnovšku poimenoval trg v Mariboru]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Predlog ni bil uresničen. Leta 2011 je zastala prenova trga in tam stoječih objektov.<ref>[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011101905699238 Vecer.com - Nova podoba trga znana, denarja zanjo (še) ni]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Urbanizem == Na trgu oz. ob trgu se med drugim nahajajo: * [[Minoritski samostan Maribor]] (zdaj [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovno gledališče]]; št. 2A)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.lg-mb.si/ |title=LG-MB.si |accessdate=2011-10-29 |archive-date=2011-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111020151832/http://www.lg-mb.si/ |url-status=dead }}</ref>, * [[Kulturno glasbeni brlog Maribor]] (št. 5),... == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam trgov v Mariboru]] {{maribor-stub}} [[Kategorija:Trgi v Mariboru]] n4fmzmy2974dtujymeq46a6vmkf7ttc Rumenorepa limanda 0 305229 6690359 4855425 2026-06-16T15:02:41Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6690359 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Rumenorepa limanda | image = Yellowtail_flounder.jpg | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = "IUCN">{{cite journal | author = Sobel, J. | year = 1996 | title = ''Pleuronectes ferrugineus'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 1996 | page = e.T17710A7362225 | doi = 10.2305/IUCN.UK.1996.RLTS.T17710A7362225.en| doi-access = free }} Downloaded on 25 March 2018.</ref> | taxon = Limanda ferruginea | authority = ([[David Humphreys Storer|Storer]], 1839) | synonyms = *''Platessa ferruginea'' <small>Storer, 1839</small> *''Pleuronectes ferruginea'' <small>(Storer, 1839)</small> *''Pleuronectes ferrugineus'' <small>(Storer, 1839)</small> *''Limanda vulgaris'' <small>[[Carl Moritz Gottsche|Gottsche]], 1835</small> *''Limanda oceanica'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1846</small> |range_map = Limanda ferruginea range.jpg |range_map_alt = Topografski reliefni zemljevid severovzhodnih Združenih držav Amerike in atlantskega dela Kanade, ki z rdečo barvo prikazuje območje razširjenosti vrste Limanda ferruginea vzdolž kontinentalne police. |range_map_caption = {{legend|#d00000|Območje razširjenosti}} }} '''Rumenorepa limanda''' ([[znanstveno ime]] '''''Pleuronectes ferruginea''''' ali '''''Limanda ferruginea''''') vrsta rib iz [[družina (biologija)|družine]] [[bokoplavutarice|bokoplavutaric]]. Razširjena je v vodah [[Kanada|Kanade]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. ==Sklici== {{reflist}} {{Taxonbar|from=Q1499442|from2=Q47013040}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Bokoplavutarice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] o32zfq21tylqfi1u4r9jbfkjgo736qy 6690360 6690359 2026-06-16T15:03:04Z Pinky sl 2932 Limanda ferruginea 6690360 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Rumenorepa limanda | image = Yellowtail_flounder.jpg | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = "IUCN">{{cite journal | author = Sobel, J. | year = 1996 | title = ''Pleuronectes ferrugineus'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 1996 | page = e.T17710A7362225 | doi = 10.2305/IUCN.UK.1996.RLTS.T17710A7362225.en| doi-access = free }} Downloaded on 25 March 2018.</ref> | taxon = Limanda ferruginea | authority = ([[David Humphreys Storer|Storer]], 1839) | synonyms = *''Platessa ferruginea'' <small>Storer, 1839</small> *''Pleuronectes ferruginea'' <small>(Storer, 1839)</small> *''Pleuronectes ferrugineus'' <small>(Storer, 1839)</small> *''Limanda vulgaris'' <small>[[Carl Moritz Gottsche|Gottsche]], 1835</small> *''Limanda oceanica'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1846</small> |range_map = Limanda ferruginea range.jpg |range_map_alt = Topografski reliefni zemljevid severovzhodnih Združenih držav Amerike in atlantskega dela Kanade, ki z rdečo barvo prikazuje območje razširjenosti vrste Limanda ferruginea vzdolž kontinentalne police. |range_map_caption = {{legend|#d00000|Območje razširjenosti}} }} '''Rumenorepa limanda''' ([[znanstveno ime]] '''''Limanda ferruginea''''') vrsta rib iz [[družina (biologija)|družine]] [[bokoplavutarice|bokoplavutaric]]. Razširjena je v vodah [[Kanada|Kanade]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. ==Sklici== {{reflist}} {{Taxonbar|from=Q1499442|from2=Q47013040}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Bokoplavutarice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] po0wzvy9yfq4vmszxn4zqqu4lvzi65e 6690362 6690360 2026-06-16T15:04:27Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Ribe Severne Amerike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690362 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Rumenorepa limanda | image = Yellowtail_flounder.jpg | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = "IUCN">{{cite journal | author = Sobel, J. | year = 1996 | title = ''Pleuronectes ferrugineus'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 1996 | page = e.T17710A7362225 | doi = 10.2305/IUCN.UK.1996.RLTS.T17710A7362225.en| doi-access = free }} Downloaded on 25 March 2018.</ref> | taxon = Limanda ferruginea | authority = ([[David Humphreys Storer|Storer]], 1839) | synonyms = *''Platessa ferruginea'' <small>Storer, 1839</small> *''Pleuronectes ferruginea'' <small>(Storer, 1839)</small> *''Pleuronectes ferrugineus'' <small>(Storer, 1839)</small> *''Limanda vulgaris'' <small>[[Carl Moritz Gottsche|Gottsche]], 1835</small> *''Limanda oceanica'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1846</small> |range_map = Limanda ferruginea range.jpg |range_map_alt = Topografski reliefni zemljevid severovzhodnih Združenih držav Amerike in atlantskega dela Kanade, ki z rdečo barvo prikazuje območje razširjenosti vrste Limanda ferruginea vzdolž kontinentalne police. |range_map_caption = {{legend|#d00000|Območje razširjenosti}} }} '''Rumenorepa limanda''' ([[znanstveno ime]] '''''Limanda ferruginea''''') vrsta rib iz [[družina (biologija)|družine]] [[bokoplavutarice|bokoplavutaric]]. Razširjena je v vodah [[Kanada|Kanade]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]. ==Sklici== {{reflist}} {{Taxonbar|from=Q1499442|from2=Q47013040}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Bokoplavutarice]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] [[Kategorija:Ribe Severne Amerike]] bg0iu13mahy5n4tpjsj50alnv5w9aut Limanda ferruginea 0 305231 6690361 3217110 2026-06-16T15:03:25Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6690361 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Rumenorepa limanda]] {{R from scientific name|fish}} bfe6xy6ut7v3epf3n490a1rgfx6iqpe Snoj 0 327429 6690407 6625771 2026-06-16T17:17:15Z Ihana Aneta 242446 6690407 wikitext text/x-wiki '''Snoj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleš Snoj]] (*1963), genetik * [[Alojz Snoj]] (*1946), teolog, cerkveni pravnik * [[Alojzij Slavko Snoj]] (*1942), salezijanski akademik in teolog, didaktik in cerkveni zgodovinar * [[Andrej Snoj]] (1886–1962), teolog, biblicist, prevajalec * [[Benigen Snoj]] (1867–1942), duhovnik, redovnik in izseljenski prosvetni delavec * [[Boris Snoj]] (*1947), ekonomist, univ. profesor * [[Dušan Snoj]] (*1949), novinar in diplomat * [[Franc Snoj]] (1902–1962), politik, politični obsojenec *[[Helena Snoj Rajh]] (1893–1970), gledališka igralka, koncertna pevka *[[Ivan Snoj]] (1923–1994), hrvaški in jugoslovanski športni delavec - rokometni trener * [[Janez Snoj]] (1934–2005), pravnik, vrhovni in ustavni sodnik * Janž Snoj (*1993), literarni komparativist in polonist, doktor literarnih ved, prevajalec in kritik * [[Jerica Snoj]] (*1954), jezikoslovka leksikologinja in leksikografinja * [[Jošt Snoj]] (*1967), slikar * [[Jože Snoj]] (1934−2021), književnik (pesnik, pisatelj, esejist), kritik * [[Jurij Snoj]] (*1953), muzikolog * [[Katarina Snoj]] (*2002), slikarka, umetnica *[[Luka Snoj (fizik)|Luka Snoj]] (*1981), jedrski fizik *[[Luka Snoj]] (*1990), košarkar, publicist, pravnik *[[Malina Schmidt Snoj]] (*1946), teatrologinja *[[Marko Snoj]] (*1959), jezikoslovec, etimolog, leksikograf, akademik *[[Mateja Komel Snoj]] (*1966), literarna komparativistka, prevajalka in kritičarka * [[Nežka Snoj]] (1930–2016), veterinarka, strok. za bolezni čebel in rib *[[Peter Snoj]] (*1978), hokejski trener *[[Rasto Snoj]], fizik, astronom, raketni modelar * [[Rok Snoj]] (*1986), hokejist * [[Saša Snoj]], ? *[[Tomaž Snoj]], veterinar * [[Venceslav Snoj]] (1908–1967), duhovnik, orglavec, glasbeni pedagog; nadškofijski kancler, kanonik * [[Vid Snoj]] (*1965), literarni komparativist, univ. prof., prevajalec, pesnik in literarni kritik *[[Viktor Snoj]] (1922–2011), slikar, restavrator, pesnik *[[Zarika Snoj Verbovšek]], literarna urednica *[[Zvezdana Snoj]] (*1965), psihiatrinja, psihoonkologinja, psihoterapevtka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Snoj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9ova5u1ehvm723unv5vkasbnyubhwdi Ulan Bator 0 342337 6690509 6505930 2026-06-16T21:12:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Ulan Bator |other_name = |native_name = <!-- if different from the English name --> |native_name_lang = |nickname = УБ (''UB''), Нийслэл (''glavno mesto''), Хот (''mesto'') |settlement_type = [[Upravna delitev Mongolije|Občina]] |total_type = |motto = |translit_lang1=uradno cirilico |translit_lang1_type=mongolska [[cirilica]] |translit_lang1_info=Улаанбаатар |translit_lang1_type1=transkripcija |translit_lang1_info1=Ulaanbaatar |translit_lang2=klasično mongolščino |translit_lang2_type=[[mongolska pisava]] |translit_lang2_info=ᠤᠯᠠᠭᠠᠨᠪᠠᠭᠠᠲᠤᠷ |translit_lang2_type1=transkripcija |translit_lang2_info1=Ulaγanbaγatur |motto = |image_skyline = = {{multiple image | border = infobox | total_width = 290 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/2 | caption_align = center | image1 = UB downtown.jpg | caption1 = Mestno središče s trgom Sükhbaatar | image2 = Gandantegchinlen Monastery (2024).jpg | caption2 = [[Samostan Gandan]] | image3 = Choijin Lama Temple Museum.jpg | caption3 = [[Tempelj Čoidžin Lam]] | image4 = Ger District.jpg | caption4 = okrožje Gerov | image5 = Ulaanbaatar, Mongolia (34712540843).jpg | caption5 = ''Ugsarmal bair'' - panelne stavbe, zgrajene v socialistični dobi | image6 = Zaisan Memorial in Ulaanbaatar, Mongolia.jpg | caption6 = [[Spomenik Zaisan]] | image7 = Naadam Festival 2024 Opening Ceremony.jpg | caption7 = [[Naadam]] slovesnost na Nacionalnem športnem stadionu }} |imagesize = |image_caption = |image_flag = Flag of Ulaanbaatar, Mongolia.svg |flag_size = 120px |image_seal = |seal_size = |image_shield = Ulanbataar.svg |shield_size = 120px |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Mongolia |pushpin_label_position = bottom |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Mongoliji |pushpin_mapsize = |coordinates_region = MN | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[Seznam držav|Država]] |subdivision_name = [[Mongolija]] |leader_name1 = Khishgeegiin Nyambaatar |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = Ustanovljeno kot [[Urga]] |established_date = 1639 |established_title1 = Današnja lega |established_date1 = 1778 |established_title2 = Ulan Bator |established_date2 = 1924 |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = 4704,4 |population_as_of = 2021 |population_footnotes = <ref name="1212.mn">{{cite web |url=https://www.1212.mn/BookLibraryDownload.ashx?url=Ulaanbaatar_XAOCT_Negdsen_dun.pdf&ln=Mn |script-title=mn:Хүн ам, орон сууцны 2020 оны улсын ээлжит тооллого - Нийслэлийн нэгсэн дүн |language=mn |publisher=1212.mn |access-date=2021-04-24 |archive-date=2025-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250823120012/https://www.1212.mn/BookLibraryDownload.ashx?url=Ulaanbaatar_XAOCT_Negdsen_dun.pdf&ln=Mn |url-status=dead }}</ref> |population_note = |population_total = 1.672.627 |population_density_km2 = auto | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{Cite web|last=|first=|date=|title=GROSS DOMESTIC PRODUCT, by region, aimags and the Capital|url=https://www.1212.mn/en/statistic/statcate/573052/table-view/DT_NSO_0500_007V1|access-date=2023-12-06|publisher=Mongolian Statistical Information Service|website=www.1212.mn|archive-date=2024-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20240408140558/https://www.1212.mn/en/statistic/statcate/573052/table-view/DT_NSO_0500_007V1|url-status=dead}}</ref> | demographics2_title1 = Total | demographics2_info1 = [[Mongolski tögrög|MNT]] 45.047 mrd<br />[[US$]]13,2 mrd (2023) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = MNT 27.455.175<br />US$8049 (2023) | blank_name_sec1 = [[Human Development Index|HDI]] (2018) | blank_info_sec1 = 0,810<ref>{{cite web |last1=Sub-national HDI |title=Area Database – Global Data Lab |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/MNG/?levels=1%2B4&interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0&years=2018 |website=hdi.globaldatalab.org |language=en}}</ref> – <span style="color:#090;">very high</span> · [[List of regions of Mongolia by Human Development Index|1st]] |timezone = H |utc_offset = +8 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=47 |latm=55 |lats= |latNS=N |longd=106 |longm=55 |longs= |longEW=E |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> |elevation_m = 1350 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 210 xxx |area_code = +976 (0)11 |blank_name_sec1 = Avtomobilska registrska oznaka |blank_info_sec1 = УБ_ |blank1_name_sec1 = [[ISO 3166-2]] |blank1_info_sec1 = MN-1 |website = http://www.ulaanbaatar.mn |footnotes = }} '''Ulan Bator''' ({{jezik-mn|Улаанбаатар}} - ''Ulanbaataar'' ali ᠤᠯᠠᠭᠠᠨᠪᠠᠭᠠᠲᠤᠷ - ''Ulaγanbaγatur'', dobesedno »Rdeči heroj«) je [[glavno mesto]] [[Mongolija|Mongolije]] in s 1,67 milijona prebivalcev (podatek za leto 2021) daleč največje mesto v državi, saj tu živi več kot tretjina Mongolcev, ki so še vedno pretežno [[nomadi]].<ref name="FinancialTimes">{{navedi knjigo |chapter=Mongolia |title=Financial Times World Desk Reference |location=London |publisher=Dorling Kindersley Publishing, Inc. |year=2011}}</ref> Mestna občina ni del nobene mongolske province, pač pa je samostojen subjekt v [[upravna delitev Mongolije|upravni delitvi Mongolije]]. Ulan Bator je po sovjetskem vzoru načrtovano mesto, s središčem okrog Sühbaatarjevega trga, zgrajenim v [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] slogu.<ref name="Britannica">{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/613112/Ulaanbaatar |title=Ulaanbaatar (Mongolia) |work=Enciklopedija Britannica|accessdate=4.11.2012}}</ref> Glavne gospodarske dejavnosti so predelava hrane, tekstilna in obutvena industrija ter proizvodnja gradbenega materiala. Mesto ima preko [[Transmongolska železnica|Transmongolske železnice]] železniško povezavo s [[Transsibirska železnica|transsibirsko železnico]] v [[Rusija|Rusiji]], proti jugu pa ga železnica povezuje s [[Ljudska republika Kitajska|kitajskim]] [[Peking]]om.<ref>{{navedi enciklopedijo| title=Ulan Bator, Mongolia |encyclopedia=Penguin Encyclopedia of Places |location=London |publisher=Penguin |year=1999}}</ref> V bližini je tudi glavno mongolsko mednarodno letališče. Zrak je močno onesnažen zaradi pridobivanja električne energije iz [[premog]]a.<ref name="FinancialTimes"/> == Etimologija == [[Slika:Ulaghanbaghatur.svg|thumb|43px|left|''Ulaganbagatur'' v klasični mongolski pisavi]] Ulan Bator je imel v svoji zgodovini številna imena. Pred letom 1911 je bilo uradno ime ''Ikh Khüree'' (mongolsko: Их Хүрээ, "Velik kamp") ali ''Daa Khüree'' (Даа Хүрээ, dà, "velik") ali pa preprosto ''Khüree''. Enakovredno kitajsko, ''Dà kùlún'' (大 库伦), v zahodnih jezikih kot ''Kulu'' ali ''Kuren''. Ob osamosvojitvi leta 1911, sta tako laična vlada kot trenutni Bogd Kan, ime mesta spremenila v ''Niĭslel Khüree'' (''Нийслэл Хүрээ'' "Glavni kamp"). Tako se imenuje ''Bogdiin Khuree'' (''Богдийн Хүрээ'', ''Bogdiĭn Khüree'', "Sveti kamp") v ljudski pesmi "Hvalnica Bogdiin Khuree". V zahodnih jezikih je bilo mesto v tistem času najbolj pogosto omenjeno kot ''Urga'' (iz mongolskega: ''Өргө''ө, ''Örgöö'', "prebivališče"). Ko je mesto leta 1924 postalo prestolnica nove Mongolske ljudske republike, je bilo njeno ime spremenjeno v Ulan Bator (''Улаанбаатар'', ''Ulaanbaatar'', klasično mongolsko ''Ulaganbagatur'', dobesedno 'Rdeči heroj'). Na seji 1. Velike ljudske Khuraldaan Mongolije leta 1924, je večina delegatov izrazila željo, da bi spremenili ime glavnega mesta v ''Baatar Khot'' ('Mesto heroj'), vendar je pod pritiskom aktivista Sovjetske komunistične Internationale, Turar Ryskulova, mesto imenoval Ulan Bator Khot ('Mesto rdeči heroj')<ref>Протоколы 1-го Великого Хуралдана Монгольской Народной Республики. Улан-Батор-Хото,1925</ref>. Mongolsko ime Ulan Bator ustreza [[Ljudstvo Manču|mančujskemu]] ''fulgiyan baturu'' ('rdeči junak'), obe besedi sta bili sposojeni od Mongolov vsaj iz 12. stoletja (sorodne oblike so potrjene tudi v jeziku ljudstva Jurčen, vzhodna [[Mandžurija]]). Moderno ''Khalkha ulaan'' ('rdeč') izhaja iz srednje mongolskega ''hula'an'' in proto-mongolskega *''fulagan'' in je torej povezano z daursko ''hulaen'' in bao'ansko ''fulang''. Obstaja tudi možnost podobnosti s korejskim ''pulk'' 붉 ('rdeč'). V Evropi in Severni Ameriki je Ulan Bator še vedno znan kot ''Urga'' ali včasih ''Kuren'' (ali ''Kulun'') do leta 1924 in šele pozneje Ulan Bator (zapis izvira iz ''Улан-Батор'', ''Ulan Batorj''). Ruska transkripcija (''Улан-Батор'') je fonetična in drugačna od trenutnega mongolskega črkovanja, ker je bila opredeljena v skladu z ruskim pravopisom in cirilico. Mongoli v poznem 20. stoletju mesto poimenujejo tudi z vzdevkom ''Aziĭn Tsagaan Dagina'' (''Азийн Цагаан Дагина'', 'bela vila [''Dakini''] Azije'). == Zgodovina == === Prazgodovina === Človeško bivanje na najdišču Ulan Batorja sega v spodnje [[paleolitik]]. Arheološko delo Alekseja Okladnikova leta 1949 in 1960 je pokazalo veliko paleolitskih lokacij v gorah Bogd Khan Uul, Bujant-Ukhaa in Songinokhairhan. Leta 1962 so odkrili različno paleolitsko orodje na gori Songinokhairhan, kakor tudi Bujant-Ukhaa (23 kamnitih kosov orodja), ki ga učenjaki datirajo od pred 300.000 do pred 40.000-12.000 leti. Okladnikov odkrije tudi zgornje paleolitsko (pred 40.000-12.000 leti) lokacijo jugovzhodno od hriba Zaisan na severnem robu gore Bogd Khan Uula. Bjambin Rinchen jo omenja kot navdih za svoj prazgodovinski roman ''Zaan Zaluudai''. Nižje plasti tega večslojnega naselja, ki je tam kjer je danes spomenik Zaisan, kažejo material in orodja, ki so izdelana v skladu s tehniko [[Lavaluazijanska tehnika |Levallois]]. Ti kamenodobni ljudje so lovili [[mamut]]a in volnatega nosoroga (''Coelodonta antiquitatis''), kosti je okoli Ulan Batorja v obilju. === Pred letom 1639 === Skalne slikarije v redečem okru iz [[Bronasta doba|bronaste dobe]] (1. tisočletje pr. n. št.) je mogoče najti v soteski Ikh Tenger na severni strani gore Bogd Khan Uul. Slike prikazujejo človeške figure, konje, orle in abstraktne motive, kot so vodoravne črte in veliki kvadrati z več kot sto pikami v njih. Isti slog slikanja iz istega obdobja so našli zelo blizu zahodno od mesta na Gačuurt, kot tudi v Khovsgol aimag in južni Sibiriji, kar kaže na skupno južno sibirsko nomadsko pastoralno kulturo. Gora Bogd Khan Uul je bila verjetno pomembna lokacija verskega kulta. Bronastodobne kvadratne ploščate grobnice so v soteskah Šajin Khurah in Tur Khurah gore Bogd Khan Uul v bližini mesta. Severno od Ulan Batorja obstaja veliko ''Noin-Ula'' kraljevskih grobnic ljudstva Šjongnu (''Hunnu''), ki so stare več kot 2000 let. Šjongnu grobnico so našli tudi v okrožju Čingeltej. Šjongnu grobnice v soteski Belkh, v bližini samostana Dambadarjalin, so pod zaščito mesta. Šjongnu grobnice na gori Songinokhairhan pa so pod nacionalno zaščito. Lesene skodelice, krožniki, keramične posode in 12 kosov jelenovih rogov so našli v grobnici kraljice Šjongnu (''Hunnu Khatni Bulsh'') v soteski Baruun Boginiin Am, gore Bogd Khan Uul. Šest grobnic okoli prej omenjene, kaže znake starodavnega ropanja. Ljudstvo Vuhuan so na veliko plenili Šjongnu grobnice v letih 87 - 74 pr. n. št. Locirane na bregovih svete reke Tuul (''Khatun Tuul'' ali ''kraljica Tuul'' po legendi), je bilo področje Ulan Batorja tudi področje nomadskih imperijev, kot so Šjongnu (''Hunnu'') (209 pr. n. št. - 93 n. št.), Šjanbei (''Sumbe'' ) (93 n. št. - 4. stoletje), Rouran (''Nirun'') (402 - 555), Göktürk (555 - 745), Ujgur (745 - 840), Kitan (907 - 1125) in [[Mongolsko cesarstvo]] (1206 - 1368). V okrožju Nalaikh je pomembna [[stela (spomenik)|stela]] Tonjukuk (ok. 722) s staro turško pisavo v Orkhon abecedi. ''Balbal'' ali starodavni človeški kip (tudi Kurgan stela) je bil izbran za slavnostno utemeljitev mesta (''Šav''), ko so se leta 1778 naselili na sedanji lokaciji. Danes kamnita sodobna želva sedi na vrhu mesta antičnega ''balbal'' v bližini trga Sükhbaatar v središču mesta. <gallery mode="packed"> Slika:BronzeAgeUB.jpg|3000 let stara poslikava iz bronaste dobe. Slika:NoinUlaCups.jpg|Kraljevi pokali iz grobnice Šjongnu (''Hunnu'') severno od Ulan Batorja Slika:ZuunSalaaTomb.jpg|Bronasto ogledalo z napisom iz grobnice Šjongnu (c. 200 pr. n. št.) v Zuun Salaa, Ulan Bator Slika:XiongnuConstruction.jpg|Gradbeni material iz Tereljiin Dorvoljin (209 pr. n. št. - 93 n. št.) znotraj širšega območja Ulan Batorja |Grško-rimska najdba iz grobnice Xiongnu severno od Ulan Batorja. |Xiongnu artefakt iz grobnice Xiongnu severno od Ulan Batorja. </gallery> Wang Kan Toghrul (1130-1203) iz Keraita, [[Nestorijanstvo|nestorianski]] krščanski vladar, ki ga je [[Marco Polo]] prepoznal kot legendarnega župnika Johna, je povedal, da je imel svojo palačo tukaj (Črni gozd ob reki Tuul) in prepovedal lov na sveti gori Bogd Uul. Ruševine palače (15 x 27 metrov z vrati obrnjenimi na jug), so našli v okrožju Songinokhairkhan leta 1949 in jih je D. Navaan izkopal leta 2006. Ta opečna palača, narejena pod vplivom kitajske arhitekture, kasneje imenovana tudi ''Tretja palača Genghis Kana'' ali ''Yesui Katunina palača'', je tista v kateri je [[Džingiskan]] ostal z Yesui Katun pred napadi na Tangut v letu 1226. Drenažni kanali odvajajo strešno vodo skozi vzhodna in zahodna vrata kompleksa. Leta 2003 so Japonci in Korejci izdelali posebne programe o tej palači, ker se je v njej zgodilo veliko pomembnih dogodkov Džingiskanovega življenja. Džingiskanov oče Yesukhei je tukaj postal krvni brat s Toghrulom in kasneje je Džingiskan postal Toghrulov sin. [[Tajna zgodovina Mongolov]] govori o teh in mnogih drugih krajih. Leta 1984 so bogato grobnico iz 13. stoletja, 50 - 60 let starega, 175 cm visokega bojevnika z bogato okrašen zlatim pasom, izkopali na Dadart Uul gore Songinokhairhan. Pokopan je bil z ovčjo lopatico, bodalom z rezilom iz železa in lesenim ročajem, 65 cm tulcem iz lubja s tremi železnimi puščicami, dva lahka ukrivljena stremena (tip 13. stoletje) in ostanki kotla iz litega železa. Njegov zelo bogato okrašen pas, sestavljen iz 39 delov s [[Skarabej (mitologija)|skarabejem]] na njegovem desnem kolku je bil razlog za špekulacije, ali je to grobnica Jamukha. Enostavno skalno poslikavo mongolske ženske z izrazito mongolsko frizuro iz 13. stoletja, je mogoče videti na severni strani gore Bogd Khan Uul. Abtai Sain kan je dejal, da so častili gore v 16. stoletju, kot dobro. Mančujski odposlanec Toulisčen je napisal poročilo o svojih potovanjih skozi to regijo leta 1712. Opisuje, kako je njegova stranka počivala in ulovila deset do dvajset lososov in ščuk v reki ''Tu-la'', medtem ko je eden ''Ko-tcha-eur-too'' ubil jelena s pištolo v ''Han shan'' (tj. Khan Uul). Opisuje tudi "bogato in bujno" naravo okoli ''Sung-hee-na'' gore (tj. gora Songino Khairkhan).<ref>Staunton, Sir George Thomas ''Narrative of the Chinese embassy to the Tourgouth Tartars'' 1821, London, p. 30</ref> Ko so šli Khalkha mongolski plemiči leta 1691 in obljubili zvestobo Manču cesarju na Dolon Nor (prej Kublaj Kanovo poletno mesto Xanadu), je bilo območje današnjega Ulan Batorja pod nadzorom Tusheet kana Čakhundorja, brata Zanabazarja. Leta 1691 je Čakhundorjev najstarejši sin Galdandorj dobil naziv Jun Wang na Dolon. Od takrat dalje je postala jasno razmejena dedna posest imenovana Darkhan Chin Wangiin Khoshuu (Prapor Darkhan Chin Wang). Prapor je bil na gori Bogd Khan Uul in njenih mejah in te meje so opisane v zgodovinskih zapisih obdobja.<ref>{{navedi splet |url=http://asubi.mn/knowledge/uls-tur/110/0908040004 |title=Мэдлэг |publisher=Asubi.Mn |date=2011-05-23 |accessdate=2013-11-25 |archive-date=2013-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202233624/http://asubi.mn/knowledge/uls-tur/110/0908040004 |url-status=dead }}</ref> Galdandorj (1691-1692) je bil prvi Darkhan Chin Wang. Njegovi nasledniki so: njegov najstarejši sin Dondovdorj (1692-1743), Rinčendorj (1743-1755), Khajivdorj (1757-1759), Gejeedorj (1759-1771), Tsevdendorj (1771-1774), Sundevdorj (1774-1798), Njambuudorj (1799-1832) pa vse do Darkhan Chin Wang Puntsagtseren (1914-1921). Od leta 1728 do leta 1921 je imelo 21 praporov Tušeet kan Aimag 'Khan Uuliin Chuulgan' (skupščina Khan Uul) vsaka tri leta na severni strani gore Bogd Khan Uul, na strani Ulan Batorja. Zbor je obravnaval vrsto vprašanj, vključno s financami, vojsko, davkom od živinoreje in pravna vprašanja. 26 predsednikov Khan Uul skupščine se začne s Tušeet kan Vanjildorj (1728-1732) do zadnjega Puntsagtseren (1914-1921). Imeli so skupno 30 namestnikov predsednikov ali govorcev. Drugi Jebtsundamba Khutuktu se je rodil na gori Songinokhairhan v današnjem Ulan Batorju leta 1724, kot sin Darkhan Chin Wang Dondovdorj in Tsagaan Dari Bayart. Dondovdorj je nosil naslove Jun Wang, Darkhan Chin Wang, Khoshoi Chin Wang in Efu in tudi sedel na prestolu Tusheet Kan dve leti (1700-1702). Igral je vlogo pri zagotavljanju Urga znotraj ozemlja prapora. Od 1733-1743 je bil tako ''Said'' (minister, guverner) Urga in predsednik Khan Uul zbora. Ena od njegovih žena je bila Amarlingui Hičijengui, 6. hči cesarja Kangxija, ki mu je bila dana v poroko leta 1697. Njen grob, tempelj Gunj (1740) je deloma nedotaknjen v gozdovih severovzhodno od Ulan Batorja. Dondovdorj, izurjen pesnik, je napisal pesem ''Tumen Ekh'', kjer hvali dirkalnega konja. Leta 1696 se Zanabazar in mongolski plemiči Khalkha vrnejo iz Dolon Nora in se utaborijo na severni strani gore Bogd Khan Uul. Soteska, kjer so kani in knezi taborili, se je imenovala Tur Khurakhyn Am (Soteska državnega srečanja), medtem ko se je tista, kjer so taborili menihi in opati imenovala Šajin Khurakhyn Am (Soteska državne vere). Plemiči in lame so se na tem mestu srečevali še naslednjih 330 let. Nukhtiin Am na jugu Ulan Batorja, kjer je bil Zanabazar (1635-1723) posvečen in je meditiral pod drevesom, se je imenoval Jančivsembe, senca, ki je bila izbrana lokacija za postavitev [[Samostan Gandan|samostana Gandan]] leta 1838. <gallery mode="packed"> |Xiongnu grobnice so znane po odkritju rimskega stekla. Slika:TonyukukStele.jpg|Stele Tonjukuk (leto 722) v okrožju Nalaikh, Ulan Bator. Slika:WangKhanRuins.jpg|Ostanki iz palače Wang Khana, 12. st. v Ulan Batorju. Slika:WangKhanPalaceUB.jpg|Ostanki iz palače Wang Khana, 12. st. v Ulan Batorju. Slika:ElephantHeadUB.jpg|Slonova glava iz 13. st., ruševine Bukheg Balgas v Ulan Batorju. Slika:BuddhaHeadUB.jpg|Budova glava iz 13. st., ruševine Bukheg Balgas v Ulan Batorju. Slika:RockdrawingUB.jpg|Skalne poslikave mongolske ženske, 13. st. v južnem Ulan Batorju. </gallery> === Mobilni samostani === [[Slika:Consulate of the Russian Empire in Urgoo.jpg|thumb|200px|Ruska ambasada v Urgu (Ulan Bator) in cerkev svete Trojice, obe zgrajeni 1863]] [[Slika:MaimaichengUB1.jpg|thumb|200px|Ruševine trgovine (del daljšega niza) v centru starega okrožja Maimaičeng]] [[Slika:MaimaichengUB3.jpg|thumb|200px|Preostale stavbe templja Dari Ekh (1778) v starem okrožju Maimaičeng]] [[Slika:1913 a street in Khuree.jpg|thumb|200px|Slika templja Dečingalav (1739) iz leta 1913. Desno je majhna zlata streha Abtai Kan ger templja (1585). Levo je Maidar tempelj (1838) in na robu Bat Cagan tempelj (1654)]] Mesto je bilo ustanovljeno leta 1639 pod imenom Örgöö (zato je bilo v Evropi do 20. stoletja znano tudi kot Urga) kot sedež vodje lamaizma v Mongoliji, Jebtsundamba Khutukhtuja (imenovanega tudi Bogd Gegen). V prvem stoletju in pol je lokacijo zamenjalo več kot 25-krat; na sedanjem mestu je od leta 1778. Prvič je bil nameščen ob jezeru Širet Csagan nuur (75 km vzhodno od cesarskega sedeža [[Karakorum (mesto) |Karakorum]]), kar je zdaj Burd sum, Övörkhangai, okoli 230 kilometrov jugozahodno od sedanjega mesta Ulan Bator., Jebtsundamba Khutukhtu ali Zanabazar je bil sin Tušet Kan Gombodorja (1597-1655). Gombodorj je bil vnuk Abtai Sain kana (1554-1588), vnuka Gersenz Džalair Huangtaizija (1513-1549), najmlajšega sina Dayan kana (1464-1517/1543?) 29. Velikega kana in potomec [[Kublajkan]]a (1215–1294). Zanabazar (1635–1723), znan kot čudežni otrok sposoben recitirati Jambaltsanjod ('hvalo Manjusri') pri treh letih, je bil povzdignjen v Urgu leta 1639. Njegova rezidenca je bila znana kot ''Shira Busiin Ord'' ('Palača rumenega zaslona'). Tam je bil oznanjevalec, 'učitelj množicam', posvečen v visokega lamo Vensa Brulgu Luvsandanzanjamc in dobil ime Luvsandambiijalcan (''Blo-bzang-bstan-pa'i-rgyal-mtshan''). Leta 1651 se je Zanabazar vrnil v Mongolijo iz Tibeta in ustanovil sedem ''aimag'' (samostanska provinca) v Urgu. To so bili ministrstvo za finance, ministrstvo za upravo, oddelek za prehrano, oddelek za častni doktor, oddelek za Amdo, oddelek za Orlog in oddelek za Khuukhen Noyon. V svoji starosti je v Urgu ustanovil še štiri samostanske oddelke. Kot mobilno mesto-samostan, se je pogosto selilo v različne kraje vzdolž rek Selenge, Orkhon in Tuul, kot so zahtevale različne potrebe. Med Dzungarsko vojno v poznem 17. stoletju, se je celo preselil v Notranjo Mongolijo. Kot so mesta rasla, se je vse manj selilo. Premiki so bili naslednji: Shireet Tsagaan Nuur (1639), Khoshoo Tsaidam (1640), Khentii Mountains (1654), Ogoomor (1688), Notranja Mongolija (1690), Tsetserlegiin Erdene Tolgoi (1700), Daagandel (1719), Usan Videc (1720), Ikh Tamir (1722), Jargalant (1723), Eeven Gol (1724), Khujirtbulan (1729), Burgaltai (1730), Sognogor (1732), Terelj (1733), reka Uliastai (1734), Khui Mandal (1736), Khuntsal (1740), Udleg (1742), Ogoomor (1743), Selbe (1747), reka Uliastai (1756), Selbe (1762), Khui Mandal (1772), Selbe (1778). Leta 1778 se je mesto preselilo iz Khui Mandala in se naselilo na sedanji lokaciji, v bližini sotočja rek Selbe in Tuul in pod goro Bogd Khan Uul, takrat tudi na karavanski [[Čajna cesta|Čajni cesti]] med Pekingom in Kjahto.<ref>Kohn, Michael ''Lonely Planet Mongolia'' 4th edition, 2005 ISBN 1-74059-359-6, p. 52</ref> Do Zanabazarjeve smrti leta 1723, je Urga že postal vodilen samostan v Mongoliji v smislu verske oblasti. Svet sedmih najvišjih lam je sprejel večino verskih odločitev v mestu. Urga je postal tudi trgovsko središče Mongolije. Od 1733 do 1778 se Urga premika v bližini sedanje lokacije. Leta 1754 je imel ''Erdene Shanzodba Yam'' (Uprava cerkvene zapuščine) Urge vsa pooblastila za nadzor upravnih zadev v ''šabinarju''. Prav tako deluje in bo še naprej delovala kot glavno sodišče v mestu. Sunduvdorj je bil ''Erdene Shanzodba'' v tem času. Cesar Qianlong je leta 1758 imenoval Khalkha namestnika generalnega Sanzaidorja kot prvega mongolskega ''amban'' Urga s polnimi pooblastili, da »nadzira Khuree in dobro upravlja vse shabinar na Khutugtu«. Leta 1761 je bil imenovan drugi ''amban'' za isti namen, Manchu ena. Leta 1786 je bila v Pekingu izdana odločba, ki je dala pravico Urga ambansu, da sprejema končne odločitve glede upravnih zadev na ozemljih Tusheet kana in Setsen kana. S tem je Urga postal najvišji civilni organ v državi. Mesto je bilo sedež ne samo Jebtsundamba Khutugtus, ampak tudi dveh Čing ambans in kitajsko trgovsko mesto 'štiri drevesa' ali 4,24 km vzhodno od centra mesta na sotočju rek Uliastai in Tuul. To trgovsko okrožje je ostalo na razdalji, da ne bi blokiral pot romarjev ali skrunilo sveto mesto (kakor ga je 4. Bogd Jebtsundamba zahteval). Imeli so polja in umetna jezera. Kitajci so imeli velike, lepo urejene trgovine, kjer so prodajali različne predmete. Par zelo bogato okrašenih 11 metrov visokih stebrov (1783), je ohranjen pred Dari Ekh templjem (1778) v nekdanjem okrožju Maimaicheng in sta pod nacionalno zaščito. Veleblagovnica ''Nomtiin Puus'' (Trgovina na pobožne proizvode) in ruševine drugih starih kitajskih trgovin so še vedno vidne. V Maimaicheng je bilo 14 templjev: 8 kitajskih in 6 mongolskih, vključno s ''Kunz Bogdiin Sum'' (Konfucijev tempelj), ''Odon Sum'' (Astrološki tempelj), ''Tsagaan Malgaitiin Sum'' (mošeja Beli klobuk kitajskih muslimanov), ''Dari Ehiin Sum'' (Guanyin tempelj), ''Geser Sum'' (Guandi tempelj), ''Erleg Khaani Sum'' (Tempelj Boga smrti), ''Erliiziin Sum'' (Tempelj etnično mešanih ljudi) in ''Urchuudiin Sum'' (Tempelj obrtnikov). Zargachiin Yam (senat sodnikov), ki je ležal vzhodno od kitajske mošeje, je urejal pravne zadeve Kitajcev. Od leta 1778 je Urga imel okoli 10.000 menihov. Delovali so po samostanskih pravilih. Leta 1839 je Peti Bogd Jebtsundamba preselil svoje stalno prebivališče na hrib Gandan, višji položaj na zahodu trga Baruun Damnuurchin. Del mesta se je preselil v bližnji Tolgoit. Razlog za to potezo je bil, da je severozahodni veter prinašal nečist zrak s trga Baruun Damnuurchin (ki je bil znan po svojih številnih kitajskih in ruskih trgovinah, kot tudi bordelih) na sveto območje Bogd Jebtsundamba. Kljub temu se je leta 1855 del kampa, ki je bil na Tolgoit, vrnil na svoje prvotno mesto in Sedmi Bogd Jebtsundamba se je trajno preselil nazaj v Zuun Khuree. Samostan Gandan je cvetel kot središče filozofskih študij (''tsanid''). Ženske niso smele vstopiti na območje in njegovim menihom ''Rumenim kapam'' je bilo prepovedano iti v laične četrti (''khoroo''), sekta ''Rdeče kape'' pa so smeli imeti žene. Urga je obiskalo veliko tujih odposlancev in potnikov, vključno Egor Fedorovich Timkovskij (1820), [[Nikolaj Mihajlovič Przevalskij|N. M. Przevalskij]], [[Pjotr Kozlov]], M. De Bourbolon (1860) in A. M. Pozdneev. Na rusko veleposlaništvo je prišlo v januarju 1806 že 130 oseb. Leta 1863 je bil ruski konzulat v Urgu odprt v novozgrajeni dvonadstropni stavbi. Majhna kapela s čebulno kupolo ''Svete Trojice'' je bila odprta isto leto. Nekateri menihi so se pritožili, da je konzulat višji kot sveto mesto Bogd Jebtsundamba. Večina večjih mongolskih kanov in plemičev je imelo reprezentativne prostore za prebivanje v Urgu, ki so se nahajali na jugovzhodu in jugozahodu ''khoroo'', in so jih občasno obiskovali. [[Slika:Jugder3.jpg|thumb|center|600px|Panorama Urga leta 1913. Velika krožna skupina v sredini je Zuun Khuree tempelj - kompleks palač. Gandan tempelj je na levi. Palače Bogd so južno ob reki. Spodaj desno je okrožje Maimaicheng. Levo je ruski konzul. Samostan Manjusri bi lahko bil na gori Bogd Khan Uul spodaj desno]] === Revolucija 1911 in 1921 in doba komunizma === [[Slika:San Duo.jpg|thumb|left|100px|Sanduo (三多), etnično Mongol, bil je 62-ti in zadnji Čing Amban (1910-1911) Urga.]] [[Slika:Dzah.jpg|thumb|200px|Sejem blizu hriba Gandan leta 1972]] [[Slika:Ulaanbaatar Park.jpg|thumb|200px|Zelene površine v mestu so se v času komunizma povečale]] Moskovska trgovska ekspedicija iz leta 1910 je ocenila populacijo Urga na 60.000 in je temeljila na študiji Nikolaya Przhevalskega iz leta 1870. V času [[Naadam|festivala Naadam]] in velikih verskih festivalih se je prebivalstvo mesta povečalo na več kot 100.000. Leta 1919 je bilo število menihov 20.000. Leta 1911 je [[dinastija Čing]] na Kitajskem popolnoma propadla. Mongolski voditelji so se na skrivaj sestali v Ikh Khüree, na gori Bogd Khan Uul v času Naadama in odločili, da končajo 220 letno nadvlado Mančujev. 29. decembra 1911 je Osmi Jeptsundamba Khutughtu razglasil neodvisnost Mongolije in prevzel naziv Bogd Kan. Niislel Khüree (dobesedno »Glavno mesto Mongolije«), sedež Jebtsundamba Khutugtu je bil logična izbira za glavno mesto nove države. V tristranskem sporazumu Kjahta iz leta 1915 (med Rusijo, Kitajsko, Mongolijo), se je stanje Mongolije spremenilo v zgolj avtonomijo. Leta 1919 so se mongolski plemiči, mimo nasprotovanja Bogd Kana, dogovorili s kitajskim rezidentom Čen Ji o rešitvi »mongolskega vprašanja« vzdolž meje iz časa dobe Čing, vendar so, preden bi se to uveljavilo, Khüree zasedle čete kitajskega vojskovodja Šu Šudženga, ki je prisilil mongolsko plemstvo in duhovščino, da se popolnoma odrečejo avtonomiji. Leta 1921 je mesto dvakrat zamenjalo gospodarja. Prvič, 4. februarja 1921, ko je mešana rusko / mongolska sila, ki jo je vodil [[Bela garda (Rusija)|belogardejski]] vojskovodja Roman von Ungern-Sternberg osvojil mesto, s čimer izpusti Bogd Kana iz kitajskega zapora in pobije del kitajske garnizije. Po zavzetju Urga je sledil obračun z majhnimi mongolskimi tolpami in demoraliziranimi kitajskimi vojaki ter ropanje in umori tujcev, tudi pogrom judovske skupnosti. 22. februarja 1921 je bil Bogd Kan spet povišan v Velikega Kana Mongolije v Urgu. Istočasno je baron Ungern prevzel nadzor nad Urgom, podprt s sovjetsko-mongolsko komunistično silo, ki jo je vodil [[Damdin Sükhbaatar]] in ki je marca prečkala mejo. Komunistična sovjetsko-mongolska vojska je postala druga osvajalna sila v šestih mesecih, ki je vstopila v Urgu. Mongolija je prišla pod kontrolo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. 29. oktobra 1924 se je mesto preimenovalo v Ulan Bator ({{langx|mn|Ulaanbaatar}} 'rdeči junak') po nasvetu T. R. Rjskulova, predstavnika Sovjetov v Mongoliji.<ref name="Britannica"/> V času [[Socializem|socializma]] in zlasti po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je bila večina starih četrti iz gerov nadomeščena s sovjetskim tipom stanovanjskih blokov, ki jih je pogosto financirala Sovjetska zveza. [[Urbanistično načrtovanje]] se je začelo leta 1950 in večina mesta je danes posledica izgradnje v letih 1960–1985. [[Transmongolska železnica]], ki povezuje Ulan Bator z Moskvo in Pekingom, je bila končana leta 1956, postavili so kinodvorane, gledališča, muzeje itd.. Po drugi strani pa je bila večina templjev in samostanov v poznih 1930-tih uničena. Samostan Gandan so ponovno odprli leta 1944, ko je ameriški podpredsednik [[Henry Wallace]] zaprosil za ogled samostana med obiskom Mongolije. === Demokratični protesti 1989–1990 === Ulan Bator je bil prizorišče demonstracij, ki so pripeljale do prehoda Mongolije v demokracijo in tržno gospodarstvo v letu 1990. 10. decembra 1989 so protestniki zunaj kulturnega centra za mlade pozvali na izvedbo perestrojke in glasnost. Disidentski voditelji so zahtevali svobodne volitve in gospodarske reforme. 14. januarja 1990 so se protestniki, ki jih je bilo več tisoč, se je sestala v Muzeju Lenin v Ulan Batorju. 21. januarja so se zbrali na trgu Sükhbaatar. Sledile so nove demonstracije v januarju in februarju skupaj in nastale so prve opozicijske stranke. 7. marca je deset disidentov začelo gladovno stavko. Na tisoče podpornikov se jim je pridružilo. V nemirih 8. marca je bilo sedemdeset ljudi ranjenih in eden ubit. 9. marca je komunistična vlada odstopila. Začasna vlada je napovedala prve svobodne volitve Mongolije, ki so potekale v juliju. Po prehodu Mongolije v tržno gospodarstvo v letu 1990, je mesto doživelo rast - zlasti v četrtih jurt, saj je gradnja novih stanovanjskih blokov nadaljevala. Prebivalstvo se je hitro povečevalo in danes v Ulan Batorju živi že 1,67 milijona prebivalcev ali ok. 50 % celotnega prebivalstva Mongolije. To povzroča vrsto socialnih, okoljskih in prometnih problemov. V zadnjih letih je gradnja novih stavb dobila nov zagon, predvsem v središču mesta in cene stanovanje so zelo porastle. == Geografija == Ulan Bator je na približno 1350 m nadmorske višine, nekoliko vzhodno od centra Mongolije ob reki Tuul, blizu sotočja z reko [[Selenga|Selenge]], v dolini ob vznožju gore Bogd Khan Uul. Bogd Khan Uul je širok, gozdnat gorski hrbet z najvišjim vrhom 2250 metrov južno od Ulan Batorja. Predstavlja mejo med stepskim območjem na jugu in gozdno-stepskim območjem na severu. Tukaj je tudi eden od najstarejših rezervatov na svetu, zaščiten z zakonom iz 18. stoletja. Gozdove sestavljajo zimzeleni borovci, macesni in breze, obrečni gozd sestavljajo topoli, bresti in vrbe. Zaradi visoke nadmorske višine, sorazmerno visoke zemljepisne širine, lokacije sto kilometrov od katerekoli obale in učinkov sibirskega anticiklona, je Ulan Bator najhladnejše glavno mesto na svetu<ref name="Montsame News Agency 2006, p. 35">Montsame News Agency. ''Mongolia''. 2006, ISBN 99929-0-627-8, p. 35</ref>, z monsunskim vplivom, hladnim suhim podnebjem (Köppen ''BSk'', USDA Plant Hardiness Zone 3b)<ref>{{navedi splet |author= |url=http://www.plantsdb.gr/en/general-cultivation/hardiness-zones/274-hardiness-zones-map |title=Hardiness Zones - WORLD MAP |publisher=Plantsdb.gr |date=1965-08-15 |accessdate=2013-11-25 |archive-date=2014-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140416182710/http://www.plantsdb.gr/en/general-cultivation/hardiness-zones/274-hardiness-zones-map |url-status=dead }}</ref>), ki tesno meji s subarktičnim podnebjem. Mesto ima kratka, topla poletja in dolge, hladne in suhe zime. Najbolj mrzel je januar, običajno v času tik pred sončnim vzhodom, ko so temperature med -36 °C in -40 °C brez vetra, zaradi temperaturne inverzije. Večina letnih padavin od 267 mm pade od junija do septembra. Ulan Bator ima povprečno letno temperaturo -0,4 °C.<ref name= HKO >{{navedi splet|url=http://www.hko.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/asia/china/ulaanbaatar_e.htm|publisher=Hong Kong Observatory|accessdate=2010-04-14|title=Climatological Normals of Ulan Bator|archive-date=2019-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20191023104134/http://www.hko.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/asia/china/ulaanbaatar_e.htm|url-status=dead}}</ref> Mesto leži v območju nezveznega [[permafrost]]a, kar pomeni, da je stavbe težko temeljiti. Primestni prebivalci živijo v tradicionalnih gerih, ki ne segajo v tla.<ref>{{Navedi splet |url=http://geography.about.com/od/physicalgeography/a/coldcapital.htm |title=coldcapital.html |accessdate=2014-07-15 |archive-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111228065444/http://geography.about.com/od/physicalgeography/a/coldcapital.htm |url-status=dead }}</ref> Ekstremne temperature v območju mesta so od -49 °C do 38,6 °C. Ulan Bator je razdeljen na devet okrožij (''düüregs''): Baganuur, Bagakhangai, Bayangol, Bayanzurkh, Chingeltei, Khan Uul, Nalaikh, Songino Khairkhan in Sükhbaatar. Vsako okrožje je razdeljeno na ''khoroos'', ki jih je 121. Glavno mesto ureja Mestni svet (državljanski predstavniki Hural), ki ima štirideset članov, izvoljenih vsaka štiri leta. Mestni svet imenuje župana. Ulan Bator ima status samostojne regije na prvi stopnji, ločen od okolice Töv aimag. Mesto je sestavljeno iz osrednjega okrožja zgrajenega v sovjetskih časih v slogu arhitekture 1940 in 1950-tih, obdan s stanovanjskimi betonskimi bloki in velikimi soseskami [[jurta|gerov]]. V zadnjih letih se je veliko pritličnih blokov spremenilo in adaptiralo v majhne trgovine, zgradilo pa se je veliko novih stavb, nekatere izmed njih nezakonito (brez pravnih dovoljenj ali na nedovoljenih mestih). == Mestna krajina == [[File:Ulaanbaatar new buildings in Yaarmag.jpg|thumb|upright=1.4|Nove visoke stavbe na območju Jarmag]] Osrednje mestno jedro sestavlja osrednje okrožje, zgrajeno v slogu sovjetske arhitekture iz 40. in 50. let 20. stoletja, obdano in prepleteno s stanovanjskimi betonskimi stolpnicami in velikimi okrožji gerov. Po padcu komunizma so bila številna pritličja stolpnic spremenjena in nadgrajena v majhne trgovine, zgrajene pa so bile tudi številne nove stavbe – nekatere nezakonito, nekatera zasebna podjetja pa gradijo stavbe brez zakonitih dovoljenj. Od leta 2010 naprej poteka gradbeni razcvet, ki je privedel do številnih visokih stanovanjskih in poslovnih blokov v osrednjem jedru ter novih naselij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2023-05-10 |title=Mongolia's building boom traps capital residents in concrete jungle |url=https://www.france24.com/en/live-news/20230510-mongolia-s-building-boom-traps-capital-residents-in-concrete-jungle |access-date=2023-11-12 |website=France 24 |language=en}}</ref> [[Trg Sukhbaatar]] v vladnem okrožju je središče Ulan Batorja, na sredini pa stoji kip revolucionarnega junaka [[Damdin Sukhbaatar|Damdina Sukhbaatarja]] na konju, na severni strani pa kip [[Džingiskan]]a. Na severu je [[Vladna palača Mongolije|Vladna palača]], medtem ko Avenija miru (''Enkh Taivny Urgon Chuloo''), glavna prometnica skozi mesto, poteka vzdolž južne strani trga. Med glavne znamenitosti spadajo [[samostan Gandan|samostan Gandantegchinlen]],<ref>"Documentation of Mongolian Monasteries" http://mongoliantemples.org/index.php/en/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151217073844/http://www.mongoliantemples.org/index.php/en/|date=2015-12-17}}</ref> socialistični [[spomenik Zaisan]] z razgledom na mesto, Zimska palača [[Bogd Kan]]a in tempelj Čoidžin Lam.<ref>"Mongolia: Museum Highlights", San Francisco, 2005, p. 89</ref> Najvišja stavba v Mongoliji je hotelski kompleks Shangri-La z 91,5 m.<ref>{{Cite web |title=Shangri-La Ulaanbaatar Hotel - The Skyscraper Center |url=https://www.skyscrapercenter.com/building/shangri-la-ulaanbaatar-hotel/17788 |access-date=2023-11-12 |website=www.skyscrapercenter.com}}</ref> Pomembna nakupovalna okrožja so 3. mikrookrožni bulvar (preprosto imenovan Khoroolol ali 'okrožje'), Avenijo miru okoli državne veleblagovnice (preprosto imenovano Ikh Delguur ali 'Velika trgovina') in območje tržnice Narantul (preprosto imenovano Zakh ali 'Tržnica'). Ulan Bator ima trenutno več kinodvoran, eno moderno smučišče, dva velika pokrita stadiona, več velikih veleblagovnic in en velik zabaviščni park. Ponudba hrane, zabave in rekreacije se nenehno povečuje. === Parki === [[File:Gorkhi-Terelj National Park.jpg|thumb|[[Narodni park Gorkhi-Terelj]] je priljubljeno mesto za piknik in kampiranje skozi vse leto]] Številni narodni parki in zavarovana območja uradno pripadajo mestu. Narodni park Gorkhi-Terelj, naravni rezervat s številnimi turističnimi objekti, je približno 70 km oddaljen od Ulan Batorja. V tem parku sta poti 2 in 3 pohodniške poti Mongol Olle. 40 metrov visok konjeniški kip Džingiskana je 54 km vzhodno od središča mesta. Bogd Khan Uul, ki dominira na jugu, je strogo zavarovano območje z dolžino 31 kilometrov in širino 3 kilometre, ki pokriva 67.300 hektarjev. Varstvo narave sega v 12. in 13. stoletje, ko je Tooril Khan mongolskega starodavnega keraitskega ajmaga – ki je prepovedal sečnjo in lov – razglasil Bogd Kan za sveto goro.<ref>{{cite web |title=Biosphere Reserve Information: BOGD KHAN UUL |url=http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?code=MON+02&mode=all |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160218003706/http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?code=MON+02&mode=all |archive-date=2016-02-18 |access-date=2015-12-11}}</ref> Ruševine samostana Mandžusri so na južnem pobočju gore Bogd Khan in so priljubljena destinacija za izlete. Narodni zabaviščni park je park v središču mesta, južno od hotela Šangri-La. Je tudi priljubljen kraj za druženje mladih. Ta majhen zabaviščni park ponuja vožnje, igre in pedaline. Njegov prvotni grad z umetnim jezerom je bil zgrajen leta 1969. Narodni vrtni park na jugovzhodnem obrobju mesta je bil odprt leta 2009 in je postal priljubljena poletna destinacija za prebivalce. Ima skupno površino 55 hektarjev, na kateri je zasajenih več kot 100.000 dreves. Park je namenjen temu, da postane izobraževalni center za zdravo in odgovorno življenje ter okoljsko vzgojo.<ref>{{Cite web |title=National Garden Park {{!}} Urban Nature Atlas |url=https://una.city/nbs/ulaanbaatar/national-garden-park |access-date=2024-12-27 |website=una.city |language=en }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Drugi mestni parki, vrtovi ali gozdovi v mestu so spominski vrt Bogd Khaan, gozd korejsko-mongolskega prijateljstva in botanični vrt Mišel. <gallery mode="packed"> Slika:Dambadarjaalin.jpg|Samostan Dambadarjaalin (1765) v okrožju Sukhbaatar Slika:Two cloumns of Qianlong Emperor in Amgalan.jpg|Z reliefi okrašena stebra (1783) v delu ohranjenega templja Dari Ekh (1778), sedaj samostan Dolma Ling Slika:Dashchoilin Monastery.jpg|Tempelj v obliki gera (jurte) v samostanu Daščoiling (1778) Slika:Gandan Monastery 23.JPG|Edino leseni steber Gungaačoilin templja (1809) je preživel požig in uničevanje leta 1938 Slika:GandanTemple.jpg|Tempelj Cogčin Dugan (1838) Slika:UB-Gandan01.jpg|Tempelj Vajradhara (1841) v centru. Zuu Temple (1869) na levi se drži pasaže zgrajene 1945-1946 Slika:Bogd Khan Palace 07.JPG|Tempelj Erdem Itgemjit, zgrajen 1893 Slika:Bogd Khan Palace 08.JPG|Tempelj Nogoon Laviran, zgrajen 1893 Slika:Winter Palace of the Bogd Khan.jpg|Zimska rezidenca Bogd Kana (Bogd Gegeen), zgrajena 1903, arhitekt car Nikolaj II. Slika:The Fine Arts Zanabazar Museum.jpg|Muzej fine umetnosti Zanabazar, zgradil ga je ruski trgovec Gudvintsal kot trgovino 1905 Slika:Ulaanbaatar City Museum.jpg|Zgodovinski muzej Ulan Bator, zgradil ga je Burjat-Mongol, trgovec, 1904 Slika:Tempio soffocato.jpg|Stranska vrata in Tempelj miru v kompleksu Čoidžin Lam, zgrajen v 1904-1908 Slika:Geser Sum Monastery.jpg|Zahodni Geser Tempelj, zgrajen 1919-1920, arhitekt Guje Ovogt Zakhar Slika:Mansion Complex of H.E. Chin Van Mr. Handdorj.jpg|Rezidenca princa Čin vang Khanddorj (Minister zunanje zadeve), zgrajen 1913 Slika:Holy Ttinity Church in Ulan Bator.jpg|Cerkev Sv. Trojice, zgrajena blizu starega Ruskega konzulata leta 1863 Slika:Near sports palace (7156083393).jpg|Najstarejše in osrednje nakupovalno okrožje - ''State Department Store area''. Slika:Downtown Ulan Bator (6216622435).jpg|Poslovno središče </gallery> === Samostani === Med pomembnimi starejšimi samostani je Čoidžin Lam, budistični samostan, ki je bil končan leta 1908. Je ušel uničenju mongolskih samostanov, ko so ga leta 1942 spremenili v muzej.<ref>{{Navedi splet |url=http://museum.pixel.mn/english/index.php?id=8,0,0,1,0,0 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-14 |archive-date=2009-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090531013254/http://museum.pixel.mn/english/index.php?id=8%2C0%2C0%2C1%2C0%2C0 |url-status=dead }}</ref> Drug je samostan Ganden (''Gandantegchinlen''), ki datira v 19. stoletje. Njegova najbolj znana atrakcija je 26,5 metra visok zlat kip ''Avalokiteśvara'' (''Migjid Janraisig''). Ta samostana so med redkimi v Mongoliji ušla uničenju mongolskih samostanov v času vladanja [[Horlogijn Čojbalsan| Horlogijna Čojbalsana]]. === Zimska palača === [[Slika:Winter Palace Bogd Khan 149185394 bfcc8db25b b.jpg|thumb|right|Vrata miru v Zimski palači. Amgalan Enkhiin Khaalga v mongolščini. Andimen v kitajščini.]] Stari Ikh Khüree, ko je bilo mesto ustanovljeno kot glavno mesto, je imelo številne palače in plemiške rezidence na območju imenovanem ''Öndgiin sürgiin nutag''. Jebtsundamba Khutughtu, ki je bil kasneje okronan kot Bogd Kan, je imel štiri glavne cesarske rezidence, ki so se nahajale med centrom (''Dund gol'') in reko Tuul. Poletna palača je bila imenovana ''Erdmiin Dalaj Buyan chuulgan süm'' ali ''Bogd khaanii serüün ord''. Druge palače so bile Bela Palača (''Tsagaan süm'' ali ''Gьngaa dejidlin'') in palača Pandelin (imenovana tudi ''Naro Kha Chod süm''), ki se je nahajala na levem bregu reke Tuul. Nekatere od palač so bile uporabljeni tudi v verske namene. Samo palača, ki je ostala, je zimska palača. Zimska palača Bogd Kana (''Bogd khaanii nogoon süm'' ali ''Bogd khaanii öwliin ordon'') je muzej zadnjega monarha. Kompleks vključuje šest templjev in veliko Bogd Kanovega in njegove žene premoženja, ki je na ogled v glavni stavbi. === Muzeji === [[Slika:Bogd Khan Palace 19.JPG|thumb|Prestol je Zanabazar dobil od svojega učenca cesarja Kangxija , kasneje ga je uporabljal Jebtsundamba Khutuktu v Urgu]] Ulan Bator ima več [[muzej]]ev namenjenih mongolski zgodovini in kulturi. *[[Mongolski naravoslovni muzej]] ponuja številne [[fosil]]e [[Dinozavri|dinozavrov]] in [[meteorit]]ov, ki so jih našli v Mongoliji. *[[Narodni muzej Mongolije]] ima eksponate iz prazgodovine, preko Mongolskega cesarstva, do danes. *''Zanabazar Muzej likovne umetnosti'' vsebuje veliko zbirko mongolskih umetnin, vključno z deli iz 17. stoletja kiparja / umetnika Zanabazarja, kakor tudi najbolj slavno mongolsko sliko, ''En dan v Mongoliji'', [[Marzan Sharav|Marzana Sharava]]. *''Mongolski gledališki muzej'' predstavlja zgodovino uprizoritvene umetnosti v Mongoliji. Nekdanji mestni ''Leninov muzej'' so v januarju 2013 pretvorili v muzej dinozavrov in ostalih prazgodovinskih fosilov. Artefakti izpred leta 1778, ki nikoli ni zapustili mesta od svoje ustanovitve, so kip Vajradhara, ki ga je izdelal Zanabazar sam leta 1683 (glavno mesto je božanstvo hranilo v templju Vajradhara), zelo bogato okrašen prestol, ki ga je Zanabazar dobil od cesarja Kangšija (pred 1723), kapa iz sandalovine, ki jo je Zanabazar dobil od dalajlame (okoli 1663), Zanabazarjev veliki krzneni plašč, ki ga je dobil od cesarja Kangšija in veliko število originalnih kipov, ki jih Zanabazar naredil sam. (npr. ''Green Tara''). *''Muzej igrač Puzzle'' prikazuje obsežno zbirko zahtevnih lesenih igrač, ki jih morajo sestaviti igralci, ki v ta namen uporabljajo prefinjene metode. === Opera === Opera v Ulan Batorju stoji v centru mesta in gosti koncerte in operne predstave. === Trg Sükhbaatar === [[Slika:SquareVista.jpg|thumb|Nebotičniki v UB iz trga Sukhbaatar]] ''[[Trg Sukhbaatar]]'' (tudi Trg Džingis) leži v vladnem okrožju in je center Ulan Batorja. Trg ima površino 31.068 m². Na sredini trga Sükhbaatar stoji kip [[Damdin Sükhbaatar|Damdina Sükhbaatarja]] na konju. Mesto je bilo izbrano zato, ker je tam Sükhbaatarjev konj uriniral (dobro znamenje), 8. julija 1921 ob shodu Rdeče armade. Na severni strani trga je stavba mongolskega parlamenta, ki vsebuje velik kip [[Džingiskan]]a na vrhu stopnic. Avenija miru (''Enkh Taivny Urgon Chuloo'') je glavna arterija skozi mesto in poteka po južni strani trga. === Spomenik Zaisan === [[Spomenik Zaisan]], spomenik sovjetskim vojakom, ubitim v drugi svetovni vojni, stoji na hribu južno od mesta. Spomenik Zaisan sestavlja sovjetski tank na podstavku in ima krožno spominsko sliko, ki upodablja prizore prijateljstva med narodi ZSSR in Mongolijo. Freska prikazuje prizore, kot so sovjetska podpora neodvisnosti Mongolije leta 1921, poraz japonske Kwantung vojske s Sovjeti v bitki pri Khalhkin Gol na mongolski meji leta 1939, zmago nad nacistično Nemčijo in mirnodobne dosežke, kot so sovjetski vesoljski poleti. Obiskovalci, ki pridejo do spomenika so nagrajeni s panoramskim pogledom na celotno mesto v dolini. == Gospodarstvo == Največje korporacije in konglomerati Mongolije imajo skoraj vsi sedež v Ulan Batorju. Leta 2017 je imel Ulan Bator pet milijarderjev in 90 multimilijonarjev z neto premoženjem nad 10 milijonov dolarjev.<ref>{{cite web |title=Foreigners have determined the 10 richest people in Mongolia |url=https://www.caak.mn/view/8272848/ |website=Caak.mn |access-date=16 September 2017}}</ref><ref>{{cite web |title=The list of 100 richest Mongolians is causing a stir on a Russian website |url=https://www.ugluu.mn/228275.html |website=Ugluu.mn |date=3 October 2016 |access-date=3 October 2016}}</ref> Med večjimi mongolskimi podjetji so MCS Group, Gatsuurt LLC, Genco, MAK, Altai Trading, Tavan Bogd Group, Mobicom Corporation, Bodi, Shunkhlai, Monnis in Petrovis. Čeprav niso na ravni multinacionalnih korporacij, je večina teh podjetij večsektorskih konglomeratov z daljnosežnim vplivom v državi. Ulan Bator (Urga) je bil ključna lokacija, kjer se je odvijala gospodarska zgodovina in ustvarjanje bogastva naroda. Za razliko od zelo mobilnih bivališč pastirjev, ki so se nomadsko selili med zimskimi in poletnimi pašniki, je bila Urga ustanovljena kot poltrajno prebivališče visokega lame Zanabazarja. Stalo je na enem mestu (''Khošo Caidam'') od leta 1640 do 1654, nenavadno dolgo obdobje 15 let, preden ga je Zanabazar preselil vzhodno k vznožju gore Saridag v gorovju Khentii. Tukaj se je lotil gradnje stalnega samostanskega mesta s kamnitimi stavbami. Urga je ostal na gori Saridag celih 35 let in dejansko se je domnevalo, da je tam stalno, ko so leta 1688 Ojrati nenadoma napadli regijo in požgali mesto. Ker je bil velik del njegovega življenjskega dela uničen, je moral Zanabazar zavzeti mobilni del Urge in pobegniti v [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]]. Domneva se, da je bilo leta 1688 izgubljenih več kot polovica bogastva, ustvarjenega v Urgi v obdobju od 1639 do 1688. Šele leta 1701 se je Urga vrnila v regijo in začela drugo obdobje širitve, vendar je morala ostati mobilna do konca 70-letnih vojn Džungar-Čing leta 1757. Potem ko se je leta 1778 ustalila na svoji sedanji lokaciji, je Urga doživela trajno gospodarsko rast, vendar je večina bogastva šla budistični duhovščini, plemičem in začasnim trgovcem iz dinastije Šanši s sedežem v vzhodnih in zahodnih kitajskih mestih Urga. Obstajala so številna podjetja, imenovana ''puu'' (''пүүс'') in tempeljske zakladnice, imenovane ''jas'' (''жас''), ki so delovale kot poslovna enota, vendar nobena od njih ni preživela komunističnega obdobja. V času Mongolske ljudske republike je bila zasebna lastnina le malo tolerirana, večina sredstev pa je bila v državni lasti. Najstarejša podjetja, ki še vedno delujejo v Ulan Batorju, izvirajo iz zgodnjega obdobja Mongolske ljudske republike. Le samostan Gandan deluje neprekinjeno že 205 let (s 6-letnim premorom med drugo svetovno vojno), vendar je o tem, ali ga je mogoče šteti za podjetje, še vedno predmet razprav. Kot glavno industrijsko središče Mongolije Ulan Bator proizvaja različne potrošniške dobrine in je odgovoren za približno dve tretjini celotnega bruto domačega proizvoda (BDP) Mongolije.<ref name=":0">[https://asiafoundation.org/resources/pdfs/economicdevelopmentmongolia.pdf "Economic Development in Mongolia"].{{dead link|date=July 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}} The Asia Foundation. Accessed 13 November 2016.</ref> Prehod na tržno gospodarstvo leta 1990 je bil doslej povezan s povečanjem BDP, kar je vodilo do premika k storitvenim dejavnostim (ki zdaj predstavljajo 43 % BDP mesta) skupaj s hitro urbanizacijo in rastjo prebivalstva.<ref name=":1">{{cite journal |last1=Fan |first1=Peilei |last2=Chen |first2=Jiquan |last3=John |first3=Ranjeet |date=2016-01-01 |title=Urbanization and environmental change during the economic transition on the Mongolian Plateau: Hohhot and Ulaanbaatar |journal=Environmental Research |series=The Provision of Ecosystem Services in Response to Global Change |volume=144 |issue=Pt B |pages=96–112 |doi=10.1016/j.envres.2015.09.020|pmid=26456409 |bibcode=2016ER....144...96F |doi-access=free }}</ref> Rudarstvo je drugi največji prispevek k BDP Ulan Batorja, in sicer 25 %. Severno od mesta je več rudnikov zlata, vključno z rudnikom zlata Boroo, tuje naložbe v sektor pa so omogočile rast in razvoj. Vendar pa je zaradi opaznega padca BDP med finančno krizo leta 2008, ko se je povpraševanje po izvozu rudarskih izdelkov zmanjšalo, prišlo do premikov k diverzifikaciji gospodarstva. == Mednarodne povezave == Ulan Bator ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi mesti po svetu:<ref>{{cite web|title=List of twinned cities and friendly relationship cities|url=https://khural.ulaanbaatar.mn/introduction/foreign|website=khural.ulaanbaatar.mn|access-date=2024-04-06|archive-date=2024-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240406142818/https://khural.ulaanbaatar.mn/introduction/foreign|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], Rusija <small>(1957)</small> *{{flagicon|CHN}} [[Hohhot]], Kitajska <small>(1991)</small> *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], Južna Koreja <small>(1995)</small> *{{flagicon|RUS}} [[Irkutsk]], Rusija <small>(1998)</small> *{{flagicon|USA}} [[Denver]], ZDA <small>(2001)</small> *{{flagicon|CUB}} [[Havana]], Kuba <small>(2002)</small> *{{flagicon|TUR}} [[Ankara]], Turčija <small>(2003)</small> *{{flagicon|USA}} [[Oakland]], ZDA <small>(2006)</small> *{{flagicon|RUS}} [[Elista]], Rusija <small>(2010)</small> *{{flagicon|TUR}} [[Gaziantep]], Turčija <small>(2010)</small> *{{flagicon|CHN}} [[Peking]], Kitajska <small>(2014)</small> *{{flagicon|RUS}} [[Novosibirsk]], Rusija <small>(2015)</small> *{{flagicon|RUS}} [[Ulan Ude]], Rusija <small>(2015)</small> *{{flagicon|KOR}} [[Inčon]], Južna Koreja <small>(2017)</small> *{{flagicon|THA}} [[Bangkok]], Taiska <small>(2017)</small> *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazahstan <small>(2019)</small> *{{flagicon|CHN}} [[Čongčing]], Kitajska <small>(2022)</small><ref>{{cite web|title=Sister city relations established between Ulaanbaatar and Chongqing|url=https://www.montsame.mn/en/read/296955|website=montsame.mn|access-date=2024-04-06}}</ref> *{{flagicon|KGZ}} [[Biškek]], Kirgizistan <small>(2023)</small><ref>{{cite web|title=Ulaanbaatar, Bishkek established sister-city relations|url=https://mongolia.gogo.mn/r/gxqxk|website=gogo.mn|access-date=2024-04-06}}</ref> {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Montsame News Agency. Mongolia. 2006, ISBN 99929-0-627-8 * Rossabi, Morris Modern Mongolia: From Khans to Commissars to Capitalists 2005, University of California Press, ISBN 0-520-24419-2 * Kohn, Michael. Lonely Planet Mongolia. 2008, fifth edition, ISBN 978-1-74104-578-9, == Zunanje povezave == {{Commons category|Ulan Bator}} {{Wikivoyage|Ulaanbaatar}} * [http://www.ulaanbaatar.mn/ Uradna spletna stran mestnih oblasti] *[http://www.infomongolia.com/ct/ci/208/137/Ulaanbaatar%20General%20Information/ Ulaanbaatar] General Information about Ulan Bator, Up-to-date {{en icon}} *[http://www.iras.ucalgary.ca/~volk/sylvia/Pozdneyev.htm "Urga or Da Khuree"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051124235219/http://www.iras.ucalgary.ca/~volk/sylvia/Pozdneyev.htm |date=2005-11-24 }} from A. M. Pozdneyev's ''Mongolia and the Mongols'' * Short BBC piece on modern Ulaanbaatar [https://www.bbc.com/reel/video/p0jy32fm/mongolia-s-fascinating-soviet-history] [[Kategorija:Ulan Bator|* ]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Mesta v Mongoliji]] {{normativna kontrola}} 6qx14iwi720z6npya8qcwscxao7raox Univerza v Tübingenu 0 349778 6690517 6609750 2026-06-16T21:45:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690517 wikitext text/x-wiki {{infopolje Univerza |name = Univerza v Tübingenu |image_name = |image_size = 200px |caption = |latin_name = |motto = ''Attempto!'' |mottoeng = ''Drznem si!'' |established = 1477 |closed = |type = javna |endowment = |rector = Bernd Engler |staff = cca. 10.000 (skupaj z bolnišničnim osebjem); od tega približno 450 profesorjev |students = 27,132 <small>(okt. 2012)</small><ref>{{navedi splet | url=http://www.uni-tuebingen.de/aktuelles/pressemitteilungen/newsfullview-pressemitteilungen/article/so-viele-studierende-wie-noch-nie.html | title=So viele Studierende wie noch nie (Rekordno število študentov) | publisher=Univerza v Tübingenu | accessdate=2. marec 2013}}</ref> |undergrad = |postgrad = |doctoral = |city = [[Tübingen]] |state = [[Baden-Württemberg]] |country = Nemčija |coor = |campus = urbano območje |colours = |nickname = |affiliations = Nemška visokošolska ekselenčna iniciativa |website = {{URL|http://www.uni-tuebingen.de}} |footnotes = }} [[Slika:Tübingen Alte Aula BW 2015-04-27 15-48-31.jpg|thumb|Stara avla]] [[Slika:Uni Tübingen Neue Aula Sommer.jpg|thumb|Današnji sedež, Nova avla]] [[Slika:Uni_T%C3%BCbingen_Kupferbau.jpg|thumb|Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'')]] [[Slika:Tübingen Uni.jpg|thumb|Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'']] [[Slika:Uni-Tübingen IfP.jpg|thumb|Inštitut za politične vede]] [[Slika:Crona-Klinik Tübingen 2007.jpg|thumb|Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA]] '''Univerza v [[Tübingen]]u''' ({{jezik-de|Eberhard Karls Universität Tübingen}}, v prevodu ''Univerza Eberharda in Karla v Tübingenu'') šteje med najstarejše evropske [[univerza|univerze]]. Ustanovljena je bila leta 1477 po odloku grofa [[Eberhard I. (Württemberg)|Eberharda]]. Danes je razdeljena na sedem [[fakulteta|fakultet]] s približno 30 različnimi področji študija. V zimskem semestru 2012/13 je vpisanih približno 27.000 [[študent]]ov, ki predstavljajo skoraj tretjino prebivalstva in tako narekujejo tempo življenja v tem mestu, ki leži 40 km južno od [[Stuttgart]]a. Univerza je del ''Nemške visokošolske ekselenčne iniciative'' in s tem spada med t. i. elitne univerze. == Zgodovina == Ključno vlogo pri ustanovitvi je imela [[Mechthild von der Pfalz]], mati vojvode Eberharda I. in nadvojvodinja Avstrije. Mechthild, ki je od leta 1463 prebivala v bližnjem [[Rottenburg na Neckarju|Rottenburgu]] je spodbudila selitev redovnikov iz [[Sindelfingen|Sindelfingna]] v Tübingen, tedaj največje in najvplivnejše mesto v južnem delu Würtemberga. Papež [[Sikst IV.]] je z odobritvijo selitve leta 1476 dal podlago za ambicioznejše načrte. Mechthild, ki je že pripomogla pri ustanavljanju [[Univerza v Freiburgu|freiburške univerze]], je za projekt ustanovitve univerze v Tübingenu angažirala lastnega sina. Pomembno vlogo pri ustanavljanju je imel tudi Eberhardov zaupnik [[Johannes Nauclerus]], ki je bil prvi rektor in kasneje dolgoletni kancler univerze. Tedanji Eberhardov slogan "Attempto!" (latinsko za ''upati/drzniti si'') je še dandanes moto univerze. Po uradni razglasitvi ustanovitve 11. marca 1477, sta bila v zelo kratkem času v bližini [[Neckar]]ja zgrajeni dve [[Fachwerkgebäude|skeletni poslopji]] (današnja Münzgasse 22–26), tako da so se lahko prva predavanja začela že oktobra istega leta. Nadaljnja gradnja univerze se je v sledečih letih hitro nadaljevala in že leta 1482 so bile dokončane vse potrebne univerzitetne stavbe, zato selitev univerze v Stuttgart v luči ponovne združitve Württemberga (glej [[Münsinška pogodba]]) s katero je ta postal nova prestolnica ter Eberhardova rezidenca ni bila več aktualna. Današnje ime je univerza dobila leta 1769, ko je tedanji württemberški vojvoda [[Karl Eugen]] poleg imena ustanovitelja v naziv univerze dodal še svoje ime.<ref>[http://www.uni-tuebingen.de/uni/qvr/02/02v04.html Geschichte der Universität Tübingen]</ref> Pred tem se je leta 1767 razglasil za t. i. večnega rektorja (''rector perpetuus'') in tako prevzel vodenje univerze do svoje smrti leta 1793. Kljub temu pa je z ustanovitvijo ''Višje Karlove šole'' v [[Stuttgart]]u povzročil eno največjih groženj obstoju univerze. Univerza v Tübingenu ima bogato zgodovino inovativnega mišljenja, še posebej v teologiji po kateri je univerza znana še danes. Za to je zaslužen predvsem [[Philipp Melanchthon]] (1497-1560), ena glavnih osebnosti nemške [[reformacija|reformacije]] in pobudnikov izoblikovanja nemškega šolskega sistema. Med uglednimi študenti in profesorji tako najdemo [[Johannes Kepler|Keplerja]], več nemških predsednikov ter nekdanjega papeža [[Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]]. Oznaka ''tübingenški trije'' se nanaša na pomembnega nemškega pesnika [[Friedrich Hölderlin|Hörderlina]], ter vplivna filozofa [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegla]] ter [[Friedrich Schelling|Schellinga]], ki so v študentskih letih sostanovali v Tübingenu. Leta 1805 je bila v Alte Burse, leta 1478 zgrajeni in najstarejši univerzitetni stavbi, ki je še danes v uporabi, urejena prva univerzitetna klinika. Poleg štirih fakultet ustanoviteljic sta bila leta 1817 ustanovljeni še Katoliška teološka in Ekonomska fakulteta. Leta 1863 je univerza pridobila še prvo samostojno naravoslovno fakulteto v Nemčiji, na kateri je leta 1868 [[Friedrich Miescher]] kot prvi odkril [[DNK]]. S tem je poleg naukov poeta [[Ludwig Uhland|Uhlanda]] ter protestantskega teologa [[Ferdinand Christian Baur|Baura]], katerih prepričanja so postala znana kot »tübingenška šola«, ki je začela z zgodovinsko analizo svetopisemskih besedil, pristopom danes znanim kot zgodovinski kriticizem<!-- higher criticism; Historisch-kritische Methode --> univerza dosegla višek svojega vpliva in prepoznavnosti. Univerza je med drugim imela veliko vlogo v prizadevanjih za "znanstveno" legitimacijo politike Tretjega rajha. Še pred zmago [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistov]] na splošnih volitvah marca 1933 skoraj ni bilo več judovskih učiteljev ali študentov. Kasnejši Nobelov nagrajenec za fiziko [[Hans Albrecht Bethe]] je bil odpuščen aprila 1933, matematik [[Erich Kamke]] pa predčasno upokojen v letu 1937, verjetno v obeh primerih zaradi nearijskega porekla njunih soprog.<ref>''[http://www.uni-tuebingen.de/fileadmin/Uni_Tuebingen/Allgemein/Dokumente/2006/06-01-19AkUniimNS.pdf Juden an der Universität Tübingen im Nationalsozialismus] (PDF; 132&nbsp;kB)'', Bericht des Arbeitskreises „Universität Tübingen im Nationalsozialismus“, 19. Januar 2006</ref> Na kliniki so sterilizirali najmanj 1158 ljudi.<ref>''[http://idw-online.de/pages/de/news270590 Forschungsergebnisse zu "Zwangssterilisation an der Universität Tübingen"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110813203419/http://idw-online.de/pages/de/news270590 |date=2011-08-13 }}'', Pressemitteilung/idw, 14. Juli 2008</ref> Po vojni je bila univerza razdeljena na 14 fakultet, ki so bile leta 2010 ponovno združene v sedem velikih naddisciplinarnih fakultet. Leta 2005 je bila na pobudo univerze ustanovljena Višješolska regije Tübingen-Hohenheim, v katero je povezane še [[Univerza v Hohenheimu]] ter 4 višje šole. Novembra 2009 je skupina študentov za več dni zasedla eno glavnih predavalnic v sklopu medijsko odmevnih protestov proti uvedbi šolnin, saj bi morala biti izobrazba dostopna vsakomur. Šolnine so bile z zimskim semestrom 2012/13 ponovno ukinjene. == Organizacija == Univerza je razdeljena na 7 fakultet: * [[Evangeličanska teološka fakulteta Univerze v Tübingenu|Evangeličanska teološka fakulteta]] * [[Katoliška teološka fakulteta v Tübingenu|Katoliška teološka fakulteta]] * [[Pravna fakulteta v Tübingenu|Pravna fakulteta]] * [[Medicinska fakulteta in univerzitetna klinika v Tübingenu|Medicinska fakulteta]] * [[Filozofska fakulteta v Tübingenu|Filozofska fakulteta]] * [[Ekonomska in družboslovna fakulteta v Tübingenu|Ekonomska in družboslovna fakulteta]] * [[Matematična in naravoslovna fakulteta Univerze v Tübingenu|Matematična in naravoslovna fakulteta]] Medtem ko se večina predavanj izvaja v starem delu mesta v dolini, se naravoslovni inštituti skupaj z botaničnimi vrtovi, lastno [[menza|menzo]] ter nekaterimi klinikami nahaja v severnem predelu mesta na vzpetini poimenovani ''Auf der Morgenstelle''. Znotraj univerze delujejo še: * [[Univerzitetna knjižnica v Tübingenu|Univerzitetna knjižnica]] * Univerzitetna klinika * Jezikovni center * Univerzitetni muzej * Geološka učna pot Kirnberg * Studentenwerk Tübingen-Hohenheim (študentska podporna organizacija) == Raziskave == Univerza v Tübingenu ima široko paleto raziskovalnih projektov na različnih področjih. Najvidnejši med njimi so se med naravoslovja; ''Hertie Inštitut za klinično raziskovanje možganov'' se na primer osredotoča na splošno, kognitivno in celično nevrologijo ter nevrodegeneracije. Center za interdisciplinarne klinične raziskave se ukvarja s celično biologijo v diagnostiki in terapijo bolezni organskih sistemov. Poleg tega ima univerza edino katedro za retoriko v Nemčiji. == Mednarodno sodelovanje == Univerza je bila leta 2010 ustanovna članica univerzitetnega omrežja Matariki, v katerem sodeluje še [[Dartmouth College]] (ZDA), [[Univerza Durham]] (VB), [[Queen’s University]] (Kanada), [[Univerza v Otagu]] (Nova Zelandija), [[Univerza Zahodne Avstralije]] (Avstralija) ter [[Univerza v Uppsali]] (Švedska).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.matarikinetwork.com/members.html |title=arhivska kopija |accessdate=2013-03-02 |archive-date=2011-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110714050432/http://www.matarikinetwork.com/members.html |url-status=dead }}</ref> Študenti na mednarodnih izmenjavah ([[Erasmus]], ...) predstavljajo več kot 10% vpisanih. == Znani alumni == *[[Friedrich Hölderlin]], pesnik *[[Georg Wilhelm Friedrich Hegel]], filozof *[[Friedrich Miescher]], odkril DNK *[[Johannes Kepler]], astronom *[[Wilhelm Schickard]], prvi mehanski računalnik *[[Manfred Korfmann]], glavni nadzornik pri izkopavanju [[Troja|Troje]] *[[Jurij Dalmatin]], prevod Biblije v slovenščino *[[papež Benedikt XVI.]] *[[Roman Herzog]], nemški predsednik (1994–1999) === Nobelovci === *[[William Ramsay]] ([[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec]] za kemijo 1904) *[[Eduard Buchner]] (Nobelov nagrajenec za kemijo 1907) *[[Karl Ferdinand Braun]] (Nobelov nagrajenec za fiziko 1909) *[[Adolf Butenandt]] (Nobelov nagrajenec za kemijo 1939) *[[Albert Schweitzer]] (Nobelov nagrajenec za mir 1952) *[[Georg Wittig]] (Nobelov nagrajenec za kemijo 1979) *[[Hartmut Michel]] (Nobelov nagrajenec za kemijo 1988) *[[Bert Sakmann]] (Nobelov nagrajenec za fiziologijo ali medicino 1991) *[[Christiane Nüsslein-Volhard]] (Nobelova nagrajenka za fiziologijo ali medicino 1995) *[[Günter Blobel]] (Nobelov nagrajenec za fiziologijo ali medicino 1999) == Reference in opombe == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam univerz v Nemčiji]] == Zunanje povezave == * [http://www.uni-tuebingen.de/ Spletna stran univerze] [[Kategorija:Univerze v Nemčiji|Tübingen]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1477]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Tübingenu]] [[Kategorija:Univerza v Tübingenu|*]] {{normativna kontrola}} miu5jg1ydzcse17g7vac7ofo4f0mrfn Predloga:Olimpija Ljubljana squad 10 356369 6690489 6687767 2026-06-16T19:58:57Z Sporti 5955 pos. 6690489 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = Olimpija Ljubljana squad | teamname = NK Olimpija Ljubljana (2005) | bgcolor = darkgreen | textcolor = white | bordercolor = silver | list=<div> {{Football squad2 player|no=3|name=[[Jošt Urbančič|Urbančič]]}} {{Football squad2 player|no=4|name=[[Veljko Jelenković|Jelenković]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Reda Boultam|Boultam]]}} {{Football squad2 player|no=9|name=[[Dino Kojić|Kojić]]}} {{Football squad2 player|no=8|name=[[Bruno Lourenço|Lourenço]]}} {{Football squad2 player|no=10|name=[[Dimitar Mitrovski|Mitrovski]]}} {{Football squad2 player|no=11|name=[[Federico Rose|Rose]]}} {{Football squad2 player|no=15|name=[[Marko Ristić|Ristić]]}} {{Football squad2 player|no=16|name=[[Jurgen Çelhaka|Çelhaka]]}} {{Football squad2 player|no=18|name=[[Marko Brest|Brest]]}} {{Football squad2 player|no=20|name=[[Nemanja Motika|Motika]]}} {{Football squad2 player|no=26|name=[[Matevž Vidovšek|Vidovšek]]}} {{Football squad2 player|no=27|name=[[Frederic Ananou|Ananou]]}} {{Football squad2 player|no=28|name=[[Diga (footballer)|Diga]]}} {{Football squad2 player|no=30|name=[[Jan Gorenc|Gorenc]]}} {{Football squad2 player|no=31|name=Vasić}} {{Football squad2 player|no=33|name=[[Jordi Govea|Govea]]}} {{Football squad2 player|no=45|name=[[Mateo Aćimović|Aćimović]]}} {{Football squad2 player|no=52|name=[[Matevž Dajčar|Dajčar]]}} {{Football squad2 player|no=99|name=[[Antonio Marin (nogometaš, rojen 2001)|Marin]]}} {{football squad manager|name=[[Mišo Brečko|Brečko]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Nogometni klub Olimpija|ž]] </noinclude> da5ldmg45d347n5dum1cbawb22ncln6 Airbus A220 0 361780 6690505 6687082 2026-06-16T20:56:52Z Nareto 77605 6690505 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Airbus A-220 (BD-500) |image =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg |caption =Air France A220-300 }}{{Infobox aircraft type |type =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |national origin ={{CAN}} in<br> {{USA}} |manufacturer =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in<br> [[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018 |first flight =16.9.2013 |introduction =15.7.2016 - SWISS |retired = |status =v uporabi |primary user =[[Delta Air Lines]]<br>airBaltic<br>ITA Airways<br>[[Air France]]<br>[[Lufthansa|Lufthansa group - Swiss]]<br>[[Croatia Airlines]] |more users =<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced = |number built =506 april 2026<br>1109 naročenih |unit cost =A220-100 65 milijonov EUR <br> A220-300 75 milijonov EUR |variants with their own articles= |program cost=razvojni stroški 2008-2015<br>5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}} |} '''Airbus A220''' oz. '''BD-500''' (do leta 2018 BD - '''Bombardier Aerospace''' '''Cseries''', nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje [[Airbus]] natančneje ACLP Airbus Canada Limited Partnership. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih sodobnih potniških letal, ki so ga v celoti razvili v 21.stoletju in je zaradi tega grajeno bistveno bolj sodobno kot pa letala, ki so bila v osnovi dizajnirana pred 50 leti. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. Uradna EASA certifikacijska oznaka: * BD-500-1A10 (A220-100) in * BD-500-1A11 (A220-300) Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA. Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus, saj je kapaciteta potnikov enaka kot pri A319, vendar je A220 občutno bolj ekonomičen. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}</ref> Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. <ref>[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&sq=bombardier&st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand] Jet New York Times, July 14, 2008.</ref> A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom. {| class="wikitable" |+Primerjava letala !Parameter/ tip !A220-300 !A319neo !A319ceo !B737 MAX7 |- |Sedeži |150 |150 |150 |153 |- |Največja hitrost MMO |0.82 |0.82 |0.82 |0.82 |- |MTOM |70,9 t |75,5 t |75,5 t |90,0 t |- |Max pristajalna teža |61,0 t |63,9 t |62,5 t |66,0 t |- |Uporabna masa UL |33,9 t |32,5 t |34,5 t |45 t |- |OEW prazen |37 t |43 t |41 t |45 t |- |Dolžina |38,7 m |33,84 m |33,84 m |35,56 m |- |Rapon kril |35,1 m |34,10 m |34,10 m |35,92 m |- |Višina |11,5 m |11,76 m |11,76 m |12,29 m |- |Pristajalna dolžina |1510 m |1480 m |1360 m |1500 m |- |Vzletna dolžina |1900 m |2150 m |1850 m |2100 m |- |Platfon leta |FL410 |FL390 |FL390 |FL410 |- |Tlak kabine |6000 ft |7300 ft |8000 ft |8000 ft |- |Poraba goriva |2.3 kg/km |2.4 kg/km |2.93 kg/km |2.51 kg/km |- |Emitacija CO₂ na uro |5688 kgCO₂/h |6320 kgCO₂/h |7584 kgCO₂/h |6636 kgCO₂/h |- |Izkustvena poraba goriva |1800 kg/h |2000 kg/h |2400 kg/h |2100 kg/h |- |Motorji |PW1500G |CFM56-5, V2500-A5 |CFM LEAP-1A, PW1100G |CFM LEAP-1B |- |Potisk motorjev |98-108,6 kN |98-120 kN |107 kN |119–130 kN |} == Mejniki == * 12. julij 2008 začetek programa CSeries v Bombardier Aerospace * december 2011 prejeto 100 naročilo letala A220 * 16. september 2013 prvi polet letala CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal * 27. februar 2015 prvi polet letala CS300 * 18. december 2015 CS100 dobi tipski certifikat in zaključen razvoj letala s skupnimi stroški $5.4 miljarde dolarjev * 11. julij 2016 CS300 dobi tipski certifikat * 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle * 14. december 2016 prvi konercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol * 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 * 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland * 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220 * 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180 * 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 * 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220 * 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama * 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ * julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220 * 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev * 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air * 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300 * 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220 * 2026 močno skočijo naročila za varčen A220 zaradi energetske krize kot posledica Iranske vojne [[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]] [[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]] [[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]] [[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]] [[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]] [[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]] [[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]] ==Tehnične specifikacije (Airbus A220)== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Posadka | colspan="2" | 2 |- ! Kapaciteta potnikov | 130 (max) 125 (1-razred, gosto) <br /> 110 (1-razred)<br /> 108 (2-razreda) | 160 (max) <br/> 150 (1-razred, gosto) <br/> 135 (1-razred)<br/> 130 (2-razreda) |- ! Dolžina | {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}} | {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan="2" | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan="2" | 112,3 m2 |- ! Višina | colspan="2" | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}} |- ! Premer trupa | colspan="2" | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Širina kabine | colspan="2" | {{convert|3,28|m|in}} |- ! Višina kabine | colspan="2" | {{convert|2,11|m|in}} |- ! Dolžina kabine | {{convert|23,7|m|ft}} | {{convert|27,5|m|ft}} |- ! Prostor za tovor | 23,7 m3 | 31,6 m3 |- ! Maks. vzletna teža (MTOW) | 63.1 t (139,000 lb) | 70.9 t (156,000 lb) |- ! Maks. tovor (skupno) | 15.1 t (33,300 lb) | 18.7 t (41,200 lb) |- !Gorivo | colspan="2" |21,918 L (5,790 US gal) |- ! Dolet | 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi) |3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi) |- ! Maks. hitrost | colspan="2" | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&nbsp;mph) |- ! Potovalna hitrost | colspan="2" | Mach 0,78 (828&nbsp;km/h, 447 kn, 514&nbsp;mph) |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1463|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1890|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1356|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1494|m|ft|abbr=on}} |- ! Največja višina letenja | colspan="2" | 41,000 ft (12,500 m) |- ! Motorji | colspan="2" | 2× [[Pratt & Whitney PW1000G|Pratt & Whitney PW1500G]] |- ! Potisk motorjev | PW1519G: 88 kN (20,000 lb) PW1521G: 98 kN (22,000 lb) PW1524G: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G: 108.5 kN (24,400 lb) | PW1521G-3: 98 kN (22,000 lb) PW1524G-3: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G-3: 108.5 kN (24,400 lb) |- !ICAO tip |BCS1 |BCS3 |} Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan="3"| Urbane Operacije |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. pristajaln teža | {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. tovor (samo tovor) | {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}} |- ! Makjs, tovor (skupaj) | {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}} |- ! Dolet | colspan="2" | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1219|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1524|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1341|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1448|m|ft|abbr=on}} |- |} *''Notes:'' Data are preliminary and may change. *''Sources:'' Bombardier Aerospace<ref name=cseries_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}</ref><ref name=CS100_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}</ref><ref name=CS300_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bombardier_CS_page">{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}</ref> and ''Pratt & Whitney''<ref>{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt & Whitney|accessdate=18 December 2012}}</ref> ==Glej tudi== *[[Novejša potniška letala]] ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} {{Potniška letala}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bombardier CSeries}} *[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran] *[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }} [[Kategorija:Potniška letala]] mw42o6wy7tvtpf922i3yt291uiezlqq Bradavičarica 0 365940 6690462 6686996 2026-06-16T18:43:51Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rodovi rib]]; dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690462 wikitext text/x-wiki {{Short description|Monotipski rod rib}} {{Speciesbox | name = Bradavičarica | image = Jielbeaumadier poisson gris 2 paris 2014.jpeg | image_caption = v akvariju | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Lorance, P. |author2=Cook, R. |author3=Herrera, J. |author4=de Sola, L. |author5=Florin, A. |author6=Papaconstantinou, C. |name-list-style=& |year=2015 |title=Cyclopterus lumpus (Europe assessment) |article-number=e.T18237406A45078284 |doi= |access-date=15 March 2023}}</ref> | status2 = G5 | status2_system = TNC | status2_ref = <ref name = NatureServe>{{cite web | url = https://explorer.natureserve.org/Taxon/ELEMENT_GLOBAL.2.103706/Cyclopterus_lumpus | title = ''Cyclopterus lumpus'' Lumpfish | access-date = 16 March 2023 | work = NatureServe Explorer | publisher = The Nature Conservancy}}</ref> | parent_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | taxon = Cyclopterus lumpus | authority = Linnaeus, 1758 | synonyms = {{Collapsible list| |title=Rod |{{Genus list | Lumpus | [[Lorenz Oken|Oken]], 1817 }} }} {{Collapsible list| |title=Vrste |{{Species list | Cyclopterus minutus | [[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1769 | Cyclopterus pavoninus | [[George Shaw (biologist)|Shaw]], 1797 | Cyclopterus pyramidatus | Shaw, 1804 | Cyclopterus caeruleus | [[Samuel L. Mitchill|Mitchill]], 1815 | Lumpus vulgaris | [[Henry McMurtrie|McMurtrie]], 1831 | Cyclopterus coronatus | [[Jonathan Couch|Couch]], 1838 | Lumpus anglorum | [[James Ellsworth De Kay|DeKay]], 1842 | Cyclopterus lumpus hudsonius | Cox, 1920 }} }} | synonyms_ref = <ref name = fishbase>{{FishBase|Cyclopterus|lumpus|month=February|year=2023}}</ref><ref name = CofF>{{Cof family|family=Cyclopteridae|access-date=16 March 2023}}</ref> }} '''Bradavíčarica''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cyclopterus''''') je [[Rod (biologija)|rod]] morskih [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], ki pripada [[Družina (biologija)|družini]] [[Cyclopteridae]]. Edina vrsta v rodu je '''''Cyclopterus lumpus''''' (bradavičarica).<ref name = fishbase/> To [[riba|ribo]] najdemo v severnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], in sosednjih delih severnega [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]]. Ob severnoameriški obali je razširjena vse do zaliva [[Chesapeake Bay]], ob evropski obali pa do [[Španija|Španije]] (redko južno od [[Angleški kanal|Rokavskega preliva]]).<ref>{{Cite book|title=Fish atlas of the Celtic Sea, North Sea, and Baltic Sea: Based on international research-vessel surveys|date=2015|publisher=Wageningen Academic Publishers|isbn=978-90-8686-266-5|editor-last=Heessen|editor-first=Henk J.L.|location=The Netherlands|language=en|doi=10.3920/978-90-8686-266-5|editor-last2=Daan|editor-first2=Niels|editor-last3=Ellis|editor-first3=Jim R.}}</ref><ref name=fishbase/><ref name=":0">{{Cite journal |last1=Kennedy |first1=James |last2=Post |first2=Søren |last3=Durif |first3=Caroline M. F. |last4=Jacobsen |first4=Jan Arge |last5=Wieland |first5=Kai |last6=Nøttestad |first6=Leif |title=Environmental Drivers of the Summer Distribution of Lumpfish (''Cyclopterus lumpus'') in the Eastern Atlantic Ocean |journal=Fisheries Oceanography |date=2025 |language=en |volume=34 |issue=5 |article-number=e12737 |doi=10.1111/fog.12737 |bibcode=2025FisOc..34...70K |issn=1365-2419}}</ref> Vrsto so dvakrat opazili tudi v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], in sicer ob obali Hrvaške leta 2004 ter Cipra leta 2017.<ref>{{cite book |title=Atlas of Exotic Fishes in the Mediterranean Sea (''Cyclopterus lumpus'') |edition=2 |year=2021 |pages=366p |publisher=CIESM Publishers |location=Paris, Monaco |url=https://ciesm.org/atlas/fishes_2nd_edition/Cyclopterus_lumpus.pdf}}</ref> Lovijo jo največ zaradi [[ikra|iker]], cenejše vrste [[kaviar]]ja. V [[Skandinavija|Skandinaviji]] tudi za prehrano.<ref name="fishbase" /> ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Cyclopterus lumpus}} * [http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=127214 Bradavičarica] v Registru morskih vrst sveta (WoRMS) ==Zunanje povezave== * {{sealifephotos|127214}} {{Taxonbar|from=Q30066}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Cyclopteridae]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] 4kc12udszwxf3pxacyunt04rsv2txgn Vimba 0 369606 6690460 6689258 2026-06-16T18:39:40Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rodovi rib]]; dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690460 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | image = Vimba vimba.jpg | image_caption = ''[[Vimba vimba]]'' (ogrica) | taxon = Vimba | authority = [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae||access-date=11 May 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus vimba'' | type_species_authority = Linnaeus, 1758<ref name = "Cof family"/> | subdivision_ranks = | subdivision = | synonyms = ''Leucabramis'' <small>[[Fredrik Adam Smitt|Smitt]], 1895</small> | synonyms_ref = <ref name = "Cof family"/> }} '''''Vimba''''' je rod [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi krapovci|pravih krapovcev]], ki je razširjen po [[Evropa|Evropi]] in zahodni [[Azija|Aziji]]. Trenutno so v rod razvrščene tri [[vrsta (biologija)|vrste]]. == Vrste== ''Vimba'' vsebuje sledeče vrste:<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Vimba|access-date=11 May 2025}}</ref> * ''[[Vimba melanops]]'' <small>([[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1837)</small> (Macedonian vimba) * ''[[Vimba mirabilis]]'' <small>([[Werner Ladiges|Ladiges]], 1960)</small> (Menderes vimba) * ''[[Vimba persa]]'' <small>([[Peter Simon Pallas|Pallas]],1814)</small> (Caspian vimba) * ''[[Vimba tenella]]'' <small>([[Alexander von Nordmann|Nordmann]], 1840)</small> * ''[[Vimba vimba]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (Vimba bream) == Sklici== {{Reflist}} * {{FishBase genus | genus = Vimba | month = October | year = 2011}} {{Taxonbar|from=Q2361521}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1873]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] {{fish-stub}} s8pt5ynvdwxvj0vgwxurd8v5sul16nz Pogovor:Soja 1 370914 6690475 4967757 2026-06-16T19:38:34Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Soja]] na [[Pogovor:Navadna soja]]: članek opisuje vrsto Glycine max; po Mali flori Slovenije in seznamu botaničnega vrta v Ljubljani 4967757 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} {{zavrnjeni PIČ}} fil695jndpezlgerxnz1jn388u1htfo 6690481 6690475 2026-06-16T19:41:13Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Navadna soja]] na [[Pogovor:Soja]] prek preusmeritve: do nadaljnjega 4967757 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} {{zavrnjeni PIČ}} fil695jndpezlgerxnz1jn388u1htfo Čičerika 0 371272 6690494 6569721 2026-06-16T20:08:49Z TadejM 738 --red; sicer Fabales 6690494 wikitext text/x-wiki {{taxobox |name=Čičerika |image=Sa-whitegreen-chickpea.jpg |image_caption=Bela in zelena čičerika | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Spermatophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnica) | ordo = [[Fabales]] (stročnice) | familia = [[Fabaceae]] (metuljnice) |genus=''[[Cicer]]'' |species='''''Cicer arietinum''''' |binomial=''Cicer arietinum'' |binomial_authority=[[Carl Linnaeus|L.]] }} [[Slika:Cicer arietinum HabitusFruits BotGardBln0906a.jpg|thumb|Rastlina čičerike]] [[File:Cicer arietinum noir MHNT.BOT.2017.12.2.jpg|thumb|''Cicer arietinum noir'']] '''Čičeríka''' ali '''číčerka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''''' Cicer arietinum''''') je [[stročnica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[metuljnice|metuljnic]] (''Fabaceae''). Njeni plodovi so bogati z [[beljakovina]]mi. Je ena od najstarejših stročnic; na Bližnjem vzhodu so našli ostanke čičerike, stare 7500 let.<ref>{{navedi splet|url=http://www.forward.com/articles/2119/ |title=Chickpeas — On Language|author=Philologos|date=21. 10. 2005|publisher=[[Jewish Daily Forward]]|accessdate=28. 3. 2013}}</ref> ==Etimologija in izrazje== Izvor imena čičerika izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''cicer'' od koder izvira tudi ime ''[[Cicero]]''. Francoski jezik je izraz povzel, kot ''chiche'', proti koncu 14. stoletja je izraz povzel še angleški jezik kot ''ciche pease''. V sredini 18. stoletja se je v Oxfordovem slovarju angleškega jezika ''Oxford English Dictionary'' pojavil izraz ''chick-pea'', ki se je obdržal do danes. Izraz ''garbanzo'', ki se za čičeriko uporablja v [[španščina|španščini]], izvira, po navedbah Oxfordovega slovarja angleškega jezika, iz stare [[baskovščina|baskovske]] besede ''garbantzu'', kar je sestavljanka iz ''garau'' = seme in ''antzu'' = suho. [[Slovar slovenskega knjižnega jezika]] navaja le obliko čičerka:&nbsp;čičerka,&nbsp;číčerka&nbsp; -e ž (ȋ) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi<ref>http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=%C4%8Di%C4%8Derka&hs=1, vpogled: 26. 3. 2014.</ref>, v Pravopisu pa se pojavita obe obliki, čičerika<ref name="bos.zrc-sazu.si">http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=%C4%8Di%C4%8Derika&hs=1, vpogled: 26. 3. 2014.</ref> in čičerka<ref>http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=%C4%8Di%C4%8Derka&hs=1, vpogled: 26. 3. 2014.</ref>. V obeh virih se pojavlja tudi sopomenka '''cízara'''.<ref name="bos.zrc-sazu.si"/> Čičerika je v svetu znana pod različnimi imeni (nem.: ''Kichererbse'', angl.: ''chickpea'' ali ''garbanzo bean'', tudi ''cecci bean'', ''channa'' in ''Bengal gram'', it.: ceci, hr.: slanutak ali leblebija). == Zgodovina== Dokaze o gojenju čičerike so našli v zgodnjem [[neolitik|neolitskem]] obdobju na zahodnem bregu reke [[Jordan]] in v južnem delu današnje [[Turčija|Turčije]] ob vznožju gorovja Taurus, v poznem neolotiku pa v keramičnih posodah tako v Turčiji kot v Grčiji. Na nahajališču v južni Franciji, jami pri L'Abeuradorju, pa so ostanke čičerike našli iz dobe [[mezolitik]]a. V [[bronasta doba|bronasti dobi]] so čičeriko poznali na območju današnje [[Italija|Italije]] in [[Grčija|Grčije]], kjer je so jo poznali pod izrazom ''erébinthos''. Jedli so jo kot osnovno živilo, surovo ali kot sladico. Tudi Rimljani so jo uporabljali na različne načine, kot juho ali pečeno. Ohranjeni so stari recepti rimskega gurmana [[Apicius]]a. Iz Bližnjega vzhoda se je čičerika po [[Svilna cesta|Svilni cesti]] razširila v azijske dežele. Čičeriko omenja [[Karel Veliki]] v svoji knjigi ''»Capitulare de villis«'' pod izrazom ''cicer italicus'' kot vrtnino, ki jo pridelujejo na vsaki kraljevi posesti, ''imperial demesne''. ''Albertus Magnus'', svetnik in eden največjih nemških filozofov in teologov srednjega veka, je omenjal več vrst čičerike: rdečo, črno in belo. ''Nicolas Culpeper'' (1616–1654), angleški botanik in zdravnik, v svojih zapisih navaja, da je čičerika bolj hranljiva in povzroča manj vetrov kot [[fižol]]. V svojem delu ''»English Physitian«'' iz leta 1652 navaja, da čičerika pospešuje izločanje sperme in mleka, pospešuje menstruacijo ter izločanje seča in pomaga pri odpravi [[ledvični kamen|ledvičnih kamnov]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Culpeper's English Physician; and complete herbal|last=Culpeper|first=Nicholas|publisher=|year=1790|isbn=|location=|page=124|cobiss=|url=https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/3697|last2=Sibly|first2=Ebenezer}}</ref> V zapisih nemškega pisca iz leta 1793 je pražena čičerika omenjena kot nadomestek za [[Kava|kavo]]. V ta namen so jo v času I. svetovne vojne gojili v nekaterih predelih Nemčije. Praženo čičeriko se kot kavin nadomestek ponekod v Evropi omenja še danes.<ref>[http://www.crnindia.com/commodity/chickpea.html Chickpea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060427141450/http://www.crnindia.com/commodity/chickpea.html |date=2006-04-27 }}, crnindia.com, vpogled: 28. 8. 2008</ref><ref>[http://www.icarda.cgiar.org/Publications/Cook/Chickpea/Chickpea.html Chickpea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120718064651/http://www.icarda.cgiar.org/Publications/Cook/Chickpea/Chickpea.html |date=2012-07-18 }}, icarda.cgiar.org, vpogled: 28. 8. 2008.</ref> == Opis == [[File:Chickpea field.jpg|thumb|right|Polja čičerike]] [[Slika:Chickpea pods.jpg|thumb|222px|right|Čičerikini plodovi]] Rastlina čičerike zraste od 20 do 50&nbsp;cm visoko in razvije majhne pahljačaste liste na obeh straneh stebla in do 2m globoke korenine. Ima bele [[cvet]]ove z modrimi, vijoličastimi ali roza žilami. Posamezna rastlina razvije en [[strok]] z dvema ali tremi [[zrno|zrni]]. Rastlina potrebuje za rast subtropsko ali tropsko [[podnebje]] z več kot 400&nbsp;mm dežja na leto. Lahko raste tudi v zmernem pasu, vendar je plodov manj. Pomembna značilnost rastline je, da tla bogati z [[dušik]]om.<ref>http://www.hort.purdue.edu/newcrop/cropfactsheets/chickpea.html</ref> ===Škodljivci=== Na rastlino čičerike škodljivo vplivajo [[gliva|glive]] (vrste ''Ascochyta rabiei'', rja ''Uromyces cineris-arietini'' in plesni ''Macrophomina phaseolina''), [[žuželke]] (Callosobruchus ornatus) in [[listna muha]] (''Atricornis phytomiza'').<ref>http://agropedia.iitk.ac.in/content/cultivation-chick-pea-cicer-arientinum-l</ref> ===Gojenje=== Gojenje čičerike v zadnjem obdobju zelo narašča, posebej na območju Zahodne Azije, kjer se je pridelava močno povečala v zadnjih 30 letih. [[Indija]] je največji pridelovalec in tudi največji uvoznik čičerike.<ref>{{navedi splet|url=http://faostat.fao.org/site/567/default.aspx|publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]|title=Production of Chickpea by countries|year=2011|accessdate=2013-08-28|archive-date=2012-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120407180211/http://faostat.fao.org/site/567/default.aspx|url-status=dead}}</ref> {| class="sortable wikitable" style="left; |+ Največje pridelovalke čičerike <br />(v tonah) !Mesto !Država !2010 !2011 |- | 1 || {{IND}} || 7.480.000 || 8.220.000 |- | 2 || {{AUS}} || 602.000 || 513.338 |- | 3 || {{PAK}} || 561.500 || 496.000 |- | 4 || {{TUR}} || 530.634 || 487.477 |- | 5 || {{MYA}} || 441.493 || 473.102 |- | 6 || {{ETH}} || 284.640 || 322,839 |- | 7 || {{IRN}} || 267.768 || 290.243 |- | 8 || {{USA}} || 87.952 || 99.881 |- | 9 || {{CAN}} || 128.300 || 90.800 |- | 10 || {{MEX}} || 131.895 || 72.143 |-bgcolor="#CCCCCC" | — || ''[[Svet]]'' || 10.897.040 || 11.497.054 |- | colspan="4" | ''Vir: ''[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo]] <ref>{{navedi splet|url=http://faostat.fao.org/site/567/default.aspx|publisher=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|title=Production of Chickpea by countries|year=2011|accessdate=28. 8. 2013|archive-date=2012-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120407180211/http://faostat.fao.org/site/567/default.aspx|url-status=dead}}</ref> |} V Sloveniji je gojenje zaenkrat omejeno na gojenje za osebno rabo, saj razmere niso dovolj sušne. Za kaljenje čičerike je potrebna temperatura zemlje vsaj 18&nbsp;°C. Rastlina je nizka, do pol metra visoka in grmičasta. Ker so grmi košati, je treba med vrstami pustiti vsaj pol metra prostora, v vrsti pa semena polagamo v razmikih 5–10&nbsp;cm. Pred setvijo je priporočljivo seme čez noč namočiti. Rastlina zelo ozeleni in hitro prekrije tla, stroki pa se razvijejo že po treh mesecih, po štirih mesecih pa lahko oberemo suho, dozorelo zrnje. === Genom čičerike === V okviru projekta ICRISAT<ref>''Chickpea: An ancient crop for the modern world'' http://exploreit.icrisat.org/page/chickpea/685/60 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150120013135/http://exploreit.icrisat.org/page/chickpea/685/60|date=2015-01-20}}. [[ICRISAT]]. Preneseno 26. 1. 2014.</ref> je bilo razvrščenih 90 [[genotip]]ov čičerikinega genoma, vključno z nekaj divjimi vrstami. Identificiranih je bilo več kot 28.000 genov in več milijonov genetskih označevalcev. Znanstveniki pričakujejo, da bodo te raziskave privedle do razvoja novih, izboljšanih vrst. === Sorte === Razlikujemo tri glavne sorte čičerike: * Sorta ''desi'', znana tudi pod imenom ''bengal gram'', je majna sorta, s temnejšimi zrni in grobim strokom. V glavnem jo pridelujejo v [[Indija|Indiji]] in na Indijskem polotoku ter [[Etiopija|Etiopij]]i, [[Mehika|Mehik]]i in [[Iran]]u. Ta sorta je najbolj sorodna tisti, ki so jo našli na arheoloških najdiščih v Turčiji. Posebna temna podsorta desi, ki raste samo v italijanski [[Apulija|Apuliji]], se imenuje ''ceci neri'', je večja in temnejša kot navadna sorta desi. * Sorta ''bombaj'' je ravno tako temnejša, vendar večja kot desi. Ravno tako jo pridelujejo na Indijskem polotoku. Ima zelo visoko vsebnost vlaknin in posledično zelo nizek [[glikemični indeks]], zato je zelo primerno živilo za sladkorne bolnike.<ref>Mendosa, David, [http://www.mendosa.com/chanadal.html Chana Dal], mendosa.com, vpogled: 31. 1. 2008</ref> * Ime sorte ''kabuli'' je povezano z mestom [[Kabul]] v [[Afganistan]]u. Gre za večjo in svetlejšo sorto z bolj gladkimi stroki. V glavnem jo gojijo v južnih delih Evrope, Severne Afrike , Južne Amerike in tudi na Indijskem polotoku, kamor je bil prinesena v 18. stoletju.<ref>Mansfeld's World Database of Agricultural and Horticultural Crops, [http://mansfeld.ipk-gatersleben.de/pls/htmldb_pgrc/f?p=185:46:2650767499563036::NO::module,source,taxid,akzname:mf,volksnam,30808,Cicer%20arietinum%20subsp.%20arietinum Cicer arietinum subsp. arietinum], mansfeld.ipk-gatersleben.de, vpogled: 31. 1. 2008.</ref> === Hranilne vrednosti === {{nutritionalvalue |name=Čičerika, zrela, kuhana, neslana |kJ=686 |protein=8,86 g |fat=2,59 g |satfat=0,69 g |monofat=0,583 g |polyfat=1,156 g |carbs=27,42 g |sugars=4,8 g |fiber=7,6 g |sodium_mg=7 |potassium_mg=291 |vitA_ug=1 |vitC_mg=1.3 |thiamin_mg=0.116 |riboflavin_mg=0.063 |niacin_mg=0.526 |pantothenic_mg=0.286 |folate_ug=172 |vitE_mg=0.35 |vitK_ug=4 |calcium_mg=49 |iron_mg=2.89 |phosphorus_mg=168 |magnesium_mg=48 |zinc_mg=1.53 |vitB6_mg=0.139 |vitB12_ug=0 |water=60,21 g |source_usda=1 |right=1}} Čičerika je lešnikom podobnega okusa in gladke strukture. Čičerika je zelo dober vir osnovnih hranil, [[železo|železa]], [[folna kislina|folne kisline]], [[fosfor]]ja, beljakovin in vlaknin z nizko vsebnostjo kalorij in skoraj brez maščob. Lahko jo uživamo celo leto. Ravno tako je vir vlaknin, ki znižujejo ravni holesterola, poleg tega pa ima visoko vsebnost vlaknin, ki preprečujejo hiter prehod sladkorja v kri.<ref>{{cite journal |pmid=18502235|year=2008|last1=Pittaway|first1=JK|last2=Robertson|first2=IK|last3=Ball|first3=MJ|title=Chickpeas may influence fatty acid and fiber intake in an ad libitum diet, leading to small improvements in serum lipid profile and glycemic control|volume=108|issue=6|pages=1009–13|doi=10.1016/j.jada.2008.03.009|journal=Journal of the American Dietetic Association}}</ref><ref name=mayo>[http://www.mayoclinic.com/health/healthy-recipes/NU00410 Mixed Bean Salad] (podatki in recept) s [http://www.mayoclinic.com/health/healthy-recipes The Mayo Clinic Healthy Recipes]. Pridobljeno februarja 2010.</ref> Poleg vsebnosti počasi razgradljivih ogljikovih hidratov, ki preprečujejo hiter prehod sladkorja v kri, pospešuje tvorbo železa in magnezija. Ima nizko vsebnost maščob, večina od njih je [[polinenasičena maščoba|polinenasičenih]]. Vsebnost hranil pri v različnih sortah različna, posebej velja to za vsebnost vlaknin, ki je večja pri manjših, temnih sortah.<ref name=mayo/><ref>{{cite journal |pmid=18502235|year=2008|last1=Pittaway|first1=JK|last2=Robertson|first2=IK|last3=Ball|first3=MJ|title=Chickpeas may influence fatty acid and fiber intake in an ad libitum diet, leading to small improvements in serum lipid profile and glycemic control|volume=108|issue=6|pages=1009–1013|doi=10.1016/j.jada.2008.03.009|journal=Journal of the American Dietetic Association}}</ref> Čičerika ne vsebuje toksina, ki lahko prispeva k pojavu latirizma.{{Cn}} 100 gramov zrele in kuhane čičerike vsebuje 164 kalorij; vsebuje 2,6 g maščob, od tega 0,27 g nasičenih, 7,6 g vlaknin, 8,9 g beljakovin in nekatera druga nujno potrebna hranila.<ref>{{navedi splet|title=Nutrient data for 16057, Chickpeas (garbanzo beans, bengal gram), mature seeds, cooked, boiled, without salt|url=http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4672?fg=&man=&lfacet=&format=&count=&max=25&offset=&sort=&qlookup=chickpeas|work=National Nutrient Database for Standard Reference|publisher=USDA|accessdate=5. 2. 2013|archive-date=2014-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328011331/http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4672?fg=&man=&lfacet=&format=&count=&max=25&offset=&sort=&qlookup=chickpeas|url-status=dead}}</ref> == Uporaba == Uporablja se za prehrano ljudi, zaradi visoke vsebnosti beljakovin pa čedalje bolj tudi v prehrani živali. Suha zrna čičerike se kuhajo eno do dve uri, predhodno namočena v vodi za 12 do 24 ur pa le 30 minut. Ovoj čičerike se bolje razgradi, dokler je topel, kar je pomembno za pripravo nekaterih tradicionalnih jedi, na primer [[humus]]a.<ref>{{Navedi splet |url=http://mideastfood.about.com/od/tipsandtechniques/qt/dried_chickpeas.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-03-30 |archive-date=2014-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140330160458/http://mideastfood.about.com/od/tipsandtechniques/qt/dried_chickpeas.htm |url-status=dead }}</ref>. Za prehrano ljudi se uporablja na zelo raznovrstne načine, v glavnem kuhana, redkeje pečena, uporablja se tudi kot moka. Pomembno mesto ima v kulinariki Indijskega polotoka, v Sredozemlju, posebej na Iberskem polotoku, v arabskih deželah, v Mehiki, na Filipinih. Posebno mesto ima tudi v obredni prehrani Židov ob rojstvu dečkov.<ref>[http://kosherfood.about.com/od/koshersaladrecipes/p/garbanzo.htm Chickpeas Garbanzo Beans Hummus Falafel<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130121122540/http://kosherfood.about.com/od/koshersaladrecipes/p/garbanzo.htm |date=2013-01-21 }}, kosherfood.about.com.</ref> <gallery> Slika:Hummus from The Nile.jpg|Tradicionalna jed Bližnjega vzhoda "Humus" z olivnim oljem in začimbami" Slika:Potaje de garbanzos y collejas5.JPG|Španska čičerika z zelišči "Potaje de garbanzos y collejas" Slika:Panissa ai cipollotti.jpg|Italijanska »Panissa" značilna za deželo Ligurijo Slika:Halua of Chickpeas.jpg|Bangladeška sladica "Halua" Slika:Chakhchoukha9.JPG|Alžirska jed "Chakhchoukha" Slika:Choleindia.jpg|"Chana masala", priljubljena jed iz Padžaba v Indiji Slika:100331_dulce_de_garbanzos_guatemala.JPG </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons|Cicer arietinum|Chickpea}} * [http://exploreit.icrisat.org/page/chickpea/685/60] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150120013135/http://exploreit.icrisat.org/page/chickpea/685/60 |date=2015-01-20 }} Chickpea, [[ICRISAT]] * [http://www.cai-sa.pt/graodebico.en.html History and nutrition of chickpeas], Casa Angola Internacional, Portugal (commercial site, in English), cai-sa.pt * [http://library2.usask.ca/theses/available/etd-03022005-153357/unrestricted/NalainiThesis.pdf Heat and mass transfer during cooking of chickpeas (PDF)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Metuljnice]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] f6ck5qhv20u1cx9kv4w5yfhm2i9v92r Teleradioterapija 0 380775 6690405 6364714 2026-06-16T17:05:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690405 wikitext text/x-wiki [[Slika:Radiation_therapy.jpg|thumb|310x310px|[[Teleradioterapija]] (obsevanje v področju medenice; nastavitev bolnice s pomočjo vakuumske blazine in laserskih črt za določitev področja obsevanja)]] '''Teleradioterapija''', '''telerapija''', '''daljinsko obsevanje''' ali '''obsevanje na daljavo'''<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541120/teleterapija?query=teleterapija, vpogled: 7. 2. 2015.</ref>, tudi '''zunanje perkutano obsevanje''', je najpogostejša oblika [[Radioterapija|radioterapije]]. Pri takšnem načinu obsevanja bolniki ležijo nameščeni in imobilizirani s posebnimi pripomočki na obsevalni mizi, kjer se obsevajo s pomočjo izvora sevanja, ki se nahaja izven njihovega telesa. Nasprotno je pri obsevanju z [[Brahiterapija|brahiterapijo]] (bližinskim obsevanjem), kjer je treba vir sevanja vstaviti v samo telo. V teleradioterapiji se uporabljajo [[rentgenski žarki]] (žarki X) visokih energij. S kilovoltnimi rentgenskimi žarki (kV) se obsevajo tumorji, ki se nahajajo na bolnikovi koži ali tik pod njo. Za globlje ležeče tumorje ([[Rak prostate|prostata]], [[rak sečnega mehurja|mehur]], [[Rak materničnega vratu|maternični vrat]], [[Rak dojke|dojka]], [[Rak pljuč|pljuča]]) se uporabljajo megavoltni rentgenski žarki (MV), ki so žarki močnejših energij in s tem posledično zmožnostjo večjega prodora v tkivo. == Princip delovanja == === Proces teleradioterapije === V procesu zdravljenja je treba določiti namen zdravljenja (radikalno ali paliativno zdravljenje). Radioterapija je lahko vključena tudi kot del procesa zdravljenja s [[Kirurgija|kirurgijo]], [[Kemoterapija|kemoterapijo]], [[Hormonsko zdravljenje raka|hormonsko terapijo]] in [[Imunoterapija|imunoterapijo]]. Lahko pa zdravljenje raka vključuje vse od naštetih možnosti. Seveda je to predvsem odvisno od same vrste raka, stadija, lokalne kontrole, psiho-fizičnega stanja bolnika. Radioterapevtski proces lahko predstavlja radikalno obliko zdravljenja raka. Lahko ga pa uporabimo kot del adjuvantne (dopolnilne) terapije, torej kot dodatno zdravljenje po prvotno izvedenem operativnem posegu (npr. [[radikalna prostektomija prostate]] ali rak dojke v zgodnjih fazah). Obsevanje z visokimi energijami [[Rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]] privede do uničenje verige [[DNK]] celice tumorskega tkiva in posledično v [[Apoptoza|celično apoptozo]] (odmrtje celice). V procesu obsevanja je potrebna omejitev rentgenskih žarkov z visokimi energijami, saj je cilj radioterapije predati natančno določen odmerek sevanja tumorskemu tkivu na že poprej določen tarčni volumen tkiva in hkrati predati čim manjši odmerek na zdrava tkiva. Vse to privede do zmanjšanja stranskih učinkov, posledic obsevanja in večjo možnost izboljšanja lokalnega nadzora bolezni.<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/cancers-in-general/treatment/radiotherapy/about/what-radiotherapy-is|title = What is radiotherapy?|date = 8.11.2014|publisher = Cancer Research United Kingdom|accessdate = 2014-11-10|archive-date = 2014-11-13|archive-url = https://web.archive.org/web/20141113143802/http://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/cancers-in-general/treatment/radiotherapy/about/what-radiotherapy-is|url-status = dead}}</ref> Za zagotovitev natančnega obsevanja in nadzora bolezni je potrebna natančnost in doslednost vseh segmentov, ki se pričnejo že s samo pripravo, izdelavo obsevalnega načrta in izvedbo obsevanja. <ref>{{navedi splet|url = http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2772050/|title = Tumor delineation: The weakest link in the search for accuracy in radiotherapy|date = Oktober 2008|publisher = Journal of Medical Physics|last = CF Njeh|pmid = |PMC=2772050|doi = 10.4103/0971-6203.44472|accessdate = 9.11.2014}} </ref> V sodobnem procesu teleradioterapije prihaja do nenehnega razvoja novejših in s tem natančnejših obsevalnih tehnik in obsevalnih načrtov. S tem želimo izboljšati natančnost obsevanja v smislu povečanja konformnosti izodozne razporeditve doze (prileganje doznega volumna obliki tumorja), pri čemer je prehod iz visokodoznega na nizkodozno področje čim manjši. S pomočjo razvoja tehnologij za preverjanje nastavitve bolnika pred obsevanjem, pa je pomembna zagotovitev ponovljivosti vsakodnevnega položaja bolnika. Pomembno je, da se zagotavlja vsakodnevno natančno obsevanje od prvega do zadnega obsevanja, s čim manjših odstopanjem. <ref name=":5">{{navedi splet|url = http://www.szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2010/april/339-53.pdf|title = Novosti v radioterapiji tumorjev glave in vratu|accessdate = 10.11.2014|last = P Strojan|archive-date = 2015-09-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20150924112647/http://www.szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2010/april/339-53.pdf|url-status = dead}}</ref> == Vrste obsevanja glede na energijo == === Obsevanje s fotonskim snopom (MV) === [[File:Comparison of dose profiles for proton v. x-ray radiotherapy.png|thumb|Primerjava doznega profila fotonskega in protonskega obsevanja|291x291px]] Visoke energije rentgenskih žarkov oz. fotonov, ki so energijski kvanti kvantiziranega elektromagnetnega polja. Navadno ga označujemo s simbolom γ (grška črka gama). V fiziki visokih energij je navadno ta oznaka za fotone visokih energij (gama žarki), ki nastajajo npr. pri jedrskih razpadih, v jedrih atomov. Fotone, ki pa nastanejo v elektronskem oblaku ali v okolici jedra atoma ([[rentgenski žarki]]) pa označujemo s črko X. Obsevanje s fotonskim snopom je najpogostejše obsevanje v procesu teleradioterapije. O fotonskem obsevanju govorimo takrat, kadar elektroni na poti iz pospeševalne cevi trčijo v vstavljeno obsevalno tarčo (snov z visokim vrstnim številom Z). V obsevalni tarči prihaja do nastanka zavornega sevanja, kar privede do visoko energijskih fotonov, ki v nadaljevanju zadenejo v izravnalni filter, ki izravna dozni profil. Potrebna je dodatna omejitev žarkovnega snopa, za kar skrbijo zaslonke. Pomembni element, ki omogoča poljubno oblikovanje obsevalnih polj, je večlistni komatorski sistem MLC (''angl. Multileaf Collimator''), s katerim oblikujemo fotonska obsevalna polja.<ref name=":3" /> === Obsevanje z elektronskim snopom (MeV) === Pri obsevanju z elektronskim snopom pospešeni elektroni trečijo v tanko kovinsko sipalno folijo, katere naloga je zagotovitev homogenosti obsevalnega polja čez celoten dozni profil »dose flattnes«. Obsevalno polje omejimo s posebnimi aplikatorji »tubusi« za zmanjšanje obsevalnega polja na želeno velikost. Izhodni snop elektronov natančno omejimo z individualnimi zaščitami, ki so sestavljene iz [[Woodova zlitina|Woodove zlitine]]. Najbolj pogoste energije z elektronskim obsevanjem so: 6, 9, 12, 15 in 18 MeV in se uporabljajo predvsem za obsevanje plitvih tumorjev, ki imajo ležišče tik pod kožo ali bodisi za dodatno obsevanje na samo ležišče tumorja, ki je bil predhodno kirurško odstranjen in obsevan s fotonskimi žarki. Obsevanje z elektroni pa se uporablja tudi, kot proces intra operativnega obsevanja (''angl. IOERT - Intra-operative electron radiation therapy), ''ki je proces obsevanja med samo operacijo na ležišče tumorja, kjer je bil tumor odstranjen.<ref name=":4">Intraoperative Irradiation. Techniques and Results. by: L. L.Gunderson, C. G. Wilett,, L. B. Harrison and F. A. Calvo.Springer-Verlag 1999. </ref> Elektronsko obsevanje je zelo uporabno obsevanje, saj je globinski padec doze pri obsevanju z elektroni zelo hiter, kar pomeni, da glede na energijo elektorni, hitro dosežejo svoj dozni maksimum in imajo strm padec doze v zdravem tkivu.<ref name=":4" /> === Obsevanje s hitrimi protoni === Glavni članek: [[Obsevanje s hitrimi protoni|''Obsevanje s hitrimi protoni'']] Protonska terapija je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najpogosteje [[rakave celice]]. Večina energije se sprosti na točno določeni globini, pri čemer je absorbirana energija pred in za to globino zanemarljivo nizka. Zato ima tovrstno obsevanje manj stranskih učinkov v primerjavi z obsevanjem z žarki ɣ. == Namen zdravljenja == * Radikalno ali kurativno: pri radikalnem zdravljenju je namen zdravljenja uničenje tumorja in sama ozdravitev bolnika. * Paliativno: namen [[Paliativa|paliativnega zdravljenja]] je predvsem zmanjševanje bolezenskih znakov, ki jih povzroča tumor (lajšanje bolečin, krvavitev, ki so posledica tumorja), čeprav vemo, da bolezen ni več ozdravljiva. Bistveni namen paliativnega zdravljenja je predvsem omogočiti bolnikom živeti čim dlje in z dobro kakovostjo življenja, čeprav raka ne moremo uničiti. * Predoperativno: namen predoperativnega obsevanja je obsevanje z namenom zmanjšanja tumorja pred samim operativnim posegom.<ref>{{navedi splet|url = http://www.viva.si/Rak-Onkologija/1387/Zdravljenje-z-obsevanjem|title = Zdravljenje z obsevanjem|publisher = Viva.si|last = I Oblak|date = 12. 3. 2005|accessdate = 9. 11. 2014}} </ref> == Postopek obsevanja == === Priprava na obsevanje === [[Slika:Ct-scan.jpg|thumb|296x296px| CT naprava za izvedbo priprave na obsevanje ]] Pred pričetkom postopka obsevanja je potrebna predhodna priprava bolnika na napravi za simuliranje obsevanja. V največji meri je to diagnostična [[CT]] naprava, ki ustvari tridimenzionalno sliko notranjosti telesa ([[CT|CT – računalniška tomografija]]; ''angl. computer tomography''). Na pripravi na obsevanje se naredi serija CT slik predvidenega obsevalnega področja (navadno področja v katerem se nahaja tumor). <ref>{{navedi splet|url = http://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/Publikacije/Zdravljenje_raka_dojk_z_obsevanjem.pdf|title = Zdravljenje raka dojke z obsevanjem|date = 2011|accessdate = 9.11.2014|publisher = Onkološki Inštitut Ljubljana|author1 = Marinko, T.|author2 = Majdič, E.|author3 = Paulin Košir, M.S.|author4 = Bilban Jakopin, C.|author5 = Gojkovič Horvat, A.|origyear = 2011|archive-date = 2015-09-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20150924060508/http://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/Publikacije/Zdravljenje_raka_dojk_z_obsevanjem.pdf|url-status = dead}}</ref> Vsakega bolnika je potrebno predhodno s posebnimi fiksacijskimi pripomočki (plastične in gumijaste podlage, plastične maske) imobilizirati in nastaviti v ustrezno določen položaj. Tako zagotovimo fiksacijo in čim manjše premikanje bolnika tekom izvajanja obsevanja. Vsako obsevalno področje (medenica, glava, prstni koš, dojka) zahteva uporabo posebno določenih fiksacijskih sredstev. Pri izvedbi slikanja se lahko uporabi za boljši prikaz tumorja in sosednje ležečih zdravih organov na CT slikah, [[kontrastno sredstvo]]. <ref>{{navedi splet|url = http://www.theprincessmargaret.ca/en/patientsfamilies/clinicsandcentres/radiation/pages/expect.aspx#simulation|title = What to Expect: Radiation Treatment|accessdate = 9.11.2014|publisher = Princess Margaret Cancer Care|date = 12.9.2013|archive-date = 2013-10-31|archive-url = https://web.archive.org/web/20131031201129/http://theprincessmargaret.ca/en/PatientsFamilies/ClinicsAndCentres/Radiation/Pages/Expect.aspx#simulation|url-status = dead}}</ref> Za tumorje v področju glave in vratu se uporabijo za fiksacijo bolnika posebne termoplastične maske, katere so izdelane individualno za vsakega bolnika. Maska se izdela že pripravi na obsevanje na CT napravi in uporablja se pri vsakem obsevanju za nastavitev bolnika. <ref>{{navedi splet|url = http://www.royalmarsden.nhs.uk/cancer-information/treatment/radiotherapy/pages/planning.aspx|title = Radiotherapy - Planning your treatment|publisher = The Royal Marsden Hospital UK|accessdate = 9.11.2014|archive-date = 2014-11-09|archive-url = https://web.archive.org/web/20141109190516/http://www.royalmarsden.nhs.uk/cancer-information/treatment/radiotherapy/pages/planning.aspx|url-status = dead}}</ref> === Izdelava obsevalnega plana === [[File:Comparison of dose distributions between IMPT (right) and IMRT (left).jpg|thumb|298x298px|'''VMAT obsevalni plan''' (reče področje z visoko dozo, modro področje z nizko prejeto dozo)]] Izdelava obsevalnega plana je pomemben del procesa v radioterapevtskem zdravljenju. Prične se z vrisovanjem vseh tarčnih volumnov in kritičnih organov na CT slikah, ki so bile narejene na pripravi bolnika na obsevanje. [[Zdravnik]] radioterapevt onkolog določi predvideno dnevno prejeto dozo posameznega obsevanja (doza na frakcijo), skupno prejeto dozo (tumorska doza) na tumor in kritične organe. Seznam predstavlja tabelo vrisanih tarčnih struktur, katera služi izdelovalcu obsevalnega načrta (medicinski fizik in radiološki inženir dozimetrist) za izdelavo obsevalnega načrta. Medicinski fizik in radiološki inženir dozimetrist s pomočjo radioterapevtskega planirnega sistema določita: vpadne kote v telo bolnika, jakost [[Foton|fotonske energije]] in s pomočjo posebnih računalniških algoritmov obliko obsevalnega polja ter dozo. == Obsevalne tehnike v teleradioterapiji == === Intenzitetno modulirana radioterapija (IMRT) === {{glavni|Intenzitetno modulirana radioterapija}} [[Slika:Nci-vol-4466-300_female_radiation_therapist.jpg|thumb|319x319px|Radiološki inženir pri pozicioniranju bolnika s pomočjo fiksacijskih sredstev v pravilen položaj za obsevanje]] Pri intenzitetno modulirani radioterapevtski tehniki (''angl. Intensity-modulated radiation therapy)'' se uporabljajo statična obsevalna polja ob konstantno izsevani dozi. Tekom obsevanja pa prihaja do spreminjanja obsevalnega polja. Celotno obsevanje tako traja okoli 15-20 minut.<ref name=":3">{{navedi splet|url = http://www.slideshare.net/AndrejBreznik/obsevalne-tehnike-na-oi-ljubljana|title = Obsevalne tehnike na Onkološek Inštitutu Ljubljana|accessdate = 10.11.2014|last = Breznik|first = Andrej|date = 2011}}</ref><ref name=":1">{{navedi revijo|url=https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/revija_Onkologija/2012/XVI_1/2012_VMAT_-_volumetricna_modulirana_locna_terapija.pdf|title=VMAT - Volumetrično modulirana ločna terapija|last=Peterlin|first=Primož|last2=Kuduzović|first2=Emir|last3=Strojan|first3=Primož|date=Junij 2012|magazine=Onkologija|volume=16|issue=1|pages=33-39|access-date=2022-06-18|archive-date=2023-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230610210358/https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/revija_Onkologija/2012/XVI_1/2012_VMAT_-_volumetricna_modulirana_locna_terapija.pdf|url-status=dead}}</ref> IMRT obsevalna tehnika omogoča bolj konformno dozno porazdelitev tarčnih volumnov v primerjavi z 3D-CRT (''angl. 3D - Conformal radiation therapy'') obsevalno tehniko, ki velja za osnovno tenhiko obsevanja. <ref>{{navedi splet|url = http://www.radiologyinfo.org/en/info.cfm?pg=imrt|title = Intensity-Modulated Radiation Therapy (IMRT)|accessdate = 11.11.2014|publisher = RadiologyInfo.org}}</ref><ref>{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/novo-obsevanje-rakavih-bolnikov-ki-ima-manj-stranskih-ucinkov/249028|title = Novo obsevanje rakavih bolnikov, ki ima manj stranskih učinkov|website = RTV Slovenija|accessdate = 11.11.2014|date = 20.1.2011}}</ref> === Volumetrična modulirana ločna terapija (VMAT) === Volumetrično modulirana ločna terapija (''[[Angleščina|angl]]. Volumetric modulated arc therapy'') predstavlja eno izmed najprednejših obsevalnih tehnik. Poglavitna značilnost te tehnike je, da tekom obsevanja linearni pospeševalnik seva fotonski snop žarkov ves čas obsevanja. Tekom vrtenja obsevalnega aparata okoli bolnika pa prihaja do spreminjanja določenih parametrov: oblikovanje obsevalnega polja, spremenljive hitrosti izsevane doze na enoto ter spreminjanje hitrosti obsevalnega aparata tekom vrtenja. <ref>{{navedi splet|url = http://www.elekta.com/healthcare-professionals/products/elekta-oncology/treatment-techniques/delivery-techniques/elekta-vmat.html|title = Elekta VMAT - Next generation arc therapy for faster treatments, lower radiation dose to the patient|accessdate = 9.11.2014|publisher = Elekta|archive-date = 2014-11-09|archive-url = https://web.archive.org/web/20141109222758/http://www.elekta.com/healthcare-professionals/products/elekta-oncology/treatment-techniques/delivery-techniques/elekta-vmat.html|url-status = dead}}</ref> Obsevanje je lahko izvedeno v poljubnem številu obsevalnih lokov vrtenja okoli bolnika, a vendar navadno zadostujejo eden do trije obsevalni loki. Poglavitna prednost VMAT tehnike pred IMRT tehniko je predvsem krajši obsevalni čas in s tem manjša verjetnost premikanja bolnika tekom obsevanja, kar pomeni večjo natančnost obsevanja.<ref name=":5" /><ref name=":1" /><ref name=":3" /> === Slikovno vodena radioterapija (IGRT) === {{glavni|Slikovno vodena radioterapija}} Slikovno vodena terapija (''[[Angleščina|angl]]. Image Guided Radiotherapy'') je proces pri katerem s pomočjo različnih sistemov za zajetje slik nastavitve bolnika, se zagotavlja natančnost obsevanja. IGRT tehnika preverjanja identičnosti in nastavitve položaja je zagotoviti boljšo skladnost ter natančnost v odnosu položaja, v katerem je bil bolnik na CT simulatorju ob pripravi na obsevanje. Pravilno nastavitev bolnika je potrebno preveriti pred samim pričetkom obsevanja. Pri naprednih obsevalnih tehnikah, zahtevnih ter obsežnih obsevalnih načrtih je potrebno izvajanje vsakodnevnega procesa preverjanja položaja in nastavitve bolnika. <ref>{{navedi splet|url = http://www.varian.com/us/oncology/treatments/treatment_techniques/IGRT/|title = Dynamic Targeting Image-Guided Radiation Therapy (IGRT)|accessdate = 9.11.2014|publisher = Varian Inc.|archive-date = 2014-11-09|archive-url = https://web.archive.org/web/20141109190242/http://www.varian.com/us/oncology/treatments/treatment_techniques/IGRT/|url-status = dead}}</ref><ref name=":3" /> == Obsevalne naprave == === Linearni pospeševalnik === Linearni [[pospeševalnik]] (''angl. Linear accelerator - LINAC'') je megavoltna (MV) obsevalna naprava, ki se uporablja v teleradioterapiji. V preteklosti so se uporabljali obsevalni aparati, ki so imeli vstavljen izvor sevanja elementa [[Kobalt|Co<sup>60</sup>]]<sup> </sup>(telekobalt). Temeljne prednosti linearnega pospeševalnik pred telekobaltom je zmožnost tvorjenja različnih spektrov energij potrebnih za natančno dozno obremenitev predvidenih tarčnih struktur. V linearnem pospeševalniku ni več radioaktivnega izotopa, kot je bil v telekobaltu. Zaradi točkastega izvira je možna boljša ostrina polja in s tem manjša polsenca tekom obsevanja pri linearnemu pospeševalniku, kot pri telekobaltu.<ref name=":2">{{navedi revijo|url=https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/revija_Onkologija/2006/X_1/2006_Obsevalne_naprave_za_teleradioterapijo_na_oddelku_za_radioterapijo_Onkoloskega_instituta_Ljubljana.pdf|title=Obsevalne naprave za teleradioterapijo|magazine=Onkologija|volume=10|issue=1|pages=46-49|last=Čarman|first=Janka|last2=Oblak|first2=Irena|last3=Strojan|first3=Primož|date=Junij 2006|access-date=2022-06-18|archive-date=2022-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220618134431/https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/revija_Onkologija/2006/X_1/2006_Obsevalne_naprave_za_teleradioterapijo_na_oddelku_za_radioterapijo_Onkoloskega_instituta_Ljubljana.pdf|url-status=dead}}</ref> ==== Delovanje linearnega pospeševalnika ==== Ob segrevanju [[Volfram|volframove]] žarilne nitke, prihaja do emisije [[Električni naboj|elektronov]] (negativno nabitih delcev), ki se pospešujejo do energij 6MV - 21 MV v pospeševalni cevi s pomočjo [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]]. Visokoenergijski snop elektronov se nato s pomočjo posebnih magnetov oblikuje in odkloni v ozek snop s premerom cca 3 mm ter usmeri v obsevalno tarčo. Na tarči, zgrajeni pretežno iz volframa, pride do interakcije in [[zavorno sevanje|zavornega sevanja]], kar privede do emisije visokoenergijskih fotonov - '''obsevanje s fotoni'''. Na poti elektronov iz pospeševalne cevi, pa se lahko obsevalna tarča umakne na poti pospešenih elektronov, tako da elektroni trčijo v posebno sipalno folijo, katere namen je razpršitev elektronskega snopa - '''obsevanje z elektroni'''. === Terapevtska rentgenska naprava === Terapevtska rentgenska naprava je v osnovi navaden rentgenski diagnostični aparat z rentgensko cevjo. Namenjen je obsevanju s fotoni nizkih energij (od 10kV do več 100kV). Sestavljen je iz [[rentgenska cev|rentgenske cevi]], v kateri je [[katoda]] (negativno nabita elektroda), ki predstavlja vir emitacije elektronov in tarča, ki jo predstavlja [[anoda]], ki je pozitivno nabita elektroda. Sama napetost med katodo in elektrodo, omogoča pospeševanje elektronov od katode do anode, kjer po principu zavornega sevanja ob trku elektronov na anodo nastanejo fotoni (x žarki), ki se uporabljajo v terapevtske namene. Zaradi dokaj majhne prodornosti teh žarkov se terapevtski rentgenski aparat uporablja za obsevanje primarnih nemelanomskih kožnih tumorjev, raznih zasevkov v področju kože. Prav tako lahko se lahko obsevajo razne benigne formacije, kot so [[keloidi]], teniški komolec in artritis.<ref name=":2" /> == Oblikovanje obsevalnega polja == === Večlistni kolimatorski sistem === {{glavni|Večlistni kolimatorski sistem}} [[File:Multi leaf collimator.jpg|thumb|245x245px|Sistem večlistnega kolimatorja (MLC sistem) za oblikovanje obsevalnega polja]] Večlistni kolimatorski sistem (''angl. MLC - Multi Leaf Collimator'') je sistem majhnih lističev iz volframove zlitine za natančno in poljubno oblikovanje obsevalnega polja. MLC sistem vključuje navadno okoli 120 (60 parov) majhnih lističev v debelini od 2,5 mm do 10 mm. Novejši sistemi (HD-MLC) vsebujejo tudi 160 lističev (80 parov). V procesu planiranja obsevalnega plana je mogoča poljubna nastavitev vsakega lističa posebej pri poljubnem obsevalnem polju in kotu vpada žarkovnega sistema. Takšen način oblikovanja obsevalnega polja omogoča načrtovalcu obsevalnega načrta natančno in bolj učinkovito oblikovanje snopa žarka po geometriji in obliki tumorja in s tem manjše nepotrebno obsevanje zdravih t. i. kritičnih organov.<ref>{{navedi splet|url = http://www.varian.com/us/oncology/radiation_oncology/clinac/millennium_mlc.html|title = Millennium MLC—The standard in conformance|publisher = Varian Inc.|accessdate = 10.11.2014|archive-date = 2014-11-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20141110231326/http://www.varian.com/us/oncology/radiation_oncology/clinac/millennium_mlc.html|url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url = http://www.elekta.com/healthcare-professionals/products/elekta-oncology/treatment-techniques/beam-shaping/agility.html|title = Intelligent beam shaping that is truly multifunctional|accessdate = 10.11.2014|publisher = Elekta|date = 2014|archive-date = 2014-11-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20141110233352/http://www.elekta.com/healthcare-professionals/products/elekta-oncology/treatment-techniques/beam-shaping/agility.html|url-status = dead}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Radiotherapy physics in practice |url=https://archive.org/details/radiotherapyphys0000unse |editor1=Williams, J.R. |editor2=Thwaites, D.I. |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |edition=2. |year=2000 |isbn=0-19-262878-X}} * {{navedi knjigo |author=Novaković, S.|display-authors=et al |year=2009 |title=Onkologija: raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. |location=Ljubljana |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0744-6 |cobiss=246033664 |pages=}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Radioterapija]] g0uytej39ny2o8y3dvr7kajt4unehbe Viadukt Segovia, Madrid 0 383347 6690531 6116829 2026-06-17T00:38:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690531 wikitext text/x-wiki [[File:Viaducto de Segovia, Madrid-2009.jpg|thumb|''Viaducto de Segovia'', Madrid-2009]] '''Viadukt Segovia''' se ne sme zamenjevati z mostom Segovia niti z [[Akvadukt, Segovia|akvaduktom Segovia]]. To je [[viadukt]] v soseski La Latina v [[Madrid]]u, [[Španija]]. Skozi stoletja je bilo območje veliko križišče. Glavna funkcija mostu je bila, da se olajša dostop med mestom in [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevo palačo]] v Madridu. Kasnejša različica je bila zgrajena leta 1934 za zamenjavo prejšnje železne konstrukcije postavljene leta 1874. Sedanji viadukt je rezultat številnih rekonstrukcij, da bi zadostil naraščajočemu povpraševanju po prometu. Premošča ulico Segovia na višini 25 metrov, po kateri je dobil svoje ime, čeprav je popularno znan kot ''El Viaducto''. V vsej svoji zgodovini do leta 1998 je bil mesto za samomore v Madridu == Zgodovina == Ulica Segovia leži v kotlini in je vsaj delno oblikovano po starem potoku San Pedro. V srednjem veku je bila ta grapa ena od najbolj pomembnih poti za vstop v Madrid in je povezali mesto s staro cesto proti Segovii, ki se je začela na drugi strani reke Manzanares. Most Segovia (1582-1584), ki je uspešno prečkal reko Manzanares pripisujejo [[arhitekt]]u [[Juan de Herrera]], ki nadomešča izvirnik, zgrajen v prvi polovici štirinajstega stoletja po naročilu [[Alfonz XI. Kastiljski|Alfonza XI. Kastiljskega]]. Obdarjeno s svežo vodo, je bilo območje doline San Pedro polno sadovnjakov in se je imenovalo ''El Pozacho'', po vodnem kolesu ali podobni hidravlični napravi, ki bi verjetno obstajala.<ref>{{Navedi splet |url=http://madripedia.wikis.cc/wiki/El_Pozacho |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-27 |archive-date=2014-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141104085310/http://madripedia.wikis.cc/wiki/El_Pozacho |url-status=dead }}</ref> V ilustraciji Antona van den Wyngaerdeja iz leta 1562 je jasno razvidna stopnja grape. [[File:Dibujo madrid 1562.JPG|thumb|Dibujo madrid 1562]] Ulica Bailen se je nenadno končala na robu te grape in silila pešce, da se globoko spustijo in spet dvignejo, da bi dosegli območje kraljevega Alcázarja v Madridu. Dostop do in iz ulice Segovia je postal zamotana arterija prek različnih poti, ki so prečkala pobočja. Ob prihodu kraljevega dvora v Madrid leta 1561, je kralj [[Filip II. Španski]] začel spodbujati urbano širitev. Ta konceptualizacija je zahtevala podaljšanje ulice Bailen v nivoju in premostitev grape, tako da bi se povezalo območje Kraljeve palače z Vistillas na jug in od drugod. Le majhen del projekta za razširitev Bailen je bilo uresničeno do Bourbonov. Nekatere hiše in ustanove so bile porušene, tudi originalna katedrale v Madridu, da bi ustvarili prostor za prehod v mesto. Ta ulica je bila imenovana Calle Real Nueva in je sčasoma postala moderna ulica Segovia. Po dveh prekinitvah je bil viadukt končno dokončan leta 1874 in kasneje doživel že dve popolni rekonstrukciji. == Konstrukcija == === Prvi viadukt === Prvotni koncept je iz leta 1736, italijana Juan Bautista Sacchettija, enega od arhitektov, ki so delali na gradnji kraljeve palače. Projekt na koncu ni bil uresničen. Idejo o viaduktu je ponovno predlagal kraljevi arhitekt Silvestre Perez v času vladavine Jožefa Bonaparte (1808-1813). Tokrat se projekt tudi ni uresničil zaradi pomanjkanja denarja. Čeprav urbanizacija ideje Silvestre Pereza ni bila v celoti izvedena, je cesta, ki naj bi postala Bailen doživela popolno preoblikovanje. To je pomenilo razlastitev in rušenje številnih stanovanjskih in sakralnih objektov, vključno najstarejšo cerkvijo v Madridu, Santa Maria de la Almudena leta 1868. Gradnja nove [[Katedrala Almudena, Madrid |katedrale Almudena]] se je začela leta 1879, tokrat je poleg kraljeve palače na ulici Bailen. Rušenje se je nadaljevalo do leta 1883. 31. januarja 1872 je bil položen prvi kos železa za novi most. Most je bil zgrajen leta 1874 po projektu mestnega inženirja Eugene Barron Avignona, v okviru celotnega projekta reforme, ki je temeljila na ulici Bailen, in je vključevala ustvarjanje velike avenije, usmerjene skoraj sever-jug, ki povezuje dva spomenika, Kraljevo palačo in baziliko San Francisco el Grande. Ta poseg je zelo izboljšal neposredno soseščino, ki je bil nekoliko osamljena in se tradicionalno imenuje ''morería vieja'', stara mavrska četrt. Prvi železni most je v tistem času veljal za tehnološki in inženirski podvig predvsem zaradi velikega razpona. Prečkanje ulice Segovia je bilo izvedeno na višini 23 metrov, v dolžini 120 metrov in širini 13 metrov. Most je bil odprt 13. oktobra 1874. === Drugi viadukt === Leta 1931 je slabo stanje starega viadukta zahtevalo od vlade druge republike, da izvede razpis za oblikovanje novega viadukta. Natečaj je preklical kolegij arhitektov in se ponovno sestal naslednje leto. Zmagovalni projekt so izdelali arhitekt Francisco Javier Ferrero Lluisa in gradbena inženirja Luis Aldaz Muguiro in José de Juan-Aracil y Segura. Stari leseno-železen viadukt je bil dokončno porušen leta 1932, ko se po dvajsetih letih, odkar so odkrili prve razpoke, začela velika sanacije in ojačitev. Delo je bilo končano leta 1934. Zmagovalni projekt je zaznamovala uporaba armiranega betona. Viadukt je bil med špansko državljansko vojno močno poškodovan zaradi topniškega obleganje Madrida, zaradi svoje bližine frontne linije. Obnovljen po originalnih specifikacijah je bil ponovno odprt 28. marca 1942. Promet je postajal v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja vse večji. Zasnova viadukta je bila izračunana za tramvaje s trinajst tonami osne obremenitve, kar je bilo idealno v dvajsetih. V zgodnjih sedemdesetih letih je bilo povpraševanje in strukturne obremenitve veliko večje od tistih, kot so bile izračunane v dvajsetih. === Tretji viadukt === Leta 1974, v luči rezultatov tehnične študije poslabšanja stanja, je bila predlagana obnova viadukta Mestni upravi Madrida. Istega leta je bila omejena nosilnost objekta in promet je bil popolnoma ustavljen v letu 1976. Promet po ulici Bailen je bil popolnoma prekinjena za nekaj. Po preučitvi možnosti za rušenje ali nadomestitvi z bolj modernim, je bila končna odločitev obnova in ohranitev, ki je bila izvedena med letoma 1977 in 1978. Ta rekonstrukcija ohranja obliko drugega viadukta, poveča višino za dva metra in razpon na skoraj 200 metrov, ter povečuje kapaciteto prometa. == Opis == Viadukt Segovia je namenjen za težek dvosmerni promet vozil in ima pločnike za pešce na obeh straneh. Na najvišji točki in svtlo odprtino 25 metrov. Zgrajen je iz armiranega betona, medtem ko so temelji stebrov prekriti z granitnimi bloki. Prečkanje zagotavlja pogled na Casa de Campo, še posebej jezero. Zaradi množičnih [[samomor]]ov, ki so se dogajali vsa leta od izgradnje dalje <ref>http://www.madridandyou.com/el-viaducto-de-segovia-madrid-y-los-suicidios/</ref>, je mesto Madrid leta 1998 namestilo debele akrilne steklene ovire, da ljudje ne morejo skakati iz viadukta, deloma tudi zaradi nevarnosti, ki jih povzročajo, pešcem in motornemu prometu spodaj. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://structurae.de/bauwerke/segovia-viadukt Segovia-Viadukt] * [http://structurae.de/bauwerke/segovia-viadukt/fotos Slike] * [http://www.gomadrid.com/sights/viaducto-de-segovia.html Viadukt Segovia] {{coord|40.41382|-3.71366|type:landmark_region:ES|format=dms|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Madridu]] [[Kategorija:Viadukti v Španiji]] o892il10hyd8pbgy5hcpfhpdj5p9w4d Seznam slovenskih policistov 0 386383 6690430 6679899 2026-06-16T18:19:53Z ~2026-32552-67 260877 /* L */ 6690430 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941- *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Damir Ivančič]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]]? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Uroš Kocbek]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *Anita Leskovec *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Peter Majcenovič]] *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Majda Nagode]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *Stane Preskar *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] * Anton Zupančič == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] 0diwe39g2kdx65fbtrigishsm9eh3nc Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6690629 6683770 2026-06-17T10:23:44Z ~2026-32552-67 260877 /* S */ 6690629 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] j00z2rau29apck0m8rvmqsliusxlzu5 St. Michael's Mount 0 434631 6690293 6515604 2026-06-16T12:33:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |official_name = St. Michael's Mount<br> Karrek Loos yn Koos |nickname = | settlement_type = |motto = |image_skyline = St michaels mount.jpg |imagesize = |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = United Kingdom | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Združenem kraljestvu |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|država]] |subdivision_name = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |subdivision_type1 = ustavodajna dežela |subdivision_name1 = [[Anglija]] |subdivision_type2 = regija |subdivision_name2 = [[Jugozahodna Anglija]] |subdivision_type3 = ceremonialna grofija |subdivision_name3 = [[Cornwall]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |area_water = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of = |population_note = |population_total = |population_density = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |timezone = [[Zahodnoevropski čas|WET]] |utc_offset = +0 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=50|latm=11|lats=59|latNS=N |longd=5|longm=47|longs=43|longEW=W |elevation_km2 = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = TR17 |area_code = 01736 |website = http://www.stmichaelsmount.co.uk/ |footnotes = }} '''St. Michael's Mount''' (kornijščina: ''Karrek Loos yn Koos'' <ref>[http://www.magakernow.org.uk/default.aspx?page=520 Place-names in the Standard Written Form (SWF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130515091028/http://www.magakernow.org.uk/default.aspx?page=520 |date=2013-05-15 }} : [http://www.magakernow.org.uk/idoc.ashx?docid=79ba408d-7c02-499e-8cd6-b18dd48de58d&version=-1 '''List of place-names agreed by the MAGA Signage Panel'''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130515091028/http://www.magakernow.org.uk/idoc.ashx?docid=79ba408d-7c02-499e-8cd6-b18dd48de58d&version=-1 |date=2013-05-15 }}. Cornish Language Partnership.</ref>) je majhen plimski otok v zalivu Mount v [[Cornwall]]u v jugozahodni Angliji. Otok je civilna župnija in je povezan z mestom Marazion z nasipom, tlakovanim z granitom, prehodnim med plimo in oseko. Župnija je imela leta 2011 35 prebivalcev. Upravlja ga National Trust. Od približno leta 1650 dalje sta bila grad in kapela dom družine St. Aubyn. Najzgodnejše zgradbe na vrhu so iz 12. stoletja. <ref name="cas">{{navedi knjigo|last1=Herring|first1=Peter|title=St Michael's Mount Archaeological Works, 1995-8|date=2000|publisher=Cornwall Archaeological Unit|location=Truro|isbn=1-898166-49-8}}</ref> V [[kornijščina|kornijščini]] ime dobesedno pomeni 'siva skala v gozdu' in morda spominja na čase, ko zaliv Mount še ni bil poplavljen. Ostanki dreves se vidijo pri oseki po neurjih na plaži pri kraju Perranuthnoe. Po radiokarbonskem datiranju je bilo ugotovljeno, da je les iz okoli 1700 pred našim štetjem. <ref name="ictis">{{cite journal |author=Gavin de Beer |date=June 1960 |title=Iktin |journal=The Geographical Journal |volume=126 |issue=2 |pages=160–167 |url=http://www.jstor.org/discover/10.2307/1793956?uid=3739656&uid=2&uid=4&uid=3739256&sid=21105141733603 |accessdate=16 September 2012 |doi=10.2307/1793956}}</ref> Zgodovinsko gledano je bil St. Michael's Mount dvojnik [[Mont Saint-Michel]]a v [[Normandija|Normandiji]] v [[Francija|Franciji]] (značilnosti otoka so enake, imata podobno stožčasto obliko, čeprav je veliko manjši). V 11. stoletju ga je Edvard Spoznavalec dal [[Benediktinci|benediktincem]], ki so bili red Mont Saint-Michela.<ref name="Blackford" >{{navedi knjigo |author=Henderson, Charles|title=Cornish Church Guide |year=1925 |publisher=Oscar Blackford |location=Truro |pages=160–61 }}</ref> St. Michael's Mount je eden od 43 plimskih otokov (brez mostu), na katere se da priti peš s celinske Britanije. Del otoka je zaradi svoje geologije kraj posebnega znanstvenega pomena od leta 1995. <ref>{{navedi knjigo |author=Peter Caton|title=No Boat Required – Exploring Tidal Islands|url=https://archive.org/details/noboatrequiredex0000cato|year=2011|isbn=978-1848767-010}}</ref><ref name=sssi>{{navedi splet |url=http://www.sssi.naturalengland.org.uk/citation/citation_photo/2000121.pdf |title=St Michael's Mount |date=31 March 1995 |publisher=Natural England |accessdate=30 October 2014 |archive-date=2013-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004215148/http://www.sssi.naturalengland.org.uk/citation/citation_photo/2000121.pdf |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === Dokazano je, da so ljudje na tem območju živeli že v [[neolitik]]u (od okoli leta 4000 do 2500 pred našim štetjem). Ključno je bilo odkritje listu podobnih oblik [[kremen]]ovih osti, ki so bile najdene v plitvi jami na spodnjem vzhodnem pobočju, kjer so zdaj vrtovi. Dva druga kosa kremena, ki sta bila najdena, sta iz [[mezolitik]]a (okoli 8000 do 3500 pred našim štetjem). V mezolitiku je bila Britanija še vedno povezana s celinsko Evropo prek Doggerlanda. [[Arheolog]]inja in prazgodovinarka Caroline Malone je ugotovila, da je bilo Britansko otočje v poznem mezolitiku zaostalo v evropskem merilu, saj je na njem še vedno živela družba lovca nabiralca, medtem ko so se v večini južne Evrope že ukvarjali s kmetijstvom in so bili ljudje stalno naseljeni. <ref name=malone>{{navedi knjigo|last1=Malone|first1=Caroline|title=Neolithic Britain and Ireland|url=https://archive.org/details/neolithicbritain0000caro|date=2001|publisher=Tempus|location=Stroud|isbn=0-7524-1442-9}}</ref> V tem času je bil hrib verjetno na suhem obdan z močvirnim gozdom. Vsi neolitski ali mezolitski tabori so bili verjetno uničeni pri kasnejših obsežnih gradnjah, vendar je skoraj gotovo, da so bili na gori sezonski ali kratkoročni tabori mezolitskih ljudi. Noben kremen, odkrit do zdaj, ne more biti datiran v bronasto dobo (okoli 2500–800 pr. n. št.), ker je bilo vse kamenje na vrhu najverjetneje uničeno ob gradnji [[grad]]u. Predvidevajo, da je bakreno orožje, ki so ga našli na gori, iz bližnjega močvirja Marazion. Obrambni kamniti nasipi na severovzhodnem pobočju so verjetno iz začetka 1. tisočletja pred našim štetjem in najbrž ostanki [[grad na skali|gradu na skali]]. Hrib je eden od možnosti za otok Ictis, opisan kot trgovski center kositra v delu''Bibliotheca historica'' (Zgodovinski knjižnici) sicilijansko- grškega zgodovinarja [[Diodor Sicilski| Diodorja Sicilskega]], ki je pisal v 1. stoletju pred našim štetjem. <ref name=roman-britain>[http://roman-britain.co.uk/places/ictis.htm ICTIS INSVLA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160812173700/http://roman-britain.co.uk/places/ictis.htm |date=2016-08-12 }} at roman-britain.org, accessed 7 February 2012</ref> === Srednji vek === [[Image:England-Saint-Michaels-Mount-1900-1.jpg|thumb|St. Michael's Mount, 1900]] Morda je bil tu [[samostan]], verjetno od 8. do zgodnjega 11. stoletja, ki ga je Edward Spoznavalec dal normanski opatiji [[Mont Saint-Michel]]. <ref name="Pevsner">{{navedi knjigo |author=Nikolaus Pevsner, Enid Radcliffe |title=Cornwall |url=https://archive.org/details/cornwall0000pevs_f8z9 |year=1970 |publisher=Yale University Press |isbn=9780140710014 |pages=[https://archive.org/details/cornwall0000pevs_f8z9/page/192 193]–195 }}</ref> Stranski učinek vojne v Franciji je bila razpustitev samostanov. Leta 1424 ga je [[Henrik V. Angleški|Henrik V.]] dal ženskemu samostanu Syon v Isleworthu v Middlesexu leta 1424. Tako je bilo prekinjeno sodelovanje z Mont Saint Michelom <ref>{{navedi knjigo|last=McCabe|first=Helen|title=Houses and Gardens of Cornwall|year=1988|publisher=Tabb House|location=Padstow|isbn=0907018580}}</ref> in otokom Looe (posvečen nadangelu [[sveti Mihael|Mihaelu]]). To je bil kraj za romarje, katerih pobožnost je v 11. stoletju [[papež Gregor VII.]] spodbujal s [[cerkveni odpustki|cerkvenimi odpustki]]. Samostanska poslopja so bila zgrajena v 12. stoletju, leta 1275 je [[potres]] uničil izvirno samostansko cerkev, ki je bila obnovljena v poznem 14. stoletju in ostala v uporabi. Sir Henry de la Pomeroy je zasedel hrib leta 1193 v imenu princa [[Ivan Brez dežele|Ivana]], ko je vladal kralj [[Rihard I. Levjesrčni|Rihard]]. <ref>Carew's Survey of Cornwall (page 379) [https://books.google.co.uk/books?id=lhTOAAAAMAAJ&dq=Henry%20La%20Pomeray%20pilgrims&pg=PA379#v=onepage&q=Henry%20La%20Pomeray%20pilgrims&f=false]</ref> === Obleganje 1473–74 === John de Vere, 13. grof Oxfordski, ga je zasegel in ga obdržal v obdobju 23-tedenskega obleganja 6000 vojakov [[Edvard VI. Angleški|Edvarda IV.]] === Zasedba Perkina Warbecka === Perkin Warbeck je hrib zasedel leta 1497. Sir Humphrey Arundell, guverner St. Michael's Mounta, je vodil upor leta 1549. Ko je vladala kraljica [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeta I.]], je bil dan Robertu Cecilu, grofu Salisburyjskemu. Njegov sin ga je prodal siru Francisu Bassettu. Med [[angleška državljanska vojna|državljansko vojno]] se je sir Arthur Bassett, brat sira Francisa, na hribu boril proti parlamentarcem do julija 1646. === Potres === Leta 1755 je [[lizbonski potres 1755|lizbonski potres]] povzročil [[cunami]] do cornwalske obale, kar je več kot 1600 km stran. Morje je pri St. Mihael's Mountu v desetih minutah naraslo za 2 m, se umirilo in še naprej dvigalo in padalo pet ur. Francoski pisatelj 19. stoletja Arnold Boscowitz je trdil, da "je bilo veliko izgubljenih življenj in premoženja na obalah Cornwalla". <ref>{{navedi splet |url=http://www.cornwall.gov.uk/default.aspx?page=8993 |title=Sources of Cornish History – The Lisbon Earthquake |date=12 September 2011 |publisher=Cornwall Council |accessdate=16 September 2012 |archive-date=2013-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109053058/http://www.cornwall.gov.uk/default.aspx?page=8993 |url-status=dead }}</ref> === 18. in 19. stoletje === Malo je znano o naselju pred začetkom 18. stoletja, ve se le, da je bilo nekaj ribiških hiš in samostanskih zgradb. Po izboljšavi pristanišča leta 1727 je St. Michael's Mount postal cvetoče pristanišče. [[File:James Webb St Michael's Mount.jpg|thumb|350px|Slika Jamesa Webba iz 1890-ih]] Do leta 1811 je bilo 53 hiš in štiri ulice. Pomol je bil podaljšan leta 1821 in tega leta je bilo na otoku največ, to je 221 prebivalcev. Tam so bile tri šole, Wesleyjeva kapela in tri javne hiše, ki so jih obiskovali mornarji. Vas je nazadovala po večjih izboljšavah bližnjega pristanišča [[Penzance]] in podaljšanju železniške proge v Penzance leta 1852. Veliko hiš in zgradb so podrli. V viktorijanskih časih je bila pod zemljo zgrajena vzpenjača na tirih. Uporabljali so jo za prevoz prtljage do hiš. Občasno še deluje, vendar samo, kadar je nujno, in ni odprta za širšo javnost. To je zadnja uporabna 1372 mm dolga železnica v Britaniji. <ref>{{navedi splet |url=http://www.swehs.co.uk/swehs-trams/xx15i.html |title=St Michaels Mount, Cornish Cliff Railway |publisher=Hows Website |access-date=28 September 2016 |archive-date=2016-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105010409/http://www.swehs.co.uk/swehs-trams/xx15i.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.hows.org.uk/personal/rail/stm.htm |title=St Michael's Mount Cliff Railway |publisher=South Western Historical Society |access-date=28 September 2016}}</ref> V poznem 19. stoletju so v grobu v kapeli odkrili ostanke puščavnika. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.cornwall-opc.org/Par_new/l_m/michaels_mount_st.php |title=www.cornwall-opc.org |accessdate=2017-06-03 |archive-date=2018-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181019075747/http://www.cornwall-opc.org/Par_new/l_m/michaels_mount_st.php |url-status=dead }}</ref> Hrib je bil leta 1659 prodan polkovniku Johnu St. Aubynu. Njegovi potomci, lordi St. Levan, so še vedno na St. Michael's Mountu. === Druga svetovna vojna === Hrib je bil med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v letih 1940 in 1941 utrjen. Tri [[bunker]]je je mogoče videti še danes. 65 let po drugi svetovni vojni so krožile govorice, ki so jih potrdili sodobniki, da je nekdanji nacistični minister za zunanje zadeve in nekdanji veleposlanik v Londonu [[Joachim von Ribbentrop]] nameraval živeti na hribu po nemški osvojitvi. Arhivirani dokumenti so pokazali, da je general von Ribbentrop, ko je bil v 1930-ih v Veliki Britaniji in najprej predlagal zavezništvo z nacistično Nemčijo, večkrat obiskal Cornwall. <ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/world/2010/oct/03/nazi-foreign-minister-planned-cornwall-retirement |title=Nazi foreign minister planned to own Cornwall as his retirement home |date=3 October 2010 |author=Vanessa Thorpe |publisher=The Observer |accessdate=16 September 2012 }}</ref> === National Trust === Leta 1954 je tretji baron St. Levan dal večino St. Mihael's Mounta National Trustu skupaj z velikim skladom. Družina St. Aubyn je ohranila 999-letni zakup za grad in dovoljenje za upravljanje javnega ogleda zgodovinskih prostorov. Upravlja ga v sodelovanju z National Trusom. == Otok danes == Kapela svetega Mihaela iz 15. stoletja ima stolp, v enem vogalu je majhna kupola, ki je usmerjala ladje. Kapela je zunaj škofije in še vedno pripada redu svetega Janeza [23] z dovoljenjem lorda St. Levana. Kapela Rock na plaži označuje, kje je bilo svetišče, posvečeno Devici Mariji, pri katerem so se romarji ustavili in jo častili pred vzponom na goro. Ohranjenih je veliko starin, oklepov, slik in pohištva. Številne hiše so zgrajene na hribu s pogledom na Marazion, izvir zagotavlja naravni dotok vode. Vrsta osmih hiš je na zadnji strani vasi, zgrajene so bile leta 1885 in so znane kot Elizabetina terasa. V nekaterih hišah živi osebje, ki dela v gradu in drugod na otoku. Na pokopališču (trenutno ni javno dostopno) so grobovi nekdanjih prebivalcev otoka in več utopljenih mornarjev. Nekaj je hiš, ki so bile prej hiše služinčadi s preoblačilnicami za kopalce, hlevi, pralnica, čolnarna, in dve nekdanji gostilni. Nekdanje balinišče je tik ob eni od stavb. Pristanišče, razširjeno leta 1823, sprejme plovila do 500 ton, in ima pomol iz 15. stoletja, ki je bil prav tako prenovljen. Na vrhu je vidna medeninasta stopinja kraljice [[Viktorija Britanska |Viktorije]]. Leta 1846 je namreč izstopila iz kraljeve jahte na St. Mihael's Mount. Stopinja kralja [[Edvard VII. Britanski |Edvarda VII.]] pa je vidna v bližini balinišča. Leta 1967 je [[Kraljica Elizabeta, kraljica mati| kraljica mati]] vstopila v pristanišče v čolnu kraljeve jahte Britannia. Na otoku je precejšnja zanimivost tudi podzemna železnica, ki se še vedno uporablja za prevoz blaga iz pristanišča na grad. Zgradili so jo rudarji okoli leta 1900 in je nadomestila konje. Njen strmi naklon je nevaren za potnike, zato jo je National Trust zaprl. Nasip med hribom in Marazionom je bil leta 1879 izboljšan in dvignjen za 30 cm s peskom in kamni iz okolice. <ref>{{navedi novice|title=Marazion|work=The Cornishman|issue=61|date=11 September 1879|page=4}}</ref> Marca 2016 je bilo končano popravilo po škodi v zimski nevihti leta 2014. <ref>{{navedi splet|title=Causeway at St Michael's Mount restored|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-cornwall-35876844|website=BBC News|accessdate=26 March 2016|date=22 March 2016}}</ref> Nekatere študije kažejo, da bi vsako povišanje oceanskih voda in tudi obstoječa naravna erozija močno ogrozila obalo Cornwalla in seveda St. Michael's Mount. <ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/environment/2008/oct/13/conservation |title=South-west England's treasures in danger |date=13 October 2008 |author=Steven Morris |publisher=The Guardian |accessdate=16 September 2012 }}</ref> == Geologija == Izpostavljenost kamnin okoli St. Michael's Mounta je priložnost videti številne značilnosti geologije Cornwalla na enem kraju. Hrib je izdelan v vrhnjem delu iz [[granit]]a, [[intruzija|intruziranega]] v preobražen [[Devon (geološka doba)|devonski]] mulj ali pelit. Granit sam je mineraliziran z razvitim pokrovom [[grajzen|grajzna]] (oblika granita, ki pogosto vsebuje SnO2, včasih tudi volfram). Zaradi svoje geologije je bila otoška stran, obrnjena proti morju, leta 1995 razglašena za območje posebnega znanstvenega pomena. === Granit === Na gori sta vidni dve vrsti granita. Večina intruzij je [[turmalin]] granit [[muskovit]], ki je spremenljiv [[porfir]]it. Ta se loči od [[biotit]]a muskovit granita s [[pegmatit]]om. === Devonski pelit === Pelit, prvotno določen kot mulj, se je regionalno preoblikoval in močno nagubal kot posledica [[hercinska orogeneza|hercinske orogeneze]]. Na to so vplivali vdori granita, kar je povzročilo dodaten kontaktni metamorfizem. === Mineralizacija === Najboljše razvita mineralizacija je v zgornjem delu samega granita v obliki pokrova grajzenskih žil. Za te stopnje žil so mislili, da so se oblikovale s hidravličnim lomljenjem, ko je tlak tekočine na vrhu granita dosegel kritično raven. Granit je bil zlomljen in tekočina je spremenila granit z zamenjavo glinencev s kremenom in muskovitom. Tekočina je vsebovala tudi veliko bora, kositra, volframa in turmalina, volframit in kaserit sta običajna v grajzenskih žilah. == Popularna kultura == St. Michael's Mount je prikazan v številnih filmih, tudi v filmu ''Drakula'' iz leta 1979, v katerem je Drakulov grad. [34] V filmu o [[James Bond|Jamesu Bondu]] ''Nikoli ne reči nikoli'' iz leta 1983 sta vodena izstrelka, oborožena z jedrskimi bojnimi glavami, letela nad angleškim podeželjem in na odprto morje neposredno prek St. Michael's Mounta. V filmu ''Johnny English'' iz leta 2003 je uporabljen za francoski dvorec. Leta 2012 so tu snemali fantazijski, doživljajski film ''Mariah Mundi and the Midas Box''. "Mt Saint Michel Mix + Saint Michaels Mount" je naslov eksperimentalne elektronske skladbe Aphexa Twina, ki je odraščal v Cornwallu. V fantazijskem romanu Michaela Moorcocka ''Prince Çorum''se izmišljena različica St. Michael's Mounta pojavi kot Moidel's Mount. To je bila ena od lokacij, ki so jo uporabljali na BBC za serijo One ''Balloon'' Idents od 4. oktobra 1997 do 29. marca 2002. == Galerija == <gallery> image:MOUNT SUNSET.jpg|Sončni zahod pri Mountu image:CASTLE3.jpg|Grad St. Michael image:StMichaelsMount.jpg|Nasip pri oseki Image:St Michael's Mount map 1946.png|Zemljevid iz leta 1946 Image:St Michael Mount 6692 6697.jpg|Sončni vzhod v zalivu Mount Image:St Michael's Mount II5302 x 2982.jpg|Zaliv Mount, 2014 File:StAubyn (Molesworth-StAubyn Baronets) Arms.PNG|Grb družine St. Aubyn </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Foot, William (2006). Beaches, fields, streets, and hills ... the anti-invasion landscapes of England, 1940. Council for British Archaeology. ISBN 1-902771-53-2. *John Taylor, Albion: the earliest history"] (Dublin, 2016) ==Zunanje povezave== {{commons category|St Michael's Mount|<BR>St Michael's Mount}} * [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/St_Michael%27s_Mount St Michael's Mount] * [https://www.nationaltrust.org.uk/st-michaels-mount St Michael's Mount information at the National Trust] * [http://www.stmichaelsmount.co.uk/ St Michael's Mount uradna spletna stran] * [http://www.roman-britain.org/pliny.htm Pliny: Naturalis Historia (IV:XVI.102-4)] *[http://crocat.cornwall.gov.uk/dserve/dserve.exe?dsqIni=Dserve.ini&dsqApp=Archive&dsqDb=Catalog&dsqCmd=Overview.tcl&dsqSearch=((text)='st%20michael-s%20mount') Cornwall Record Office Online Catalogue for St Michael's Mount] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194247/http://crocat.cornwall.gov.uk/dserve/dserve.exe?dsqIni=Dserve.ini&dsqApp=Archive&dsqDb=Catalog&dsqCmd=Overview.tcl&dsqSearch=%28%28text%29%3D%27st%20michael-s%20mount%27%29 |date=2016-03-04 }} * [http://500px.com/photo/56591226 St. Michaels Mount (photo by Chris Hasenbichler)] [[Kategorija:Gradovi v Angliji]] [[Kategorija:Cerkve v Angliji]] [[Kategorija:Cornwall|*]] [[Kategorija:Benediktinski samostani]] [[Kategorija:Muzeji v Angliji]] [[Kategorija:Otoki Združenega kraljestva]] {{normativna kontrola}} azsaqw0e8l4nc4qzqhuyh82ou3sj0is Letalski center Maribor 0 436486 6690513 6689558 2026-06-16T21:24:45Z Nareto 77605 /* Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu */ 6690513 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal. ÖLAG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. Akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 65shnnyj6sh4yjgdi0ad5nx9fr4b0n8 Matej Kocjan - Koco 0 445150 6690620 6690287 2026-06-17T09:25:40Z A09 188929 /* Samostojne stripovske in druge izdaje */ navaden {{COBISS}} zadostuje 6690620 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{infopolje oseba}} '''Matej Kocjan - Koco''', [[stripovski avtor]], [[ilustrator]] in [[likovni pedagog]], * [[3. december]] [[1978]], [[Koper]]. Iztok Sitar ga je v ''Zgodovini slovenskega stripa''<ref name=":0">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1016080660|title=Zgodovina slovenskega stripa : 1927-2017 : devetdeset let stripa na Slovenskem|last=Iztok|first=Sitar|date=2017|publisher=UMco|year=|isbn=9789616954846|location=Ljubljana|page=|cobiss=|oclc=1016080660}}</ref> umestil v tretjo generacijo slovenskih stripovskih avtorjev, ki izhajajo iz kroga okoli revije ''Stripburger''. Tam je leta 1998 začel objavljati krajše stripe in recenzije. Bil je tudi član njenega uredništva do leta 2003. Kot recenzent je z Igorjem Prasslom sodeloval pri oddaji [[Stripofilija]] (1999''–''2002) na Radiu študent. Je slogovno precej raznolik avtor, ki je prešel od zgodnjih izrazito formalistično-eksperimentalnih stripov v tehniki praskanke (skratchboard na prosojnice) k pripovedno bolj enovitim stripom. Izdal je tri samostojne albume: ''Pagatovo izpoved'' (2005) »o študentu, ki tik pred koncem študija zaradi preobremenjenosti in stresa preživlja psihično krizo«,<ref name=":0" /> ''Mačka Oma''rja (2009) o mačku, ki počenja različne vragolije, in ''Skrivnostni svet elementov'' (2013), album »o razvoju sodobne kemije in znanstvenikih ter njihovih odkritjih«<ref name=":0" />. Je tudi avtor treh mini albumov: ''Delikatessen'' (2003), ''The Golden Scissors'' (2004) in ''The Goat'' (2007). Krajše stripe je objavljal tako v Sloveniji (''Antena, Apokalipsa, Mladina, Ciciban, Pil'' …) kot v tujini ''(Drozophile, Quadrado, La Boite d'Aluminium'' ...). Ilustriral je ''Delovo'' Sobotno prilogo (2006''–''08), občasno pa sodeluje tudi z nekaterimi slovenskimi knjižnimi založbami. Zaradi sodelovanja pri projektu stripov po motivih s panjskih končnic ''Honey talks'' je pričel slikati serije sodobnih panjskih končnic, ki so dostopne na blogu [http://kocominds.blogspot.si/ Koco's mind.] Živi in ustvarja v Povirju na Krasu. == Samostojne stripovske in druge izdaje == * ''Delikatessen,'' samozaložba, 2003 * ''Kocov strip,'' Obalne galerije Piran, 2004 * ''Pagatova izpoved,'' zbirka Republika Strip, Stripburger / Forum Ljubljana, 2005 * ''Maček Omar'' (skupaj s Špelo Oberstar), Stripburger / Forum Ljubljana, 2009 * ''Skrivnostni svet elementov,'' Stripburger / Forum Ljubljana, 2013 * ''Plapolanje skale,'' Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, 2025 {{COBISS|226354691}} == Objave stripov v časopisih, revijah in drugih publikacijah == * Ko sem tiho, ''Stripburger,'' št. 19, september 1998 * Ikonografski motiv prešanega Kristusa, ''Stripburger,'' št. 20, december 1998 * She called me, ''XXX(Strip)burger,'' avgust 1999 * Mr. Drummin' Man meets Mr. Motorico, ''Stripburger,'' št. 25, november 1999 * Peace, ''Break 21,'' 1999, * Untitled, ''Break 21,'' 2000 * Srečno novo leto, ''Stripburger, št. 2''6, maj 2000 * The snail, ''Stripburger,'' št. 27, oktober 2000 * A Tale From The Face, ''Drozophile'', št. 5, Švica, 2001 * It's not virtuosity, ''Break 21,'' 2001 * Magic Bus, ''Stripburger'', št. 29, maj 2001 * Krst pri Savici, ''Stripburek - strip iz drugačne Evrope,'' 2001 * Il Cervellone no light, ''Stripburger'', št. 31, december 2001 * Evropski strip bazar 2002 (soavtorja Andreja Kladnik in Olmo Omerzu), ''Stripburger,'' št. 32, marec 2002 * Tarzan, ''Madburger - comics questioning sanity,'' 2002 * Uredniške štuorjice, ''Stripburger'', št. 34, december 2002 * Fertilizing Culture, ''Warburger'' - izdaja posebne protivojne številke ''Stripburgerja,'' julij 2003 * Sanje, ''Stripburger,'' št. 36, november 2003 * The snail, ''Quadrado,'' Portugalska, 2003 * Mož pa žena,  ''Antena'' (februar–junij 2004) * Sve(t)li časi, ''Stripburger,'' št. 39, november 2004 * The Golden Scissors, ''Miniburger – dirty dozen and the lucky 13th,'' julij 2004 * Znanstvenik Vinko - v epizodi Kulturne razlike, ''Stripburger,'' št. 41, Forum Ljubljana, november 2005 * By the way, ''Modern Cool Comix – Mococo,'' La Boite d'Aluminium, 2005 * Superkanta – epizoda 1, ''Stripburger,'' št. 44, Forum Ljubljana, november 2006 * Vesela šola – strip in Mini strip tečaj, ''PIL PLUS,'' št. 15, 15. december 2006 * Vesela šola – strip in Mini strip tečaj, ''PIL,'' št. 1, januar 2007 * The Goat, ''Honey Talks'' ''- Comics inspired by painted beehive panels,'' Stripburger / Forum Ljubljana, februar 2007 * Superkanta – epizoda 2, ''Stripburger,'' št. 45, maj 2007 * Superkanta – epizoda 3, ''Stripburger'', št. 46, oktober 2007 * Pazyl “En kratek umetniški strip”, ''Strip Bumerang,'' št. 18, Studio Risar,  letnik 2, maj 2008 * Slovenski klasiki – “Martin Krpan”, ''Mladina'', št. 22,  30. 5. 2008 * Slovenski klasiki – “Človeška ribica”, ''Mladina'', št. 39,  26. 9. 2008 * Slovenski klasiki – “Kje si Kekec?”, ''Mladina,'' št. 44, 30. 10. 2008 * Superkanta – epizoda 4, ''Stripburger,'' št. 48, junij 2008 * Martin Krpan, Človeška ribica, Kje si Kekec?, ''Slovenski klasiki v stripu,'' Stripburger/Forum Ljubljana & Mladina, maj 2009 * Fenomen Aco (soavtor M. Lavrenčič), ''Stripburger,'' št. 49, junij 2009 * Podstrešni strip (soavtor M. Lavrenčič), ''Stripburger,'' št. 52, november 2009 * Mene-žer 1., ''Humornik #1,'' jesen 2009 * Porečanka, ''Ču ču čaki,'' Stripburger/Forum Ljubljana, 2010 * Primer, ki je začudil čuvaja; Francoz – stripa po tekstih D. Harmsa, ''Stripburger'', št. 53, maj 2010 * Med s trebuha (pesem M. Boh), ''Stripburger,'' št. 54, maj 2010 * Polžev bluz, ''Stripburger,'' št. 55, maj 2011 * Žlahtno-žlehtni populizem, ''Mladina,'' št. 47–50: 25. 11. – “Dimenzije”; 2. 12. – “Delo”; 9. 12. – “Slovenci”; 16. 12. – “ Energije”, 2011 * Žlahtno-žlehtni populizem, ''Mladina,'' št. 1–4: 6. 1. – “Pravična”; 13. 1. – “Mnenja”; 20. 1. – “Živalska”; 27. 1. 2012 – »Mladi«, 2012 * Žlahtno-žlehtni populizem, ''Mladina,'' št. 17–22: 26. 4. – “Denar”; 11. 5. – “Prav(d)na”; 18. 5. – “Populist/Konformist”; 25. 5. – “Strokovnjaki”; 1. 6. 2012 – »Potrošniki« * Good Rockin' Tonight, ''Podmazzane zgodbe'' (stripi po literarnih predlogah Mihe Mazzinija), Stripburger/Forum Ljubljana, 2011 * The case that astonished the watchman, Russian avantgarde in comics, ''Elektrika,'' 2012 * The Frenchman, Russian avantgarde in comics, ''Elektrika,'' 2012 * Virtuously-Vicious Populism, Work 1-3, ''Workburger,'' Stripburger/Forum Ljubljana, 2012 * Če imate minutko …, ''Stripburger'', št. 63, maj 2014 * Kometi in voda, ''Stripburger,'' št. 65, maj 2014 * Samo Morilski Napadalec, ''Stripburger,'' št. 67, maj 2016 * Virtuously-Vicious Populism, Work 1-3, ''AltCom 2016 WORK Anthology,'' CBK & Tusen Serier, 2016 * Moj stol, ''Apokalipsa,'' št. 209-210, marec/april 2017 * Nedeljski hudički, ''Apokalipsa,'' št. 209-210, marec/april 2017 * My Sunday Devils, ''Stripburger,'' št. 70, maj 2017 == Animacije == * Možgani na begu (Brains on a run), ideja, animiranje, montaža: Koco, glasba: Rok Oberč, efekti: Rok Oberč, Žiga Aljaž, 4'12<nowiki>''</nowiki>, 2003 * Ti si moja ljubica, režija, animacija, montaža: Matej Kocjan - Koco, glasba: Dani Kavaš, 3'43<nowiki>''</nowiki>, 2004 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Kocov strip ali Lažje ga je gledati kot razumeti, [http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/article/421/9 Predstavitev avtorja, Obalne galerije Piran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180206190321/http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/article/421/9 |date=2018-02-06 }} * [https://www.dnevnik.si/1042603280 Špela Štandeker: Strip kot učno gradivo za zdaj ostaja znanstvena fantastika, Intervju v časopisu Dnevnik, 24. 8. 2013] * [http://kocominds.blogspot.si/ Koco's mind - Sodobne panjske končnice] * [http://kocoskice.blogspot.si/ Avtorjev blog s skicami] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocjan, Matej}} [[Kategorija:Slovenski striparji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] g9a51uum0uwpie5jdk07dvbweieythg 6690624 6690620 2026-06-17T09:38:07Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690624 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{infopolje oseba}} '''Matej Kocjan - Koco''', [[stripovski avtor]], [[ilustrator]] in [[likovni pedagog]], * [[3. december]] [[1978]], [[Koper]]. Iztok Sitar ga je v ''Zgodovini slovenskega stripa''<ref name=":0">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1016080660|title=Zgodovina slovenskega stripa : 1927-2017 : devetdeset let stripa na Slovenskem|last=Iztok|first=Sitar|date=2017|publisher=UMco|year=|isbn=9789616954846|location=Ljubljana|page=|cobiss=|oclc=1016080660}}</ref> umestil v tretjo generacijo slovenskih stripovskih avtorjev, ki izhajajo iz kroga okoli revije ''Stripburger''. Tam je leta 1998 začel objavljati krajše stripe in recenzije. Bil je tudi član njenega uredništva do leta 2003. Kot recenzent je z Igorjem Prasslom sodeloval pri oddaji [[Stripofilija]] (1999''–''2002) na Radiu študent. Je slogovno precej raznolik avtor, ki je prešel od zgodnjih izrazito formalistično-eksperimentalnih stripov v tehniki praskanke (skratchboard na prosojnice) k pripovedno bolj enovitim stripom. Izdal je tri samostojne albume: ''Pagatovo izpoved'' (2005) »o študentu, ki tik pred koncem študija zaradi preobremenjenosti in stresa preživlja psihično krizo«,<ref name=":0" /> ''Mačka Oma''rja (2009) o mačku, ki počenja različne vragolije, in ''Skrivnostni svet elementov'' (2013), album »o razvoju sodobne kemije in znanstvenikih ter njihovih odkritjih«<ref name=":0" />. Je tudi avtor treh mini albumov: ''Delikatessen'' (2003), ''The Golden Scissors'' (2004) in ''The Goat'' (2007). Krajše stripe je objavljal tako v Sloveniji (''Antena, Apokalipsa, Mladina, Ciciban, Pil'' …) kot v tujini ''(Drozophile, Quadrado, La Boite d'Aluminium'' ...). Ilustriral je ''Delovo'' Sobotno prilogo (2006''–''08), občasno pa sodeluje tudi z nekaterimi slovenskimi knjižnimi založbami. Zaradi sodelovanja pri projektu stripov po motivih s panjskih končnic ''Honey talks'' je pričel slikati serije sodobnih panjskih končnic, ki so dostopne na blogu [http://kocominds.blogspot.si/ Koco's mind.] Živi in ustvarja v Povirju na Krasu. == Samostojne stripovske in druge izdaje == * ''Delikatessen,'' samozaložba, 2003 * ''Kocov strip,'' Obalne galerije Piran, 2004 * ''Pagatova izpoved,'' zbirka Republika Strip, Stripburger / Forum Ljubljana, 2005 * ''Maček Omar'' (skupaj s Špelo Oberstar), Stripburger / Forum Ljubljana, 2009 * ''Skrivnostni svet elementov,'' Stripburger / Forum Ljubljana, 2013 * ''Plapolanje skale,'' Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, 2025 {{COBISS|226354691}} == Objave stripov v časopisih, revijah in drugih publikacijah == * Ko sem tiho, ''Stripburger,'' št. 19, september 1998 * Ikonografski motiv prešanega Kristusa, ''Stripburger,'' št. 20, december 1998 * She called me, ''XXX(Strip)burger,'' avgust 1999 * Mr. Drummin' Man meets Mr. Motorico, ''Stripburger,'' št. 25, november 1999 * Peace, ''Break 21,'' 1999, * Untitled, ''Break 21,'' 2000 * Srečno novo leto, ''Stripburger, št. 2''6, maj 2000 * The snail, ''Stripburger,'' št. 27, oktober 2000 * A Tale From The Face, ''Drozophile'', št. 5, Švica, 2001 * It's not virtuosity, ''Break 21,'' 2001 * Magic Bus, ''Stripburger'', št. 29, maj 2001 * Krst pri Savici, ''Stripburek - strip iz drugačne Evrope,'' 2001 * Il Cervellone no light, ''Stripburger'', št. 31, december 2001 * Evropski strip bazar 2002 (soavtorja Andreja Kladnik in Olmo Omerzu), ''Stripburger,'' št. 32, marec 2002 * Tarzan, ''Madburger - comics questioning sanity,'' 2002 * Uredniške štuorjice, ''Stripburger'', št. 34, december 2002 * Fertilizing Culture, ''Warburger'' - izdaja posebne protivojne številke ''Stripburgerja,'' julij 2003 * Sanje, ''Stripburger,'' št. 36, november 2003 * The snail, ''Quadrado,'' Portugalska, 2003 * Mož pa žena,  ''Antena'' (februar–junij 2004) * Sve(t)li časi, ''Stripburger,'' št. 39, november 2004 * The Golden Scissors, ''Miniburger – dirty dozen and the lucky 13th,'' julij 2004 * Znanstvenik Vinko - v epizodi Kulturne razlike, ''Stripburger,'' št. 41, Forum Ljubljana, november 2005 * By the way, ''Modern Cool Comix – Mococo,'' La Boite d'Aluminium, 2005 * Superkanta – epizoda 1, ''Stripburger,'' št. 44, Forum Ljubljana, november 2006 * Vesela šola – strip in Mini strip tečaj, ''PIL PLUS,'' št. 15, 15. december 2006 * Vesela šola – strip in Mini strip tečaj, ''PIL,'' št. 1, januar 2007 * The Goat, ''Honey Talks'' ''- Comics inspired by painted beehive panels,'' Stripburger / Forum Ljubljana, februar 2007 * Superkanta – epizoda 2, ''Stripburger,'' št. 45, maj 2007 * Superkanta – epizoda 3, ''Stripburger'', št. 46, oktober 2007 * Pazyl “En kratek umetniški strip”, ''Strip Bumerang,'' št. 18, Studio Risar,  letnik 2, maj 2008 * Slovenski klasiki – “Martin Krpan”, ''Mladina'', št. 22,  30. 5. 2008 * Slovenski klasiki – “Človeška ribica”, ''Mladina'', št. 39,  26. 9. 2008 * Slovenski klasiki – “Kje si Kekec?”, ''Mladina,'' št. 44, 30. 10. 2008 * Superkanta – epizoda 4, ''Stripburger,'' št. 48, junij 2008 * Martin Krpan, Človeška ribica, Kje si Kekec?, ''Slovenski klasiki v stripu,'' Stripburger/Forum Ljubljana & Mladina, maj 2009 * Fenomen Aco (soavtor M. Lavrenčič), ''Stripburger,'' št. 49, junij 2009 * Podstrešni strip (soavtor M. Lavrenčič), ''Stripburger,'' št. 52, november 2009 * Mene-žer 1., ''Humornik #1,'' jesen 2009 * Porečanka, ''Ču ču čaki,'' Stripburger/Forum Ljubljana, 2010 * Primer, ki je začudil čuvaja; Francoz – stripa po tekstih D. Harmsa, ''Stripburger'', št. 53, maj 2010 * Med s trebuha (pesem M. Boh), ''Stripburger,'' št. 54, maj 2010 * Polžev bluz, ''Stripburger,'' št. 55, maj 2011 * Žlahtno-žlehtni populizem, ''Mladina,'' št. 47–50: 25. 11. – “Dimenzije”; 2. 12. – “Delo”; 9. 12. – “Slovenci”; 16. 12. – “ Energije”, 2011 * Žlahtno-žlehtni populizem, ''Mladina,'' št. 1–4: 6. 1. – “Pravična”; 13. 1. – “Mnenja”; 20. 1. – “Živalska”; 27. 1. 2012 – »Mladi«, 2012 * Žlahtno-žlehtni populizem, ''Mladina,'' št. 17–22: 26. 4. – “Denar”; 11. 5. – “Prav(d)na”; 18. 5. – “Populist/Konformist”; 25. 5. – “Strokovnjaki”; 1. 6. 2012 – »Potrošniki« * Good Rockin' Tonight, ''Podmazzane zgodbe'' (stripi po literarnih predlogah Mihe Mazzinija), Stripburger/Forum Ljubljana, 2011 * The case that astonished the watchman, Russian avantgarde in comics, ''Elektrika,'' 2012 * The Frenchman, Russian avantgarde in comics, ''Elektrika,'' 2012 * Virtuously-Vicious Populism, Work 1-3, ''Workburger,'' Stripburger/Forum Ljubljana, 2012 * Če imate minutko …, ''Stripburger'', št. 63, maj 2014 * Kometi in voda, ''Stripburger,'' št. 65, maj 2014 * Samo Morilski Napadalec, ''Stripburger,'' št. 67, maj 2016 * Virtuously-Vicious Populism, Work 1-3, ''AltCom 2016 WORK Anthology,'' CBK & Tusen Serier, 2016 * Moj stol, ''Apokalipsa,'' št. 209-210, marec/april 2017 * Nedeljski hudički, ''Apokalipsa,'' št. 209-210, marec/april 2017 * My Sunday Devils, ''Stripburger,'' št. 70, maj 2017 == Animacije == * Možgani na begu (Brains on a run), ideja, animiranje, montaža: Koco, glasba: Rok Oberč, efekti: Rok Oberč, Žiga Aljaž, 4'12<nowiki>''</nowiki>, 2003 * Ti si moja ljubica, režija, animacija, montaža: Matej Kocjan - Koco, glasba: Dani Kavaš, 3'43<nowiki>''</nowiki>, 2004 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Kocov strip ali Lažje ga je gledati kot razumeti, [http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/article/421/9 Predstavitev avtorja, Obalne galerije Piran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180206190321/http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/article/421/9 |date=2018-02-06 }} * [https://www.dnevnik.si/1042603280 Špela Štandeker: Strip kot učno gradivo za zdaj ostaja znanstvena fantastika, Intervju v časopisu Dnevnik, 24. 8. 2013] * [http://kocominds.blogspot.si/ Koco's mind - Sodobne panjske končnice] * [http://kocoskice.blogspot.si/ Avtorjev blog s skicami] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocjan, Matej}} [[Kategorija:Slovenski striparji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Ljubljani]] 8t6zu7tpiuqgsikr3oqldgzqcw1lug2 Glavati cipelj 0 450419 6690556 6162010 2026-06-17T07:33:02Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6690556 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox |name = Glavati cipelj |image = Mugil cephalus Minorca (cropped).jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{cite journal | author1 = Camara, K. | author2 = Carpenter, K.E. | author3 = Djiman, R.| author4 = Nunoo, F. | author5 = Sagna, A. | author6 = Sidibé, A. | author7 = Sylla, M. | author8 = de Morais, L. | author9 = Jelks, H. | author10 = Tolan, J. | author11 = Vega-Cendejas, M. | author12 = Espinosa-Perez, H. | author13 = Chao, L. | author14 = Moretzsohn, F. | author15 = Sparks, J.S. | display-authors = 3 | year = 2017 | title = ''Mugil cephalus'' | journal = [[The IUCN Red List of Threatened Species]] | volume = 2017 | page = e.T135567A20682868 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2017-3.RLTS.T135567A20682868.en | doi-access = free }}</ref> | taxon = Mugil cephalus | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = *''Mugil albula'' <small>Linnaeus, 1766</small> *''Mugil our'' <small>[[Peter Forsskål|Forsskål]], 1775</small> *''Mugil tang'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1794</small> *''Mugil provensalis'' <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1810</small> *''Mugil lineatus'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1836</small> *''Mugil cephalotus'' <small>Valenciennes, 1836</small> *''Mugil japonicus'' <small>[[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] & [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1845</small> *''Mugil rammelsbergii'' <small>[[Johann Jakob von Tschudi|Tschudi]], 1846</small> *''Mugil vulpinus'' <small>[[Giovanni Domenico Nardo|Nardo]], 1847</small> *''Mugil dobula'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1861</small> *''Mugil ashanteensis'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> *''Myxus superficialis'' <small>[[Carl Benjamin Klunzinger|Klunzinger]], 1870</small> *''Mugil gelatinosus'' <small>Klunzinger, 1872</small> *''Myxus caecutiens'' <small>Günther, 1876</small> *''Mugil mexicanus'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1876</small> *''Mugil grandis'' <small>[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1879</small> *''Mugil muelleri'' K<small>lunzinger, 1879</small> }} '''Glavati cipelj''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mugil cephalus''''') je gospodarsko pomembna [[ribe|riba]] iz družine [[Ciplji|cipljev]], ki je razširjena po obalnih tropskih in subtropskih vodah po celem svetu.<ref name=FB>{{FishBase species|genus=Mugil|species=cephalus|year=2014}}</ref> ==Opis== Odrasli glavati ciplji dosežejo telesno dolžino med 30 in 75, izjemoma celo do 100 cm<ref name=FB/> ter lahko tehtajo do 8 kg.<ref name="autogenerated257">{{navedi knjigo |author=Minckley, W.L. |year=1973 |title=Fishes of Arizona |publisher=Arizona Game and Fish Department |location=Phoenix |pages=257-258}}</ref> Poseljuje tako morja, kot tudi [[brakični pas|brakične]] in sladke vode. Običajno se zadržuje od vodne površine do 120 metrov globine. Najbolj mu ustrezajo temperature vode med 8 in 24 ºC.<ref name="autogenerated257"/> ==Sklici== {{refsez}} {{Taxonbar|from=Q234014}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ciplji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] hqml1t8gbszydqqq1v48y3om69cncaf Mugil cephalus 0 450420 6690557 5016240 2026-06-17T07:33:51Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6690557 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Glavati cipelj]] {{R from scientific name|fish}} k6xolzq0ekomqnryymy46fo0e2dsz6s Uroš Kuzman 0 451977 6690524 6224761 2026-06-16T22:10:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690524 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}'''Uroš Kuzman''', [[Seznam slovenskih matematikov|slovenski matematik]], [[glasbenik]] in [[Seznam slovenskih stand-up komedijantov|stand-up komik]], [[5. avgust]] [[1984]], [[Velenje]]. Po izobrazbi je doktor matematike, deluje kot docent na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Širši javnosti je prepoznan kot glasbenik in stand-up komik. == Življenjepis == Rodil se je kot najmlajši izmed štirih otrok. Njegova starša sta bila šolnika. Leta 2008 je z diplomsko nalogo ''"Obstoj malih J-holomorfnih diskov"'' diplomiral na ljubljanski [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteti za matematiko in fiziko]]. Za diplomsko nalogo je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|študijsko Prešernovo nagrado]]. Leta 2013 je imel doktorsko disertacijo z naslovom ''"Manifolds of J-holomorphic discs"''. Trenutno deluje kot [[profesor|docent]] na [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteti za matematiko in fiziko]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=doc. dr. Uroš Kuzman|url=https://www.fmf.uni-lj.si/si/imenik/22303/|website=www.fmf.uni-lj.si|accessdate=2020-04-07|archive-date=2020-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407120207/https://www.fmf.uni-lj.si/si/imenik/22303/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uroš Kuzman, Fakulteta za matematiko in fiziko {{!}} profesorji.net - ocene in komentarji profesorjev|url=http://profesorji.net/profesor/fmf/uni/uros-kuzman|website=profesorji.net|accessdate=2020-04-07}}</ref> V oddaji [[Ugriznimo znanost]] na [[TV Slovenija]] je dve sezoni zastavljal matematične uganke.<ref>{{Citat|title=Ribice|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=1886923234725577&id=176703559080895&comment_id=1889364834481417|accessdate=2020-04-07|language=sl}}</ref> Je oče dveh otrok, živi v Velenju. === Glasba === V vseh obdobjih življenja je povezan z glasbo, v srednji šoli se je pridružil fantovskemu oktetu, sedaj znanemu kot Šaleški študentski oktet. Bil je tudi član zasedbe Frozen Hell. Leta 2010 je pod okriljem [[Mladinska komisija PZS|Mladinske komisije]] [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]], katere načelnik je takrat bil, izdal zgoščenko ''Greva pod objem gora''.<ref>{{Navedi splet|title=Greva pod objem gora|url=http://kuzman.si/portfolio-view/fashion-and-you/|website=Uroš Kuzman|accessdate=2020-04-07|language=en-US}}</ref> Pesmi večinoma zajemajo [[Planinstvo|planinsko]] tematiko z osebnimi izpovedmi in z rahlim [[Šanson|šansonjerskim]] pridihom. Od osmih pesmi na zgoščenki, Kuzman izvaja le dve. === Stand-up === Leta 2012 je postal stand-up komik leta. S svojimi stand-up nastopi, ki govorijo predvsem o življenju v [[Velenje|Velenju]], Velenjčanih, o mestu samem ter Uroševem življenju je hitro postal prepoznaven v Slovenskem prostoru. Svoje stand-up poveže tudi s koncertom ŠŠO. Leta [[2017]] je v oddaji ''Na žaru'' zbadal [[Jan Plestenjak|Jana Plestenjaka]] in [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]]. Oktobra leta 2018 je premiero doživela njegova [[monokomedija]] ''Profesor Kuzman mlajši''.<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Kuzman|url=http://www.kuzman.si/|website=Uroš Kuzman|accessdate=2020-04-07|language=en-US}}</ref> Leta 2021 je z Alešem Novakom nastopil v predstavi ''Mali otroci, veliki problemi''.<ref>{{Navedi splet|title=Mali otroci, veliki problemi - SiTi Teater BTC|url=https://www.sititeater.si/predstave-siti-teatra-btc/mali-otroci-veliki-problemi/|website=www.sititeater.si|accessdate=2022-01-06|archive-date=2022-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220106123652/https://www.sititeater.si/predstave-siti-teatra-btc/mali-otroci-veliki-problemi/|url-status=dead}}</ref> == Diskografija == * ''[[Greva pod objem gora]]'' (2010) == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://kuzman.si/ Osebna spletna stran] * [http://www.kuzman.si/wp-content/uploads/2015/09/Doktorat-Uros-Kuzman-final.pdf Doktorska naloga] {{normativna kontrola}}{{Bio-škrbina}} {{DEFAULTSORT:Kuzman, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski komiki]] [[Kategorija:Slovenski stand-up komiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani]] ix18tuke7xiqntujg2gt07ct4st2phk Plzen 0 452400 6690350 6522345 2026-06-16T14:55:08Z Erardo Galbi 166658 6690350 wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje | official_name = Plzen | native_name = Plzeň | settlement_type = [[Seznam mest na Češkem|Mesto]] | nickname = | motto = ''In hoc signo vinces''<br>(»V tem znamenju boš zmagal«) | image_skyline = Náměstí Republiky - panoramio (6).jpg | image_caption = pogled s katedrale sv. Bartolomeja na Trg republike | image_flag = Flag of Plzen.svg | image_shield = Plzen small CoA.png |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = Logo |blank_emblem_size = 100px | image_map = | mapsize = | map_caption = Geografska lega Plzna na [[Češka|Češkem]] |pushpin_map = Češka |pushpin_label_position = left |coordinates_region = CZ | coordinates_display = inline, title | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{CZE}} | subdivision_type1 = [[okraji Češke|Okraj]] | subdivision_name1 = [[Plzenski okraj]] | subdivision_type2 = [[okrožja Češke|Okrožje]] | subdivision_name2 = [[Okres Plzen-mesto|Plzen-mesto]] | leader_title = župan | leader_name = {{Wikidata|p6}} | established_title = Ustanovitev | established_date = 1295 | established_title2 = | established_date2 = | area_total_km2 = 137,65 | area_metro_km2 = | population_as_of = 2023 | population_total = 181240 | population_density_km2 = auto | population_metro = | population_footnotes = <ref>{{navedi splet |title=Population of Municipalities – 1 January 2023 |url=https://www.czso.cz/csu/czso/population-of-municipalities-1-january-2023 |publisher=Statistični urad Češke republike |date=2023-05-23}}</ref> | timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 |latd = 49 |latm = 44|lats = 51|latNS = N |longd = 13|longm = 22|longs = 39|longEW = E | elevation_max_m = | elevation_min_m = | elevation_m = 310 | elevation_footnotes = | postal_code_type = [[seznam poštnih številk na Češkem|Poštne številke]] | postal_code = 301 00–326 00 | website = | footnotes = }} '''Plzen''' ({{jezik-cs|Plzeň}}, {{jezik-de|Pilsen}}) je mesto na zahodu [[Češka|Češke]], sedež [[Plzenski okraj|plzenskega okraja]]. S 181.000 prebivalci oz. okoli 300.000 v urbani aglomeraciji (2023) je [[seznam mest na Češkem|četrto največje mesto]] v Češki republiki oziroma drugo v zgodovinski regiji [[Češka (zgodovinska dežela)|Češki]]. Mesto je zgrajeno na sotočju več rek, ki se tu izlivajo v reko [[Berounka|Berounko]] in je najbolj znano po svetlem [[ležak|lager pivu (ležaku)]] Pilsner, ki ga od leta 1842 varijo v mestni pivovarni, sedaj pod blagovno znamko Pilsner Urquell. V mestu so bili začetki industrijskega koncerna [[Škoda]], še danes znanega po [[stroj|strojegradnji]] in proizvodnji [[avtomobil]]ov, tirnih vozil in orožja. Naselbini je leta 1290 kralj [[Venčeslav II. Češki]] izdal ustanovno listino ter ji podelil status, pravice in svoboščine Kraljevega mesta. Med [[Husitske vojne|husitskimi vojnami]] je bilo mesto center [[katolištvo|katoličanov]] na Češkem. Znamenita je katedrala [[sveti Jernej|sv. Bartolomeja]], ki so jo pričeli graditi v 13. stoletju in ima najvišji zvonik na Češkem. Od leta 1993 je Plzen tudi sedež novoustanovljene rimskokatoliške škofije. Mestna [[sinagoga]] je tretja največja na svetu (za [[jeruzalem]]sko in [[Budimpešta|budimpeško]]). Pod središčem mesta je bilo izkopanih več predorov, ki so danes odprti za turiste. <gallery> Slika:Great Synagogue Plzen CZ.jpg|Velika sinagoga Slika:Plzeň sv Bartol od J DSCN0801.JPG|Katedrala sv. Bartolomeja (Jerneja) </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest na Češkem]] == Sklici == {{sklici}} {{kategorija v Zbirki}} == Zunanje povezave == * [https://pilsen.eu/ Uradna spletna stran] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-naselje-cz}} [[Kategorija:Mesta na Češkem]] [[Kategorija:Plzenski okraj]] a4ya6y3b475c0riqug9g1j0w3o2n29z Zgodnji zemljevidi sveta 0 459197 6690542 6437726 2026-06-17T05:38:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690542 wikitext text/x-wiki Najstarejši '''znani zemljevidi sveta''' segajo v klasično [[antika|antiko]], najstarejši primeri od 6. do 5. stoletja pred našim štetjem pa še vedno temeljijo na paradigmi ploske Zemlje. Zemljevidi sveta, ki predvidevajo sferično Zemljo, se najprej pojavijo v [[Helenistično obdobje|helenističnem obdobju]]. Razvoj grške geografije v tem času, predvsem [[Eratosten]] in [[Posidonij]], je dosegel vrhunec v rimskem obdobju, s [[Ptolemaj]]evim zemljevidom sveta (2. stoletje), ki je ostal verodostojen še v srednjem veku. Od Ptolemaja je znanje o približni velikosti sveta omogočalo kartografom, da so ocenili obseg svojega geografskega znanja in navedli dele sveta, za katere je bilo znano, da obstajajo, vendar še niso bili raziskani kot ''terra incognita''. V [[velika geografska odkritja| obdobju velikih odkritij]] od 15. do 18. stoletja so zemljevidi sveta postali vedno bolj natančni; raziskovanje [[Antarktika|Antarktike]], [[Avstralija|Avstralije]] in notranjosti Afrike s strani zahodnih izdelovalcev zemljevidov je bilo prepuščeno 19. in začetku 20. stoletja. == Stari vek == [[File:Baylonianmaps.JPG|right|thumb|150px|Babilonski zemljevid sveta ''Imago Mundi'', najstarejši znan, 6. st. pr. n. št., Babilonija.]] === Babilonski ''Imago Mundi'' (ca. 6. st. pr. n. št.) === {{glavni|Babilonski zemljevid sveta}} [[Babilonski zemljevid sveta]], znan kot '''Imago Mundi''', je običajno datiran v 6. stoletje pr. n. št. <ref name=BM92687>[http://britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=362000&partId=1 British Museum Inv. No.92687]: "6thC BC approx".see also: Siebold, Jim [http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient%20Web%20Pages/103.html Slide 103] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161109193653/http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient%20Web%20Pages/103.html |date=2016-11-09 }} via henry-davis.com - accessed 2008-02-04. First published 1899, formerly also dated to an earlier period, BCE. {{citation|title=Geography and Ethnography: Perceptions of the World in Pre-Modern Societies|author=Kurt A. Raaflaub & Richard J. A. Talbert|publisher=John Wiley & Sons|year=2009|isbn=1-4051-9146-5|page=147}}</ref> Zemljevid, ki ga je rekonstruiral Eckhard Unger, kaže [[Babilon]] ob [[Evfrat]]u, ki ga obkroža krožna kopenska masa, ki prikazuje [[Asirija|Asirijo]], [[Urartu]] (Armenija) <ref>{{cite journal |jstor=1151277 |title=Imago Mundi's Logo the Babylonian Map of the World |first=Catherine Delano |last=Smith |journal=Imago Mundi |volume=48 |year=1996 |pages=209–211 |doi=10.1080/03085699608592846}}</ref> in več drugih mest, obdan z »grenko reko« ([[Okean]]), z osmimi obrobnimi regijami (''nagu'') razporejenimi okoli njega v obliki trikotnikov, tako da tvorijo zvezdo. Priloženo besedilo omenja razdaljo sedem ''beru'' med obrobnimi regijami. Opisi petih so ohranjeni <ref>{{navedi knjigo|first=Irving|last=Finel|title=A join to the map of the world: A notable discover|year=1995|pages=26–27}}</ref>: * tretja regija, kjer »krilata ptica ne konča svojega leta«, tj. ne more doseči. * na četrti regiji »je svetloba svetlejša od sončne svetlobe ali zvezd«: ležala je na severozahodu, po poletnem sončnem zahodu pa je bila praktično v pol-pozimi. * peta regija, na severu, je ležala v popolni temi, dežela »kjer ne vidimo ničesar« in »sonce ni vidno«. * šesta regija, »kjer prebiva rogati bik in napade novega« * sedmo območje je ležalo na vzhodu in je »tam, kjer je zjutraj zora«. Zadnji odstavek povzema: »V vseh osmih regijah (''nagu'') štirih obal (''kibrati'') [zemlje ...] njihovo notranjost nihče ne pozna«. [1 === Anaksimander (c. 610 – 546 pr. n. št.) === {{glavni|Anaksimander}} [[File:Anaximander world map (mul).svg|thumb|150px|Rekonstrukcija Anaksimandrove karte]] [[Anaksimander]] (umrl c. 546 pr. n. št.) je zaslužen za to, da je ustvaril enega od prvih zemljevidov sveta <ref>{{Navedi splet |url=http://www.henry-davis.com/MAPS/AncientWebPages/104.html |title=Timechart of historical cartography: Antiquity |accessdate=2019-02-22 |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306052232/http://www.henry-davis.com/MAPS/AncientWebPages/104.html |url-status=dead }}</ref>, ki je imel krožno obliko in je pokazal znane dežele sveta, združene okoli [[Egejsko morje|Egejskega morja]] v središču. Vse je bilo obkroženo z oceanom. === Hekataj iz Mileta (c. 550–476 pr. n. št.)=== {{glavni|Hekataj}} [[File:Hecataeus world map-en.svg|thumb|left|150px| Rekonstrukcija Hekatajeve karte]] [[Hekataj]] iz Mileta (umrl c. 476 pr. n. št.) je zaslužen za delo z naslovom ''Ges Periodos'' ('Potuje okoli Zemlje' ali 'Raziskava sveta'), v dveh knjigah, organiziranih v obliki ''[[periplus]]a'', od točke do točke obale. Ena o Evropi, je v bistvu periplus Sredozemlja, ki opisuje vsako regijo in seže tako daleč severno kot do [[Skitija|Skitije]], druga knjiga o Aziji pa je urejena podobno kot ''[[Periplus Eritrejskega morja]]'', katere različica iz 1. stoletja je ohranjena. Hekatej je opisal države in prebivalce znanega sveta, opis Egipta je še posebej izčrpen; opis je spremljala karta, ki je temeljila na Anaksimandrovem zemljevidu Zemlje, ki jo je popravil in razširil. Delo je ohranjeno le v približno 374 delcih, daleč večji del pa je naveden v geografskem leksikonu ''Ethnika'', ki ga je sestavil Štefan iz Bizanca. === Eratosten (276–194 pr. n. št.) === {{glavni|Eratosten}} [[File:Mappa di Eratostene.jpg|thumb|150px|Rekonstrukcija Eratostenovega zemljevida, 1883 map<ref>{{Navedi splet |url=http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient%20Web%20Pages/112.html |title=Source |accessdate=2019-02-22 |archive-date=2018-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180929075759/http://www.henry-davis.com/MAPS/Ancient |url-status=dead }}</ref>]] [[Eratosten]] (276–194 pr. n. št.) je pripravil izboljšan zemljevid sveta, ki je vključeval informacije iz pohodov [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in njegovih naslednikov. Azija je postala širša in odraža novo razumevanje dejanske velikosti celine. Eratosten je bil tudi prvi [[geograf]], ki je v svoje kartografske prikaze vključil vzporednice in meridiane, kar potrjuje njegovo razumevanje sferične narave Zemlje. === Posidonij (c. 150–130 pr. n. št.) === [[File:Worldmaphedo.jpg|thumb|150px|left|1628 - Rekonstrukcija Posidonijeve ideje o položaju kontinentov (mnogo podrobnosti Posidoniju niso bile znane)]] {{glavni|Posidonij}} [[Posidonij]] iz [[Apamea|Apameje]] (ok. 135–51 pr. n. št.) je bil grški [[Stoicizem|stoični]] filozof<ref>[[Encyclopædia Britannica]] [http://www.britannica.com/eb/article-9061021/Poseidonius "Greek philosopher, considered the most learned man of his time and, possibly, of the entire Stoic school."]</ref>, ki je potoval po vsem rimskem svetu in drugod in je bil slaven [[polihistor]] v grško-rimskem svetu, kot sta [[Aristotel]] in [[Eratosten]]. Njegovo delo ''o oceanu in sosednjih območjih'' je bila splošna geografska razprava, ki je pokazala, kako so vse sile vplivale druga na drugo in se nanašale tudi na človeško življenje. Meril je obseg Zemlje glede na položaj zvezde Canopus. Njegova meritev v višino 240.000 stadijev pomeni 39.000 km, blizu dejanskega obsega 40.074 km. <ref>Poseidonius, [http://www.attalus.org/translate/poseidonius.html#202.K fragment 202]</ref> Seznanil se je z Eratostenovimi dognanji, ki je stoletje prej uporabljal dvig Sonca na različnih zemljepisnih širinah. Obe podatka za Zemljin obseg sta bila nenavadno natančna, v vsakem primeru pa sta mu pomagala pri medsebojni kompenzaciji napake pri merjenju. Vendar je bila različica Posidonijevega izračuna, ki jo je [[Strabon]] populariziral, popravljena tako, da je popravila razdaljo med Rodosom in Aleksandrijo na 3.750 stadijev, kar je povzročilo obseg 180.000 stadijev ali 29.000 km<ref>Brown, Lloyd Arnold [https://books.google.com/books?id=Qh7nDfGm7BkC&pg=PA30&lpg=PA30#v=onepage&q&f=false The Story of Maps] Dover Publications (1979) pp29-31</ref>. [[Ptolemaj]] je razpravljal o tej revidirani podobi Posidonija nad Eratostenom v svojem delu ''Geographica'', v srednjem veku pa je učence razdelil na dva tabora glede na obseg Zemlje, ena stran se je identificirala z Eratostenovim izračunom, druga pa s Posidonijevim. === Strabon (c. 64 pr. n. št. – 24 n. št.) === {{glavni| Strabon}} [[Strabon]] je večinoma znan po svojem delu ''Geographica'' v 17 zvezkih, kjer je predstavil opisno zgodovino ljudi in krajev iz različnih regij sveta, ki so bile znane v tistem času<ref name="SG17">''Strabonis Geographica'', Book 17, Chapter 7.</ref>. ''Geographica'' se je v zahodni Evropi prvič pojavila v Rimu kot latinski prevod, izdan okrog leta 1469. Čeprav je Strabon omenil antične grške astronome Eratostena in [[Hiparh]]a ter priznal svoja astronomska in matematična prizadevanja za geografijo, je trdil, da je opisen pristop bolj praktičen. ''Geographica'' je dragocen vir informacij o antičnem svetu, zlasti kadar te informacije potrjujejo drugi viri. V knjigi tudi je zemljevid Evrope. Celotni zemljevidi sveta po Strabonu so rekonstrukcije iz njegovega pisanega besedila. === Pomponij Mela (okoli leta 43) === [[File:Karte Pomponius Mela rotated.jpg|thumb|150px|1898 - Rekonstrukcija pogleda na svet, Pomponija Mela.]] {{glavni|Pomponij Mela}} Pomponij je edinstven med starimi geografi, ki je po tem, ko je Zemljo razdelil na pet območij, od katerih sta bili samo dve obljudeni, uveljavljal obstoj ''antihtonov'', ljudi, ki so živeli v južni polovici zmernega pasu, ki ljudem severnih zmernih območij zaradi neznosne vročine vmesnega pasu ni bil dostopen. O delitvah in mejah Evrope, Azije in Afrike ponavlja Eratostena; kot vsi klasični geografi iz Aleksandra Velikega (razen Ptolemeja) vidi [[Kaspijsko jezero]] kot zaliv Severnega oceana, ki ustreza perzijskemu ([[Perzijski zaliv]]) in arabskemu ([[Rdeče morje]]) zalivu na jugu. === Marin Tirski (okoli leta 120) === {{glavni| Marin Tirski}} Zemljevidi sveta [[Marin Tirski |Marina Tirskega]] so bili prvi v [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]], ki so prikazali Kitajsko. Okoli leta 120 je Marin zapisal, da je svet, ki ga je mogoče poseliti, na zahodu omejen s ''Srečnimi ali blagoslovljenimi otoki'' (pol legendarni otoki v Atlantskem oceanu). Besedilo njegove geografske razprave je izgubljeno. Prav tako je izumil pravokotno projekcijo, ki se še danes uporablja pri ustvarjanju zemljevidov. O nekaj Marinovih mnenjih poroča Ptolemaj. Marin je menil, da so ''Okeanos'' ločeni na vzhodni in zahodni del s kontinenti (Evropa, Azija in Afrika). Mislil je, da se je naseljeni svet raztezal od zemljepisne širine Thule (najbolj oddaljena severna lokacija, omenjena v starogrški in rimski literaturi ter kartografiji; sodobne interpretacije omenjajo Orkney, Shetland, otok Saarema (Ösel) v Estoniji in norveški otok Smøla) do Agisymbe ([[kozorogov povratnik]]) in v zemljepisni dolžini od Srečnih otokov do Shera ([[Kitajska]]). Marin je skoval tudi izraz ''[[Antarktis]]'', ki se nanaša na nasprotje polarnega kroga (tj. polarna regija okoli južnega pola Zemlje in zajema celino Antarktiko, planoto Kerguelen in druga otoška ozemlja, ki so na antarktični plošči ali južno od konvergence na Antarktiki). Njegova glavna zapuščina je, da je vsakemu kraju dodelil ustrezno zemljepisno širino in dolžino; uporabil je »Meridian Srečnih otokov (Kanarski otoki ali Zelenortski otoki)« kot ničelni poldnevnik. === Ptolemaj (okoli leta 150) === [[File:Ptolemy-World Vat Urb 82.jpg|right|thumb|200px|najstarejši ohranjen Ptolemajev zemljevid sveta, po prvi projekciji menihov v Konstantinoplu pod Maksimom Planudom okoli leta 1300]] [[File:Cosmographia Claudii Ptolomaei ante 1467 (7455943) (cropped).jpg|thumb|200px|Nicolausa Germanusa latinski zemljevid sveta po Ptolemajevi drugi projekciji, prvi znani na, 1467]] {{glavni|Ptolemaj|Ptolemajev zemljevid sveta}} Ohranjena besedila Ptolemajeve ''Geografije'' (grško Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις, ''Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis'' – geografski priročnik), prvič napisana okoli leta 150, kažejo, da je nadaljeval z uporabo Marinove pravokotne projekcije za svoje regionalne zemljevide, medtem ko je ugotovil, da ni primerna za zemljevide celotnega znanega sveta. Namesto tega je v knjigi VII. svojega dela opisal tri ločene projekcije, ki so vse težje in zveste. Ptolemaj je sledil Marinu v podcenjevanju oboda sveta; v kombinaciji z natančnimi absolutnimi razdaljami je to povzročilo tudi precenjevanje dolžine Sredozemskega morja v stopinjah. Njegov [[ničelni poldnevnik]] na Srečnih otokih je bil torej približno 10 dejanskih stopinj zahodno od Aleksandrije, kot je bilo predvideno, napaka, ki jo je [[Al Horizmi |Al-Khwārizmī]] popravil po prevodu sirskih izdaj Ptolemaja v arabščino v 9. stoletju. Najstarejši ohranjeni rokopisi dela datirajo v obnove besedila Maksima Planuda malo pred letom 1300 v samostanu Hora blizu [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Zdi se, da so ohranjeni rokopisi iz tega obdobja ohranili ločene recenzije besedila, ki so se razhajale že v 2. ali 4. stoletju. Prehod v nekaterih recenzijah se pripisuje Agatodemonu iz Aleksandrije z izdelavo zemljevida sveta, vendar se zdi, da niso ohranjeni zemljevidi, ki bi jih uporabljali Planudejevi menihi. Namesto tega je naročil nove zemljevide sveta, izračunane iz Ptolemajevih tisočih koordinat in sestavljenih v skladu s prvo <ref>Vat. Urbinas Graecus 82.</ref> in drugo projekcijo besedila <ref>Codex Seragliensis GI 57</ref>, skupaj z enakovrednimi regionalnimi zemljevidi. Kopija je bila prevedena v latinščino, delo [[Jacopo d'Angelo |Jacopa d'Angela]] v Firencah okoli leta 1406 in kmalu dopolnjena z zemljevidi prve projekcije. Zemljevidi z drugo projekcijo niso bili izdelani v zahodni Evropi do izdaje 1466 Nicolausa Germanusa {{refn|name=snyd|{{Citation |last=Snyder |first=John P. |title=Flattening the Earth: Two Thousand Years of Map Projections |p=14 |url=https://books.google.com/books?id=0UzjTJ4w9yEC&pg=PA14 |publisher=University of Chicago Press |location=Chicago |date=1993}}}}. Zdi se, da Ptolemajeva tretja (in najtežja) projekcija sploh ni bila uporabljena, preden so nova odkritja razširila znani svet onkraj točke, ki je zagotovila uporabno obliko. [[Mark Tulij Cicero |Cicero]]ve ''Somnium Scipionis'' (Sanje o Scipiju) Zemljo opisujejo kot globus neznatne velikosti v primerjavi s preostalim delom vesolja. Številni srednjeveški rokopisi Macrobiusovih ''Komentarji k Snjam o Scipiju'' vključujejo zemljevide Zemlje, vključno z antipodi, zemljevidi območij, ki prikazujejo Ptolemajeve klime, ki izhajajo iz koncepta sferične Zemlje in diagram, ki prikazuje Zemljo (označeno kot ''globus terrae'', sferično Zemljo) v središču hierarhično urejenih planetarnih sfer <ref>B. Eastwood and G. Graßhoff, ''Planetary Diagrams for Roman Astronomy in Medieval Europe, ca. 800-1500'', ''Transactions of the American Philosophical Society'', 94, 3 (Philadelphia, 2004), pp. 49-50.</ref><ref>Macrobius, ''Commentary on the Dream of Scipio'', transl. W. H. Stahl, (New York: Columbia Univ. Pr., 1952), chaps. v-vii, (pp. 200-212).</ref>. === Tabula Peutingeriana (4. stoletje) === ''[[Tabula Peutingeriana]]'' (Peutingerjeva tabla) je itinerarij, ki prikazuje ''cursus publicus'', cestno omrežje v rimskem imperiju. To je kopija zemljevida iz 13. stoletja, izvirnika iz 4. stoletja, ki zajema Evropo, dele Azije (Indija) in Severno Afriko. Zemljevid je poimenovan po [[Konrad Peutinger|Konradu Peutingerju]], nemškem humanistu in starinarju iz 15. do 16. stoletja. Zemljevid je odkril [[Konrad Celtis]] v knjižnici v [[Worms]]u, ki ga ni mogel objaviti pred smrtjo, zemljevid pa je zapustil Peutingerju leta 1508. Ohranil se je v Avstrijski narodni knjižnici (''Österreichische Nationalbibliothek''), [[Hofburg]], [[Dunaj]]. {{wide image|TabulaPeutingeriana.jpg|4000px|Tabula Peutingeriana, od Iberije na zahodu, do Indije na vzhodu.}} == Srednji vek == {{glavni| Mappa mundi}} [[File:WorldMapCosmasIndicopleustes.jpg|thumb|150px|Karta sveta Kozme Indikoplevsta]] === Karta Kozme Indikoplevsta (6. stoletje) === Okoli 550 je [[Kozma Indikoplevst]] napisal bogato ilustrirano ''Krščansko topografijo'' (starogrško Χριστιανικὴ Τοπογραφία, latinsko ‘’Topographia Christiana''), delo, ki je deloma temeljilo na njegovih osebnih izkušnjah kot trgovca na Rdečem morju in Indijskem oceanu v začetku 6. stoletja. Čeprav je njegovo kozmogonijo izpodbija sodobna znanost, je podal zgodovinski opis Indije in Šrilanke v 6. stoletju, ki je neprecenljiv za zgodovinarje. Zdi se, da je Kozma osebno obiskal kraljevino [[Aksum]] v sodobni [[Etiopija|Etiopiji]] in [[Eritreja|Eritreji]] ter [[Indija|Indijo]] in [[Šrilanka|Šrilanko]]. Leta 522 je obiskal [[Malabarska obala|Malabarsko obalo]] (Južna Indija). Glavna značilnost njegove ''Topografije'' je njegov pogled, da je Zemlja ploščata in da [[nebo]] tvori oblika škatle z zaobljenim pokrovom, pogled, ki ga je vzel iz nekonvencionalnih interpretacij krščanskih [[Verska literatura |spisov]]. Kozma je želel dokazati, da so predkrščanski geografi napačno trdili, da je zemlja okrogla in da je bila dejansko oblikovana po tabernaklju, hiši bogoslužja, ki jo je Bog opisal Mojzesu v času judovskega bega iz Egipta. [[File:Diagrammatic T-O world map - 12th c.jpg|thumb|150px|Kopija ''Etymologiae'' iz 12. stoletja]] === Izidorja Seviljskega T—O zemljevid (okoli 636) === {{glavni| T—O zemljevid}} Srednjeveške [[T—O karte]] izvirajo iz opisa sveta v ''Etymologiae'' Izidorja Seviljskega (umrl 636). Ta kvalitativni in konceptualni tip srednjeveške kartografije predstavlja samo zgornjo polovico sferične Zemlje <ref>Michael Livingston, [http://www.strangehorizons.com/2002/20020610/medieval_maps.shtml Modern Medieval Map Myths: The Flat World, Ancient Sea-Kings, and Dragons] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060209042605/http://www.strangehorizons.com/2002/20020610/medieval_maps.shtml |date=2006-02-09 }}, 2002.</ref>. Predvideva se, da šteje za prikrito projekcijo naseljenega dela sveta, znanega v rimskih in srednjeveških časih (to je severna zmerna polovica sveta). ''T'' je Sredozemlje, ki deli tri celine, Azijo, Evropo in Afriko, ''O'' pa okoliški ocean. [[Jeruzalem]] je bil na splošno v središču zemljevida. Azija je bila običajno velikosti dveh drugih celin skupaj. Ker se je sonce dvigalo na vzhodu, je bil raj (rajski vrt) po navadi prikazan v Aziji, ta pa je bila na zgornjem delu zemljevida. [[File:Mappa mundi dAlbi.png|thumb|150px| Mappa Mundi iz Albija]] === Mappa Mundi iz Albija (8. stoletje) === Mappi Mundi iz Albija (francosko ''Mappa mundi d'Albi'') je srednjeveški zemljevid sveta, ki je vključen v rokopis iz druge polovice 8. stoletja, ohranjen v stari zbirki knjižnice Pierre-Amalric v [[Albi, Tarn |Albiju]] v [[Francija|Franciji]] <ref>{{navedi splet|title=Focus sur... La Mappa mundi d'Albi|url=http://mediatheques.grand-albigeois.fr/1307-focus-sur...-la-mappa-mundi-d-albi.htm|website=mediatheques.grand-albigeois.fr|language=fr|publication-date=}}</ref>. Ta rokopis izhaja iz kapiteljske knjižnice [[stolnica svete Cecilije, Albi|stolnice svete Cecilije]]. Mappa Mundi je bila oktobra 2015 med drugimi vpisana v Unescov [[Register svetovnega spomina]] <ref>{{navedi splet|title=La « Mappa mundi d’Albi » a rejoint en octobre 2015 le registre « Mémoire du monde » de l'Unesco|url=http://www.culture.fr/C-en-regions/France/Languedoc-Roussillon-Midi-Pyrenees/Actualites/Architecture-patrimoine/La-Mappa-mundi-d-Albi-a-rejoint-en-octobre-2015-le-registre-Memoire-du-monde-de-l-Unesco|website=culture.fr|language=fr|publication-date=}}.</ref>. Rokopis s karto vsebuje 77 strani. V 18. stoletju je bil imenovan "Miscellanea" (latinsko za "zbirka"). Zbirka vsebuje 22 različnih dokumentov, ki so imeli izobraževalen namen. [[Pergament]] na katerem je rokopis, je verjetno narejen iz kozje ali ovčje kože in je v zelo dobrem stanju. Zemljevid je visok 27 cm in širok 22,5 cm. Predstavlja 23 držav na 3 kontinentih in omenja več mest, otokov, rek in morij<ref>{{navedi splet|title=Présentation de la Mappa Mundi d'Albi|url=https://www.youtube.com/watch?v=10kubpgtEW0|website=www.youtube.com|language=fr|publication-date=}}</ref>. Znani svet je predstavljen v obliki podkve, ki se odpira na ravni Gibraltarske ožine in ga obdaja Sredozemlje, Bližnji vzhod je na vrhu, Evropa na levi in Severna Afrika na desni. [[File:Ibn Howqal World map.jpg|thumb|150px|Karta sveta po Ibn Hawqalu (jug je zgoraj)]] [[File:Cotton world map.jpg|thumb|150px|Anglosaška 'Cottonova' karta sveta (c. 1040).]] === Ibn Hawqalov zemljevid (10. stoletje) === {{glavni| Ibn Hawqal}} Ibn Hawqal je bil arabski znanstvenik iz 10. stoletja, ki je razvil zemljevid sveta, ki temelji na lastnih potovalnih izkušnjah in verjetno na delu Ptolemaja. Še en tak kartograf je bil Al-Istakri. <ref>[https://books.google.com/books?id=ocoV2iI4vcoC&pg=PA120 ''The History of cartography'' by John Brian Harley, David Woodward p.120''ff'']</ref> === Anglosaški Cottonov zemljevid sveta (c. 1040) === Ta zemljevid se pojavi v kopiji klasičnega dela o geografiji, latinske različice Priscijanove ''Periegesis'', ki je bil v ''Cottonovi knjižnici'' (MS Tiberius B.V., gl. 56v), zbirki rokopisov, ki jih je nekoč imel sir Robert Bruce Cotton, in so zdaj v Britanski knjižnici. Namen ni zgolj ponazoritev tega dela, saj vsebuje veliko gradiva, zbranega iz drugih virov, vključno z nekaterimi najnovejšimi, čeprav temelji na oddaljenem rimskem izvirniku (podobnem viru drugega svetovnega zemljevida iz 11. stoletja, ki ilustrira izdajo Izidorja Seviljskega) - na katerem se zdi, da mreža linij kaže meje imperialnih provinc. Datacija risanja je bila nekoč ocenjena na približno leta 992–994, na podlagi predlaganih povezav potovanj nadškofa Sigerica iz Canterburyja iz Rima <ref>Siebold, Jim [http://www.henry-davis.com/MAPS/EMwebpages/210mono.html Slide 210 monograph: Cottoniana or Anglo-Saxon Map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180730125852/http://www.henry-davis.com/MAPS/EMwebpages/210mono.html |date=2018-07-30 }}, via henry-davis.com - accessed 2008-02-04</ref>, vendar novejše analize kažejo, da je bil zemljevid, čeprav je bil popravljen, takrat narisan verjetno med 1025 in 1050. <ref>British Library [http://www.collectbritain.co.uk/personalisation/object.cfm?uid=001COTTIBB00005U00056V00&largeimage=1#largeimage Collect Britain], accessed 2008-03-14</ref> Podobno kot poznejši zemljevid Al-Idrisija (glej spodaj) je ta zemljevid očitno zunaj večinoma simbolne zgodnjesrednjeveške kartografske tradicije, vendar prav tako ne temelji na slavnem Ptolemajevem koordinatnem sistemu. Vzhod je na vrhu, vendar Jeruzalem ni v središču, Rajski vrt pa ni nikjer viden. Nenavadno so vse vodne poti Afrike, ne le Rdeče morje, prikazane v rdeči barvi (gore so zelene). Upodobitev Daljnega vzhoda je ambiciozna, vključno z Indijo in Taprobanom (Šrilanka) - slednja je upodobljena v skladu s pretirano klasično predstavo o njeni velikosti. Ne preseneča, da je Britanija sama podrobno opisana. Velika Britanija, nenavadno po srednjeveških standardih, je prikazana kot en otok, čeprav s pretiranim cornwalskim rtom, Mona, Irska in številni škotski otoki so vsi označeni. Kartograf je Islandijo prikazal rahlo zmedeno, saj jo prikazuje tako z različico njenega klasičnega imena „Thule“, severozahodno od Britanije in kot „otok“, ki je logično povezan s Skandinavijo. Odprta dostopna digitalna slika zemljevida z oznakami kraja in imeni je vključena med trinajst srednjeveških zemljevidov sveta, ki so bili urejeni v projektu Virtual Mappa. {{URL|sims.digitalmappa.org/workspace/#965fe731}} [[File:Beatus map.jpg|thumb|150px|left|Karta sveta iz Saint-Sever Beatusa]] === Beatusov Mappa Mundi (1050) === {{glavni| Beatus Liébanski}} Beatus iz Liébane (ok. 730–798) je bil asturski menih in teolog. Sodeloval je z [[Alkuin]]om in sodeloval pri kontroverznem delu ''[[Adopcionizem]]'', kritiziral je poglede škofa Felixa iz Urgela in [[Elipando Toledski |Elipanda Toledskega]]. Danes se ga najbolj spominjamo kot avtorja ''Komentarja o Apokalipsi'', objavljenega leta 776. Saint-Sever Beatus s komentarjem (znan tudi kot ''Apokalipsa Saint-Sever'' (Pariz, Nacionalna knjižnica, MS lat. 8878), romanski iluminiran rokopis iz 11. stoletja), je nastal okoli leta 1050 v opatiji Saint-Sever, Aquitaine v Franciji. Vsebuje eno najstarejših krščanskih zemljevidov sveta kot ilustracijo ''Komentarja''. Čeprav izvirni rokopis in zemljevid nista ohranjena, so kopije zemljevida v številnih obstoječih rokopisih. [[File:Kashgari map.jpg|thumb|150px| Al-Kashgarijev ''Diwanu Lughat at-Turk''.]] === Zemljevid Mahmuda al-Kašgarija (1072) === Karakanidski [[Ujguri|ujgurski]] učenjak [[Mahmud al-Kašgari]] je sestavil ''Zbirko turških jezikov'' (turško ''Dīwān Lughāt al-Turk'') v 11. stoletju. Rokopis je ilustriran s "turkocentričnim" zemljevidom sveta, usmerjenim proti vzhodu (ali pa morda v smeri srednjepoletnega sončnega vzhoda), ki je osredotočen na starodavno mesto [[Balasagun]] v današnjem [[Kirgizistan]]u, prikazuje Kaspijsko jezero na severu ter Irak, Armenijo, Jemen in Egipt na zahodu, Kitajsko in Japonsko na vzhodu, Hindustan, Kašmir, Gog in Magog na jugu. Običajni simboli so uporabljeni na vseh straneh - modre črte za reke, rdeče črte za gorske verige, itd. Svet je prikazan kot obkrožen z oceanom<ref>[http://strangemaps.wordpress.com/2007/02/22/81-the-first-turkish-world-map-by-kashgari-1072/ 81 - The First Turkish World Map, by Kashgari (1072) « Strange Maps<!-- Bot generated title -->]</ref>. Zemljevid se zdaj hrani v muzeju Pera v Carigradu. [[File:TabulaRogeriana upside-down.jpg|thumb|150px|Inverzija Tabula Rogeriana (1154).]] === Al-Idrizijeva ''Tabula Rogeriana'' (1154) === {{glavni| Tabula Rogeriana}} Maroški geograf [[Al-Idrizi]] je vključil znanje o Afriki, Indijskem oceanu in Daljnem vzhodu, ki so ga zbrali arabski trgovci in raziskovalci, z informacijami, ki so jih podedovali po klasičnih geografih, da bi ustvaril najbolj natančno karto sveta v tistem času in ostala najbolj natančna naslednja tri stoletja. [[Tabula Rogeriana]] (''Nuzhat al-mushtāq fi'khtirāq al-āfāq'', arabsko نزهة المشتاق في اختراق الآفاق‎v prevodu knjiga prijetnih potovanj v daljne dežele) je Al-Idrisi narisal leta 1154 za normanskega kralja [[Rogerij II. Sicilski|Rogerija II. Sicilskega]], po osemnajstih letih bivanja na njegovem dvoru, kjer je delal na komentarjih in ilustracijah zemljevida. Zemljevid, napisan v arabščini, v celoti prikazuje evrazijsko celino, a prikazuje le severni del afriške celine. [[File:Ebstorfer-stich2.jpg|thumb|150px| Ebstorfska karta, (okoli 1235).]] === Ebstorfska Mappa Mundi (1235) === Ebstorfska karta je bila primer evropske ''mappa mundi'', ki jo je izdelal Gervase Ebstorfski, ki je bil verjetno isti človek kot Gervase iz Tilburyja<ref>Gervase of Tilbury, ''Otia Imperialia'', (Oxford Medieval Texts), Oxford, 2002, p. xxxiv.</ref>, nekaj časa v 13. stoletju. To je bil zelo velik zemljevid: naslikan na 30 kozjih kožah sešitih skupaj, meril je približno 3,6 m × 3,6 m. Kristusova glava je bila upodobljena na vrhu zemljevida, z rokama na obeh straneh in nogami na dnu<ref>{{navedi knjigo |first=Evelyn |last=Edson |title=Mapping Time and Space: How Medieval Mapmakers viewed their World |location=London |publisher=British Library |year=1997 |page=138 |isbn=0-7123-4535-3 }}</ref>. Zemljevid je bila zelo izpopolnjena različica srednjeveškega tristranskega ali T—O zemljevida; središče je bilo v Jeruzalemu z vzhodom na vrhu zemljevida. Predstavljal je Rim v obliki leva in je imel očiten interes za razdelitev škofij. Izvirnik je bil uničen med drugo svetovno vojno, vendar so ostale fotografije in barvne kopije. [[File:Hereford Mappa Mundi 1300.jpg|thumb|150px|Herefordska Mappa Mundi, (okoli 1300)]] [[File:World map pietro vesconte.jpg|thumb|150px|Pietra Vesconteja karta sveta, 1321]] === Herefordska Mappa Mundi (1300) === {{glavni| Herefordski Mappa Mundi}} Herefordska Mappa Mundi je podroben zemljevid, ki temelji na slogu zemljevida T—O iz leta c. 1300. Zemljevid je podpisal neki "Richard of Haldingham ali Lafford". Narisan je na enem listu veluma in meri 158 x 133 cm. Pisanje je v črni barvi, z dodatno rdečo in zlato, modro ali zeleno barvo za vodo (z Rdečim morjem pobarvanim rdeče). Napisi jasno kažejo na številne funkcije teh velikih srednjeveških kart, ki poleg geografije posredujejo množico informacij o biblijskih predmetih in splošni zgodovini. Jeruzalem je narisan v središču kroga, vzhod je na vrhu in prikazuje Rajski vrt v krogu na robu sveta (1). Velika Britanija je narisana na severozahodni meji (spodaj levo, 22 in 23). Zanimivo je, da so oznake za Afriko in Evropo obrnjene, Evropa pa je v rdeči in zlati barvi označena kot „Afrika“ in obratno. Med trinajstimi srednjeveškimi zemljevidi sveta, ki so jih uredili v projektu Virtual Mappa, je vključena digitalna podoba zemljevida z več kot 1000 oznakami krajev in imen in je javno dostopna. === Zemljevid sveta Pietra Vesconteja (1321) === Italijanski geograf [[Pietro Vesconte]] je bil pionir na področju [[portolanski zemljevid|portolanskega zemljevida]]. Njegove pomorske karte so med najzgodnejšimi za natančno kartiranje sredozemskih in črnomorskih regij. Prav tako je postopoma prikazal natančnejše prikaze obal severne Evrope. Na svojem zemljevidu sveta iz leta 1321 je prenesel svoje izkušnje kot izdelovalca portolanov; zemljevid je žanrska mappa mundi s predhodno neznano natančnostjo<ref>{{navedi splet |url=http://www.henry-davis.com/MAPS/LMwebpages/228Fmono.html |title=Vesconte World Maps |accessdate=2019-02-22 |archive-date=2020-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200217102006/http://www.henry-davis.com/MAPS/LMwebpages/228Fmono.html |url-status=dead }}</ref>. Zemljevid sveta in zemljevid [[Sveta dežela|Svete dežele]] ter načrt [[Ako (mesto)|Ako]] in Jeruzalema so bili narejeni za vključitev v Marina Sanuta starejšega ''Liber secretorum fidelium cruces''. <ref>{{navedi knjigo |editor1-last=Harley |editor1-first=John Brian |editor2-first=David |editor2-last=Woodward |title=The History of Cartography |location=Chicago |publisher=University of Chicago Press |year=1987 |isbn=0-226-31633-5 |url=https://books.google.com/books?id=uJaP4i7-_MIC&pg=RA2-PA432#v=snippet&q=vesconte&f=false }}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[File:Catalan-Atlas - 1.png|thumb|150px|right|Dva lista Katalonskega atlasa]] === Katalonski Atlas sveta (1375) === {{glavni|Katalonski atlas}} Katalonski atlas sveta je izdelala [[Majorska kartografska šola]] in se pripisuje [[Abraham Cresques | Abrahamu Cresqueju]]. V Francoski kraljevi knjižnici (zdaj Bibliothèque nationale de France) je bila v času [[Karel V. Francoski|Karla V.]]. Katalonski atlas je prvotno sestavljalo šest velumovih listov, ki so bili obrnjeni zloženi po sredini v različnih barvah, vključno z zlato in srebrno. Prva dva lista vsebujeta besedila v katalonskem jeziku o kozmografiji, astronomiji in astrologiji. Ta besedila spremljajo slike. Besedila in ilustracija poudarjata sferična oblika Zemlje in stanje znanega sveta. Prav tako zagotavljajo informacije mornarjem o plimovanju in o tem, kako napovedati čas ponoči. Za razliko od mnogih drugih pomorskih kart, se katalonski atlas bere s severom na dnu. Zaradi tega so zemljevidi usmerjeni od leve proti desni, od Daljnega vzhoda do Atlantika. Prva dva lista, ki tvorita orientalski del katalonskega atlasa, ponazarjata številne verske reference in sintezo srednjeveških ''mappae mundi'' (Jeruzalem blizu centra) in turistično literaturo tistega časa, predvsem knjigo sira Johna Mandevilla ''Potovanja Marka Pola''. Številna indijska in kitajska mesta je mogoče prepoznati. [[File:Da-ming-hun-yi-tu.jpg|thumb|150px|left|Da Ming Hun Yi Tu karta]] === "Da Ming Hunyi Tu" — karta sveta (po 1389) === {{Glavni|Da Ming Hunyi Tu|Kitajska geografija}} ''Da Ming Hunyi Tu'' (kitajsko 明 混 一 图; dobesedno: "Združeni zemljevid Velikega cesarstva Ming") je zemljevid sveta, ki je bil verjetno narejen v poznem 14. ali 15. stoletju <ref> Imena krajev na zemljevidu odražajo politično situacijo leta 1389 ali 22. leto vladanja cesarja Hongwu. Nekateri kitajski znanstveniki so tako sklenili, da je bil res ustvarjen leta 1389 ali malo kasneje (Wang et al., ''Juanben caihui Daming Hunyi Tu yanjiu'' 绢本彩绘大明混一图研究 (As Regards the Da Ming Hun Yi Tu Drawn in Colours on Stiff Silk), in: ''Zhongguo gudai dituji: Ming dai'' 中國古代地图集 明代 (Atlas starodavnih zemljevidov na Kitajskem: dinastija Ming (1368-1644)), Beijing, 1994, pp. 51–55). Drugi trdijo, da to odraža prejšnji vir in da je bil sam "Da Ming Hun Yi Tu" ustvarjen veliko kasneje (Miya Noriko, "Kon'itsu Kyōri Rekidai Kokuto no Zu" he no michi 「混一疆理歴代国都之図」への道, ''Mongoru jidai no shuppan bunka'' モンゴル時代の出版文化, 2006, 487–651 (pp. 511-512).</ref>, kaže Kitajsko v središču in Evropo, pol poti okoli sveta, upodobljeno zelo majhno in horizontalno stisnjeno na robu. Afriška obala je kartirana iz perspektive Indijskega oceana, in prikazuje območje Rta dobrega upanja. Menijo, da so bili tovrstni zemljevidi narejeni že od leta 1320, vendar so bili vsi prejšnji primerki izgubljeni, zato je najzgodnejši ohranjen, barvit ''Da Ming Hun Yi Tu'', naslikan na 17 m2 svile. [[File:KangnidoMap.jpg|thumb|150px|Kangnido karta sveta (1402)]] === ''Kangnido'' zemljevid sveta (1402) === Main article: Kangnido ''Kangnido'' (polno ime Honil Gangni Yeokdae Gukdo Ji Do in pomeni »Zemljevid integriranih dežel in regij zgodovinskih držav in glavnih mest«) <ref>{{cite journal |title=Choso˘n Korea in the Ryukoku Kangnido: Dating the Oldest Extant Korean Map of the World (15th Century) |last=Robinson |first=Kenneth R. |journal=Imago Mundi |volume=59 |issue=2 |year=2007 |pages=177–192 |doi=10.1080/03085690701300964 }}</ref> je zemljevid sveta, izdelan v Koreji leta 1402. Ustvarjen pod nadzorom korejskih uradnikov v okviru kulturnega projekta novo ustanovljene dinastije Joseon<ref>{{navedi splet |url=http://www.bimcc.org/articles/20071116_BIMCC_Formatting_Europe_Conf_Abstract_1_cattaneo.pdf |title=BIMCC conference abstract |accessdate=2008-03-16 }}</ref>, je najbolj znan primer zemljevidov znanega sveta, ki temelji na kitajskih kartografskih tehnikah z dodatnim prispevkom iz zahodnih virov, preko islamskih učenjakov v mongolskem imperiju. Povsem podoben ''Da Ming Hun Yi Tu'' (ki je na zahodu manj znan, ker se hrani v zaprtem arhivu), ''Kangnido'' kaže korejski izvor v širitvi te države in vključuje veliko izboljšav (čeprav napačno postavljen) zemljevida Japonske. Na drugem mestu se na zemljevid izkaže kot dekorativen in ne za praktičen namen, zlasti pri upodobitvi rečnih sistemov, ki tvorijo nenaravne zanke, ki se redko pojavljajo na kitajskih zemljevidih. Kljub temu velja, da je »boljši od vsega, kar se je proizvedlo v Evropi pred koncem petnajstega stoletja«. <ref>{{navedi knjigo |first=Peter |last=Jackson |title=The Mongols and the West |url=https://archive.org/details/mongolswest122110000jack |location=New York |publisher=Pearson Longman |year=2005 |page=330 |isbn=0-582-36896-0 }}</ref> [[File:DeVirgaDetail.jpg|thumb|150px|De Virgov zemljevid sveta (1411–1415)]] === De Virgov zemljevid sveta (1411–1415) === De Virgv zemljevid je izdelal Albertinus de Virga med letoma 1411 in 1415. Benečan je znan tudi po zemljevidu Sredozemlja iz leta 1409, prav tako narejen v Benetkah. Zemljevid sveta je okrogel, narisan na kosu pergamenta 69,6 cm × 44 cm. Sestavljen je iz samega zemljevida, premera približno 44 cm in podaljška, ki vsebuje koledar in dve tabli. [[File:Biancomap.jpg|thumb|150px|Biancov zemljevid sveta (1436)]] === Biancov zemljevid sveta (1436) === Atlas Andrea Bianca iz leta 1436 obsega deset listov pergamenta, ki merijo 29 cm × 38 cm, v vezavi iz 18. stoletja. Prvi list vsebuje opis ''pravila marteloio'' (srednjeveška tehnika navigacijskega računanja, ki uporablja smer kompasa, razdaljo in preprosto trigonometrično tabelo, znano kot ''toleta de marteloio'') za določanje smeri, s "krogom in kvadratom", dvema tablicama in dvema drugim diagramoma. Naslednjih osem listov vsebuje različne navigacijske karte. Deveti list vsebuje krožni zemljevid sveta, ki meri 25 cm v obsegu. In zadnji list vsebuje Ptolemajev zemljevid sveta na Ptolemajevi prvi projekciji, z razdelitvijo. Nekateri menijo, da so Biancovi zemljevidi prvič pravilno prikazali obalo Floride, saj je makro polotok povezan z velikim otokom z oznako Antillia. Bianco je sodeloval tudi z Fra Maurom pri njegovem zemljevidu sveta iz leta 1459. [[File:Mapa_de_Borgia_XV.jpg|thumb|150px|Borgijev zemljevid (zgodnje 15. stoletje)]] === Borgijev zemljevid sveta (zgodnje 15. stoletje) === Borgijev zemljevid sveta je v glavnem dekorativni primer, ki je nastal v zgodnjem 15. stoletju in je vgraviran na kovinsko ploščo. [[File:Genoese map.jpg|thumb|150px|left|Genoveška karta iz 1457, Biblioteca Nazionale at Florence]] === Genoveške karte (1457) === {{glavni|Genoveške karte}} Genovska karta iz leta 1457 je zemljevid sveta, ki se je v veliki meri opiral na opise popotnika v Azijo Niccoloja da Contija, namesto na običajne vire Marca Pola. <ref name="Whitfield, p.36">{{navedi knjigo |first=Peter |last=Whitfield |url=https://books.google.com/books?id=W8TnAz4wHFUC&pg=PA36&hl=en#PPA36,M1 |title=New Found Lands: Maps in the History of Exploration |page=36 |location=New York |publisher=Routledge |year=1998 |isbn=0-415-92026-4 }}</ref> Avtor je neznan, vendar je bolj sodoben razvoj kot zemljevid Fra Maura, manj zapleten in popoln, s precej dobrimi razsežnostmi, danimi vsaki od celin. Na zemljevidu so prikazane glavne znamenitosti tistega časa: Prezbiter Ivan v Afriki, Veliki kan na Kitajskem, "Xilam" (Cejlon) in Sumatra, ter zasnova evropske ladje trijambornice v Indijskem oceanu, kar se ni dogajalo. [[File:FraMauroDetailedMapInverted.jpg|thumb|150px|Fra Maurov zemljevid (1459)]] === Fra Maurov zemljevid sveta (1459) === {{glavni|Fra Maurov zemljevid}} Karto Fra Maura je med letoma 1457 in 1459 izdelal beneški menih Fra Mauro. To je krožna planisfera, narisana na pergamentu in postavljena v lesen okvir, premera približno 2 metra. Prvotni zemljevid sveta sta izdelala Fra Mauro in njegov pomočnik Andrea Bianco, mornar-kartograf, po naročilu portugalskega kralja [[Alfonz V. Portugalski|Afonza V.]]. Zemljevid je bil končan 24. aprila 1459 in poslan na Portugalsko, vendar do danes ni ohranjen. Fra Mauro je umrl naslednje leto, ko je izdeloval kopijo zemljevida za Benetke. Kopijo je dokončal Andrea Bianco. Zemljevid je ohranjen v Museo Correr v Benetkah. [[File:Martellus world map.jpg|thumb|150px|left|Martellusova karta sveta (1490)]] === Martellusov zemljevid sveta (1490) === Zemljevid sveta Henricusa Martellusa Germanusa (latinizirano Heinrich Hammer), c. 1490, je bil izredno podoben globusu ''Erdapfel'', ki ga je leta 1492 izdelal [[Martin Behaim]]. Oba prikazujeta močne vplive iz Ptolemaja in oba lahko izvirata iz kart, ki jih je okoli leta 1485 v Lizboni izdelal [[Bartolomej Kolumb]]. Čeprav naj bi bil Martellus rojen v [[Nürnberg]]u, Behaimovem domačem kraju, je od leta 1480 do 1496 živel in delal v Firencah. [[File:Behaims Erdapfel.jpg|thumb|150px|Behaimov globus Erdapfel]] === Behaimov globus ''Erdapfel'' (1492) === {{glavni|Globus ''Erdapfel''}} ''Erdapfel'' (nemško 'zemeljsko jabolko'), ki ga je leta 1492 izdelal Martin Behaim, velja za najstarejši ohranjen globus. Zgrajen je iz laminirane platnene krogle, ojačane z lesom in prekrit z zemljevidom, ki ga je naslikal Georg Glockendon <ref>[http://nuernberg.bayern-online.de/die-stadt/wissenswertes/der-behaim-globus/ Behaim Globe at Bayern-online]</ref>. Amerike še niso vključene, ker se je Kolumb vrnil v Španijo šele marca 1493. Prikazuje dokaj razširjeno evrazijsko celino in prazen ocean med Evropo in Azijo. Karibski otoki so lahko predstavljeni že pred Kolumbovim povratkom, pod imenom mistični otok sv. Brendana. Japonska in azijski otoki so nesorazmerno veliki. Ideja, da se globus imenuje "jabolko", je lahko povezana z ''Reichsapfel'' ("cesarsko jabolko", Globus cruciger), ki so ga tudi hranili v Nürnbergu skupaj s cesarskimi [[regalije|regalijami]] (''Reichskleinodien''). Leta 1907 je bil prenesen v [[Germanski narodni muzej, Nürnberg |Germanski narodni muzej]] v Nürnbergu. == Po letu 1492 == {{glavni|Velika geografska odkritja}} === Zemljevid Juana de la Cosa (1500) === Juan de la Cosa, španski kartograf, raziskovalec in [[konkvistador]], rojen v Santoñi v severni avtonomni pokrajini [[Kantabrija]], je izdelal več zemljevidov, od katerih je edini ohranjen ''Mappa Mundi'' iz leta 1500. To je prva znana evropska kartografska predstavitev Amerik. Zdaj je v Museo Naval v [[Madrid]]u. Njegove reprodukcije je Humboldt prikazal v svojem ''Atlas géographique et physique''. === Cantinov zemljevid sveta (1502) === {{glavni| Cantinova planisfera}} Cantinov zemljevid sveta (''Cantinova planisfera'') je najzgodnejši zemljevid, ki prikazuje portugalska odkritja na vzhodu in zahodu. Ime je dobil po Albertu Cantinu, agentu [[Ercole I. d'Este |vojvode Ferrare]], ki ga je leta 1502 uspešno pretihotapil iz Portugalske v Italijo. Prikazuje [[Karibi|Karibe]] in obalo [[Florida|Floride]], pa tudi Afriko, Evropo in Azijo. Zemljevid je še posebej opazen zaradi upodobitve fragmentarnega zapisa brazilske obale, ki jo je leta 1500 odkril portugalski raziskovalec [[Pedro Álvares Cabral]], ki je domneval, da je šlo le za otok <ref>Pismo Pero Vaz de Caminha, ''beijo as maãos de vosa alteza. deste porto seguro da vosa jlha da vera cruz'' (originalno pismo v arhaični portugalščini, [http://pt.wikisource.org/wiki/Carta_a_El_Rei_D._Manuel_(ortografia_original) in the Portuguese Wikisource project): ''Poljubljam vaše roke Veličanstvo, iz tega varnega pristana vašega otoka Vera Cruz]</ref> ali del celine, na katerega so španske ekspedicije naletele na severu ([[Amerigo Vespucci]]). === Caverijev zemljevid (c. 1505) === Caverijev zemljevid je zemljevid, ki ga je narisal [[Nicolay de Caveri]], približno leta 1505. Ročno je narisan na pergamentu in obarvan, sestavljen je iz desetih odsekov ali plošč, ki merijo 2,25 x 1,15 m. Zgodovinarji menijo, da je bil ta nedatiran zemljevid, podpisan z "Nicolay de Caveri Januensis", dokončan leta 1504–05. Verjetno ga je v Lizboni naredil Genovežan Canveri ali pa ga je kopiral v Genovi iz zelo podobne Cantinove karte. Prikazuje vzhodno obalo Severne Amerike s presenetljivimi podrobnostmi in je bil eden od glavnih virov, uporabljenih za izdelavo Waldseemüllerjevega zemljevida leta 1507. Caverijev zemljevid je trenutno v Bibliothèque Nationale de France v Parizu. === Ruyschov zemljevid sveta (1507) === Johannes Ruysch, raziskovalec, kartograf, astronom in slikar iz [[Nizozemske dežele|Nizozemskih dežel]], je izdelal drugo najstarejšo tiskano predstavitev novega sveta <ref>{{cite journal |title=Ruysch World Map: Census and Commentary |first=Donald L., Jr. |last=McGuirk |journal=Imago Mundi |volume=41 |issue=1 |year=1989 |pages=133–141 |jstor= |doi=10.1080/03085698908592674 }}</ref>. Ruyschov zemljevid je bil objavljen in široko razširjen leta 1507. Uporablja Ptolemajevo projekcijo, prav tako kot Contarini-Rossellijev zemljevid iz 1506. Oba dokazujeta odkritja [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]] kot tudi odkritja [[John Cabot|Johna Cabota]], vključno z informacijami iz portugalskih virov in poročil Marca Pola. Na njegovem zemljevidu so zapiski, ki so bili očitno iz portugalskih virov. Nova Fundlandija in Kuba sta prikazani povezani z Azijo, kot sta verjela Kolumb in Cabot. »Sipganus« (Japonska po Marcu Polu) je identična z »Spagnola« ([[Hispaniola]]) na Ruyschovem zemljevidu. Prisotnost polenovke je navedena na Ruyschovem zemljevidu na območju Grand Banks Nove Fundlandije in kaže odkritja, ki so jih Portugalci naredili vzdolž afriške obale in kaže Indijo kot trikotni polotok s pravilnim razmerjem in položajem Cejlona. Grenlandija je prikazana v povezavi z Novo Fundlandijo in Azijo na Ruyschovem zemljevidu, ne pa v Evropi, kot so ju kazali prejšnji zemljevidi. Okoli severnega pola je Ruysch narisal otoke na podlagi poročil iz knjige ''Inventio Fortunata'' angleškega brata Nicholasa Lynna. Otok nad Norveško kaže izjemne podobnosti s [[Spitsbergi |Svalbard]]om, ki jih niso odkrili do leta 1597 ([[Willem Barents]]). Ruysch jih imenuje »evropska Hyberborea«, polotok, ki se razteza proti njej, pa je jasno označen s cerkvijo »Sancti Odulfi«, (svetega Olafa) v [[Vardø]]ju na obali [[Finska|Finske]]. === Waldseemüllerjev in Ringmannov zemljevid (1507) === {{glavni| Waldseemüllerjev zemljevid}} Kartografa [[Martin Waldseemüller]] in [[Matthias Ringmann]] iz južne Nemčije, ki ju je podprl prijatelj René II., vojvoda Lorene, sta več let zbirala podatke zemljevidov, vključno z informacijami o najnovejših odkritjih, da bi izdelala novo kolektivno geografsko in kartografsko delo. Skupaj s knjigo so prvič v zgodovini vključili ime Amerika na zemljevid, saj so bili trdno prepričani, da je Amerigo Vespucci odkril novo celino na svojem potovanju in ne le nekaj manjših otokov kot Krištof Kolumb v Zahodni Indiji <gallery> File:1500 map by Juan de la Cosa-North up.jpg|Zemljevid Juana de la Cosa, prikazano zasukano v desno (v originalnem rokopisu severno od leve strani), 1500 File:Cantino Planisphere.jpg| Cantinova planisfera, 1502, Biblioteca Estense, Modena File:Caverio Map circa 1506.jpg| Caveriov zemljevid (c.1505), Bibliothèque Nationale de France, Pariz File:Ruysch map.jpg| Ruysch zemljwvid sveta, 1507 File:Waldseemuller map 2.jpg| Waldseemüllerjev zemljevid s skupnimi listi, 1507 </gallery> === Zemljevid Pirija Reisa (1513) === [[File:Piri reis world map 01.jpg|thumb|150px|Fragment zemljevida Pirija Reisa iz 1513]] Main article: Piri Reis map Zemljevid Pirija Reisa je znamenit zemljevid sveta, ki ga je izdelal turški admiral in kartograf Piri Reis v 16. stoletju. Ohranjena je tretjina zemljevida, ki z razumno natančnostjo prikazuje del zahodnih obal Evrope in Severne Afrike, obala Brazilije pa je tudi zlahka prepoznavna. Prikazani so različni atlantski otoki, vključno [[Azori]] in [[Kanarski otoki]], kot tudi mitski otok Antilia. Zemljevid je vreden pomena zaradi njegovega očitnega podaljšanja ameriškega kontinenta na jugovzhod, da bi prikazal južno kopno, za katerega nekateri trdijo, da je dokaz za zgodnjo zavest o obstoju Antarktike. Alternativno je bilo predlagano, da je to dejansko zapis o obali vse do Rta Horn, ki so ga pred 1507 (ko se je pojavil na Waldseemüllerjevem zemljevidu) portugalski navigatorji odkrivali na skrivaj in upognjen južno proti vzhodu, da se enostavno prilega na pergament. === Zemljevid Pietra Coppa (1520) === Zemljevid, ki ga je narisal [[Pietro Coppo]], je bil eden zadnjih zemljevidov sveta, na katerem je bil upodobljen "Zmajev rep", ki se razteza proti jugu od skrajnega vzhodnega roba Azije. === Zemljevid Dioga Ribeira (1527) === [[Diogo Ribeiro]], portugalski kartograf, ki je delal za Španijo, je naredil tisto, kar velja za prvi znanstveni zemljevid sveta: ''Padrón Real'' (1527) je prvi zemljevid sveta, ki temelji na opazovanju empirične zemljepisne širine. Obstaja 6 izvodov, ki jih pripisujejo Ribeiru, vključno v knjižnici Velikega vojvodstva Weimar (1527 ''Mundus Novus'') in v [[Vatikanska knjižnica |Biblioteca Apostolica Vaticana]] v Vatikanu (1529 ''Carta Universal''). Na položaj zemljevida (''Mapamundi'') so močno vplivale informacije, pridobljene med potovanjem Magellan-Elcano po svetu. Ribeirov zemljevid zelo natančno opisuje obale Srednje in Južne Amerike. Vendar se niti Avstralija niti Antarktika ne pojavljata, indijska podcelina pa je premajhna. Zemljevid kaže prvič resnično podaljšanje Tihega oceana. Prav tako prvič prikazuje severnoameriško obalo kot neprekinjeno (na katero je verjetno vplivalo raziskovanje Estêvão Gomesa leta 1525). Prav tako kaže razmejitev [[Tordesilljska pogodba |Tordesilljske pogodbe]]. === Mercatorjev zemljevid sveta (1569) === {{glavni| Mercatorjev zemljevid sveta 1569| Mercatorjeva projekcija| Gerardus Mercator}} [[File:Mercator 1569.png|thumb|150px|Gerardus Mercator ''Nova et Aucta Orbis Terrae Descriptio'', 1569.]] Flamskega geografa in kartografa [[Gerardus Mercator| Gerardusa Mercatorja]] zemljevid sveta iz leta 1569 je uvedel cilindrično kartografsko projekcijo, ki je postala standardna kartografska projekcija, znana kot [[Mercatorjeva projekcija]]. Bila je velika planisfera z merami 202 x 124 cm, natisnjena na osemnajstih listih. Medtem ko je linearna lestvica konstantna v vseh smereh okoli katere koli točke, s čimer se ohranjajo koti in oblike majhnih objektov (zaradi česar je projekcija konformna), Mercatorjeva projekcija izkrivlja velikost in obliko velikih objektov, saj se lestvica povečuje od ekvatorja do polov, kjer postane neskončno. Naslov (''Nova et Aucta Orbis Terrae Descriptio ad Usum Navigatium Emendate'' - Nova in razširjena oznaka Zemlje, ki je uporabljen za navigacijo) in legende zemljevida kažejo, da je bil zemljevid izrecno zasnovan za uporabo pomorske navigacije. Glavna značilnost projekcije je, da so smerne linije, smeri jadranja s konstantnim ležiščem, preslikani na ravne črte na zemljevidu. Razvoj Mercatorjeve projekcije je predstavljal velik preboj v pomorski kartografiji 16. stoletja, čeprav so jo pomorski narodi le počasi sprejemali. === ''Theatrum Orbis Terrarum'' Abrahama Orteliusa (1570) === {{glavni| ''Theatrum Orbis Terrarum''}} ''Theatrum Orbis Terrarum'' je prvi pravi moderni atlas sveta. Delo [[Abraham Ortelius| Abrahama Orteliusa]], ki je bilo prvič natisnjeno 20. maja 1570 v Antwerpnu, je sestavljala zbirko enotnih listov kart in spremnega besedila, ki naj bi tvorilo knjigo, v kateri so odtisnjene gravirane bakrene tiskarske plošče. Orteliusov atlas se včasih omenja kot povzetek kartografije 16. stoletja. Številni zemljevidi so temeljili na virih, ki ne obstajajo več ali so zelo redki. Ortelius je priložil edinstven seznam virov (''Catalogus Auctorum''), kjer so identificirana imena sodobnih kartografov, od katerih so nekateri ostali nejasni. Tri latinske izdaje tega (poleg nizozemske, francoske in nemške izdaje) so se pojavile pred koncem leta 1572; petindvajset izdaj je izšlo pred Orteliusovo smrtjo leta 1598; kasneje je bilo objavljenih še nekaj drugih, saj so po atlasu še naprej povpraševali do približno leta 1612. === ''Die ganze Welt in einem Kleberblat'' Heinricha Büntinga (1581) === Büntingov zemljevid kot trilistna deteljica, znan tudi kot ''Svet v deteljici'' (nemški naslov: ''Die ganze Welt in einem Kleberblat/Welches ist der Stadt Hannover meines lieben Vaterlandes Wapen''), je zgodovinska ''mappa mundi'', ki ga je sestavil nemški protestantski pastor, teolog in kartograf Heinrich Bünting. Zemljevid je bil objavljen v njegovi knjigi ''Itinerarium Sacrae Scripturae'' (Potovanje skozi Sveto pismo) leta 1581. Danes je zemljevid v zbirki kart Eran Laor v Izraelski narodni knjižnici v Jeruzalemu. Na ograji trga Safra na strani mestne hiše v Jeruzalemu je nameščen mozaični model zemljevida. Zemljevid je figurativna ilustracija v obliki srednjeveškega formata mappa mundi, ki prikazuje svet skozi obliko detelje <ref name="Carlton2015">{{navedi knjigo|author=Genevieve Carlton|title=Worldly Consumers: The Demand for Maps in Renaissance Italy|url=https://books.google.com/books?id=6MCkCQAAQBAJ&pg=PA42|year=2015|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-25545-3|page=42}}</ref>. Oblika je simbolizacija krščanske Svete trojice in sestavni del simbolizacije nemškega mesta [[Hanover]], kjer se je rodil Bünting. Mesto Jeruzalem je predstavljeno kot središče, obdano s tremi osrednjimi celinami, pri čemer je nekaj območij sveta ustrezno prikazano ločeno od detelje. <gallery> File:PietroCoppo.jpg| Karta Pietra Coppa, Benetke, 1520 File:Propaganda Map.jpg| Zemljevid Dioga Ribeire, "Propagandni zemljevid" (1529), Biblioteca Apostolica Vaticana File:OrteliusWorldMap1570.jpg| Abraham Ortelius, ''Theatrum Orbis Terrarum'' (1570) File:1581 Bunting clover leaf map.jpg| ''Die ganze Welt in einem Kleberblat''. Jeruzalem je na sredini zemljevida obkrožen s tremi kontinenti. </gallery> === "Kunyu Wanguo Quantu" Mattea Riccija (1602) === [[File:Kunyu Wanguo Quantu (坤輿萬國全圖).jpg|right|250px|thumb|''Kunyu Wanguo Quantu'' (1602), Japonska kopija]] {{glavni|''Kunyu Wanguo Quantu''}} Kunyu Wanguo Quantu (kitajsko 輿 萬 國 全 圖, dobesedno »zemljevid neštetih držav sveta«, italijansko ''Carta Geografica Completa di tutti i Regni del Mondo'' - popolna geografska karta vseh kraljestev sveta), ki ga je italijanski [[Družba Jezusova |jezuitski]] misijonar [[Matteo Ricci]] natisnil na zahtevo cesarja Wanlija leta 1602, je prvi znani kitajski zemljevid sveta na Kitajskem (in prvi kitajski zemljevid, ki prikazuje ameriške zvezne države) in opise različnih regij sveta, kratek opis odkritja Amerik, polarne projekcije, znanstvena razlaga vzporednic in meridianov ter dokaz, da je Sonce večje od Lune. Po kitajski kartografski konvenciji je Ricci postavil Kitajsko (Srednje kraljestvo) v središče sveta. Ta zemljevid je pomemben znak širjenja kitajskega znanja o svetu in pomemben primer kulturnega [[Sinkretizem |sinkretizma]] neposredno med Evropo in Kitajsko. Izvažali so ga tudi v Korejo in na Japonsko.<ref name="Rothstein">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2010/01/20/arts/design/20map.html?pagewanted=1|title=Map That Shrank the World|last=Rothstein|first=Edward |date=2010-01-19|work=New York Times, Arts, EXHIBITION REVIEW |publisher=New York Times Company|accessdate=20 January 2010|location=New York}}</ref>. === Hendrika Hondiusa zemljevid (1630) === [[File:Nova totius Terrarum Orbis geographica ac hydrographica tabula (Hendrik Hondius) balanced.jpg|thumb|150px|left|Hendrik Hondius, ''Nova Totius Terrarum Orbis Geographica ac Hydrographica Tabula'', 1630]] ''Nova Totius Terrarum Orbis Geographica ac Hydrographica Tabula'' je zemljevid sveta, ki ga je leta 1630 ustvaril Hendrik Hondius in objavljen naslednje leto v Amsterdamu, v atlasu ''Atlantis Maioris''. Vključene so ilustracije štirih elementov ognja, zraka, vode in zemlje. Na štirih vogalih so portreti Julija Cezarja, Klaudija Ptolemaja in prvih dveh založnikov atlasa, Gerarda Mercatorja in Jodocusa Hondiusa, očeta Hendrika <ref>{{navedi splet|title=Nova totius terrarum orbis geographica ac hydrographica tabula|url=http://maps.bpl.org/id/m8709|publisher=[[Norman B. Leventhal Map Center]]}}</ref>. Med njegovimi trditvami, da ni mogoče, je dejstvo, da je bil to prvi datirani zemljevid, objavljen kot atlasa in zato prvi široko dostopni zemljevid, ki prikazuje kateri koli del Avstralije, edini zemljevid, ki je to že imel in sicer Hessela Gerritsza leta 1627 ''Caert van't Landt van d'Eendracht'' (karta dežele Eendracht), ni bil široko razširjen ali priznan. Prikazana avstralska obala je del zahodne obale polotoka Cape York, ki jo je odkril Jan Carstensz leta 1623. Zanimivo je, da na zemljevidu niso prikazane značilnosti zahodne obale, prikazane v Gerritszovi ''Caert''. === Zemljevid Nicolaesa Visscherja (1658) === [[File:Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula by Nicolaes Visscher, 1658.jpg|thumb|150px|Nicolaes Visscher I, ''Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula'', 1658]] To gravirano dvojno hemisferno karto, ''Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula'', je leta 1658 v Amsterdamu ustvaril [[Nicolaes Visscher]]. Vsebuje tudi manjše severne in južne polarne projekcije. Meja je okrašena z mitološkimi prizori, v vsakem vogalu, ki jih je risal slikar Nicolaes Berchem in prikazujejo Zevsa, Neptuna, Perzefone in Demetre. To je zgodnji primer visoko okrašenih nizozemskih zemljevidov sveta. <ref>{{navedi splet|title=Visscher, Nicolaes (1618-1679). Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula. Amsterdam: 1658.|url=http://www.christies.com/lotfinder/Lot/visscher-nicolaes-1618-1679-orbis-terrarum-nova-et-5780592-details.aspx|publisher=Christie's}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Orbis Terrarum Nova et Accuratissima Tabula, 1658|url=https://www.commbank.com.au/about-us/shaping-australia/dutch-sea-charts/2086.html|publisher=Commonwealth Bank of Australia}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Gerarda van Schagena zemljevid sveta (1689) === [[Image:World Map 1689.JPG|thumb|150px|Van Schagnov zemljevid sveta, 1689]] Gerard van Schagen (približno 1642–1724?) je bil kartograf iz Amsterdama, znan po svojih izvrstnih reprodukcijah zemljevidov, zlasti tistih, ki so jih izdelali Nicolaes Visscher I. in Frederick de Wit. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.helmink.com/Antique_Map_van_Schagen_World/Scans/van%20Schagen%20World/index.html |title=van Schagen 1680 World & Continents |accessdate=2019-02-25 |archive-date=2016-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160410112031/http://www.helmink.com/Antique_Map_van_Schagen_World/Scans/van%20Schagen%20World/index.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://dpc.uba.uva.nl/cgi/i/image/image-idx?sid=314a0176db9cc5c4d98da8d2c09526c8;type=boolean;view=reslist;c=carto;;rgn1=carto_ve;q1=Schagen Catalog of van Schagen's maps] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231107195030/http://dpc.uba.uva.nl/cgi/i/image/image-idx?sid=314a0176db9cc5c4d98da8d2c09526c8;type=boolean;view=reslist;c=carto;;rgn1=carto_ve;q1=Schagen |date=2023-11-07 }} at the University of Amsterdam</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://dpc.uba.uva.nl/cgi/i/image/image-idx?c=carto;page=index;tpl=p_schagen.tpl |title=Biographical sketch |accessdate=2019-02-25 |archive-date=2023-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231107193635/http://dpc.uba.uva.nl/cgi/i/image/image-idx?c=carto;page=index;tpl=p_schagen.tpl |url-status=dead }}</ref> Zemljevid je iz leta 1689. Prvotna velikost je 48,3 cm × 56,0 cm in je bil izdelana kot bakrotisk. Obstaja samo en znan primer, ki je na univerzi v Amsterdamu. === Samuela Dunna zemljevid sveta (1794) === [[File:1794 Samuel Dunn Wall Map of the World in Hemispheres - Geographicus - World2-dunn-1794.jpg|thumb|150px|Zemljevid sveta Samuela Dunna, 1794]] Samuel Dunn (umrl 1794) je bil britanski matematik in ljubiteljski astronom. Njegov zemljevid pokriva ves svet v projekciji z dvojno poloblo. Ta zemljevid je sledil kmalu po raziskovanju kapitana Cooka na Arktiki in severozahodu Pacifika, tako da je znan splošni oris Severne Amerike. Ko pa je bil izdelan ta zemljevid, se je nekaj kopenskih odprav napotilo proti zahodu preko reke Mississippi. <ref>Gordon Goodwin: ''Dunn, Samuel (d.1794)'' in Leslie Stephen: Dictionary of National Biography, 16, London, 1888, pages 211–213.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Brodersen, Kai. 2012. "Cartography." In Geography in Classical Antiquity. By Daniela Dueck, 99–110. Cambridge, UK: Cambridge Univ. Press. *Edson, Evelyn. 1993. "The Oldest World Maps: Classical Sources of Three Eighth Century Mappaemundi." Ancient World 24.2: 169-184. *Fox, Michael, and Stephen R Reimer. 2008. Mappae Mundi: Representing the World and Its Inhabitants In Texts, Maps, and Images In Medieval and Early Modern Europe. Edmonton, Alberta: Department of English and Film Studies, University of Alberta. *Goffart, Walter. 2003. Historical Atlases: The First Three Hundred Years, 1570–1870. Chicago: Univ. of Chicago Press. *Harwood, Jeremy, and A. Sarah Bendall. 2006. To the Ends of the Earth: 100 Maps That Changed the World. Cincinnati, OH: David & Charles. *Harvey, Paul D. A., ed. 2006. The Hereford World Map: Medieval World Maps and their Context. London: British Library. *Shirley, Rodney W. 1983. The Mapping of the World: Early Printed World Maps 1472-1700. London: Holland Press. *Talbert, Richard J. A., ed. 2000. Barrington Atlas of the Greek and Roman World. Princeton, NJ: Princeton Univ. Press. *Wendt, Henry, John Delaney, and Alex Bowles. 2010. Envisioning the World: The First Printed Maps 1472–1700. Santa Rosa, CA: Sonoma County Museum. *Woodward, David. 1985. "Reality, Symbolism, Time, and Space in Medieval World Maps." Annals of the Association of American Geographers 75.4: 510-21. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Maps of the world before Columbus}} * [http://www.henry-davis.com/MAPS/EMwebpages/EML.html Index of Maps of the Early Medieval Period 400-1300 A.D] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070312024719/http://www.henry-davis.com/MAPS/EMwebpages/EML.html |date=2007-03-12 }} * [https://web.archive.org/web/20070310025504/http://www.bl.uk/learning/artimages/maphist/mappinghistory.html Mapping History] - a learning resource from the British Library * [https://www.loc.gov/rr/geogmap/ Geography And Map Reading Room at the Library of Congress] * [http://ancientworldmaps.blogspot.com/ Ancient World Maps] * [http://www.cambridge.org/us/talbert/index.html The Peutinger Map ] * [http://sims.digitalmappa.org/workspace/#965fe731 Virtual Mappa], eds. Martin Foys, Heather Wacha et al. Schoenberg Institute of Manuscript Studies, 2018: an open-access digital edition of thirteen medieval maps of the world. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zemljevidi]] [[Kategorija:Kartografija]] [[Kategorija:Raziskovanje]] 1lpop0ygd7os480troawnbj67naqx0t San Daniele del Friuli 0 459268 6690316 5887780 2026-06-16T13:26:53Z Erardo Galbi 166658 Status mesta 6690316 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občine v Italiji | name = San Daniele del Friuli | official_name = Città di San Daniele del Friuli / Citât di San Denêl | native_name =San Denêl | image_skyline = SanDanieledelFriuliDuomo.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev sv. Mihaela | image_shield = San Daniele del Friuli-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina]] | frazioni = Villanova, Cimano, Aonedis, Soprapaludo | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 34,7 | population_footnotes = <ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> | population_total = 7882 | population_as_of = 31. december 2021 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Sandanielesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 252 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sv. Mihael in sv. Daniel | day = 28. avgust | postal_code = 33038 | area_code = 0432 | website = http://www.comune.sandanieledelfriuli.ud.it/ | footnotes = }} [[Slika:San Daniele zoom.JPG|280px|thumb|desno|San Daniele dei Friuli]] '''San Daniele del Friuli''' (''Sveti Danijel Furlanije'', [[Furlanščina|furlansko]] ''San Denêl'') je naselje in istoimenska občina z okoli 8.000 prebivalci (2021), ki leži na severovzhodu [[Italija|Italije]], v [[italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]] okrog 20 km severozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. Sam center naselja leži na rahli vzpetini sredi ravnine. Lokalni vetrovi dajejo svetovno znanim proizvedenim [[pršut|pršutom]] edinstven in nepogrešljiv okus. Nedaleč od naselja so čiste vode reke [[Tilment]] naravni habitat [[postrvi]] (tukaj imenovane »kraljica San Daniele«), ki jih tudi gojijo ter pripravljajo na obrtniški način. Prijetno mesto z različnimi umetniškimi zakladi je vključeno med »Slow Food« naselja Italije. == Geografija == Mesto San Daniele del Friuli s svojo lokacijo na vrhu hriba (252 mnv) v središču [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]] dominira nad okolico. == Zgodovina == San Daniele je bil v obdobju [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] povezan tako s Sv. Danielom na Koroškem (Sankt Daniel im Gailtal) kot s sv. Danielom na Krasu ([[Štanjel]]), zaradi skupne zgodovine in istega zavetnika. Kot eden od središč [[Protestantizem|protestantizma]] v Furlaniji v 17. stoletju je bil San Daniele del Friuli dom učenjaka in pisatelja Giusta Fontaninija (1666–1736). [[Potres v Furlaniji 1976]] je mestu povzročil manjšo škodo kot drugim vpletenim občinam, vendar je prišlo do delnega ali popolnega uničenja zgradb v zgodovinskem središču, manj prizadetih zaradi drobcev in poškodb umetniških del, s poškodbami in žrtvami, ki je nastala zaradi propada stavbe nekaj korakov od mestne hiše. == Glavne znamenitosti == * nadžupnijska cerkev [[Cerkev sv. Mihaela, San Daniele|Sv. Mihaela]] * cerkev Sant'Antonio Abate z dragoceno freskirano kapelo, znano kot »Sikstinska kapela Furlanije«. * [[Biblioteca Guarneriana]], stara javna knjižnica, ki jo je leta 1466 ustanovil Guarnerio d'Artegna in vključuje redko izdajo Dantejevega ''Pekla'' iz 14. stoletja. * [[Porta Gemona]], ki jih je leta 1579 zasnoval [[Andrea Palladio]] v stolpu, ki je relikt starega srednjeveškega gradu. * Festival pršuta <gallery widths="150" heights="150"> San Daniele duomo3.jpg|Cerkev sv. Mihaela Der Hauptplatz vor dem Dom von San Daniele del Friuli.jpg|mini|Glavni trg pred cerkvijo SanDanieledelFriuliAnticoPalazzoComunale.jpg|Palazzo Comunale (mestna hiša) 6461 - San Daniele del Friuli - Chiesa di Sant'Antonio Abate.jpg|Freske v cerkvi ''Sant’Antonio Abate'' Prosciutto-san-daniele.jpg|Pršuti San Daniele </gallery> == Jeziki in narečja == V San Daniele del Friuli prebivalstvo poleg [[italijanščina|italijanskega jezika]] uporablja [[furlanščina|furlanski jezik]]. Na podlagi Resolucije št. 2680 z dne 3. avgusta 2001 odbora avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, je občina vključena v ozemeljsko področje varstva furlanskega jezika za namene uporabe zakona 482/99, deželnega zakona 15/96 in regionalno pravo 29/2007.<ref>{{Navedi splet|title=Toponomastica ufficiale|url=https://arlef.it/it/risorse/toponomastica-ufficiale/|website=ARLeF|accessdate=2023-01-21|language=it-IT}}</ref> Furlanski jezik, ki se govori v San Daniele del Friuli, je ena od različic, ki pripadajo srednje-vzhodni Furlaniji.<ref>{{Navedi splet|title=Lingua|url=https://arlef.it/it/lingua-e-cultura/lingua/|website=ARLeF|accessdate=2023-01-21|language=it-IT}}</ref> == Pobratena mesta == *{{flagicon|France}} Altkirch, [[Francija]] (1985) *{{flagicon|Austria}} Millstatt, [[Avstrija]] (1994) *{{flagicon|Germany}} Hersbruck, [[Nemčija]] (2008) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Rus Roman ''Vodnik po Italiji'', Celovec, Mohorjeva družba, 1973 {{COBISS|ID=8982785}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [http://www.turismofvg.it/ Poročilo o San Daniele del Friuli] * [http://www.comune.sandanieledelfriuli.ud.it/ Spletna stran naselja] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] {{normativna kontrola}} 0fp0pzej9sbh8w9ndn5jtv7yzssmp67 6690317 6690316 2026-06-16T13:27:09Z Erardo Galbi 166658 6690317 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = San Daniele del Friuli | official_name = Città di San Daniele del Friuli / Citât di San Denêl | native_name =San Denêl | image_skyline = SanDanieledelFriuliDuomo.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev sv. Mihaela | image_shield = San Daniele del Friuli-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = <!-- wd --> | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina]] | frazioni = Villanova, Cimano, Aonedis, Soprapaludo | mayor_party = | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 34,7 | population_footnotes = <ref name="istat">All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> | population_total = 7882 | population_as_of = 31. december 2021 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Sandanielesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 252 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Sv. Mihael in sv. Daniel | day = 28. avgust | postal_code = 33038 | area_code = 0432 | website = http://www.comune.sandanieledelfriuli.ud.it/ | footnotes = }} [[Slika:San Daniele zoom.JPG|280px|thumb|desno|San Daniele dei Friuli]] '''San Daniele del Friuli''' (''Sveti Danijel Furlanije'', [[Furlanščina|furlansko]] ''San Denêl'') je naselje in istoimenska občina z okoli 8.000 prebivalci (2021), ki leži na severovzhodu [[Italija|Italije]], v [[italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]] okrog 20 km severozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]]. Sam center naselja leži na rahli vzpetini sredi ravnine. Lokalni vetrovi dajejo svetovno znanim proizvedenim [[pršut|pršutom]] edinstven in nepogrešljiv okus. Nedaleč od naselja so čiste vode reke [[Tilment]] naravni habitat [[postrvi]] (tukaj imenovane »kraljica San Daniele«), ki jih tudi gojijo ter pripravljajo na obrtniški način. Prijetno mesto z različnimi umetniškimi zakladi je vključeno med »Slow Food« naselja Italije. == Geografija == Mesto San Daniele del Friuli s svojo lokacijo na vrhu hriba (252 mnv) v središču [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]] dominira nad okolico. == Zgodovina == San Daniele je bil v obdobju [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] povezan tako s Sv. Danielom na Koroškem (Sankt Daniel im Gailtal) kot s sv. Danielom na Krasu ([[Štanjel]]), zaradi skupne zgodovine in istega zavetnika. Kot eden od središč [[Protestantizem|protestantizma]] v Furlaniji v 17. stoletju je bil San Daniele del Friuli dom učenjaka in pisatelja Giusta Fontaninija (1666–1736). [[Potres v Furlaniji 1976]] je mestu povzročil manjšo škodo kot drugim vpletenim občinam, vendar je prišlo do delnega ali popolnega uničenja zgradb v zgodovinskem središču, manj prizadetih zaradi drobcev in poškodb umetniških del, s poškodbami in žrtvami, ki je nastala zaradi propada stavbe nekaj korakov od mestne hiše. == Glavne znamenitosti == * nadžupnijska cerkev [[Cerkev sv. Mihaela, San Daniele|Sv. Mihaela]] * cerkev Sant'Antonio Abate z dragoceno freskirano kapelo, znano kot »Sikstinska kapela Furlanije«. * [[Biblioteca Guarneriana]], stara javna knjižnica, ki jo je leta 1466 ustanovil Guarnerio d'Artegna in vključuje redko izdajo Dantejevega ''Pekla'' iz 14. stoletja. * [[Porta Gemona]], ki jih je leta 1579 zasnoval [[Andrea Palladio]] v stolpu, ki je relikt starega srednjeveškega gradu. * Festival pršuta <gallery widths="150" heights="150"> San Daniele duomo3.jpg|Cerkev sv. Mihaela Der Hauptplatz vor dem Dom von San Daniele del Friuli.jpg|mini|Glavni trg pred cerkvijo SanDanieledelFriuliAnticoPalazzoComunale.jpg|Palazzo Comunale (mestna hiša) 6461 - San Daniele del Friuli - Chiesa di Sant'Antonio Abate.jpg|Freske v cerkvi ''Sant’Antonio Abate'' Prosciutto-san-daniele.jpg|Pršuti San Daniele </gallery> == Jeziki in narečja == V San Daniele del Friuli prebivalstvo poleg [[italijanščina|italijanskega jezika]] uporablja [[furlanščina|furlanski jezik]]. Na podlagi Resolucije št. 2680 z dne 3. avgusta 2001 odbora avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, je občina vključena v ozemeljsko področje varstva furlanskega jezika za namene uporabe zakona 482/99, deželnega zakona 15/96 in regionalno pravo 29/2007.<ref>{{Navedi splet|title=Toponomastica ufficiale|url=https://arlef.it/it/risorse/toponomastica-ufficiale/|website=ARLeF|accessdate=2023-01-21|language=it-IT}}</ref> Furlanski jezik, ki se govori v San Daniele del Friuli, je ena od različic, ki pripadajo srednje-vzhodni Furlaniji.<ref>{{Navedi splet|title=Lingua|url=https://arlef.it/it/lingua-e-cultura/lingua/|website=ARLeF|accessdate=2023-01-21|language=it-IT}}</ref> == Pobratena mesta == *{{flagicon|France}} Altkirch, [[Francija]] (1985) *{{flagicon|Austria}} Millstatt, [[Avstrija]] (1994) *{{flagicon|Germany}} Hersbruck, [[Nemčija]] (2008) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Rus Roman ''Vodnik po Italiji'', Celovec, Mohorjeva družba, 1973 {{COBISS|ID=8982785}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [http://www.turismofvg.it/ Poročilo o San Daniele del Friuli] * [http://www.comune.sandanieledelfriuli.ud.it/ Spletna stran naselja] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] {{normativna kontrola}} dvp04ow24zupuoc7q8rzy8ylylm77z2 Tadej Pogačar 0 461397 6690471 6689073 2026-06-16T19:23:33Z Sportomanokin 14776 6690471 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 257 tednov (in rekordnih 247 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 255 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.863 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] dxld800mb62dvteva4y3hfboumzf3gj Rajko Kozmelj 0 463874 6690630 5697931 2026-06-17T10:24:11Z GoznikarT 177331 6690630 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Infobox Officeholder |name = Rajko Kozmelj |image = <!-- WD --> |imagesize = 150 |smallimage = |caption = |order = 14. direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] |term_start = 28. september 2018 |term_end =14. april 2020 |predecessor = |successor = |term_start2 = |term_end2 = |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |party = |spouse = |children = |profession = <!-- WD --> |education = doktor varstvoslovja |religion = |signature = |footnotes = }} '''Rajko Kozmelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], varstvoslovec, * [[1. januar]] [[1969]], [[Celje]].{{Citation needed|date=May 2022}} == Življenjepis == Je doktor varstvoslovja. Na [[Fakulteta za varnostne vede|Fakulteti za varnostne vede]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] je 20. maja 2026 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Preprečevanje ekstremizma na Zahodnem Balkanu – vsedružbeni pristop ob podpori regionalnega sodelovanja«.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.fvv.um.si/zagovor-doktorske-disertacije-mag-rajka-kozmelja/ |title=Zagovor doktorske disertacije mag. Rajka Kozmelja |website=Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru |date=6. maj 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=91670 |title=Preprečevanje ekstremizma na Zahodnem Balkanu – vsedružbeni pristop ob podpori regionalnega sodelovanja: doktorska disertacija |website=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |date=15. junij 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> Magisterij znanosti je opravil s področja mednarodnih, primerjalnih in evropskih državnih študij. Je pravnik in varstvoslovec. Je udeleženec vojne za Slovenijo. Od svoje prve zaposlitve leta 1989 v kriminalistični policiji je več kot dve desetletji opravljal različne naloge in dolžnosti na področju preprečevanja in zatiranja organiziranega kriminala in terorizma v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Pri [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je razvijal EU politike in predloge zakonodajnih aktov na področju notranje varnosti in policijskega sodelovanja ter nadzora nad delom [[Evropski policijski urad|Europola]]. Na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU v Bruslju je svetoval na področju politik zatiranja organiziranega kriminala in terorizma ter vodil koordinacijo svetovalcev s področja pravosodja in notranjih zadev. V okviru delovnih teles [[Svet Evropske unije|Sveta EU]] je razvil Protiteroristično EU iniciativo za območje Zahodnega Balkana (WBCTi), v kateri sodeluje več kot petdeset institucij in agencij [[Evropska unija|EU]], [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] ter drugi mednarodni partnerji in regionalni mehanizmi. Izbran je bil za predsedujočega iniciativi WBCTi. Pri svojem delu v Svetu EU in v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo, ki financira proces, je razvil proces Integrativnega upravljanja notranje varnosti (IISG) v regiji Zahodni Balkan, v katerega so vključeni vsi relevantni mednarodni partnerji in regionalni mehanizmi, aktivni na področju notranje varnosti na Zahodnem Balkanu. Ministri za notranje zadeve držav Zahodnega Balkana in visoki predstavniki EU, OZN ter drugih vključenih mednarodnih partnerjev so ga izvolili za predsedujočega procesu IISG. Naloge koordinacije pri izbiri in izvajanju prioritet s področja notranje varnosti na Zahodnem Balkanu je opravljal s pomočjo Podporne skupine procesu IISG, ki jo gosti Ženevski center za nadzor nad oboroženimi silami (DCAF), kjer je bil nazadnje zaposlen. S položaja direktorja Sove je odstopil 17.3.2020. === Direktor SOVE === [[Vlada Republike Slovenije]] ga je z 28. septembrom 2018 imenovala za direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. Funkcijo direktorja Sove je prenehal opravljati 14.04.2020, ko ga je Vlada RS po njegovem nepreklicnem pisnem odstopu z dne 17.03.2020 tudi razrešila. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozmelj, Rajko}} [[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] gqjt9q6rn4rsod3lxalphzksaiie0vv 6690637 6690630 2026-06-17T10:38:21Z GoznikarT 177331 dodajanje virov 6690637 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Infobox Officeholder |name = Rajko Kozmelj |image = <!-- WD --> |imagesize = 150 |smallimage = |caption = |order = 14. direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] |term_start = 28. september 2018 |term_end =14. april 2020 |predecessor = |successor = |term_start2 = |term_end2 = |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |party = |spouse = |children = |profession = <!-- WD --> |education = doktor varstvoslovja |religion = |signature = |footnotes = }} '''Rajko Kozmelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], varstvoslovec, * [[1. januar]] [[1969]], [[Celje]].{{Citation needed|date=May 2022}} == Življenjepis == Je doktor varstvoslovja. Na [[Fakulteta za varnostne vede|Fakulteti za varnostne vede]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] je 20. maja 2026 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Preprečevanje ekstremizma na Zahodnem Balkanu – vsedružbeni pristop ob podpori regionalnega sodelovanja«.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.fvv.um.si/zagovor-doktorske-disertacije-mag-rajka-kozmelja/ |title=Zagovor doktorske disertacije mag. Rajka Kozmelja |website=Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru |date=6. maj 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=91670 |title=Preprečevanje ekstremizma na Zahodnem Balkanu – vsedružbeni pristop ob podpori regionalnega sodelovanja: doktorska disertacija |website=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |date=15. junij 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> Magisterij znanosti je opravil s področja mednarodnih, primerjalnih in evropskih državnih študij. Je pravnik in varstvoslovec. Je udeleženec vojne za Slovenijo. Od svoje prve zaposlitve leta 1989 v kriminalistični policiji je več kot dve desetletji opravljal različne naloge in dolžnosti na področju preprečevanja in zatiranja organiziranega kriminala in terorizma v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Pri [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je razvijal EU politike in predloge zakonodajnih aktov na področju notranje varnosti in policijskega sodelovanja ter nadzora nad delom [[Evropski policijski urad|Europola]]. Na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU v Bruslju je svetoval na področju politik zatiranja organiziranega kriminala in terorizma ter vodil koordinacijo svetovalcev s področja pravosodja in notranjih zadev. V okviru delovnih teles [[Svet Evropske unije|Sveta EU]] je razvil Protiteroristično EU iniciativo za območje Zahodnega Balkana (WBCTi), v kateri sodeluje več kot petdeset institucij in agencij [[Evropska unija|EU]], [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] ter drugi mednarodni partnerji in regionalni mehanizmi. Izbran je bil za predsedujočega iniciativi WBCTi. Pri svojem delu v Svetu EU in v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo, ki financira proces, je razvil proces Integrativnega upravljanja notranje varnosti (IISG) v regiji Zahodni Balkan, v katerega so vključeni vsi relevantni mednarodni partnerji in regionalni mehanizmi, aktivni na področju notranje varnosti na Zahodnem Balkanu. Ministri za notranje zadeve držav Zahodnega Balkana in visoki predstavniki EU, OZN ter drugih vključenih mednarodnih partnerjev so ga izvolili za predsedujočega procesu IISG. Naloge koordinacije pri izbiri in izvajanju prioritet s področja notranje varnosti na Zahodnem Balkanu je opravljal s pomočjo Podporne skupine procesu IISG, ki jo gosti Ženevski center za nadzor nad oboroženimi silami (DCAF), kjer je bil nazadnje zaposlen. S položaja direktorja Sove je odstopil 17.3.2020. === Direktor SOVE === [[Vlada Republike Slovenije]] ga je z 28. septembrom 2018 imenovala za direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. S položaja direktorja je 17. marca 2020 nepreklicno odstopil.<ref name="odstop-gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2020-03-17-obvestilo-o-odstopu-direktorja-mag-rajka-kozmelja/ |title=Obvestilo o odstopu direktorja mag. Rajka Kozmelja |website=GOV.SI |publisher=Slovenska obveščevalno-varnostna agencija |date=17. marec 2020 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref><ref name="odstop-siol">{{Navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/sef-sove-je-odstopil-521082 |title=Šef Sove nepreklicno odstopil s položaja |author=D. K. |website=Siol.net |date=17. marec 2020 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> Vlada Republike Slovenije ga je 14. aprila 2020 razrešila s položaja direktorja Sove.<ref name="razresitev-gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/nov-novica-200414213949/ |title=21. dopisna seja Vlade Republike Slovenije |website=GOV.SI |publisher=Vlada Republike Slovenije |date=14. april 2020 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref><ref name="razresitev-siol">{{Navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/sova-ima-novega-sefa-523239 |title=Sova ima novega šefa |author=M. R. |website=Siol.net |date=14. april 2020 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> Za njegovega naslednika je bil z začetkom mandata 15. aprila 2020 imenovan [[Janez Stušek]].<ref name="razresitev-gov" /><ref name="razresitev-siol" /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozmelj, Rajko}} [[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] cm5u0behjpnmvv8oclxfwksy103fqyk Predloga:Steven Spielberg 10 471857 6690618 5877587 2026-06-17T09:23:13Z Sporti 5955 dp 6690618 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Steven Spielberg | title = [[Steven Spielberg]] | bodyclass = hlist | state = {{{state|autocollapse}}} | above = | group1 = Režija | list1 = * ''[[Firelight (film, 1964)|Firelight]]'' (1964, tudi scen.) * ''[[Slipstream (nedokončani film)|Slipstream]]'' (1967, tudi scen.) * ''[[Amblin']]'' (1968, tudi scen.) * ''[[Night Gallery (film)|Night Gallery]]'' ("Eyes" segment, 1969) * »[[L.A. 2017]]« (1971) * ''[[Dvoboj (film, 1971)|Dvoboj]]'' (1971) * ''[[Nekaj zlega]]'' (1972) * ''[[Savage (film, 1973|Savage]]'' (1973) * ''[[Texas-express]]'' (1974, tudi scen.) * ''[[Žrelo (film)|Žrelo]]'' (1975) * ''[[Bližnja srečanja tretje vrste]]'' (1977, tudi scen.) * ''[[Nora invazija na Kalifornijo]]'' (1979) * ''[[Lov za izgubljenim zakladom]]'' (1981) * ''[[E. T. - Vesoljček]]'' (1982) * ''[[Območje somraka (film)|Območje somraka]]'' (segment »Kick the Can«, 1983) * ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'' (1984) * ''[[Barva škrlata]]'' (1985) * ''[[Cesarstvo sonca]]'' (1987) * ''[[Indiana Jones in zadnji križarski pohod]]'' (1989) * ''[[Za večno (film)|Za večno]]'' (1989) * ''[[Kapitan Kljuka (film)|Kapitan Kljuka]]'' (1991) * ''[[Jurski park (film)|Jurski park]]'' (1993) * ''[[Schindlerjev seznam]]'' (1993) * ''[[Jurski park 2: Izgubljeni svet]]'' (1997) * ''[[Amistad (film)|Amistad]]'' (1997) * ''[[Reševanje vojaka Ryana]]'' (1998) * ''[[A.I. umetna inteligenca]]'' (2001, tudi scen.) * ''[[Posebno poročilo]]'' (2002) * ''[[Ujemi me, če me moreš]]'' (2002) * ''[[Terminal (film)|Terminal]]'' (2004) * ''[[Vojna svetov (film, 2005)|Vojna svetov]]'' (2005) * ''[[München (film)|München]]'' (2005) * ''[[Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje]]'' (2008) * ''[[Tintin in njegove pustolovsčine: Samorogove skrivnosti]]'' (2011) * ''[[Grivasti vojak]]'' (2011) * ''[[Lincoln (film)|Lincoln]]'' (2012) * ''[[Most vohunov]]'' (2015) * ''[[VDV - Veliki dobrodušni velikan]]'' (2016) * ''[[Zamolčani dokumenti]]'' (2017) * ''[[Igralec št. 1]]'' (2018) * ''[[Zgodba z zahodne strani (film, 2021)|Zgodba z zahodne strani]]'' (2021) * ''[[Fabelmanovi]]'' (2022) * ''[[Dan razkritja]]'' (2026) | group2 = Scenarij | list2 = * ''[[Ace Eli and Rodger of the Skies]]'' (1973) * ''[[Poltergeist (film, 1982)|Poltergeist]]'' (1982, tudi prod.) * ''[[Guniji]]'' (1985) | group3 = Produkcija | list3 = * ''[[Ameriška pravljica 2: Miškon na Divjem zahodu]]'' (1991) * ''[[Gejša (film)|Gejša]]'' (2005) * ''[[Zastave naših očetov]]'' (2006) * ''[[Pisma z Iwo Jime]]'' (2006) * ''[[Super 8 (film, 2011)|Super 8]]'' (2011) * ''[[Popotovanje tisočerih okusov]]'' (2014) | group4 = Televizija | list4 = * ''[[Amazing Stories (TV serija, 1985)|Amazing Stories]]'' (1985–87) * ''[[High Incident]]'' (1996–97) * ''[[Invasion America]]'' (1998) }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Predloge za filmske ustvarjalce]] [[Kategorija:Steven Spielberg|ž]] </noinclude> h0xbit0t2fpreai7jrcm7pxgx54whpq Kancler Avstrije 0 474560 6690535 6615149 2026-06-17T04:05:01Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Walter_Breisky_(1871–1944)_1927_©_Georg_Fayer_(1892–1950)_OeNB_10449491.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Monument to the 1991 Barricades (Riga)|]]. Odstranjevanje. 6690535 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=neprimerne povezave na angleško WP v besedilu}} {{Infobox official post | post = Zvezni kancler<br>Republike Avstrije | body = | native_name = <small>Bundeskanzler der Republik Österreich</small> | insignia = Flag of Austria (state).svg | insigniasize = 100px | insigniacaption = | image = 2025_Christian_Stocker_(54362633314)_(cropped).jpg | style = | department = | member_of = [[Vlada Avstrije|Zvezna vlada]]<br>[[Evropski svet]]<br>Nacionalni varnostni svet | residence = | seat = | appointer = [[Predsednik Avstrije]] | incumbent = [[Christian Stocker]] | incumbentsince = 3. marca 2025 | termlength = 4 leta; obnovljiv | formation = 1. oktober 1920 | first = | website = {{URL|http://federal-chancellery.gv.at}} | salary = 306.446 € letno | image name1 = Flag of Austria (state).svg | image_size1 = 70px | Flag image = | flagsize = 110 | flag = Austria_Bundesadler.svg }} '''Kancler Avstrije''' ali '''zvezni kancler Republike Avstrije''' (nemško: ''Bundeskanzler der Republik Österreich'') je vodja vlade [[Avstrija|Republike Avstrije]]. Gre za položaj, primerljiv s [[predsednik vlade|predsednikom vlade]] v drugih državah s [[Parlamentarni sistem|parlamentarno]] ureditvijo. == Vloga kanclerja == Avstrijski kancler vodi vlado, ki jo poleg njega sestavljajo še podkancler in ministri. Vlada skupaj s predsednikom, ki je vodja države, tvori vodstvo izvršilne veje oblasti. Avstrija je parlamentarna republika, dejanska moč je v rokah vodje vlade. Vendar pa lahko v Avstriji večino izvršilnih ukrepov velikega obsega izvaja le predsednik, po posvetu ali s sopodpisom kanclerja ali določenega ministra. Zato kancler pogosto potrebuje predsednikovo soglasje za izvajanje večjih odločitev. Niti ministri niti podkancler ne poročajo kanclerju. V zakonodajni oblasti je kanclerjeva moč odvisna od moči v parlamentu. V primeru koalicijske vlade je kancler običajno vodja stranke, ki je najbolj številčno zastopana v državnem svetu, vodja stranke, ki lahko zagotovi večino pa običajno deluje kot podkancler. Prvi avstrijski suvereni vodja vlade je bil Klemens von Metternich, takratni državni kancler [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Funkcija se je kasneje preimenovala v predsednika vlade Avstrijskega cesarstva in je obstajala do razpada Avstro-Ogrske. Prvi vodja vlade po monarhiji je bil državni kancler Nemške Avstrije, položaj, ki ga je opravljala le ena oseba; [[Karl Renner]]. Potem ko so zavezniške sile zavrnile zvezo med Avstrijo in Nemčijo, se je funkcija preimenovala le v državnega kanclerja Avstrije in kasneje v zveznega kanclerja, kar je tudi današnje ime. Uradno prebivališče in urad kanclerja se nahaja na Ballhausplatzu v središču [[Dunaj|Dunaja]]. Tako kanclerja kot tudi vlado imenuje predsednik in ju lahko tudi razreši. == Imenovanje == Kanclerja imenuje predsednik.<ref>B-VG art. 69</ref> Teoretično lahko predsednik imenuje kogar koli, ki je upravičen do izvolitve v državni svet, kar v bistvu pomeni katerega koli avstrijskega državljana, starejšega od 18 let. V praksi kancler ne more vladati brez večine v državnem svetu. Zaradi tega je kancler običajno vodja največje stranke v državnem svetu, ni pa to pravilo. Za kanclerja ni omejitev mandata. V skladu z ustavno konvencijo kancler običajno ob razpustitvi državnega sveta ponudi predsedniku odstopno izjavo. Predsednik jo običajno zavrne in naroči kanclerju te vladi, naj posle začasno opravlja do zasedanja novega sklica parlamenta oziroma oblikovanja nove večine. Kancler je običajno imenovan ali razrešen skupaj z vsemi ministri, kar pomeni celotno vlado. Tehnično gledano lahko predsednik imenuje ministre le na predlog kanclerja, zato je kancler imenovan najprej. Po prisegi predsedniku predstavi seznam ministrov; običajno so imenovani le nekaj minut kasneje. Niti kanclerja niti ministrov ne potrjuje noben dom parlamenta; imenovani so takoj po prisegi in funkcije takoj prevzamejo v celoti. Državni svet lahko predsednika prisili v razrešitev kanclerja ali ministra z glasovanjem o nezaupnici. Predsednik je po ustavi dolžan razrešiti vsakega ministra, katerega odstop zahteva Državni svet.[1] Opozicijske stranke včasih vložijo glasovanje o nezaupnici proti ministrom in občasno celotni vladi. Prvo uspešno glasovanje o nezaupnici v avstrijski zvezni politiki je potekalo maja 2019, ko je bil [[Sebastian Kurz]] odstavljen s položaja kanclerja.<ref>{{Navedi splet|title=Avstrijski parlament izglasoval nezaupnico Kurzu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/avstrijski-parlament-izglasoval-nezaupnico-kurzu/489276|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-20|language=sl|first=K. Št , B.|last=V}}</ref><ref>B-VG art. 69</ref> == Pristojnosti == Kancler predseduje sejam vlada. Ustava kanclerju mu ne daje pooblastila za nalaganje navodil ministrom, temveč njegovo vlogo v vladi označuje kot vlogo [[Primus inter pares|prvega med enakimi]].<ref>B-VG art. 69</ref> Moč funkcije za določanje politike izhaja deloma iz njenega inherentnega ugleda, deloma iz dejstva, da mora predsednik razrešiti ministre,če to zahteva kancler,<ref name="B-VG art. 70">B-VG art. 70</ref> in deloma iz kanclerjevega vodstvenega položaja v stranki ali koaliciji, ki nadzoruje Državni svet. Večina členov ustave, ki omenjajo funkcijo kanclerja, nalagajo nosilcu funkcije notarsko overjanje odločitev predsednika ali različnih ustavnih organov, zagotavljanje, da so te odločitve ustrezno objavljene širši javnosti, ali delovanje kot posredništvo med različnimi vejami oblasti. Zlasti kancler: * predloži predsedniku v potrditev zakone, ki jih sprejme Državni svet, * potrdi overitve zakonov, ki jih je pripravil predsednik, * razglasi zakone, ki so tako postali zakoni, * razglasi pogodbe, katerih pogodbenica je Republika Avstrija ob ratifikaciji,<ref>B-VG art. 69</ref> * razglasi odločbo Ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonov ali izvršilnih odredb, * razglasi rezultate predsedniških volitev, * razglasi spremembe poslovnika, ki jih sprejme Zvezni svet, * potrdi odločitve Zveznega zbora, * razglasi vojno napoved, in * obvesti deželne vlade o zakonih, ki jih sprejme Državni svet in za katere je potrebna njihova privolitev, da postanejo zakon. ==Seznam kanclerjev== {{legend2|#F62217|Socialni demokrati|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|black|Ljudska stranka|border=1px solid #AAAAAA}} {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! # ! Slika ! Kancler !Vladne stranke |- |- | bgcolor="F62217" |'''(1)''' |[[Slika:Karl_Renner_1905.jpg|118x118_pik]] |[[Karl Renner]] <small>(1870–1950)</small> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SDAPÖ|SDAPÖ]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:GDVP|GDVP]] |- | |[[File:Michael_Mayr.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Michael_Mayr.jpg|alt=Photograph of Mayr (before 1922)|152x152_pik]] |<big>'''[[Michael Mayr]]'''</big>1864–1922 {{efn|Office renamed from "State Chancellor" to "Federal Chancellor" on 10 November 1920.}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_01120/index.shtml|website=www.parlament.gv.at|title=Dr. Michael Mayr|lang=de|access-date=2019-03-05}}</ref> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SDAPÖ|SDAPÖ]] |- | |[[File:Schober.png|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Schober.png|alt=Portrait of Schober (circa 1922)|180x180_pik]] |<big>'''[[Johannes Schober]]'''</big> 1874–1932 <ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_01754/index.shtml|website=www.parlament.gv.at|title=abs. iur. DDDr. h.c Johannes Schober|lang=de|access-date=2019-03-05}}</ref> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:GDVP|GDVP]] <span style="color:gray;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Technocracy|Experts]] |- | | |<big>'''[[Walter Breisky]]'''</big>1871–1944 <ref name="#1"/> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:GDVP|GDVP]] |- | |[[File:Schober.png|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Schober.png|alt=Portrait of Schober (circa 1922)|180x180_pik]] |<big>'''[[Johannes Schober]]'''</big> 1874–1932 <ref name="#1"/> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:GDVP|GDVP]] <span style="color:gray;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Technocracy|Experts]] |- | |[[File:Wenzl_Weis_-_Ignaz_Seipel.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Wenzl_Weis_-_Ignaz_Seipel.jpg|alt=Portrait of Seipel|154x154_pik]] |<big>'''[[Ignaz Seipel]]'''</big>1876–1932 <ref>{{navedi splet|url=https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_01992/index.shtml|website=www.parlament.gv.at|title=Dr. Ignaz Seipel|lang=de|access-date=2019-03-05}}</ref> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:GDVP|GDVP]] <span style="color:gray;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Technocracy|Experts]] |- | |[[File:Rudolf_Ramek_Svenska_Dagbladets_årsbok_1924.png|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Rudolf_Ramek_Svenska_Dagbladets_%C3%A5rsbok_1924.png|alt=Illustration of Ramek (1924)|141x141_pik]] |<big>'''[[Rudolf Ramek]]'''</big> 1881–1941 <ref>{{navedi splet|url=https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_01526/index.shtml|website=www.parlament.gv.at|title=Dr. Rudolf Ramek|lang=de|access-date=2019-03-05}}</ref> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:GDVP|GDVP]] |- | |[[File:Wenzl_Weis_-_Ignaz_Seipel.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Wenzl_Weis_-_Ignaz_Seipel.jpg|alt=Portrait of Seipel|154x154_pik]] |<big>'''[[Ignaz Seipel]]'''</big> 1876–1932 |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:GDVP|GDVP]] <span style="color:darkgreen;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Landbund|Landbund]] |- | |[[File:Streeruwitz_(table_crop).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Streeruwitz_(table_crop).jpg|alt=Portrait of Streeruwitz (1929)|158x158_pik]] |<big>'''[[Ernst Streeruwitz]]'''</big>1874–1952 <ref>{{navedi splet|url=https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_01912/index.shtml|website=www.parlament.gv.at|title=Ernst Streeruwitz|lang=de|access-date=2019-03-05}}</ref> |[[:en:Streeruwitz_government|<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> CS <span style="color:darkgreen;"><big>'''•'''</big></span> Landbund]] |- | |[[File:Arthur_von_Ferraris_-_Portrait_Bundeskanzler_Dr._Johann_Schober,_1931.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Arthur_von_Ferraris_-_Portrait_Bundeskanzler_Dr._Johann_Schober,_1931.jpg|alt=Oil painting of Schober (1931)|171x171_pik]] |<big>'''[[Johannes Schober]]'''</big> 1874–1932 |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] |- | |[[File:Carl Vaugoin.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Vaugoin_(table_crop).jpg|alt=Photograph of Vaugoin (circa 1932-03)|167x167_pik]] |<big>'''[[Carl Vaugoin]]'''</big>1873–1949 <ref>{{navedi splet|url=https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_01344/index.shtml|website=www.parlament.gv.at|title=Carl Vaugoin|lang=de|access-date=2019-03-05}}</ref> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] |- | |[[File:OttoEnder1929.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Ender_(table_crop).jpg|alt=Photograph of Ender (1929)|167x167_pik]] |<big>'''[[Otto Ender]]'''</big> 1875–1960 <ref>{{navedi splet|url=https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_00265/index.shtml|website=www.parlament.gv.at|title=Dr. Otto Ender|lang=de|access-date=2019-03-05}}</ref> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] |- | |[[File:Buresch,_Karl,_Chancellor_of_Austria,_Agence_Mondial,_BNF_Gallica.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Buresch,_Karl,_Chancellor_of_Austria,_Agence_Mondial,_BNF_Gallica.jpg|alt=Portrait of Buresch (1932)|192x192_pik]] |<big>'''[[Karl Buresch]]'''</big> 1878–1936 <ref>{{navedi splet|url=https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_00147/index.shtml|website=www.parlament.gv.at|title=Dr. Karl Buresch|lang=de|access-date=2019-03-05}}</ref> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:darkgreen;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Landbund|Landbund]] |- | |[[File:Engelbert_Dollfuss.png|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Engelbert_Dollfuss.png|alt=Dollfuss pictured as ''[[Kaiserschützen|Kaiserschütze]]'' (1933)|165x165_pik]] |<big>'''[[Engelbert Dollfuss]]'''</big> 1892–1934 | |- | |[[File:KurtVonSchuschnigg1936-3.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:KurtVonSchuschnigg1936-3.jpg|alt=Photograph of Schuschnigg (1936)|167x167_pik]] |<big>'''[[Kurt Schuschnigg]]'''</big> 1897–1977 <ref>{{navedi splet|url=https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_01787/index.shtml|website=www.parlament.gv.at|title=Dr. Kurt Schuschnigg|lang=de|access-date=2019-03-05}}</ref> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Fatherland_Front_(Austria)|VF]] |- | |[[File:Arthur_Seyss-Inquart_(cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Arthur_Seyss-Inquart_(cropped).jpg|alt=Photograph of Seyss-Inquart|176x176_pik]] |<big>'''[[Arthur Seyss-Inquart]]'''</big> 1892–1946 |<span style="color:{{Nazi Party/meta/color}};"><big>'''•'''</big></span> [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]] |- ! colspan="4" |''<small>Avstrija je bila priključena Nacistični Nemčiji med 12. marcem 1938 in 13. aprilom 1945</small>'' |} === Po letu 1945 === {| class="wikitable" style="text-align:center;" !# !Slika !Kancler !Vladne stranke |- | |[[File:Karl_Renner_1905.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Karl_Renner_1905.jpg|alt=Portrait of Karl Renner (1905)|118x118_pik]] |<big>'''[[Karl Renner]]'''</big><small>(1870–1950)</small><ref>{{navedi splet|url=https://www.bundeskanzleramt.gv.at/kanzler-seit-1945|website=www.bundeskanzleramt.gv.at|title=Bundeskanzler seit 1945|lang=de|access-date=2019-03-03|archive-date=2019-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190603220746/https://www.bundeskanzleramt.gv.at/kanzler-seit-1945|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bundeskanzleramt.gv.at/regierungen-seit-1945|website=www.bundeskanzleramt.gv.at|title=Kanzler und Regierungen seit 1945|lang=de|access-date=2019-03-08|archive-date=2019-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327123036/https://www.bundeskanzleramt.gv.at/regierungen-seit-1945|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.geschichtewiki.wien.gv.at/Karl_Renner_(Politiker)|website=www.geschichtewiki.wien.gv.at|title=Karl Renner (Politiker)|lang=de|access-date=2019-03-08}}</ref> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <span style="color:#AA0000;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:KPÖ|KPÖ]] |- | bgcolor="black" |<span style="color:white">'''13'''</span> | [[Slika:Figl_leopold_01b.jpg|134x134_pik]] | [[Leopold Figl|'''<big>Leopold Figl</big>''']] <small>(1902–1965)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:Christian_Social_Party_(Austria)|CS]] <span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SDAPÖ|SDAPÖ]] |- |- | bgcolor="black" |<span style="color:white">'''14'''</span> | [[Slika:Julius-Raab-1961.jpg|139x139_pik]] | |[[Julius Raab|'''<big>Julius Raab</big>''']] <small>(1891–1964)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] |- |- | bgcolor="black" |<span style="color:white">'''15'''</span> |[[Slika:Alfons_Gorbach_1965.jpg|133x133_pik]] |[[Alfons Gorbach|'''<big>Alfons Gorbach</big>''']] <small>(1898–1972)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] |- | rowspan="2" bgcolor="black" |<span style="color:white">'''16'''</span> | rowspan="2" | [[Slika:Bundesarchiv_B_145_Bild-F020439-0011,_Detail_Bundeskanzler_Josef_Klaus.jpg|149x149_pik]] | rowspan="2" | [[Josef Klaus|'''<big>Josef Klaus</big>''']] <small>(1910–2001)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] |- |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] |- |- | bgcolor="F62217" |'''17''' | [[Slika:Kreisky-Koechler-Vienna-1980_Crop.jpg|120x120_pik]] | [[Bruno Kreisky|'''<big>Bruno Kreisky</big>''']] <small>(1911–1990)</small> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] |- |- | bgcolor="F62217" |'''18''' |[[Slika:Fred_Sinowatz.jpg|118x118_pik]] |[[Fred Sinowatz|'''<big>Fred Sinowatz</big>''']] <small>(1929–2008)</small> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:FPÖ|FPÖ]] |- | rowspan="2" bgcolor="F62217" |'''19''' | rowspan="2" | [[Slika:Franz-vranitzky-01.jpg|125x125_pik]] | rowspan="2" | [[Franz Vranitzky|'''<big>Franz Vranitzky</big>''']] <small>(1937–)</small> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:FPÖ|FPÖ]] |- |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] |- |- |- | bgcolor="F62217" |'''20''' |[[Slika:Bundeskanzler_Viktor_Klima.JPG|156x156_pik]] |[[Viktor Klima|'''<big>Viktor Klima</big>''']] <small>(1947–)</small> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] |- | bgcolor="black" |<span style="color:white">'''21'''</span> | [[Slika:Wolfgang_Schuessel_2005-12.jpg|146x146_pik]] | [[Wolfgang Schüssel|'''<big>Wolfgang Schüssel</big>''']] <small>(1945–)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:FPÖ|FPÖ]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <span style="color:#F29400;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:BZÖ|BZÖ]] |- |- | bgcolor="F62217" |'''22''' |[[Slika:Wpfdc_award_Alfred_Gusenbauer.jpg|150x150_pik]] |[[Alfred Gusenbauer|'''<big>Alfred Gusenbauer</big>''']] <small>(1960–)</small> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] |- | bgcolor="F62217" |'''23''' |[[Slika:Werner_Faymann_2015.jpg|160x160_pik]] |[[Werner Faymann|'''<big>Werner Faymann</big>''']] <small>(1960–)</small> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] |- | bgcolor="black" |<span style="color:white">'''?'''</span> |[[Slika:Reinhold_Mitterlehner_2016.jpg|112x112_pik]] |[[Reinhold Mitterlehner|<big>'''Reinhold Mitterlehner'''</big>]] <small>(1955–)</small> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] |- | bgcolor="F62217" |'''24''' | [[Slika:Christian_Kern_2016_(portrait).jpg|136x136_pik]] | [[Christian Kern|'''<big>Christian Kern</big>''']] <small>(1965–)</small> |<span style="color:red;"><big>'''•'''</big></span> [[:en:SPÖ|SPÖ]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] |- |- | bgcolor="#80DAEB" |<span style="color:white">'''25'''</span> |[[Slika:Sebastian Kurz (2018-02-28) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|133x133_pik]] |[[Sebastian Kurz|'''<big>Sebastian Kurz</big>''']] <small>(1986–)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <span style="color:blue;"><big>'''•'''</big></span> FPÖ {{small|18. december 2017 – 22. maj 2019}} <span style="color:#80DAEB;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]]{{small|<br />22. maj 2019 – 28. maj 2019}} |- | bgcolor="#80DAEB" |'''(-)''' |[[Slika:2017_Finanzminister_Hartwig_Löger_(39136614571)_(cropped).jpg|134x134_pik|senza_cornice]] |[[Hartwig Löger|'''<big>Hartwig Löger</big>''']] <small>(1965–)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] |- | bgcolor="#8F8F8F" |<span style="color:white">'''26'''</span> |[[Slika:Brigitte_Bierlein_(cropped).jpg|105x105_pik|senza_cornice]] |[[Brigitte Bierlein|'''<big>Brigitte Bierlein</big>''']] |neodvisna (tehnična vlada) |- | bgcolor="#80DAEB" |<span style="color:white">'''25.'''</span> |[[Slika:Sebastian Kurz (2018-02-28) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|133x133_pik]] |[[Sebastian Kurz|<big>'''Sebastian Kurz'''</big>]] <small>(1986–)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <big>• Zeleni</big> |- | bgcolor="#80DAEB" |<span style="color:white">'''27.'''</span> |[[Slika:Alexander Schallenberg (51029203647).jpg|sredina|brezokvirja|149x149_pik]] |''v. d.'' <big>'''[[Alexander Schallenberg|''Alexander Schallenberg'']]'''</big> <small>''(1969–)''</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <big>• Zeleni</big> |- | bgcolor="#80DAEB" |<span style="color:white">'''28.'''</span> |[[Slika:2020 Karl Nehammer Ministerrat am 8.1.2020 (49351366976) (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|133x133_pik]] |<big>'''[[Karl Nehammer]]'''</big> <small>(1972–)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <big>• Zeleni</big> |- !(-) |[[Slika:Alexander Schallenberg (51029203647).jpg|sredina|brezokvirja|149x149_pik]] |''v. d.'' <big>'''[[Alexander Schallenberg|''Alexander Schallenberg'']]'''</big> <small>''(1969–)''</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <big>• Zeleni</big> |- |<span style="color:white">'''29.'''</span> |[[Slika:2025 Christian Stocker (54362633314) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|151x151_pik]] |<big>'''[[Christian Stocker]]'''</big> <small>(1960–)</small> |<span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> SPÖ <span style="color:black;"><big>'''•'''</big></span> NEOS |} ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Commons|Chancellor of Austria}} * [https://federal-chancellery.gv.at Uradna spletna stran vlade (v angleščini)] * [https://www.bundeskanzleramt.gv.at/ Uradna spletna stran vlade (v nemščini)] {{AustrianChancellors}} {{Evropski svet}} [[Kategorija:Kanclerji Avstrije]] et5jqessmzw9h8ov9n7ebfc88yhcefe Zakopanski arhitekturni slog 0 478812 6690537 5793903 2026-06-17T04:20:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690537 wikitext text/x-wiki [[File:Kaplica Jaszczurowka.jpg|thumb|right|200px|Jaszczurówka kapela v Zakopanah.]] '''Zakopanski arhitekturni slog''' (ali '''Witkiewiczev slog''') je umetniški slog, najbolj viden v arhitekturi, najdemo pa ga tudi v pohištvu in sorodnih predmetih, navdihnjen z regionalno umetnostjo poljskega visokogorskega območja, znanega kot Podhale. Na podlagi motivov in tradicij v stavbah Karpatov je to sintezo ustvaril [[Stanisław Witkiewicz]], ki se je rodil v [[Litva|litovski]] vasi Pašiaušė, danes pa velja za eno temeljnih tradicij Góralskega ljudstva. == Razvoj == Ko se je Podhale sredi 19. stoletja razvil v turistično območje, se je število prebivalcev [[Zakopane|Zakopanov]] začelo povečevati. Nove stavbe, v katerih so bili nastanjeni novi dobro situirani prebivalci, so bile zgrajene v slogu švicarskih in poznejših avstro-ogrskih brunaric. Stanislav Witkiewicz, likovni kritik, [[arhitekt]], [[slikar]], romanopisec in novinar, je bil izbran za zasnovo vile za Zygmunta Gnatowskega. [1] Witkiewicz se je v svojih načrtih odločil, da ne bo uporabljal tujih gradbenih slogov in se namesto tega odločil za uporabo lokalnih tradicij, ki jih uporabljajo domači góralski ljudje iz Podhala. [2] Na podlagi ljudske arhitekture Karpatov je Witkiewicz kot vzor uporabil skromne, a bogato okrašene domove v góralskih vaseh, kot je Chochołów, ki jih je še dodatno obogatil z vključevanjem izbranih elementov sloga [[Art nouveau]] in s tem začel ''zakopanski slog''. Ta stavba, znana kot vila ''Koliba'', je bila zgrajena med letoma 1892 in 1894 in še danes stoji na ulici Koscieliska v gorskem letovišču Zakopane. {{multiple image | align = center | direction = horizontal | header_align = center | header = Villa "Koliba" | image1 = Zakopane-Koliba-2006-Ejdzej.jpg | width1 = 240 | alt1 = | caption1 = Zunanjost vile "Koliba" | image2 = Koliba002.JPG | width2 = 263 | alt2 = | caption2 = Notranjost vile "Koliba" | image3 = Willa Koliba Ganek.jpg | width3 = 132 | alt3 = | caption3 = Detajl vile "Koliba" }} Witkiewicz je zasnoval številne izvirne zgradbe v Zakopanah, med njimi ''Dom pod Jedlami'' v okrožju Koziniec, kapelo v okrožju Jaszczurowka, vilo ''Oksza'' na Zamojski ulici, stavbo muzeja Tatre, kapelo sv. Janeza Krstnika v župnijski cerkvi svete Družine na Krupówki ulici in družinsko kapelo Korniłowiczev v okrožju Bystre. Stanislaw Witkiewicz je nekoč napisal idejo o Zakopanskem slogu: {{citatni blok| »Ideja ni bila zgraditi še ene lepe, tipične hiše. Poudarek je bil nekaj drugega: zgraditi dom, ki bi rešil vse obstoječe dvome o možnosti prilagajanja ljudske arhitekture zahtevam, ki izhajajo iz bolj zapletenih in prefinjenih potreb po udobju in lepoti. Zasnovati dom, ki bi sam po sebi zdržal vse običajne pritožbe in spodkopal vse običajne predsodke. Postaviti hišo, ki bi dokazala, da je mogoče imeti dom, stanovanje v prevladujočem slogu Zakopanov in vendar biti prepričan, da se ta dom ne bo razpadel, da ga bo učinkovito zaščitil pred nevihtami, viharji in mrazom, da bo imel vso ponudbo udobja, hkrati pa bil lep na temeljit poljski način«.<ref name=cult>[https://culture.pl/en/artist/stanislaw-witkiewicz-creator-of-the-zakopane-style "The Zakopane style in Polish architecture"], Zakopane, Museum of the Zakopane Style, July 16 – September 14, 2003</ref>}} Zakopanski slog je kmalu našel zagovornike med drugimi izjemnimi arhitekti, med njimi Jan Witkiewicz-Koszyc, Wladyslaw Matlakowski in Walery Eliasz-Radzikowski. == Zunaj poljskega višavja == [[File:Dom_Żeromskiego_proj_Koszyc_Witkiewicz_Nałęczów.JPG|thumb|right|150px|Stefana Żeromskega ''Chata'' v Nałęczówu.]] Zakopanski slog je pridobil na priljubljenosti tudi izven poljskega visokogorja. Na območju Varšave so bili poskusi prilagoditi slog opečni gradnji. Primeri vključujejo oblikovanje Czeslava Domaniewskega za niz železniških postaj in zasnovo mestne hiše na ulici Chmielna 30 v središču [[Varšava|Varšave]]. Leta 1900 je mladi krakovski arhitekt Franciszek Mączyński zmagal na mednarodnem arhitekturnem natečaju, ki ga je organizirala pariška revija ''Moniteur des Architectes'' z zasnovo vile v zakopanskem slogu. V Nałęczówu je bila zgrajena ''Chata'' za pisatelja Stefana Żeromskega, niz vil v Wisłi, pa tudi v Konstancinu in Aninu in opečni primer Jana Starowicza, ki ga je v [[Lodž]]u poimenoval ''pod Góralom''<ref>[http://www.mmlodz.pl/1147/2008/7/13/kamienica-pod-goralem-jak-nowa Kamienica pod Góralem jak nowa – Wieści – MM Moje Miasto]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Mmlodz.pl. Retrieved on 2010-12-28.</ref> in tudi železniška postaja v Saldutiškisu v Litvi.<ref>[http://www.gnatowski.org/index.php?option=com_content&view=article&id=116&Itemid=118&lang=pl Zygmunt Gnatowski and the Koliba House] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120316141125/http://www.gnatowski.org/index.php?option=com_content&view=article&id=116&Itemid=118&lang=pl |date=2012-03-16 }}. Gnatowski.org. Retrieved on 2010-12-28.</ref> Poleg tega je [[Gorali|góralska]] diaspora vključila norme in zasnove zakopanskega sloga arhitekture v domove, kapele in zgradbe skupnosti, ki služijo njihovi skupnosti, na primer Poljska zveza gorjancev Severne Amerike v Čikagu ali kapela na posesti Poljske narodne zveze, Mladinski tabor v Yorkvilleu. == Danes == [[File:Model of Villa pod Jedlami.jpeg|thumb|Model Vile pod Jedlami Stanislava Witkiewicza]] Zakopanski slog je dolga leta dominiral v arhitekturi na območju Podhale. Čeprav stavbe, zasnovane v zakopanskem arhitekturnem slogu običajno datirajo v leto 1914, je veliko novih penzionov, vil in visokogorskih domov zgrajenih po arhitekturnem modelu, ki ga je zasnoval Witkiewicz še danes. Muzej arhitekture v Zakopanah, ki je v vili ''Koliba'', ki jo je prvi oblikoval Witkiewicz, obiskovalcem ponuja informacije o zakopanskem slogu. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commonscat|Zakopane style}} * Edyta Barucka, [http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/publictn/acta/28/04Barucka.pdf Redefining Polishness: The Revival of Crafts in Galicia around 1900], Acta Slavica Iaponica, Tomus 28, pp.&nbsp;71‒99 [[Kategorija:Zakopane]] [[Kategorija:Poljska arhitektura]] [[Kategorija:Ljudska arhitektura]] [[Kategorija:Secesijska arhitektura]] 8bjsnaphvwfyvg6kll78kzn6rnhx05a Stvarjenje Adama 0 483757 6690342 6680424 2026-06-16T14:49:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690342 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image=Michelangelo - Creation of Adam (cropped).jpg | title=Stvarjenje Adama | artist=[[Michelangelo]] | year=c. 1512 | other_language_1=[[italijanščina]] | other_title_1={{lang|it|Creazione di Adamo}} | type=[[Freska]] | height_metric=280 | width_metric=570 | metric_unit=cm | dimensions_ref=<ref name=Gardner>{{navedi knjigo |first1=Helen |last1=Gardner |authorlink1= |first2=Fred S. |last2=Kleiner |title=Gardner's Art Through the Ages. A Concise Global History |url=https://books.google.com/books?id=UX9TCwAAQBAJ |year=2016 |origyear=2008 |edition=4th |publisher=Cengage Learning |location=Stamford, Connecticut |isbn=978-1-305-57780-0 |page=[https://books.google.com/?id=UX9TCwAAQBAJ&pg=285 285]}}</ref> }} '''Stvarjenje Adama''' (ital. ''Creazione di Adamo'') je [[freska]] italijanskega umetnika [[Michelangelo|Michelangela]], ki je del stropa [[Sikstinska kapela|Sikstinske kapele]], poslikane okoli leta 1508–1512. Ponazarja pripoved o [[Sveto pismo|biblijskem]] stvarjenju iz [[Prva Mojzesova knjiga|1. Mojzesove knjige]], v kateri [[Bog oče]] oživi [[Adam (Sveto pismo)|Adama]], prvega [[moški|človeka]]. Freska je del zapletene ikonografske sheme in je kronološko četrta v seriji podob, ki prikazujejo epizode iz Geneze. Podoba dotikalnih rok Boga in Adama je postala nekakšna popularna ikona. Slika je bila reproducirana v neštetih imitacijah in parodijah.<ref name=Smithsonian>{{navedi splet | url=http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/The-Measure-of-Genius-Michelangelos-Sistine-Chapel-at-500.html | title=The Measure of Genius | first=Jamie | last=Katz | date=10 April 2009 | work=Smithsonian.com | accessdate=13 September 2013 | archive-date=2013-12-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131203165309/http://www.smithsonianmag.com/arts-culture/The-Measure-of-Genius-Michelangelos-Sistine-Chapel-at-500.html | url-status=dead }}</ref> Michelangelovo Stvarjenje Adama je ena najbolj pogosto posnemanih in ponavljanih verskih slik vseh časov.<ref>{{navedi splet |url=http://historylists.org/art/20-of-the-world%E2%80%99s-most-famous-art-pieces.html |title=20 of the World's Most Famous Art Pieces – History Lists |website=historylists.org |accessdate=23 July 2018 |archive-date=2020-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114074016/https://historylists.org/art/20-of-the-world%E2%80%99s-most-famous-art-pieces.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Sikstinska kapela}} [[File:Vatican-ChapelleSixtine-Plafond.jpg|thumb|upright=1.5|Michelangelo je poslikal strop Sikstinske kapele; delo je trajalo približno štiri leta (1508–1512)]] Leta 1505 je novoizvoljeni [[papež Julij II.]] Michelangela povabil v [[Rim]]. Naročeno mu je bilo, da zgradi papeževo grobnico, ki naj bi vključevala štirideset kipov in bila dokončana v petih letih. Pod pokroviteljstvom papeža je Michelangelo prekinil svoje delo na grobnici, da bi izpolnil številne druge naloge. Čeprav je Michelangelo na grobnici delal 40 let, ni bila dokončana v njegovo zadovoljstvo.<ref name="Goldcheider14">Goldscheider, pp. 14–16.</ref> Nahaja se v [[Bazilika svetega Petra v vezeh, Rim|cerkvi sv. Petra v vezeh]] (''Basilica di San Pietro in Vincoli'') v Rimu, najbolj znana pa je po svoji osrednji ''[[Mojzes (Michelangelo)|Mojzesovi]]'' figuri, dokončani leta 1516. Med ostalimi kipi, namenjenimi grobnici, sta danes v Louvru dva, znana kot ''[[Uporni suženj]]'' in ''[[Umirajoči suženj]]''. V istem obdobju je Michelangelo poslikal strop Sikstinske kapele, kar je trajalo približno štiri leta (1508–1512). Po poročanju Condivija je [[Donato Bramante|Bramante]], ki je delal na stavbi [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], zameril Michelangelovo naročilu za papeževo grobnico in prepričal papeža, da to naroči v materialu, ki ga ni poznal, da bi lahko spodletel pri nalogi.<ref>Coughlan, p. 112.</ref> Michelangelu je bilo prvotno naročeno, da dvanajst [[apostol]]ov naslika na trikotne [[pendantiv]]e, ki so podpirali strop in osrednji del stropa pokrije z okrasom. Michelangelo je papeža Julija prepričal, naj mu da proste roke in predlagal drugačno in bolj zapleteno shemo, ki predstavlja ''Nastanek Stvarstva'', ''[[Padec človeka]]'', ''Obljubo odrešenja po prerokih'' in ''[[Jezusov rodovnik]]''. Delo je del večje sheme okrasitve v kapeli, ki predstavlja velik del nauka katoliške cerkve. Sestava se razteza na več kot 500 kvadratnih metrih stropa<ref>Bartz and König, p. 43.</ref> in vsebuje več kot 300 figur. V njenem središču je devet epizod iz 1. Mojzesove knjige, razdeljenih v tri skupine: ''Božje stvarjenje Zemlje'', ''Božje stvarjenje človeštva in njegov padec iz božje milosti'' in nazadnje ''Človeštvo, kakršno sta predstavljala Noe in njegova družina''. Na pendantivih, ki podpirajo strop, je naslikanih dvanajst moških in žensk, ki so napovedovale Jezusov prihod; sedem izraelskih prerokov in pet Sibil, preroških žensk klasičnega sveta. Med najbolj znanimi slikami na stropu so ''[[Stvarjenje Adama]]'', ''[[Adam in Eva]]'', ''[[Eden]]'', ''[[Vesoljni potop]]'', ''prerok [[Jeremija]]'' in ''[[Kumejska Sibila]]''. == Kompozicija == [[Image:'Adam's Creation Sistine Chapel ceiling' by Michelangelo JBU33cut.jpg|right|600px]] Bog je upodobljen kot ostareli belopolti moški, ovit v vrtinčast plašč, medtem ko je Adam spodaj levo popolnoma gol. Božja desna roka je iztegnjena, da bi dala iskrico življenja iz svojega prsta v Adamovega, čigar leva roka je iztegnjena v pozi, ki zrcali božjo, in spominja, da je človek ustvarjen po Božji podobi in podobnosti ({{bibl|1 Mz 1,26}}). Pomemben poudarek upodobitve je, da se Adamov in Božji prst ne dotikata. Zdi se, da Bog, darovalec življenja, seže do Adama, ki ga še ni prejel; oni [Bog in Adam] nista na 'isti ravni', kot bi bila na primer dva človeka, ki se rokujeta. Glede identitete in pomena dvanajstih figur okoli Boga je bilo postavljenih veliko hipotez. Po razlagi angleškega kritika Walterja Paterja (1839–1894), ki je danes splošno sprejeta, naj bi oseba, zaščitena z božjo levo roko, predstavlja Evo zaradi ženskega videza in pogleda proti Adamu <ref name="Givens2009">{{navedi knjigo |last=Givens |first=Terryl L. |authorlink= |date=2009 |chapter=Prologue |chapter-url=https://books.google.com/?id=nZNODwAAQBAJ&pg=PT8&dq=Prologue |title=When Souls Had Wings. Pre-Mortal Existence in Western Thought |url=https://books.google.com/books?id=nZNODwAAQBAJ |location=[[Oxford|Oxford, England]] |publisher=Oxford University Press] |isbn=978-0-190-91448-6 }}</ref><ref name="Steinberg1992">{{cite journal |authorlink=|last1=Steinberg |first1=Leo |date=December 1992 |title=Who's who in Michelangelo's ''Creation of Adam'': A Chronology of the Picture's Reluctant Self-Revelation |url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_1992-12_74_4/page/n14|journal=The Art Bulletin |volume=74 |issue=4 |pages=553–554 |jstor=3045910 |doi=10.2307/3045910}}</ref> in enajst drugih figur simbolično predstavljajo duše nerojenega potomca Adama in Eve, celotne človeške rase. Ta razlaga je bila izpodbijana predvsem z utemeljitvijo, da Katoliška cerkev meni, da je nauk o obstoju duš heretičen. Posledično naj bi bila za Božjo figuro tudi Devica Marija, Sofija (poosebljenje modrosti, omenjena v [[Knjiga modrosti|Knjigi modrosti]]), poosebljena človeška duša ali ''angel moške postave''. ''Stvarjanje Adama'' naj bi po navadi upodobil odlomek »Bog je človeka ustvaril po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril« ({{bibl|1 Mz 1,27}}). Navdih za Michelangelovo obravnavo teme lahko izhaja iz srednjeveške himne ''Veni Creator Spiritus'' ('pridi, Stvarniški duh'), ki prosi 'prst očetovske desnice' (''digitus paternae dexterae''), da da zvest govor.<ref>[http://www.preces-latinae.org/thesaurus/Hymni/VeniCreator.html Veni, Creator Spiritus / Come Holy Spirit, Creator Blest]. Preces-latinae.org.</ref> == Viri == Glavni Michelangelov vir navdiha za njegovega Adama pri njegovem ''Stvarjenju Adama'' je bila [[kameja]], ki prikazuje golega [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgusta Cezarja]], ki jaha na bočnem sedlu na Kozorogu. Ta kameja je zdaj v [[grad Alnwick |gradu Alnwick]] v [[Northumberland]]u. Kameja je nekoč pripadala kardinalu Domenicu Grimaniju, ki je živel v Rimu, medtem ko je Michelangelo poslikal strop. Dokazi kažejo, da sta bila Michelangelo in Grimani prijatelja. Ta kameja ponuja alternativno teorijo za tiste strokovnjake, ki so nezadovoljni s teorijo, da je Michelangela navdihnil predvsem [[Lorenzo Ghiberti|Lorenza Ghibertija]] ''Stvarjenje Adama''. {{multiple image |title= Detail |align=center|total_width=450 |image1=Michelangelo, Creation of Adam 05.jpg|caption1=Adam |alt1=Čisto obrit moški s kratkimi rjavimi lasmi |image2=Hands of God and Adam.jpg|caption2=Roki |alt2= Božja roka seže do Adama, ki jo prejme |image3=Michelangelo, Creation of Adam 06.jpg|caption3=Bog |alt3=Bradati moški z dolgimi belimi lasmi }} == Analiza == O pomenu zelo izvirne kompozicije ''Stvaritve Adama'' je bilo postavljenih več hipotez, pri čemer so mnoge izhodišče vzele dobro dokumentirano Michelangelovo znanje o človeški anatomiji. === Portret človeških možganov === Leta 1990 je v Andersonu v zvezni državi Indiana zdravnik Frank Meshberger v ''Journal of American Medical Association'' opozoril, da se zdijo figure v ozadju in oblike, upodobljene za Božjim likom, anatomsko natančna slika [[Človeški možgani |človeških možganov]].<ref name=Meshberger>{{cite journal | last1=Meshberger| first1=Frank Lynn|date=10 October 1990 |title=An Interpretation of Michelangelo's Creation of Adam Based on Neuroanatomy | url=https://archive.org/details/sim_jama_1990-10-10_264_14/page/1837|journal=JAMA |volume=264 |issue=14 |pages=1837–41 |doi=10.1001/jama.1990.03450140059034|pmid=2205727 |pmc= }} [https://scholar.google.com/scholar?cluster=1229086804171881877 Pdf]. [http://www.mentalhealthandillness.com/creation_fr.html Excerpt] on Mental Health & Illness.com. Retrieved 21 September 2010.</ref> Ob natančnem pregledu meja na sliki korelirajo z glavnimi možganskimi špranjami na notranji in zunanji površini možganov, možganskem deblu, čelnem režnju, bazilarni arteriji, hipofizi in optični kiazmi.<ref>{{navedi splet |url=http://blogs.scientificamerican.com/guest-blog/michelangelos-secret-message-in-the-sistine-chapel-a-juxtaposition-of-god-and-the-human-brain/ | title=Michelangelo's secret message in the Sistine Chapel: A juxtaposition of God and the human brain | first=R. Douglas |last=Fields | date=27 May 2010 | work=Scientific American | accessdate=9 June 2016}}</ref> === Prikaz procesa rojstva === Opaženo je bilo tudi, da ima rdeča tkanina okoli Boga obliko človeške [[maternica|maternice]] (en umetnostni zgodovinar jo je imenoval 'maternični plašč'<ref>{{navedi knjigo |editor-first=Adrian |editor-last=Stokes |editor-link= |title=Michelangelo. A study in the nature of art |url=https://books.google.com/books?id=4QxTAQAAQBAJ |year=2013 |origyear=1955 |publisher=Routledge |location=Abingdon-on-Thames |isbn=978-1-136-44293-3 |page=[https://books.google.com/?&id=4QxTAQAAQBAJ&pg=PA89&dq=%22uterine+mantle%22%22Creation+of+Adam%22 89]}}</ref>) in da bi bil šal, ki visi obarvan v zeleno, lahko na novo odrezana popkovina. Leta 2015 je skupina italijanskih raziskovalcev v ''Kliničnem zborniku Mayo'' objavila članek, v katerem sta se sliki plašča in poporodne maternice prekrivali.<ref>{{cite journal |last1=Di Bella |first1=Stefano |title=The "Delivery" of Adam: A Medical Interpretation of Michelangelo |url=http://www.mayoclinicproceedings.org/article/S0025-6196%2815%2900153-6/fulltext?mobileUi=0 |journal=Mayo Clinic Proceedings |date=2015 |volume=90 |issue=4 |pages=505–508 |doi=10.1016/j.mayocp.2015.02.007 |pmid=25841253|doi-access=free }}</ref> Enrico Bruschini (2004) pravi: »To je zanimiva hipoteza, ki prikazuje stvarjenje kot idealiziran prikaz fizičnega rojstva človeka ('Stvarjenje'). Pojasnjuje popek, ki se pojavi na Adamu, kar je sprva zmedeno, ker je bil ustvarjen in se ni rodil od ženske.« === Portret Evinega rebra === Poleg tega Deivis Campos v časopisu ''Clinical Anatomy Journal'' ugotavlja, da ima leva stran Adamovega trupa dodatno skrito rebro. Zaradi poglobljenega Michelangelovega znanja o človeški anatomiji nakaže, da je tak prikaz reber nameren in predstavlja dodatno rebro, iz katerega bo bog kasneje ustvaril Evo. <ref name=":0">{{Cite journal|last=Campos|first=Deivis de|date=2019|title=A hidden rib found in Michelangelo Buonarroti's fresco The Creation of Adam|journal=Clinical Anatomy|language=en|volume=32|issue=5|pages=648–653|doi=10.1002/ca.23363|pmid=30820963|issn=1098-2353}}</ref> Campos predlaga, da je to dodatno rebro način, kako si je Michelangelo predstavljal Adama in Evo, ki sta nastala drug ob drugem, kar se razlikuje od katoliške tradicije, ki pravi, da je bila Eva ustvarjena po Adamu. [21] Obstajajo pomembni dokazi, da se je Michelangelo radikalno ni strinjal s številnimi katoliškimi tradicijami in je imel burne odnose z naročnikom stropa, papežem Julijem II. Tako Campos domneva, da je bila vključitev reber namerna pot do papeža Julija II. in Katoliške cerkve, ne da bi morali priznati krivdo, saj je zelo malo ljudi takrat vedelo kaj o človeški anatomiji in bi lahko izpodbijali to delo. [21] Vendar ima knjiga Geneza glede ustvarjanje moških in žensk dve različici: {{bibl|1 Mz 2,22}} je stvaritev Eve iz Adamovega rebra, toda pred tem je v {{bibl|1 Mz 27}} druga zgodba, ko sta bila moški in ženska ustvarjena drug ob drugem: »Bog je torej ustvaril človeštvo po svoji podobi, po Božji podobi jih je ustvaril; moškega in žensko je ustvaril.« Tako vsaj za to rebro ni podpore domnevi, da je Michelangelo nasprotoval kateri koli katoliški tradiciji. == Kritične skice == Michelangelo je bil izvrsten [[risar]], saj se je izučil v florentinski delavnici v dinamičnem času na umetniški sceni, ko je bil papir na voljo v zadostni količini. Skiciranje je bil prvi korak v Michelangelovem umetniškem procesu, saj mu je pomagalo pri načrtovanju njegovih slik in kiparskih del. Tako Michelangelove skice zagotavljajo kritično povezavo med njegovo ustvarjalno vizijo in končnimi kompozicijami. Njegov genij je še posebej razviden iz njegovih listov »napolnjenih z več figurami in natančnimi študijami človeške anatomije«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.clevelandart.org/exhibitions/michelangelo-mind-master|title=Michelangelo: Mind of the Master|last=kmagerkurth|date=2019-03-11|website=Cleveland Museum of Art|language=en|access-date=2019-12-06}}</ref> === Študije ''Stvarjenja Adama'' === Michelangelo je v Rimu dokončal dve risbi v pripravah na sceno ''Stvarjenje Adama''. Obe sta na ogled v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]] v [[London]]u in razkrivata Michelangelov poglobljen postopek načrtovanja stropa v Sikstinski kapeli ter njegovo resno pozornost perspektivi in senčenju. Prva je ''Shema za dekoracijo oboka Sikstinske kapele: študije dlani in rok''.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://research.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=671387&page=1&partId=1&peoA=114829-2-9&people=114829|title=drawing|website=British Museum|language=en |access-date=2019-12-06}}</ref> Desna stran strani je bila skicirana leta 1508 s črno kredo in je študija Adamove mlahave roke, preden se vžge z božjim darilom življenje, v sceni ''Stvarjenje Adama''. Michelangelo je to skiciral v čez prejšnjo rjavo študijo svinčnika na obokanem stropu Sikstinske kapele. Celotna kompozicija v višino meri 274 milimetrov in v širino 386 milimetrov. Druga skica je naslovljena ''Študije ležečega golega moškega: Adam na freski 'Stvarjenje človeka' ''. Nastala je leta 1511 v temno rdeči kredi nad svinčnikom na risbi.<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://research.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?images=true&museumno=1926,1009.1&objectId=716122&page=1&partId=1|title=drawing|website=British Museum|language=en |access-date=2019-12-06}}</ref> Rdeča kreda je bila v tistem obdobju Michelangelov najljubši medij, saj jo je bilo mogoče ostružiti bolj natančno kot črno kredo. Michelangelo je s to fino točko ustvaril lesketajočo se površino kože, ki je bila edinstvena za to skico in je ni mogoče videti v njegovih poznejših delih. Risba ima v višino 193 milimetrov in v širino 259 milimetrov. === Študije ležečega golega moškega: Adam na freski ''Stvarjenje Adama'' === V ''Študijah ležečega golega moškega: Adam na freski 'Stvarjenje človeka' '' Adam počiva na zemlji, podprt na podlakti, s stegni, ki so razprti, trup pa nekoliko zasukan vstran. Michelangelo je uporabil moški model, da bi ujel ta naporen položaj in z rdečo kredo razvil debele konture, da bi vzpostavil dokončno obliko, tako da je lahko vsak obiskovalec kapele jasno prepoznal mišičasto telo, ki leži na tleh, 68 metrov pod stropom. V zadnji Michelangelovi freski na stropu je Adam fizično lep, a duhovno še vedno nepopoln. [30] Skica nagovarja to zgodbo, saj je tudi nepopolna v smislu, da je edina popolna komponenta risbe Adamov zviti trup. Adamove druge okončine se prelivajo v nezreli obliki. Vendar delo ni »nedokončano«, saj je svoj namen doseglo za Michelangela, ki je izdeloval podrobnosti trupa s kredo, zato je bil prepričan v sestavo, ko je začel delati dejansko, stalno fresko ploščo. === Kontekst === Michelangelo je v svoji umetniški karieri močno preučeval človeško telo in seciral številna trupla, včasih pa ga je očaral moški torzo. [[Leon Battista Alberti]] je v svojih traktatih o slikarstvu in kiparstvu moško figuro opredelil kot »geometrijsko in harmonično vsoto njegovih delov«. Michelangelo pa je menil, da je trup moč moškega telesa, zato je v svojih umetniških delih dobil veliko pozornosti in mase.<ref>{{navedi splet|url=https://hekint.org/2018/04/11/anatomy-michelangelo-1475-1564/|title=The Anatomy of Michelangelo (1475-1564) - Hektoen International|website=hekint.org|access-date=2019-12-06}}</ref> Torej trup v ''Študiji'' predstavlja idealizacijo moške oblike, »simbol popolnosti božjega stvarstva pred padcem«. === Viri === Michelangelov navdih za trup v ''Študijah ležečega golega moškega: Adam na freski 'Stvarjenje Adama' '' naj bi bil ''[[Belvederski torzo]]''.<ref name=":5">{{navedi splet|url=https://news.artnet.com/exhibitions/the-vaticans-belvedere-torso-british-museum-216945|title=The Vatican's Belvedere Torso Heads to London|date=2015-01-08|website=artnet News|language=en |access-date=2019-12-06}}</ref> To je del marmornatega kipa, ki je rimska kopija starogrške skulpture iz 1. stoletja pred našim štetjem. Michelangelo je v svojih velikih mojstrovinah v zgodovini uporabljal starodavni, klasični kip kot navdih za človeško postavo. Leta 2015 je bil ''Belvederski torzo'' prikazan z Michelangelovo skico v oddaji ''Defining Beauty: The Body in Ancient Greek Art'' v Britanskem muzeju v Londonu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/art/features/defining-beauty-the-body-in-ancient-greek-art-at-the-british-museum-gives-visitors-quite-an-eyeful-10123257.html|title=The British Museum's new exhibition on the body in Ancient Greek art gives visitors an eyeful|date=2015-03-21|website=The Independent|language=en|access-date=2019-12-06}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category |Sistine Chapel ceiling - Creation of Adam }} * [http://www.michelangelomodels.com Models of wax and clay used by Michelangelo in making his sculpture and paintings] [[Kategorija:Slike leta 1512]] [[Kategorija:Dela Michelangela]] [[Kategorija:Italijanska renesansa]] {{normativna kontrola}} bwl9ii7c7gbqfp0t3h6i71o7f15cam9 Seznam osebnosti iz Občine Šmartno ob Paki 0 484685 6690555 5572914 2026-06-17T07:31:42Z ~2026-32552-67 260877 /* Osebnosti od drugod */ 6690555 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Šmartno ob Paki|Občine Šmartno ob Paki]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Gospodarstvo in obrt == *[[Ivan Atelšek]], gospodarstvenik in politik (1928, [[Prihova, Nazarje|Prihova]] – 2011, [[Celje]]) *[[Alojz Polak]], obrtnik in športni delavec (1945, [[Rečica ob Paki]]) *[[Jože Polak]], obrtnik (1928 – 2011) *[[Konrad Steblovnik]], inovator (1951, [[Celje]]) *[[Anton Šeliga]], gospodarstvenik, direktor in družbenopolitični delavec (1946, [[Stogovci, Majšperk|Stogovci]]) == Humanistika in znanost == *[[Miran Aplinc]], zgodovinar in muzealec (1963, [[Maribor]]) *[[Carl Josef Bayer]], kemik in inovator (1847, [[Bielsko-Biała]], [[Poljska]] – 1904, [[Rečica ob Paki]]) *[[Ivan Goričnik]], zgodovinar in športni delavec (1942, [[Celje]] – 2013, [[Velenje]]) *[[Emil Šterbenk]], ekolog, igralec in politik (1962, [[Slovenj Gradec]]) *[[Valentin Tratnik]], botanik, mineralog in duhovnik (1801, [[Celje]] – 1876, [[Gornja Radgona]]) == Kultura == === Glasba === *[[Žiga Deršek]], pevec in radijski voditelj (1995, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Anka Jazbec]], zborovodkinja (1963, [[Celje]]) *[[Miško Letonja]], dirigent (1890, [[Skorno]] – 1963, [[Celje]]) *[[Anton Tevž]], glasbenik, organist in gospodarstvenik (1894, [[Bočna]] – 1971, [[Ljubno ob Savinji]]) === Gledališče in film === *[[Tomo Čonkaš]], filmski ustvarjalec (1963, [[Slovenj Gradec]]) *[[Peter Stanislav Hafner]], filmski ustvarjalec in oblikovalec (1947, [[Celje]]) *[[Pavla Letonje]], gledališka ustvarjalka (1940, [[Brežice]] – 2015, [[Celje]]) *[[Jože Kranjc (gledališki ustvarjalec)|Jože Kranjc]], gledališki ustvarjalec, novinar in športni delavec (1953, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Marta Kliner]], gledališka ustvarjalka in kulturna delavka (1932, [[Paška vas]]) *[[Slavica Pečnik]], gledališka ustvarjalka in pedagoginja (1947, [[Ljubija]]) *[[Martin Steblovnik]], kulturni delavec (1918, [[Rečica ob Paki]] – 1990, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Marija Žerjav]], kulturna delavka (1949, [[Celje]]) === Književnost === *[[Oskar Hudales]], pisatelj, prevajalec in učitelj (1905, [[Žaga, Bovec|Žaga]] – 1968, [[Maribor]]) *[[Anton Jelen]], pisatelj, publicist in sadjar (1907, [[Velenje]] – 1992, [[Arnače]]) *[[Avgust Vižintin|Avgust Vižintin - Izak]], knjižničar in kulturnopolitični delavec (1924, [[Radmirje]] – 2004, [[Ljubljana]]) === Slikarstvo, kiparstvo in oblikovalstvo === *[[Marjan Drev]] (1955, [[Celje]]), [[kiparstvo|kipar]]; Pomembna dela: A.M.Slomšek-Maribor in Lendava, Msgr.Lojze Kozar-Okoslavci, sv.Nikolaj-Muska Sobota, Milan Česnik-Ljubljana, Elvira Vatovec-Strunjan, Vera Šlander-Polzela, prostorska instalacija-Rakušev trg v Mariboru *[[Andrej Krevzel]], slikar (1956, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Milojko Kumer]], kipar in restavrator (1951, [[Šoštanj]]) *[[Peter Matko]], slikar in pedagog (1955, [[Celje]]) *[[Jožef Napotnik]], umetnostni obrtnik in scenograf (1938, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Bojan Pavšek]], oblikovalec (1971, [[Slovenj Gradec]]) *[[Vlado Valenčak]], slikar, publicist, politik in udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1920, [[Velenje]] – 1976) == Politika, uprava in pravo == *[[Jožef Berdnik]], družbenopolitični delavec in publicist (1928, [[Šmartno ob Paki]] – 2015) *[[Janez Dvornik]], družbenopolitični delavec (1956, [[Celje]]) *[[Ivan Gaber]], družbenopolitični delavec in funkcionar (1938, [[Celje]]) *[[Marjan Knez]], družbenopolitični in športni delavec (1949, [[Rimske Toplice]]) *[[Janko Kopušar]], politik in župan (1965, [[Celje]]) *[[Franc Korbar]], družbenopolitični delavec in gasilec (1926, [[Gavce]]) *[[Ela Letonja Ulrih]] (ilegalno ime Atena), političarka in udeleženka [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] (1925, [[Veliki Vrh, Šmartno ob Paki|Veliki Vrh]] – 2009, [[Ljubljana]]) *[[Anton Lovrec]], družbenopolitični delavec (1956, [[Rjavci]]) *[[Alojz Podgoršek]], župan, športni delavec in funkcionar (1952, [[Celje]] – 2012, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Ivan Rakun]], župan, družbenopolitični delavec, gasilec in kmetovalec (1939, [[Rečica ob Paki]] – 2013, [[Celje]]) == Publicistika == *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]], novinar, moderator in urednik (1972, [[Slovenj Gradec]]) *[[Duška Lah]], novinarka (1960, [[Celje]]) == Religija == *[[Ivan Napret]], duhovnik (1947, [[Marno]]) *[[Dragotin Simandl]], duhovnik, slovničar in narodni buditelj (1828, [[Videm, Krško]] – 1864, [[Kranj]]) == Šolstvo == *[[Marija Bole]], pedagoginja (1944, [[Šmartno ob Paki]] – 2014, [[Celje]]) *[[Anton De Costa]], pedagog, tabornik in politik (1942, [[Celje]]) *[[Jadviga Golež|Jadviga Golež - Špela]], učiteljica in udeleženka [[Narodno osvobodilni boj|NOB]], (1911, [[Stara vas - Bizeljsko]] – 1944, [[Maribor]]) *[[Ema Veronika Goršek]], pedagoginja in kulturna delavka (1946, [[Metava]]) *[[Rupert Kapun]], pedagog (1809, [[Velikovec]], [[Avstrija]] – 1856, [[Krško]]) *[[Zorko Kotnik]], pedagog in ravnatelj (1904, [[Ravne na Koroškem]] – 1978, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Kristina Kovač]], pedagoginja in kulturna delavka (1953, [[Vareš]], [[Bosna in Hercegovina]]) *[[Mihael Macur]], pedagog (1941, [[Polje ob Sotli]]) *[[Julijana Modrijan]], pedagoginja, družbenopolitična delavka in igralka (1943, [[Šoštanj]]) *[[Franc Praprotnik]], šolnik in sadjar (1849, [[Andraž nad Polzelo]] – 1933, [[Mozirje]]) *[[Juana Robida]], pedagoginja (1961, [[Celje]]) *[[Vida Rudnik]], ravnateljica in pedagoginja (1947, [[Podgora, Šmartno ob Paki|Podgora]]) *[[Mileva Zakrajšek (učiteljica)|Mileva Zakrajšek]] (ilegalno ime Iva), učiteljica in udeleženka [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1910, [[Škofja Loka]] – 1942, [[Celje]]) *[[Marija Žužek]], ravnateljica in pedagoginja (1935, [[Paška vas]] – 2019, [[Slovenj Gradec]]) ==Šport == *[[Ana Drev]], slovenska alpska smučarka (1985, [[Slovenj Gradec]]) *[[Stanislav Brunšek]], športni delavec in gasilec (1942, [[Rečica ob Paki]] – 2005, [[Topolšica]]) *[[Matic Nežmah]], športnik (1983, [[Slovenj Gradec]]) *[[Bojan Prašnikar]], trener in nogometaš (1953, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Franc Rogelšek - Franjo]], dirkač prikoličar (1947, [[Lokovica]] – 2000, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Jože Založnik]], športni delavec (1931, [[Celje]] – 1997, [[Šmartno ob Paki]]) == Vojska == *[[Franc Drobnič]], španski borec (1917, [[Mali Vrh]] – 1941, [[Trbovlje]]) *[[Franc Kačičnik]], veteran [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojne za Slovenijo]], tabornik in kulturni delavec (1942, [[Mali Vrh]]) *[[Jože Letonja|Jože Letonja - Kmet]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1914, [[Veliki Vrh]] – 1942, [[Ljubno ob Savinji]]) *[[Vlado Letonja|Vlado Letonja - Janez]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1915, [[Zabukovec]] – 1944, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Demetrij Mitja Mervič]] udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1920, [[Ribnica]] – 1944, [[Paška vas]]) == Zdravstvo == *[[Alojzij Fijavž]], zdravnik in direktor (1926, [[Ljubljana]] – 2003, [[Topolšica]]) *[[Adolf Hofer]], zobozdravnik (1943, [[Šmartno ob Paki]] – 2006, [[Topolšica]]) *[[Jože Robida]], zdravnik in gledališki ustvarjalec (1958, [[Podgora, Šmartno ob Paki|Podgora]]) *[[Klemen Steblovnik]], zdravnik (1984, [[Celje]]) *[[Jovan Stupar]], zdravnik (1947, [[Mali Iđoš]], [[Srbija]] – 2020, [[Topolšica]]) == Osebnosti od drugod == *[[Fortunat Bergant]], slikar (1721, [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]] – 1769, [[Ljubljana]]) *[[Bernard Nadi Raček]], skojevec (1921, [[Zabukovec]] – 1941, [[Šmartno ob Paki]] *[[Janez Valentinčič]], arhitekt (1904, [[Ljubljana]] – 1994, [[Ljubljana]]) *[[Jaroslav Vrtačnik]], družbenopolitični delavec in direktor (1950) *[[Franc Ksaver Zajec]], kipar in podobar (1821, [[Sovodenj]] – 1888, [[Ljubljana]]) *[[Angelo Zoratti]], slikar, rezbar in pozlatar (1839, [[Videm]], [[Italija]] – 1913, [[Maribor]]) *[[Klavdij Zornik]], slikar (1910, [[Koper]] – 2009, [[Ljubljana]]) == Viri in literatura == *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *[http://www.saleskibiografskileksikon.si/ Šaleški biografski leksikon] {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Šmartno ob Paki]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Šmartno ob Paki]] 6teisolwli3xywm35ehow3833qfkba4 Janez Stušek 0 490589 6690654 5727579 2026-06-17T11:20:52Z GoznikarT 177331 novi datumi nastopa v Sovi in navedba virov 6690654 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder | name = Janez Stušek | image = <!-- Prosto licencirana fotografija ali podatek iz Wikidata --> | imagesize = 200 | caption = | office = Direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] | term_start = 5. junij 2026 | term_end = | predecessor = [[Joško Kadivnik]] | successor = | office2 = Direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] | term_start2 = 15. april 2020 | term_end2 = 1. junij 2022 | predecessor2 = [[Rajko Kozmelj]] | successor2 = [[Joško Kadivnik]] | birth_date = 23. januar 1978 | birth_place = [[Celje]] | nationality = slovenska | profession = [[pravnik]], [[odvetnik]], varstvoslovec | education = [[Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru|Fakulteta za varnostne vede]] in [[Pravna fakulteta Univerze v Mariboru]] | party = | spouse = | children = | signature = | footnotes = }} '''Janez Stušek''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[odvetnik]] in varstvoslovec, * [[23. januar]] [[1978]], [[Celje]].<ref name="rojstvo">{{Navedi splet |url=[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2012000300028/popravek--st--012012-ob-103512](https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2012000300028/popravek--st--012012-ob-103512) |title=Popravek; Št. 01/2012 Ob-1035/12 |website=Uradni list Republike Slovenije |date=13. januar 2012 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> Od 5. junija 2026 je direktor [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] (Sova). Agencijo je pred tem vodil že med 15. aprilom 2020 in 1. junijem 2022.<ref name="imenovanje-2020">{{Navedi splet |url=[https://www.gov.si/novice/nov-novica-200414213949/](https://www.gov.si/novice/nov-novica-200414213949/) |title=21. dopisna seja Vlade Republike Slovenije |website=GOV.SI |publisher=Vlada Republike Slovenije |date=14. april 2020 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref><ref name="razresitev-2022">{{Navedi splet |url=[https://www.gov.si/novice/2022-06-01-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/](https://www.gov.si/novice/2022-06-01-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/) |title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije |website=GOV.SI |publisher=Vlada Republike Slovenije |date=1. junij 2022 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref><ref name="imenovanje-2026">{{Navedi splet |url=[https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/](https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/) |title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije |website=GOV.SI |publisher=Vlada Republike Slovenije |date=4. junij 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> == Izobrazba in poklicna pot == Leta 2003 je diplomiral na [[Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru|Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru]], leta 2007 pa še na [[Pravna fakulteta Univerze v Mariboru|Pravni fakulteti Univerze v Mariboru]]. Poklicno pot je začel v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]], kjer je deloval tudi na področju vojaške policije. Pozneje je bil asistent na Fakulteti za varnostne vede pri predmetih Policijska pooblastila in Kazensko pravo.<ref name="imenovanje-2020" /><ref name="profil-siol">{{Navedi splet |url=[https://siol.net/novice/slovenija/z-direktorjem-sove-o-pegasusu-protestih-in-pranju-iranskega-denarja-intervju-564255](https://siol.net/novice/slovenija/z-direktorjem-sove-o-pegasusu-protestih-in-pranju-iranskega-denarja-intervju-564255) |title=Z direktorjem Sove o Pegasusu, protestih in pranju iranskega denarja |website=Siol.net |date=25. oktober 2021 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> V imenik odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije je bil vpisan 20. decembra 2011. Sprva je bil zaposlen v odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič, avgusta 2014 pa je začel opravljati samostojno odvetniško dejavnost.<ref name="rojstvo" /><ref name="samostojni-odvetnik">{{Navedi splet |url=[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2014006300036/javni-poziv--za-zbiranje-ponudb-za-prodajo-nepremicnine--st--052014-ob-322114](https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2014006300036/javni-poziv--za-zbiranje-ponudb-za-prodajo-nepremicnine--st--052014-ob-322114) |title=Obvestila Odvetniške zbornice Slovenije |website=Uradni list Republike Slovenije |date=22. avgust 2014 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> Od aprila 2015 je odvetniški poklic opravljal v okviru Odvetniške pisarne Stušek.<ref>{{Navedi splet |url=[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2015003500018/javno-zbiranje-ponudb--za-prodajo-nepremicnega-premozenja---ob-218715](https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2015003500018/javno-zbiranje-ponudb--za-prodajo-nepremicnega-premozenja---ob-218715) |title=Obvestila Odvetniške zbornice Slovenije |website=Uradni list Republike Slovenije |date=22. maj 2015 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> Kot odvetnik se je ukvarjal predvsem s pravom informacijskih tehnologij, medijskim, gospodarskim in korporacijskim pravom.<ref name="profil-siol" /><ref>{{Navedi splet |url=[https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-stusek-oko-in-uho-jj](https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-stusek-oko-in-uho-jj) |title=Janez Stušek, oko in uho JJ |author=Novica Mihajlović |website=Delo |date=16. april 2020 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> Sodeloval je tudi na strokovnih posvetih Fakultete za varnostne vede o kazenskem postopku, zasliševanju ter zbiranju osebnih in digitalnih dokazov.<ref>{{Navedi splet |url=[https://www.fvv.um.si/dogodki/zbiranje-obvestil-in-zaslisanje-kriminalisticni-in-kazenskopravni-vidiki/](https://www.fvv.um.si/dogodki/zbiranje-obvestil-in-zaslisanje-kriminalisticni-in-kazenskopravni-vidiki/) |title=Zbiranje obvestil in zaslišanje – kriminalistični in kazenskopravni vidiki |website=Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru |date=19. april 2023 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=[https://www.fvv.um.si/dogodki/zbiranje-digitalnih-dokazov-in-njihova-veljavnost-v-kazenskih-postopkih-kriminalisticni-in-kazenskopravni-vidiki/](https://www.fvv.um.si/dogodki/zbiranje-digitalnih-dokazov-in-njihova-veljavnost-v-kazenskih-postopkih-kriminalisticni-in-kazenskopravni-vidiki/) |title=Zbiranje digitalnih dokazov in njihova veljavnost v kazenskih postopkih |website=Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru |date=19. april 2024 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> Ob prvem imenovanju za direktorja Sove ga je vlada predstavila tudi kot doktorskega kandidata, zunanjega sodelavca [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in avtorja publikacij s področij kazenskega prava, policijskih pooblastil, protikorupcijske zakonodaje ter prava informacijskih tehnologij.<ref name="imenovanje-2020" /> == Direktor Sove == === Prvi mandat === [[Vlada Republike Slovenije]] je 14. aprila 2020 sprejela odločitev, da Stuška s 15. aprilom 2020 imenuje za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Na položaju je nasledil [[Rajko Kozmelj|Rajka Kozmelja]], ki je marca istega leta nepreklicno odstopil. Stušek je bil imenovan za petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja.<ref name="imenovanje-2020" /> Junija 2021 je v okviru priprav na slovensko predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]] opravil delovni obisk v Bruslju. Med drugim se je sestal z direktorjem Obveščevalnega in situacijskega centra Evropske unije ter evropskim koordinatorjem za boj proti terorizmu.<ref>{{Navedi splet |url=[https://www.gov.si/en/news/2021-06-10-director-of-sova-on-working-visit-to-brussels/](https://www.gov.si/en/news/2021-06-10-director-of-sova-on-working-visit-to-brussels/) |title=Director of SOVA on Working Visit to Brussels |website=GOV.SI |publisher=Slovenian Intelligence and Security Agency |date=10. junij 2021 |accessdate=17. junij 2026 |language=en }}</ref> Vlada ga je 1. junija 2022 razrešila s položaja. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil z naslednjim dnem imenovan [[Joško Kadivnik]].<ref name="razresitev-2022" /> === Drugi mandat === Vlada Republike Slovenije je 4. junija 2026 Joška Kadivnika razrešila ter Janeza Stuška ponovno imenovala za direktorja Sove. Petletni mandat je nastopil 5. junija 2026 in naj bi trajal do 4. junija 2031, z možnostjo ponovnega imenovanja.<ref name="imenovanje-2026" /><ref>{{Navedi splet |url=[https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celo-policije-danijel-lorbek-vodenje-sove-prevzema-janez-stusek/784368](https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celo-policije-danijel-lorbek-vodenje-sove-prevzema-janez-stusek/784368) |title=Na čelo policije Danijel Lorbek, vodenje Sove prevzema Janez Stušek |author=Al. Ma. |website=RTV Slovenija |date=4. junij 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=[https://www.sta.si/3563488/vlada-za-sefa-sove-imenovala-janeza-stuska](https://www.sta.si/3563488/vlada-za-sefa-sove-imenovala-janeza-stuska) |title=Vlada za šefa Sove imenovala Janeza Stuška |website=STA |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=4. junij 2026 |accessdate=17. junij 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Stušek, Janez}} [[Kategorija:Rojeni leta 1978]] [[Kategorija:Rojeni 23. januarja]] [[Kategorija:Rojeni v Celju]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] {{normativna kontrola}} [1]: https://www.gov.si/novice/nov-novica-200414213949/ "21. dopisna seja Vlade Republike Slovenije | GOV.SI" ppl1koc1g5921uimbxrr1klv8ejfs4y Podpredsednik Vlade Republike Slovenije 0 491999 6690632 6186112 2026-06-17T10:29:00Z VidicK01 193275 /* Seznam */ konec mandata 15., začetek 16. 6690632 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}}'''Podpredsednik vlade Republike Slovenije''' je položaj v [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]], ki navadno pripada predsednikom koalicijskih [[Politična stranka|strank]], ki so tudi [[Minister Vlade Republike Slovenije|ministri]]. Imenuje jih Vlada Republike Slovenije na predlog [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]]. Podpredsednik lahko premierja nadomešča pri vodenju vlade in predstavljanju le-te v času njegove odsotnosti, ne more pa imenovati in razreševati ministrov oz. odločati o razpustitvi vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-02-12}}</ref> == Seznam == ==== 12. vlada Republike Slovenije ==== * [[Karl Erjavec]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Dejan Židan]] ==== 13. vlada Republike Slovenije ==== * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Karl Erjavec]] ==== 14. vlada Republike Slovenije ==== * [[Zdravko Počivalšek]] (13. marec 2020–1. junij 2022) * [[Matej Tonin]] (13. marec 2020–1. junij 2022) * [[Aleksandra Pivec]] (13. marec 2020–15. oktober 2020) ==== 15. vlada Republike Slovenije ==== * [[Tanja Fajon]] (1. junij 2022–4. junij 2026) * [[Luka Mesec]] (1. junij 2022–4. junij 2026) * [[Danijel Bešič Loredan]] (1. junij 2022–7. julij 2023) * [[Klemen Boštjančič]] (23. januar 2024–4. junij 2026) * [[Matej Arčon]] (14. marec 2024–4. junij 2026) ==== 16. vlada Republike Slovenije ==== * [[Jernej Vrtovec]] (4. junij 2026– ) * [[Anže Logar]] (4. junij 2026– ) == Glej tudi: == * [[Predsednik vlade Republike Slovenije]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Podpredsedniki Vlade Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] f5qmtjgahxe0xxudpiexl5dh7oyzlfg V imenu ljudstva 0 494951 6690647 6573970 2026-06-17T11:05:54Z Marko3 1829 6690647 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = V imenu ljudstva | slika = | naslov = | žanr = kriminalistična serija | čas_trajanja = 50 minut (navadno)<br>65 minut (posebni deli; prvi) | uvodna_špica = | izvršni_producent = Darej Šömen | režiser = [[Vojko Anzeljc]] | lokacija snemanja = | produkcijska_hiša = Mangart | začetek/konec_predvajanja = 2. februar 2020–9. april 2023 | spletna_stran = | avtor = Tomaž Grubar<br>Sašo Kolarič<br>Vojko Anzeljc |glavni_igralci =[[Ajda Smrekar]]<br>[[Rok Vihar]]<br>[[Gaja Filač]]<br>[[Radoš Bolčina]]<br>[[Uroš Fürst]]<br>[[Mojca Funkl]]<br>[[Jernej Gašperin]] }} '''''V imenu ljudstva''''' je slovenska kriminalistična televizijska serija. Od 2. februarja 2020 je prvo sezono ob nedeljah ob 20. uri predvajal prvi program [[TV Slovenija]]. Druga sezona je bila na sporedu spomladi 2022, tretja pa 2023. == Epizode == === Prva sezona === Sedemindvajsetletna Nika iz premožne in čustveno hladne družine je doštudirala pravo in gre delat v ugledno odvetniško pisarno KRT. Zastopa banko proti kmetu. Njena mama je sodnica v tem primeru. Pristojni inšpektor naredi samomor. Nika začne sodelovati s priletnim odvetnikom Jožetom Zajcem. Najbolj gledana epizoda je nabrala slabih 268.000 gledalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so prvi prejemniki nagrad za presežke na področju avdiovizualnih del?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/kdo-so-prvi-prejemniki-nagrad-za-presezke-na-podrocju-avdiovizualnih-del/587115|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-16|language=sl|date=9. julij 2021}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! style="background:#ccc;" width="10" |Št. ! style="background:#ccc;" width="100" |Datum predvajanja |- |1. |2. februar 2020 |- |2. |9. februar 2020 |- |3. |16. februar 2020 |- |4. |23. februar 2020 |- |5. |1. marec 2020 |- |6. |8. marec 2020 |- |7. |15. marec 2020 |- |8. |22. marec 2020 |} === Druga sezona === Zgodba se ukvarja s kriminalno združbo na področju zdravstva in farmacije. {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! style="background:#ccc;" width="10" |Št. ! style="background:#ccc;" width="100" |Datum predvajanja |- |1. |20. februar 2022<ref>{{Navedi splet|title=Februarja na TV Slovenija premiera druge sezone serije V imenu ljudstva|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/februarja-na-tv-slovenija-premiera-druge-sezone-serije-v-imenu-ljudstva/611507|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-19|language=sl|date=7. februar 2021}}</ref> |- |2. |27. februar 2022 |- |3. |6. marec 2022 |- |4. |13. marec 2022 |- |5. |20. marec 2022 |- |6. |27. marec 2022 |- |7. |3. april 2022 |- |8. |10. april 2022 |- |} === Tretja sezona === Tematika sezone je spolna nedotakljivost v sodobni družbi. Ukvarja se z vprašanji (ne)moči sodnega procesiranja teh fenomenov, medijskih (ob)sodb ter žrtev zlorab. Glavna junakinja Nika kandidira za pravosodno ministrico na prihajajočih volitvah. {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! style="background:#ccc;" width="10" |Št. ! style="background:#ccc;" width="100" |Datum predvajanja |- |1. |19. februar 2023 |- |2. |26. februar 2023 |- |3. |5. marec 2023 |- |4. |12. marec 2023 |- |5. |19. marec 2023 |- |6. |26. marec 2023 |- |7. |2. april 2023 |- |8. |9. april 2023 |- |} == Liki == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="100"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="450"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="20" |Sezona |- | [[Ajda Smrekar]] || Nika Ogrin, odvetnica v pisarni Z.O.Z. || 1, 2, 3 |- | [[Rok Vihar]] || Borut Zalar, odvetnik, Nikin partner, vodja pisarne Z.O.Z. || 1, 2, 3 |- | [[Ivo Ban]] || Edo Glavan, pravnik in bančni baron || 1 † |- | [[Vesna Jevnikar]] || Majda Ogrin, Edova bivša žena, Nikina mati, sodnica || 1, 2, 3 |- | [[Branko Završan]] || Tomaž Ogrin, Nikin pravi oče, dolgoletni zapornik || 1, 2, 3 |- | [[Jernej Gašperin]]|| Peter 'Pero' Kordeš, novinar, Nikin nekdanji fant || 1, 2, 3 |- | [[Lucija Harum]] || Špela Perić, odvetniška pripravnica, Nikina prijateljica, članica Hafnerjeve ekipe || 1, 2, 3 |- | [[Karin Komljanec]] || Sabrina Rozman, Borutova nekdanja partnerka, pravna zastopnica podjetja Gaurus || 1, 2 |- | [[Brane Grubar]] || Jože Zajc, odvetnik || 1, 2, 3 † |- | [[Urban Kuntarič]] || Sebastijan Zajc, Jožetov sin avtist || 1, 2, 3 |- | [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]]|| Miro Debevc, Majdin oče, Nikin dedek, upokojeni policist || 1, 2 † |- | [[Bine Matoh]] || Herman Dragonja, oče Boruta Zalarja in Gorana Andjelkovića, generalni direktor Banke Inford, bančni baron || 1 † |- | [[Peter Musevski]] || Goran Andjelkovič, upravnik zapora || 1 |- |[[Igor Žužek]] |Milan Zorc |1 |- |[[Sergej Ferrari]] |tajni agent |1 † |- |[[Luka Marčetič]] |Jan, Nikin sošolec iz srednje šole, forenzik |1, 2 |- |[[Lučka Počkaj]] |Danijela Zupanc, nekdanja urednica časopisa |1, 2 † |- |[[Gaja Filač]] |Živa Bajc, hči Dušana Kalana, študentka novinarstva |2, 3 |- |[[Helena Peršuh]] |Anica Bajc, Živina mati, žena pokojnega Dušana Kalana |2 |- |[[Primož Pirnat]] |Benjamin Verbič, inšpektor |2 † |- |[[Janez Starina]] |Božo Kralj, brat Hermana Dragonje, čebelar |2 |- |[[Primož Vrhovec]] |Slatenšek, direktor Gaurusa |2 |- |[[Branko Jordan]] |doktor Branko Stražar |2 |- |[[Vesna Pernarčič]] |Mira, medicinska sestra |2 † |- |[[Maruša Oblak]] |sodnica Katja Bergnar |2, 3 |- |[[Mojca Funkl]] |Irena Šmuc, natakarica v lokalu |3 |- |[[Radoš Bolčina]] |Boris Hafner, kandidat za mandatarja |3 |- |[[Uroš Fürst]] |Jan Pretnar, nekdanji urednik pri informativni redakciji |3 † |- |[[Renato Jenček]] |Krivic, odvetnik Jana Pretnarja |3 |- |[[Barbara Cerar]] |Ema Mrak, odgovorna urednica časopisa Vest |3 |- |[[Nina Rakovec]] |Vanja Rogelj, novinarka pri časopisu, v. d. urednika |3 |- |[[Vito Weis]] |Zucchero, član Hafnerjeve ekipe |3 |- |[[Rastko Krošl]] |Gajič, član Hafnerjeve ekipe |3 |- |[[Lea Cok]] |Andeja Rutar, Pretnarjeva žrtev |3 |- |[[Lea Mihevc]] |Ket, žrtev posilstva |3 |- |} == Ekipa == * '''režija:''' Vojko Anzeljc *'''scenarij:''' [[Tomaž Grubar]], Sašo Kolarič, [[Aleš Čar]], Martin Horvat, Kim Komljanec in Vojko Anzeljc *'''glasba:''' [[Tomaž Okroglič Rous]] *'''direktor fotografije:''' Miha Tozon *'''kostumografija:''' Nataša Lapornik *'''maska:''' Špela Ema Veble *'''scenografija:''' Matjaž Pavlovec *'''montaža:''' Marina Vojković *'''strokovna pomoč pri scenarijih:''' Blaž Rant, Robi Nikolić, [[Dragan Petrovec]] * == Produkcija == === Prva sezona === Serija produkcijske skupine Mangart d.o.o. je bila sprejeta na razpisu RTV Slovenija za odkup avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz leta 2018.<ref>[https://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2019/2019-06-07-rezultati_jr_za_odkup_av_del_2018-2.pdf Rezultati javnega razpisa za odkup avdiovizualnih del neodvisnih producentov 2018-2 (televizijska nanizanka/nadaljevanka – 8 x 50 minut)]. RTV SLO. 7. junij 2019. rtvslo.si</ref> Tomaž Grubar, Vojko Anzeljc in Sašo Kolarič so na razpis poslali scenarij prvih dveh delov. Aleš Čar, Martin Horvat in Kim Komljanec so se posvetili dialogom in piljenju.<ref name=":1" /> Proračun je ocenjen na 500.000 evrov. Snemanje je trajalo 32 dni. Sodno dvorano so imeli na razpolago v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], sicer pa so snemali na več lokacijah.<ref name=":1">{{Navedi splet|title="Na avdiciji so imeli igralci skoraj solzne oči, ker se jim je zdel scenarij tako dober"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/na-avdiciji-so-imeli-igralci-skoraj-solzne-oci-ker-se-jim-je-zdel-scenarij-tako-dober/513146|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-16|language=sl|date=2. februar 2020|last=Jurc|first=Ana}}</ref> === Druga sezona === RTV Slo je sprejel nadaljevanje v osmih delih pod imenom ''Poslednja sodba'' na razpisu za odkup avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz leta 2020. Vrednost projekta je ocenjena na 613.350 evrov.<ref>KONČNO POROČILO IN REZULTATI JAVNEGA RAZPISA ZA ODKUP AVDIOVIZUALNIH DEL NEODVISNIH PRODUCENTOV 2020-1 (TELEVIZIJSKA NANIZANKA/NADALJEVANKA – 8 X 50 MINUT). 28. julij 2020. RTV SLO. dostopno na https://www.rtvslo.si/rtv/narocila-pozivi-in-razpisi/30/6390</ref> Sponzor je bil [[Ford Motor Company|Ford]]. Lika igralcev Matoha in Bana sta doživela scenaristično smrt, po snemanju prve sezone pa je umrl Peter Musevski. Snemanje se je začelo novembra 2020 in se prekinilo po 13 dneh zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusa]]. Nadaljevali so v začetku februarja 2021 in zaključili marca.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Ford sodeluje v TV seriji V imenu ljudstva 2|url=https://fordmagazine.si/2021/04/ford-sodeluje-v-seriji-v-imenu-ljudstva-2/|website=Ford Magazine|date=2021-04-07|accessdate=2021-08-16|language=sl-SI}}</ref> === Tretja sezona === RTV Slovenija je sprejela nadaljevanje v osmih delih na razpisu za odkup avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz druge polovice leta 2021. Vrednost projekta je bila ocenjena na 614.202 evra.<ref>KONČNO POROČILO IN REZULTATI JAVNEGA RAZPISA ZA ODKUP AVDIOVIZUALNIH DEL NEODVISNIH PRODUCENTOV 2021-2 (televizijska nanizanka/nadaljevanka – 8 x 50 minut). 6. maj 2022. RTV SLO. dostopno na https://www.rtvslo.si/rtv/narocila-pozivi-in-razpisi/30/8648</ref> Snemanje je potekalo jeseni 2022. == Sklici in viri == {{sklici}} * [https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/v-imenu-ljudstva-snema-se-nova-slovenska-kriminalna-nadaljevanka/501152 V imenu ljudstva: snema se nova slovenska kriminalna nadaljevanka]. 2. oktober 2019. rtvslo.si *[https://www.rtvslo.si/brez-oglasov/v-imenu-ljudstva-februarja-na-malih-zaslonih/511720 V imenu ljudstva februarja na malih zaslonih]. 15. januar 2020. rtvslo.si == Zunanje povezave == * {{IMDb-naslov|11658590}} [[Kategorija:Televizijske serije leta 2020]] [[Kategorija:Kriminalistične televizijske serije]] [[Kategorija:Odvetniške televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije Radiotelevizije Slovenija]] d197malqjljwk6ltuqshmry8s2kg2di Strumica 0 495511 6690333 6687957 2026-06-16T14:40:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690333 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Strumica |native_name = Струмица |nickname = |image_skyline = Плоштад Гоце Делчев Струмица (2).jpg |image_caption = Trg Goceja Delčeva v središču mesta |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Severna Makedonija |latd=41 |latm=26 |lats=20 |latNS=N |longd=22 |longm=38 |longs=19 |longEW=E |coordinates_region = MK |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Severna Makedonija}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = [[Slika:Coat of arms of Strumica Municipality.svg|15px]] Strumica |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |elevation_m = 230 |population_as_of = 2002 |population_footnotes = <ref name="popis"/> |population_total = 35311 |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 2400 |area_code = +389 (0)34 |blank_name = [[Registracijske oznake za cestna vozila v Makedoniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = SR |website = https://strumica.gov.mk/ |footnotes = }} '''Strumica''' ({{jezik-mk|Струмица|italic=yes}}) je [[mesto]] na jugovzhodu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]], nedaleč stran od meje z Bolgarijo in Grčijo, z okoli 36.000 prebivalci. Ime je dobilo po [[Strumica (reka)|reki Strumici]], ki teče po obrobju mesta. Mesto je družbeno, gospodarsko in kulturno središče jugovzhoda države. ==Zemljepis== Strumica z okolico se razteza v široki dolini [[Strumica (reka)|reke Strumice]], ki jo obkrožajo gorstva [[Belasica]], [[Ogražden]] in [[Elenica]]. Najvišji vrh Belasice meri 2029 metrov, Ogražden dosega 1744 metrov nadmorske višine in Elenica 970 metrov. Gorstva prekrivajo listasti in iglasti gozdovi.<ref name="gov-prirodni">{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/prirodni-karakteristiki/|title=Природни карактеристики|accessdate=1. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413105418/https://strumica.gov.mk/prirodni-karakteristiki/|url-status=dead}}</ref> Območje ima še ne dobro raziskan geotermalni potencial: izvir v banji Bansko na primer bruha vodo temperature 72 °C s pretokom 53 litrov na sekundo. Voda se uporablja večinoma za hidroterapijo in ogrevanje rastlinjakov.<ref>{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/prirodni-resursi/|title=Природни ресурси|accessdate=1. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413160916/https://strumica.gov.mk/prirodni-resursi/|url-status=dead}}</ref> Območje uživa [[sredozemsko podnebje]] z dolgimi vročimi poletji in malo padavinami. Daljša obdobja suše so vseeno redka. Vreme je sončno s povprečno 230 sončnimi dnevi v letu.<ref name="gov-prirodni" /> ==Zgodovina== [[Slika:The Grave of Struma (2).JPG|levo|sličica|»Strumin grob«, antična ali srednjeveška grobnica pri Strumici]] Območje Strumice je poseljeno od [[neolitik]]a, kar nakazujejo izkopanine iz 6. tisočletja pred našim štetjem.<ref name="gov-istorija">{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/%d0%b8%d1%81%d1%82%d0%be%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0/|title=Историја|accessdate=3. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk}}</ref> Omembe naselja segajo v 5. stoletje pr. n. št.; območje so tedaj poseljevali [[Tračani]]. Mesto samo prvič omenja [[Tit Livij]] leta 181 pr. n. št. pod imenom ''Astraion''.<ref name="travel">{{Navedi splet|url=https://travel2macedonia.com/destinations/strumica/history-culture|title=Strumica {{!}} history & culture|accessdate=3. aprila 2021|website=travel2macedonia.com|language=en|archive-date=2021-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210614235335/https://travel2macedonia.com/destinations/strumica/history-culture|url-status=dead}}</ref> [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so ga preimenovali v ''Tiberiopolis''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mpc.org.mk/english/mpc/Strumica/history.asp|title=A brief history of Strumica Diocese|accessdate=3. aprila 2021|website=www.mpc.org.mk|language=en}}</ref> Kasneje je mesto postalo del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], v poznem 6. in zgodnjem 7. stoletju pa je utrpelo škodo zaradi preseljevanja [[Slovani|Slovanov]]. Slovansko pleme, znano kot ''Strumljani'' ali ''Strimoniti'', je na območju ustanovila [[sklavinija|sklavinijo]], ki je pozneje prišla pod oblast [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarije]], dokler le-te leta 1018 niso znova osvojili Bizantinci.<ref name="gov-istorija" /><ref name="travel" /> Leta 1395 je mesto postalo del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Imenovalo se je ''Ustrumce'' in postalo pravo osmansko mesto, kjer so se ustalili turški trgovci z živino. Ob popisu prebivalstva leta 1519 je v Strumici živelo 2780 ljudi, od tega 1450 [[Kristjani|kristjanov]] in 1330 [[Muslimani|muslimanov]]. Do leta 1570 se je razmerje prevesilo na 2200 muslimanov in 1230 kristjanov. Po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] je mesto sprejelo veliko število Turkov, ki so se umaknili iz Srbije, Bolgarije in drugih dotlej turških območij Balkana. Med [[Prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] leta 1912 so združene srbske, bolgarske in grške sile dokončno izgnale Turke z Balkana in si razdelile [[Makedonija|Makedonijo]]. Območje Strumice je bilo vrnjeno Bolgariji, ki je leto zatem sprožila [[Druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]], med katero je grška vojska mesto požgala. Bolgarija je po drugi balkanski vojni obdržala Strumico, kot poraženka [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa jo je bila po [[Neulijska mirovna pogodba|neuillyjski mirovni pogodbi]] prisiljena odstopiti [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1941 je Strumico okupirala [[nacistična Nemčija]], ki jo je takoj predala svoji zaveznici Bolgariji. [[Jugoslovanski partizani|Partizani]] so mesto osvobodili 5. novembra 1944. Posledično je postala del socialistične [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] in z letom 1991 neodvisne [[Severna Makedonija|Makedonije]].<ref name="gov-istorija" /> ==Prebivalstvo== Ob popisu leta 2002 je sama Strumica imela 35&thinsp;311 prebivalcev, občina skupaj z okoliškimi naselji pa 45&thinsp;087:<ref name="popis">{{Navedi knjigo|title=Popis na naselenieto, domakinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002: Kniga X|publisher=Državni zavod za statistiko Republike Makedonije|page=182–183|url=https://www.stat.gov.mk/Publikacii/knigaX.pdf}}</ref> {| class="wikitable" |+ ! !Skupno !Makedonci !Turki !Srbi !Romi !Ostalo |- !mesto |35&thinsp;311 |32&thinsp;075 <small>(90,84 %)</small> |2642 <small>(7,48 %)</small> |157 <small>(0,44 %)</small> |130 <small>(0,37 %)</small> |307 <small>(0,87 %)</small> |- !občina |45&thinsp;087 |41&thinsp;822 <small>(92,76 %)</small> |2642 <small>(5,86 %)</small> |176 <small>(0,39 %)</small> |130 <small>(0,29 %)</small> |317 <small>(0,70 %)</small> |} == Kultura == [[Slika:Old turkish post office in Strumica.jpg|sličica|Stara turška pošta]] Glavna kulturna ustanova v Strumici je pokrajinski muzej, ustanovljen 1952, v katerem so med drugim razstavljene arheološke izkopanine, najdene na področju, in antične [[ikona|ikone]]. V mestu delujeta tudi knjižnica in kulturni center z umetnostno galerijo in več dvoranami, v katerih se odvijajo folklorni nastopi, koncerti in predstave.<ref>{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/institucii/|title=Институции|accessdate=8. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413112949/https://strumica.gov.mk/institucii/|url-status=dead}}</ref> V mestu je ohranjenih nekaj hiš iz osmanskega obdobja, zlasti vzdolž Ulice maršala Tita, in z začetka 20. stoletja, kakršna je sedež občine. Videti je moč tudi ostanke [[antika|antične]] palače, posebej [[mozaik]]e, fevdalno kulo, [[džamija|džamijo]] in staro turško [[pošta|pošto]].<ref>{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/stara-arhitektura/|title=Стара архитектура|accessdate=8. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413100018/https://strumica.gov.mk/stara-arhitektura/|url-status=dead}}</ref> V strumiški občini stojita dve pomembni pravoslavni cerkvi, ena iz 16. stoletja, posvečena [[Sveti Ilija|svetemu Iliji]], in razvaline druge, ki datira iz 12. in 13. stoletja in je bila posvečena [[Štirideset mučenikov|štiridesetim mučenikom iz Sebaste]]. V občini so trije samostani: v Strumici, nad vasjo Veljusa in v vasi Vodoča.<ref>{{Navedi splet|url=https://strumica.gov.mk/verski-objekti/|title=Верски објекти|accessdate=8. aprila 2021|website=strumica.gov.mk|language=mk|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413173341/https://strumica.gov.mk/verski-objekti/|url-status=dead}}</ref> V bližini mesta stojijo razvaline starorimskih term, masivna antična grobnica, o kateri je malo znanega, in ''Carevi kuli'', razvaline velike srednjeveške trdnjave. ==Znane osebnosti== [[Slika:Zoran Zaev.jpg|sličica|120px|[[Zoran Zaev]]]] {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} *[[Dušan Džamonja]], kipar *[[Vlado Ilievski]], košarkar *[[Blagoje Istatov]], nogometni vratar *[[Nikola Madžirov]], pesnik *[[Mitko Madžunkov]], pisatelj *[[Ferus Mustafov]], glasbenik *[[Goran Pandev]], nogometaš *[[Anton Panov]], pisatelj {{col-break|gap=2em}} *[[Veljko Paunović]], nogometaš *[[Vidoe Podgorec]], pisatelj *[[Risto Šiškov]], igralec *[[Boris Trajkovski]], politik *[[Goran Trenčovski]], režiser in pisatelj *[[Baba Vanga]], prerokinja *[[Vesna Vitanova]], nogometna vratarka *[[Zoran Zaev]], politik {{col-end}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[https://strumica.gov.mk/ Spletno mesto občine Strumica] [[Kategorija:Mesta v Severni Makedoniji]] {{normativna kontrola}} a1w2zocy0ilaobswp7w9w5rdvy9zxfl 2026 0 497726 6690417 6689527 2026-06-16T17:42:18Z Yerpo 8417 /* Marec */ pp ref 6690417 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]] – Z otvoritveno slovesnostjo v [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]] se je začelo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki ga gostijo [[Mehika]], [[Združene države Amerike]] in [[Kanada]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ |title=Prvi pisk v Mehiki: na legendarnem stadionu Azteca se je začel mundial |date=2026-06-11 |work=Dnevnik |accessdate=2026-06-12}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] oystphknisfgx96se4pzwlwfwm1w4uy Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu 0 498454 6690427 6004721 2026-06-16T18:10:41Z EUPBR 237338 6690427 wikitext text/x-wiki {{infopolje Knjižnica | name = Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu | native_name = Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu | type = [[narodna knjižnica]], [[univerzitetna knjižnica]] | criteria = | phone_num = | website = {{URL|http://www.nsk.hr/en/}} | num_employees = | director = Dr. Ivanka Stričević | budget = | members = 19.360 | pop_served = 357.291 <small>(2011)</small><br />718.850 online <small>(2011)</small> | annual_circulation = | req_to_access = | legal_deposit = da, od 1816 | collection_size = 3 milijone predmetov | library_logo = | num_branches = | branch_of = | coordinates = | location = [[Zagreb]] | ref_legal_mandate = | established = {{Start date and age|1607|paren=yes}} | scope = | country = {{HRV}} | caption = Zgradba Narodne in univerzitetne knjižnica v Zagrebu | image = National and University Library in Zagreb (cropped).jpg | references = }} '''Nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu''' (NSK) ({{Jezik-hr|Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu}}, NSK; prej ''{{Jezik|hr|Nacionalna i sveučilišna biblioteka u Zagrebu}}'', NSB) je narodna/nacionalna [[knjižnica]] [[Hrvaška|Hrvaške]] in obenem osrednja knjižnica [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]]. Knjižnica je bila ustanovljena leta 1607.<ref name="Stipčević2007">{{Navedi knjigo|last=Aleksandar Stipčević|title=The National and University Library in Zagreb 1607-2007: On the Occasion of the 400th Anniversary|url=https://books.google.com/books?id=pAjhAAAAMAAJ|year=2007|publisher=National and University Library|isbn=9789535000587}}</ref> Njeno glavno poslanstvo je razvoj in ohranjanje hrvaške narodne pisne dediščine. Vsebuje približno 3 milijone predmetov. == Storitve == Storitve, ki jih knjižnica nudi, vključujejo posojanje in referenčne storitve (bibliografsko-referenčne in kataloške informacije, iskanje po subjektih, iskanje po indeksu znanstvenih citatov); medknjižnična izposoja; nacionalna bibliografska baza podatkov; IT storitve (reprografske storitve, mikrofilmanje, digitalizacija, uporaba računalniške opreme); in učni programi za uporabnike. == Knjižnica v številkah == === Lastništvo === Skupni fond knjižnice: približno 3,5 milijonov predmetov: * Novi predmeti, pridobljeni v letu 2018: * Hrvaške monografije: 14.192 enot * Hrvaške serijske publikacije: 37.657 enot * Gradivo za posebne knjige: 733 predmetov * Neknjižno gradivo: 963 predmetov * Glasba: 1.715 predmetov * Elektronski viri: 550 objektov === Prostori === * Neto tlorisna površina: 36.478 m2 * Bruto tlorisna površina: 44.432m2 * Zaprti skladi: 110.000 m mobilnih regalov * Čitalnice z odprtim dostopom: 12.900 m regalov === Zmogljivosti za uporabnike === * 1.100 sedežev * 64 sedežev v čitalnicah za posebne zbirke * 8 avdio kabin * 7 sob za individualni študij * 2 sobi za skupinski študij * 10 študijskih kabin * 100-sedežna konferenčna soba * 150 sedežev v čitalnici v poznih urah (21.00 - 24.00) === Statistika uporabnikov (2018) === * Registrirani uporabniki: 10.537 * Aktivna članstva: 15.056 * Obiskovalci knjižnice: 169.059 * Obiskovalci, ki uporabljajo storitve študija poznih ur: 14.160 * Spletni obiski: 496.671 * Unikatni spletni obiskovalci: 247.688 * Obiski spletne strani: 2.118.307 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto}} {{narodne knjižnice v Evropi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerza v Zagrebu]] [[Kategorija:Narodne knjižnice]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Zagrebu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1607]] re6uwej60zndixpi6qq5ix7ed0uu9yx Gibanje Svoboda 0 498712 6690602 6686084 2026-06-17T08:55:03Z ~2026-35399-42 261743 /* Državnozborske volitve 2026 */ 6690602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | logo = Svoboda-logo_2025.svg | logo_size = 300px | colorcode = {{Political party data|color}} | president = [[Robert Golob]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Sara Žibrat]]<br>[[Matej Arčon]]<br>[[Klemen Boštjančič]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Nataša Avšič Bogovič]] | general_secretary = [[Matej Grah]] | foundation = [[26. januar]] [[2022]] | ideology = {{ublist | [[socialni liberalizem]]<ref>{{navedi splet|title=Slowenien: Richtungswahl für Europa|url=https://www.fr.de/politik/slowenien-richtungswahl-fuer-europa-91492381.html|website=[[Frankfurter Rundschau]]|date=21 April 2022 |accessdate=22 April 2022|language=de}}</ref> }} | headquarters = Miklošičeva ulica 7, 1000 [[Ljubljana]] | country = {{SLV}} | founder = [[Jure Leben]]<br/>[[Robert Golob]] | founded = {{Start date|2021|5|8|df=yes}}; (izvirna oblika)<br>{{Start date|2022|1|26|df=yes}}; (trenutna oblika) | predecessor = [[Stranka zelenih dejanj]] | position = {{nowrap|[[Politična sredina|Sredina]]<ref>{{navedi splet|author= Margherita Montanari|url=https://www.euractiv.com/section/politics/short_news/far-right-salvini-and-orban-agree-to-create-a-new-eu-centre-right/|title=Far-right Salvini and Orbán agree to create a new EU 'centre-right'|quote=However, the centrist “Freedom Movement” (GS) party currently polls at 24.9%, challenging SDS’s pole position in the popular vote.|work=[[Euractiv]]|date=22 April 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|author= Tom Zirpoli|url=https://www.baltimoresun.com/maryland/carroll/opinion/ac-ce-zirpoli-american-democracy-stumbles-20220504-k6isk5ij5fdinjuyhxaepbwece-story.html|title=Democracy holds in Europe, but remains threatened at home|quote=In Slovenia, the centrist Freedom Movement, led by Robert Golob, won 34% of the vote compared to 24% percent for Jansa.|work=[[The Baltimore Sun]]|date=4 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-04-25-emmanuel-macron-remains-in-charge-says-grumpy-french-electorate/|title=Emmanuel Macron remains in charge, says grumpy French electorate|quote=That is far behind the 34 percent of its main rival, the centrist Freedom Movement, meaning that Mr. Jansa is highly unlikely to keep his post as prime minister.|work=[[Daily Maverick]]|date=25 April 2022}}</ref> do {{nowrap|[[leva sredina]]<ref name=“Hafner2024”>{{navedi knjigo|author=Danica Fink Hafner|title= Party System Changes and Challenges to Democracy: Slovenia in a Comparative Perspective|publisher=Palgrave Macmillan| year=2024|isbn= 978-303-154949-6|url=https://books.google.com/books?id=P2D8EAAAQBAJ&pg=PA184|page=184}}</ref>}}}} | colours = {{ublist | {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra]]{{efn|kot Gibanje Svoboda}}<br> {{color box|#00a0df;}} [[modra|svetlo modra]] }} | membership = {{increase}} 3.000<ref>{{navedi splet | url=https://gibanjesvoboda.si/novica/4-redni-kongres-stranke-gibanje-svoboda/ | title=4. Redni kongres stranke Gibanje Svoboda }}</ref> | merger = {{ublist | [[Lista Marjana Šarca]] | [[Stranka Alenke Bratušek]] }} | youth_wing = Gibanje Svoboda Mladi | europarl = [[Renew Europe]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3 = {{Composition bar|3|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats4 = {{Composition bar|404|2750|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | website = {{Political party data|website}} }} '''Gibanje Svoboda''' (kratica '''GS''', skrajšano '''Svoboda''') je [[Politika Slovenije|slovenska]] [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot [[Politična sredina|sredinska]] do [[leva sredina|levosredinska]] in zastopa ideje zelene politike ter liberalizma. Ustanovljena je bila 26. januarja 2022 kot naslednica Stranke zelenih dejanj (Z.DEJ). Na januarskem kongresu je bil kot prvi predsednik nove stranke v nastanku izvoljen [[Robert Golob]], ki je stranki nadel novo identiteto ter ime Gibanje Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Z.Dej preimenovan v Gibanje Svoboda, za predsednika izvoljen Robert Golob|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-dej-preimenovan-v-gibanje-svoboda-za-predsednika-izvoljen-robert-golob/610134|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-22|language=sl}}</ref> Ta v ospredje svojega političnega delovanja postavlja svobodo, zeleni prehod, ljudi, odprto družbo, zaupanje, spoštovanje, skupnost, kulturo dialoga ter odgovorno sodelovanje.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://gibanjesvoboda.si/program/|title=Program - Gibanje Svoboda|accessdate=5.4.2022}}</ref> Stranka je zmagala na prvih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]] po ustanovitvi, aprila 2022. Osvojili so 41 poslanskih mest, kar je rekord v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":8" /> Predsednik stranke [[Robert Golob]] je od predsednika republike nato prejel mandat za sestavo [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]], ki je prisegla 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili novo vladno ekipo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-nova-vlada-janez-jansa/|website=N1|date=2022-06-01|accessdate=2022-06-08|language=sl-SI}}</ref> K stranki sta se kmalu po volitvah pripojili tudi stranki [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], že pred tem pa je Golob vidnim članom stranke podelil položaje v svoji vladi.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda podprlo pripojitev LMŠ-ja in SAB-a, o kandidaturi Marte Kos še organi stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-podprlo-pripojitev-lms-ja-in-sab-a-o-kandidaturi-marte-kos-se-organi-stranke/632346|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Z.DEJ (2021–2022) === [[Slika:Stranka zelenih dejanja - logotip.png|sličica|147x147_pik|Logotip Z.DEJ]] [[Jure Leben]], nekdanji [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi Marjana Šarca]], je namen ustanovitve stranke napovedal januarja 2021 v oddaji [[Studio City]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Jure Leben napovedal novo zeleno stranko|url=https://www.domovina.je/jure-leben-napovedal-novo-zeleno-stranko/|website=Domovina|date=2021-01-11|accessdate=2021-01-23|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Stranka je bila ustanovljena 8. maja 2021, za njenega prvega in zadnjega predsednika je bil izbran ustanovitelj stranke [[Jure Leben]].<ref name=":4" /> Stranka naj bi kot zelena z okoljskimi ukrepi iskala ravnovesje med industrijskim napredkom in ohranitvijo okolja. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jure Leben, podpredsednik pa je postal Gregor Erbežnik. Vodstvo je volilo 119 delegatov.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Jure Leben: V politiki je čas za menjavo generacij|url=https://siol.net/novice/slovenija/jure-leben-v-politiki-je-cas-za-menjavo-generacij-551761|website=siol.net|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> Stranka v sledečih mesecih ni beležila večje podpore v javnomnenjskih raziskavah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-24}}</ref> Januarja 2022 je Leben napovedal umik iz vrha stranke in politike, saj se bo posvetil zasebnemu življenju. === Nastanek Gibanja Svoboda (januar 2022) === 24. januarja 2022 je [[Robert Golob]], takrat še predsednik uprave podjetja GEN-I, napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke v zatonu, preobrazbo le-te in preimenovanje v Gibanje Svoboda.<ref name=":4" /> Kongres je potekal 26. januarja 2022,<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo vodil Gibanje Svoboda: Ključni cilj je zmaga za dosego svobode|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/golob-bo-vodil-gibanje-sprememba/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-18|language=sl-si}}</ref> za predsednika je bil izvoljen Robert Golob, za podpredsednico pa [[Urška Klakočar Zupančič]]. Predsednica sveta stranke je postala [[Mirta Koželj]]. generalni sekretar stranke pa [[Matej Arčon]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so ljudje v najožji ekipi Golobovega Gibanja Svoboda|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f3947c25fb2/kdo-so-ljudje-v-najozji-ekipi-golobovega-gibanja-svoboda|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-01-31|language=sl}}</ref> Da bi se stranka obranila podtaknjenih članov in poskusov sovražnega prevzema stranke je bilo kot predpogoj za včlanitev v stranko določeno jamstvo dveh obstoječih članov stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pogoje postavljajo stranke kandidatom za poslance|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pogoje-postavljajo-stranke-kandidatom-za-poslance/|website=N1|date=2022-02-28|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> z vsemi poslanskimi kandidati pa naj bi Golob predhodno opravil osebni razgovor.<ref>{{Navedi splet|title=Koga snubi Robert Golob|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koga-snubi-robert-golob/|website=N1|date=2022-03-08|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> V stranko sta vstopila tudi nepovezana poslanca [[Janja Sluga]] (prej [[SMC]]) in [[Jurij Lep]] (prej [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]).<ref name=":5" /> Golob je po izvolitvi dejal, da so se pripravljeni povezovati s [[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]] (kratica KUL), ki je njihov »naravni zaveznik«. 1. februarja se je odzval na skupni sestanek s strankami [[Koalicija ustavnega loka|KUL]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Golob po sestanku s KUL-om: Skupen cilj odhod aktualne vlade in spremembe v državi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-sestanku-s-kul-om-skupen-cilj-odhod-aktualne-vlade-in-spremembe-v-drzavi/610789|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> 17. februarja sta se sestala predsednika strank Gibanje Svoboda in [[LIDE]]; voditelja strank sta se odločila, da njuni stranki ne bosta oblikovali skupne liste, a da ostaja možnost, da bo na kandidatni listi stranke Gibanje Svoboda nastopil kdo iz stranke Lide.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Zorčič na volitvah ne bosta sodelovala|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-stranka-lide.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}</ref> [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|alt=Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022|sličica|270x270px|Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022]] V soboto, 19. marca 2022 je potekala volilna konvencija stranke, na kateri je stranka predstavila svoj program za volitve ter kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Gibanje svoboda bo predstavila svoj program|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-stranke.html|website=24ur.com|accessdate=2022-03-19|language=sl}}</ref> Med njimi so tudi nekatera znana imena, in sicer nekdanji boksar [[Dejan Zavec]], novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek, župan Tržiča [[Borut Sajovic]], strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani [[Igor Papič]] ter ortoped [[Danijel Bešič Loredan]].<ref>{{Navedi splet|title=V primeru Golobove zmage minister za zdravje Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-in-kandidate-za-volitve/|website=www.delo.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}</ref> === Zmaga na volitvah (april 2022) === Svoboda se je na javnomnenjskih raziskavah na vrhu izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko, bližje volitvam pa je nekoliko povedla. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah, 24. aprila 2022]], je stranka zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest, kar je rekordno število poslancev ene stranke v zgodovini Republike Slovenije. Prav tako je Gibanje Svoboda postalo prva stranka, ki je osvojilo več kot 400.000 glasov.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta - [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> Ob konstituiranju državnega zbora, 13. maja 2022, je bila za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]] izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]]. Vodenje poslanske skupine Svoboda je prevzel predsednik stranke Robert Golob in se tudi udeležil posvetovanj pri [[Predsednik Republike Slovenije|predsedniku republike]] o kandidatih za mandatarja. 25. maja 2022 je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Vodenje poslanske skupine je ob tem prevzel [[Borut Sajovic]], za namestnici pa sta bili izbrani [[Tamara Kozlovič]] in [[Tereza Novak]].<ref name=":9" /> === Združitev s SAB in LMŠ (junij 2022) === Po dobljenih volitvah je predsednik vlade [[Robert Golob]] kot posledico sodelovanja s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] za ministra med drugim predlagal predsednika zunajparlamentarnih strank [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. Nekaj dni kasneje so razglasili namero o združitvi levosredinskega prostora, s čimer bi se stranki [[Stranka Alenke Bratušek]] (SAB) in [[Lista Marjana Šarca]] (LMŠ) združili z Gibanjem Svoboda zaradi skupnih ciljev ter neuspeha razdrobljenih strank SAB in LMŠ na volitvah. Stranki sta ločeno pripojitev h Gibanju Svoboda izglasovali v mesecu juniju.<ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":12" /> === Državnozborske volitve 2026 === V zadnjih tednih volilne kampanje pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami leta 2026]] je glede na meritve javnega mnenja Gibanje Svoboda zaostajalo za vodilno Slovensko demokratsko stranko, v zadnjih dneh pa sta se stranki izenačili. Na volitvah je Svoboda prejela največ glasov med strankami, in sicer 338.102 oz. 28.66 odstotka glasov, kar je manj kot odstotek prednosti pred SDS. Svobodi je pripadlo 29 poslanskih mest, od volitev leta 2022 jih je tako izgubila dvanajst. Vodenje poslanske skupine v [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklicu državnega zbora]] je prevzel [[Borut Sajovic]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi vodje poslanskih skupin, ki bodo na kolegijih sogovorniki predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?|url=https://strogo-zaupno.si/politika/kdo-so-novi-vodje-poslanskih-skupin-ki-bodo-na-kolegijih-sogovorniki-predsednika-drzavnega-zbora-zorana-stevanovica/|website=Strogo Zaupno|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI|first=Vladimir|last=Vodušek}}</ref> [[Robert Golob|Golob]] je na prve uradne pogovore o oblikovanju nove vlade povabil v prvem tednu po volitvah, in sicer stranke, ki jih je označil za demokratične. Slovenska demokratska stranka ni bila povabljena, zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] se vabilu zaradi politik Golobove vlade ni odzval,<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> ostale stranke [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]] so prišle.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Golob je kasneje začel uporabljati tudi termin »vlada narodne enotnosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Partnerji so se dogovorili za nadaljnje pogovore, a da mora Svoboda konkretizirati svoje izhodiščne točke. Pripravljala jih je med velikonočnimi prazniki.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI}}</ref> Trojček [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] so vnovič pozvali k sodelovanju v pogovorih, saj da so vse stranke, uvrščene v parlament, dolžne spoštovati voljo volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda trojčku na čelu z NSi vrača žogico: Spoštujte voljo ljudi, izraženo na volitvah|url=https://vecer.com/slovenija/svoboda-trojcku-na-celu-z-nsi-vraca-zogico-spostujte-voljo-ljudi-izrazeno-na-volitvah-10411147|website=Večer|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-20|language=sl}}</ref> 17. aprila je [[Anže Logar]], predsednik stranke Demokrati, sporočil, da zaključujejo koalicijska pogajanja z Robertom Golobom, saj da je delovanje Svobode, ki da je želela v sklenitev dogovora prisiliti [[Poslanska skupina Demokratov|poslance Demokratov]], "Šlo čez meje normalnega političnega dialoga," pri tem pa je Golobovo sestavljanje koalicije primerjal s tistim iz leta 2011, ko je bil mandatar [[Zoran Janković]].<ref>{{Citat|title=Demokrati končujejo pogajanja o koaliciji s Svobodo, v Svobodi trdijo, da vsebinskih pogajanj z njimi sploh ni bilo|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175215011|accessdate=2026-04-20|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-20|language=sl}}</ref> == Delovanje v vladi == ''Glej članek: [[15. vlada Republike Slovenije]]'' 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Istega dne so mediji sporočilo, da naj bi sodelavka za stike z javnostjo Gibanja Svoboda postala [[Vesna Vuković]], novinarka in soustanoviteljica portala [[Necenzurirano.si]].<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Necenzurirano bo tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/novinarka-necenzurirano-bo-tiskovna-predstavnica-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-08-09|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković zapušča necenzurirano.si, postala naj bi piarovka Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-vukovic-zapusca-necenzurirano-si-postala-naj-bi-piarovka-gibanja-svoboda/636786|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> Nekaj dni prej je ''Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine'', ki jo vodi [[Mojca Šetinc Pašek]], na mesto strokovnega sodelavca imenovala tudi [[Tomaž Modic|Tomaža Modica]], novinarja portala [[Necenzurirano.si]]. [[Slovenska demokratska stranka]] je zahtevala njegovo izločitev, saj se preiskava loteva tudi poslovanja na portalu [[Siol.net]], ki je v lasti [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenija]], ki je prav tako del problema, ki ga naslavlja preiskovalna komisija. SDS je dodal tudi, da je portal Necenzurirano.si, kjer je takrat deloval Modic, medij pod okriljem medijskega [[Tajkun|tajkuna]] [[Martin Odlazek|Martina Odlazka]], prav tako je v preteklosti prihajalo do finančnih povezav s podjetjem [[GEN-I]], katerega upravo je dolga leta vodil predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref name=":13">{{Navedi splet|title=SDS zahteva izločitev Modica. Šetinc Pašek: Gre za poskus diskreditacije preiskave.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zahteva-izlocitev-modica-setinc-pasek-gre-za-poskus-diskreditacije-preiskave/636646|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da želi SDS že pred začetkom dela diskreditirati preiskovalno komisijo.<ref name=":13" /> 26. novembra 2022 se je stranka po treh tednih težav z dostopom odločila, da aplikacije [[Twitter]] ne bo več uporabljala, saj je ne potrebuje.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda ne bo več čivkala na Twitterju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-ne-bo-vec-civkala-na-twitterju/648800|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-26|language=sl}}</ref> === Razhod z ministrom Loredanom === Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]]<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija 2023 potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Mandat mu je uradno prenehal 13. julija, ko se je z njegovim odstopom seznanil državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, vlada imenovala nove državne sekretarje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besicu-loredanu-bo-prenehala-funkcija-vodenje-resorja-zacasno-prevzema-golob.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-07-15}}</ref> Bešič Loredan bi se sicer lahko vrnil v poslanske klopi, saj mu pripada mesto nadomestnega poslanca ministra [[Matej Arčon|Mateja Arčona]].<ref>{{Navedi splet|title=Kam odhaja Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kam-odhaja-danijel-besic-loredan/|website=www.delo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl-si}}</ref> Bešič Loredan [[Državna volilna komisija|Državni volilni komisiji]] na več pozivov ni sporočil, ali bo prevzel poslanski sedež. 8. avgusta je sporočil, da se umika iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Bešič Loredan ne bo (nadomestni) poslanec {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/danijel-besic-loredan-ne-bo-nadomestni-poslanec|website=Danijel Bešič Loredan ne bo (nadomestni) poslanec {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-08-14|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan ne bo nadomestni poslanec Gibanja Svoboda|url=https://vecer.com/slovenija/nekdanji-zdravstveni-minister-danijel-besic-loredan-ne-bo-nadomestni-poslanec-gibanja-svoboda-10338061|website=vecer.com|accessdate=2023-08-14|language=sl}}</ref> === Izključitev dveh članov iz stranke === Oktobra 2023 so v javnosti zaokrožile govorice, da naj bi premier Golob pozval predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič k odstopu. Informacije so se izkazale za napačne, je pa svet stranke na seji dne 24. oktobra 2023 iz stranke izključil nekdanjo novinarko [[Mojca Šetinc Pašek|Mojco Šetinc Pašek]] in nekdanjega poslanca LMŠ [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]]. Klakočar Zupančičeva pa je iz osebnih razlogov, povezanih s preobremenjenostjo, stranko obvestila, da odstopa z mesta podpredsednice stranke. Na tej funkciji jo je nadomestila poslanka [[Sara Žibrat]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Mojca Šetinc Pašek se je na izključitev odzvala, da je o njej izvedela iz medijev, a da bo ostala članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z|date=25. oktober 2023}}</ref> 28. novembra je izstopila tudi iz poslanske skupine in postala samostojna poslanka.<ref>{{navedi novice|title=Mojca Šetinc Pašek: Od danes naprej sem samostojna poslanka|date=2023-11-28|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mojca-setinc-pasek-od-danes-naprej-sem-samostojna-poslanka/689776|work=MMC RTV-SLO}}</ref> === Širše kadrovske spremembe (2024) === Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> == Ideologija in stališča == === Z.DEJ (2021–2022) === Stranka Z.DEJ je kot svoje vrednote navajala demokracijo, strpnost in spoštovanje. V uvodnem govoru je Jure Leben omenil zaprtje Kemisa, [[Eternit Slovenija|Eternita]], Termita, Ekosistemov, ureditev pitne vode v [[Anhovo|Anhovem]], zaprtje [[Premogovnik Velenje|premogovnika Velenje]], zaščito gozdov in razglasitev ekološke krize.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=V politiko se s stranko Z.DEJ vrača Jure Leben: "Dovolj je bilo besed, čas je za zelena dejanja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-politiko-se-s-stranko-z-dej-vraca-jure-leben-dovolj-je-bilo-besed-cas-je-za-zelena-dejanja/579463|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> Uvedli bi tudi davek na sladkane pijače in nereciklirano [[Plastika|plastiko]], trajnostne oblike prometa, decentralizacijo in razogljičenje Slovenije. Slovenija naj bi se bila po njegovih besedah zmožna uvrstiti med 20 globalno najkonkurenčnejših držav kriterija Svetovnega gospodarskega foruma.<ref name=":2" /> Stranka je na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumu o zakonu o vodah]] sodelovala na strani nasprotnikov spremembe zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov sprememb zakona o vodah|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-sprememb-zakona-o-vodah/586933|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Z.Dej: Odločanje se spušča na lokalni nivo, kjer investitorji lažje pritiskajo|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/z-dej-odlocanje-se-spusca-na-lokalni-nivo-kjer-investitorji-lazje-pritiskajo/586257|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|title=Seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje|date=16. 6. 2021|accessdate=13. 12. 2021|website=Državna volilna komisija.|archive-date=2021-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211213160018/https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot socialne ukrepe stranka izpostavlja javno dostopno zdravstvo in povečanje števila delavcev, reformo izobraževalnega sistema in digitalizacijo šol.<ref>{{Navedi splet|title=Leben se vrača v politiko: 'Dovolj je bilo besed, zavajanj in umetnih delitev'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/leben-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-bilo-besed-zavajanj-in-umetnih-delitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> === Gibanje Svoboda (2022–danes) === Ko je stranko prevzel Robert Golob, je svoje delovanje razširila iz primarno zelene agende na področje [[liberalizem|liberalizma]] ter [[socialni liberalizem|socialnega liberalizma]], tj. na položaj [[Politična sredina|sredine]] do [[leva sredina|leve sredine]].{{Navedi vir}} Obsežen program stranke z naslovom ''Zaslužimo si'' je bil objavljen marca 2022.<ref name=":6" /> Še pred njegovo objavo se je Golob glede vojne v Ukrajini izrekel za splošno odprte meje za vse in odstranitev ograje na meji s Hrvaško, za posvečanje zagotavljanju obnovljivih virov energije, približevanju [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]] ter za ponovno vzpostavitev pravne države.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-energetska-politika-ne-sme-vec-temeljiti-na-zemeljskem-plinu.html|title=Golob:Energetska politika ne sme več temeljiti na zemeljskem plinu.|date=2022-03-01|accessdate=2022-03-01|website=24ur.com}}</ref> Program ''Zaslužimo si'' je bil predstavljen na volilni konvenciji marca 2022 v Ljubljani. Glavni stebri programa so zeleni preboj, moderna [[socialna država]] ter svobodna in odprta družba. Med prioritetnimi področji program naslavlja izzive na področju zelenih politik, [[Gospodarstvo Slovenije|gospodarstva]] in [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstva]]. V programu je pomemben del namenjen tudi okrepitvi institutov pravne države, ter povrnitve zaupanja vanjo. Program obljublja bistveno povečanje rabe obnovljivih virov energije, cenovno dostopno energijo in zmanjšanje odvisnosti od zemeljskega plina ter sistemski pristop do rešitev krožnega gospodarstva, na ta način naj bi Slovenija dosegla varno energetsko prihodnost in opustila rabo fosilnih goriv. V sklopu podjetništva program naslavlja tudi razvoj tehnoloških parkov za preprost začetek podjetniškega delovanja, večjo privlačnost vlaganj v razvoj digitalnih in zelenih zagonskih podjetij, spodbuja naložbe v tehnologije prihodnosti in naslavlja sofinanciranje ciljno usmerjenih programov zelenega prehoda podjetij z namenom zniževanja njihovega [[Ogljični odtis|ogljičnega odtisa]]. Na področju zdravstva program predvideva kratkoročno rešitev v obliki interventnega zakona, v okviru tega pa takojšnje skrajšanje čakalnih dob, debirokratizacijo in digitalizacijo zdravstvenih storitev, nadzor nad plačili javnih storitev, nadalje pa program obljublja dolgoročno rešitev v obliki sodobnega zakona o zdravstvenem sistemu.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda s programom za zeleni preboj, moderno socialno državo ter svobodno in odprto družbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-s-programom-za-zeleni-preboj-moderno-socialno-drzavo-ter-svobodno-in-odprto-druzbo/616324|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-05|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 410.769 | 34,45 | {{Steady}} | {{Composition bar|41|90|hex=#005DA4}} | {{Steady}} | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 338.102 | 28,66 | {{decrease}} 5,79 | {{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} | {{decrease}} 12 | 1. | {{no|Opozicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === [[Slika:Posvet Za boljšo prihodnost živali - 16.1.2023 - Urška Klakočar Zupančič (cropped).jpg|sličica|160x160_pik|[[Urška Klakočar Zupančič]], predsednica državnega zbora]]{{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka se je prvič udeležila državnozborskih volitev aprila 2022. Raziskave javnega mnenja so napovedovale stranki boj za prvo mesto s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko.]]<ref>{{Navedi splet|title=Preobrat na vrhu: Svobodnjaki prvič prehiteli SDS|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/preobrat-na-vrhu-svoboda-prvic-prehitela-sds-577459|website=siol.net|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa: teden dni pred volitvami kaže na zmago Goloba, parlamentarni prag bi prestopilo osem strank|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/anketa-teden-dni-pred-volitvami-kaze-na-zmago-goloba-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-osem-strank-959942|website=Revija Reporter|accessdate=2022-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/gibanje-svoboda-vodi-a-na-volitvah-mogoca-presenec|title=Gibanje Svoboda vodi, a na volitvah mogoča presenečenja|date=9.4.2022|accessdate=17.4.2022|website=Primorske novice}}</ref> Na volitvah v nedeljo, 24. aprila 2022 je stranka zmagala s 34,45 % oz. 410.769 glasovi, s čimer je dobila 41 od 88 mandatov v parlamentu, ter možnost tvorbe koalicije s partnericama [[Socialni demokrati|SD]] s 7 mandati, ter [[Levica (politična stranka)|Levico]] s 5 mandati. Dosežen je bil cilj premagati drugouvrščeno [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], ki je dobila 23,52 % glasov. [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]] se je konstituiral 13. maja 2022. Za predsednico [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je bila izvoljena podpredsednica stranke Gibanje svoboda [[Urška Klakočar Zupančič]]. Izvoljeni poslanci so postali del [[Poslanska skupina Svoboda|Poslanske skupina Svoboda]]. === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na svoje druge državnozborske volitve podajala s sloganom ''Slovenija naprej!'', s katerim je poudarjala nadaljevanje projektov vlade v željenem drugem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=V tem mandatu smo si postavili jasne cilje, ki oblikujejo tudi naš pogled naprej - Gibanje Svoboda|url=https://gibanjesvoboda.si/iz-medijev/v-tem-mandatu-smo-si-postavili-jasne-cilje-ki-oblikujejo-tudi-nas-pogled-naprej/|website=gibanjesvoboda.si|date=2025-10-06|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Premier Golob: "Nikoli nismo obljubili, da bomo hišo dokončali v štirih letih"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-nikoli-nismo-obljubili-da-bomo-hiso-dokoncali-v-stirih-letih/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Raziskave javnega mnenja so ji napovedovale drugo mesto, za Slovensko demokratsko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=SDS in Svoboda ostajata osrednja akterja političnega prostora|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-in-svoboda-ostajata-osrednja-akterja-politicnega-prostora-682746|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: Gibanje Svoboda in Levica izboljšali rezultat, na vrhu ostaja SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-gibanje-svoboda-in-levica-izboljsali-rezultat-na-vrhu-ostaja-sds/773490|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnica bi lahko sestavila novo vlado|url=https://www.mladina.si/246502/mladinina-anketa-desnica-bi-lahko-sestavila-novo-vlado/|website=Mladina.si|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Parlamentarni prag bi prestopilo sedem strank, vlado bo težko sestaviti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-sedem-strank-vlado-bo-tezko-sestaviti/770512|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Svet stranke je končno kandidatno listo in volilni program potrdil na seji dne 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda potrdilo kandidatno listo, a imen še ne razkriva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-potrdilo-kandidatno-listo-a-imen-se-ne-razkriva/773292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dva dni kasneje so kandidate predstavili na volilni konvenciji; na listo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, pa tudi nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon]] (Nova Gorica II), [[Mateja Čalušić]] (Koper II), [[Ksenija Klampfer]] (Slovenske Konjice), [[Valentina Prevolnik Rupel]] (Radlje), [[Vinko Logaj]] (Litija), [[Borut Sajovic]] (Tržič), [[Alenka Bratušek]] (Jesenice in Kranj II) ter [[Klemen Boštjančič]] (Novo mesto II in Krško), pet ministrov iz vrst Svobode, Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko, pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Generalni sekretar stranke Matej Grah se je za mandat poslanca potegoval okraju Murska Sobota III, vodja podmladka Nika Podakar pa v Kranj III.<ref name=":18" /> Delo vlade je Golob v nagovoru na konvenciji ponazoril s prenavljanjem »hiše« in ob tem dejal, da »nikoli niso obljubili, da bodo hišo dokončali v štirih letih«, a da kljub temu v njej živijo »bolj zadovoljni in bolj srečni ljudje.«<ref name=":17" /> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 149.200 | 22,11 | {{steady}} | {{Composition bar|2|9|hex=#005DA4}} | {{steady}} | 2. |- |} === Volitve v Evropski parlament 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Na seji sveta so v stranki Svoboda konec marca 2024 potrdili 7 kandidatov za evropske volitve. To so bili: Aleksander Merlo, Irena Joveva, Klemen Grošelj, Maša Kociper, Matej Grah, Tamara Vonta in Uroš Brežan.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še ni potrdilo kandidatne liste za evropske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ni-potrdilo-kandidatne-liste-za-evropske-volitve/703095|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-04|language=sl}}</ref> Kljub temu, da je bil prvotno med najverjetnejšimi kandidati tudi Klemen Grošelj, je ta 3. aprila umaknil svoje soglasje h kandidaturi, neuradno zaradi njegovega mesta na repu liste. Kmalu je napovedal tudi izstop iz stranke in pristopil k [[Zeleni Slovenije|Zelenim Slovenije]], ki so ga izbrali za nosilca svoje liste.<ref>{{Navedi splet|title=Grošelj ne bo kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Marta Kos zavrnila ponudbo stranke.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/groselj-ne-bo-kandidiral-na-listi-gibanja-svoboda-marta-kos-zavrnila-ponudbo-stranke/703800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije želijo nastopiti na evropskih volitvah s Klemnom Grošljem kot nosilcem liste|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/zeleni-slovenije-zelijo-nastopiti-na-evropskih-volitvah-s-klemnom-grosljem-kot-nosilcem-liste/707255|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Stranka je za mesto na listi kontaktirala predsednico DZ [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se za to ni odločila iz osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj priljubljene članice Svobode na letošnjih volitvah ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/najbolj-priljubljene-clanice-svobode-na-letosnjih-volitvah-sploh-ne-bo|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Ponudbo so naslovili tudi na nekdanjo podpredsednico stranke in veleposlanico RS v Švici ter Nemčiji [[Marta Kos|Marto Kos]], ki je nastop na listi prav tako zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Grošelj umaknil kandidaturo, ponudbo zavrnila tudi Marta Kos|url=https://siol.net/novice/slovenija/klemen-groselj-umaknil-kandidaturo-630737|website=siol.net|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Na Festivalu Svobode na Zbiljah, dne 6. aprila, so predstavili celotno kandidatno listo. Poleg že izbranih kandidatov so na listo uvrstili še poslanko [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], ministra za obrambo [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] in državnega sekretarja [[Vojko Volk|Vojka Volka]]. Predstavili so tudi kandidata za evropskega komisarja, Tomaža Vesela, nekdanjega predsednika računskega sodišča ter predvidenega nosilca, [[Aleksander Merlo|Aleksandra Merla]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Svobode naj bi bil Merlo, na njej tudi Janja Sluga in Marjan Šarec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-v-zbiljah-razkril-imena-kandidatov-za-evropske-poslance/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Kljub skorajšnji potrditvi za nosilca liste je nazadnje stranka iz nenada sporočila, da bo nosilka liste [[Irena Joveva]], Merla pa naj bi o tem obvestili na večer seje sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj Svoboda na vrhu liste ni več videla Merla: Vedeli so, s kom imajo opravka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-svoboda-na-vrhu-liste-ni-vec-videla-merla-vedeli-so-s-kom-imajo-opravka/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Na seji so potrdili tudi zaporedne številke ostalih kandidatov liste, Aleksander Merlo pa je bil iz liste odstranjen, po lastnih navedbah iz osebnih razlogov. Namesto njega je bil na četrto mesto uvrščen [[Jure Leben]], Merlo pa je sprejel povabila Klemna Grošlja in se pridružil listi Zelenih Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda potrdila kandidate za evropske poslance, na vrhu liste Irena Joveva|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/svoboda-potrdila-kandidate-za-evropske-poslance-na-vrhu-liste-irena-joveva/705922|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Še drugi Golobov nesojeni kandidat pristal na listi Zelenih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-drugi-golobov-nesojeni-kandidat-pristal-na-listi-zelenih/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> # '''[[Irena Joveva]]''' # [[Matej Grah]] # [[Janja Sluga]] # [[Jure Leben]] # [[Tamara Vonta]] # '''[[Marjan Šarec]]''' # [[Maša Kociper]] # [[Vojko Volk]] # [[Uroš Brežan]]. Na volitvah 9. junija je stranka zasedla drugo mesto, dobila je 22,11 % glasov in si s tem priborila dva mandata v Evropskem parlamentu. S preferenčnimi glasovi sta bila izvoljena sta bila dotedanja evroposlanka [[Irena Joveva]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Predsedniške volitve 2022 === [[Slika:Solvita Āboltiņa tiekas ar Slovēnijas vēstnieci (cropped).jpg|sličica|[[Marta Kos]] je bila kandidatka stranke za predsednico države. Kandidaturo je umaknila iz osebnih razlogov. Istega leta je najprej odstopila kot podpredsednica stranke, nato pa izstopila iz stranke. Leta 2024 je na predlog koalicije postaja komisarka Slovenije v Evropski komisiji. ]] ''Glej tudi: [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022]]'' 28. junija 2022 je Marta Kos ob podpori stranke uradno napovedala kandidaturo za predsednico države,<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-o-kandidaturi-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-03|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-osupnila-ob-golobovih-besedah-o-kucanu-582712|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref>vendar jo je konec avgusta iz osebnih razlogov prekinila.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopa od kandidature|url=https://n1info.si/novice/slovenija/marta-kos-odstopa-od-kandidature/|website=N1|date=2022-08-30|accessdate=2022-09-13|language=sl-SI}}</ref>13. septembra 2022 je odstopila iz podpredsedniškega mesta Gibanja Svoboda in za razlog navedla nove usmeritve v življenju po odstopu od predsedniške kandidature.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopila kot podpredsednica Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marta-kos-odstopila-kot-podpredsednica-gibanja-svoboda/640310|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> Stranka je nato 21. septembra 2022 sporočila, da bo za predsednika republike podprla evropskega poslanca iz SD [[Milan Brglez|Milana Brgleza]].<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni predsedniški kandidat SD in Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milan-brglez-bo-predsedniski-kandidat-sd-in-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-09-22|accessdate=2022-10-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-10-01}}</ref> Gibanje Svoboda je ob tem zahtevalo, da Brglez odstopi iz vodstvenih funkcij v SD.<ref>{{Navedi splet|title=Brglezu se nasmiha tudi podpora Svobode. Kako se bo odločila Levica?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brglezu-se-nasmiha-tudi-podpora-svobode-kako-se-bo-odlocila-levica/|website=N1|date=2022-09-20|accessdate=2022-10-01|language=sl-SI}}</ref> === Lokalne volitve 2022 === 11. julija 2022 je Golob sporočil, da na mestu [[Župan Ljubljane|župana Ljubljana]] v novem mandatu vidi tedanjega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Golob: Sam vidim župana Jankovića kot tistega, ki je najprimernejši, da nadaljuje še en mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sam-vidim-zupana-jankovica-kot-tistega-ki-je-najprimernejsi-da-nadaljuje-se-en-mandat/636949|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Uradno ga je podprl 11. avgusta 2022.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Golob za župana javno podprl Jankovića|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-zupana-javno-podprl-jankovica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl-si}}</ref><ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob za župana Ljubljane podpira Jankovića, odločitev mora potrditi še svet stranke|url=https://www.domovina.je/golob-za-zupana-ljubljane-podpira-jankovica-odlocitev-mora-potrditi-se-svet-stranke/|website=Domovina|date=2022-08-11|accessdate=2022-09-09|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> == Kontroverze == === Podpora Zorana Jankovića === Na predvolilnem kongresu Gibanja Svoboda je delegate kot častni gost pozdravil in nagovoril tudi župan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] [[Zoran Janković]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=N1 SOOČENJE: Se Golobovi zaradi afere farmacevtka distancirajo od Jankovića?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ali-se-gibanje-svoboda-zaradi-afere-farmacevtka-distancira-od-jankovica/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref> Dogodek je potekal v dneh, ko je v javnost prišlo policijski zapisnik izjave farmacevtke, ki je bila domnevna žrtev spolnega nasilja, ko je Janković njeno službo pogojeval s spolnimi uslugami. V Gibanju Svoboda so se odzvali, da je bil Zoran Janković povabljen župan mesta Ljubljana, kjer je potekal kongres.<ref name=":0" /> Robert Golob je bil sicer tudi med podpredsedniki Jankovićeve stranke [[Pozitivna Slovenija]]. Zoran Janković je kasneje Golobu izrazil tudi podporo na volitvah in mu javno čestital po zmagi.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=(FOTO) Kdo vse je bil na Golobovem nedeljskem plesu v Cvetličarni - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8999372/(FOTO)-Kdo-vse-je-bil-na-Golobovem-nedeljskem-plesu-v-Cvetlicarni|website=www.finance.si|accessdate=2022-05-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanju Svoboda čestital tudi ljubljanski župan|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/gibanju-svoboda-cestital-tudi-ljubljanski-zupan/|website=Metropolitan.si|date=2022-04-24|accessdate=2022-05-03|language=en}}</ref> Napovedal je tudi, da bo Golob vlado vodil dva mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.dnevnik.si/1042987871|website=Dnevnik|accessdate=2022-05-03}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.sta.si/3029984/ljubljanski-zupan-zoran-jankovic-za-goloba-napovedal-da-bo-vladal-dva-mandata|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-03}}</ref> Na zabavi ob zmagi Gibanja Svoboda sta bila opažena tudi Jankovićev sin [[Jure Janković]] in nekdanji poslanec [[Ciril Pucko]].<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Ciril Pucko na zabavi Gibanja Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/ciril-pucko-na-zabavi-gibanja-svoboda-578106|website=siol.net|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Robert_Golob_in_Gordan_Jandroković_(6._9._2023)_(cropped).jpg|alt=Robert Golob, predsednik stranke|sličica|232x232px|Robert Golob, predsednik stranke]] === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Robert Golob]] * '''Podpredsedniki:''' [[Sara Žibrat]], [[Matej Arčon]], [[Klemen Boštjančič]] * '''Generalni sekretar:''' [[Matej Arčon]] * '''Predsednica sveta stranke:''' [[Nataša Avšič Bogovič]] === Izvršni svet === Sestavljajo ga: [[Robert Golob]], Sara Žibrat, [[Klemen Boštjančič]], [[Matej Arčon]], Nataša Avšič Bogovič, Gregor Šubic, Rok Marolt, Matej Grah. === Svet stranke === Sestavljajo ga: * '''člani Izvršnega odbora''', * '''na kongresu izvoljeni člani Sveta (do 20):''' Mirta Koželj, Sanja Ajanović Hovnik, Damjan Dragman, Gregor Erbežnik, Jana Jerman, Mojca Kert, Jurij Kočar, Daška Levstik, Sandra Pahić, Simona Pirnat Skeledžija, Gorazd Plevnik, Maksimilijana Polak, Peter Premk, Andrej Ribič in Nataša Sax * '''Vsi poslanci Gibanja Svoboda v Državnem zboru in ministri iz kvote Gibanja Svoboda'''<ref>{{Navedi splet|title=Svet in izvršni odbor stranke|url=https://gibanjesvoboda.si/svet-izvrsni-odbor/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2022-09-13|language=en-US|archive-date=2022-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220914105413/https://gibanjesvoboda.si/svet-izvrsni-odbor/|url-status=dead}}</ref> == Seznam predsednikov == * [[Jure Leben]] ('''Z.DEJ'''); 8. maj 2021 – 26. januar 2022 * [[Robert Golob]] ('''Gibanje Svoboda'''); 26. januar 2022 – danes == Vidnejši člani stranke == [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197540976).jpg|sličica|[[Danijel Bešič Loredan]] (desno) je opravljal funkcijo ministra za zdravje. Svoj resor je po besedah Roberta Goloba moral zapustiti zaradi razhajanj v pogledih na javno zdravstvo.]] * [[Robert Golob]], predsednik stranke * [[Urška Klakočar Zupančič]], pravnica, nekdanja sodnica, pisateljica in nekdanja podpredsednica stranke * [[Vesna Vuković]], generalna sekretarka stranke * [[Sara Žibrat]], podpredsednica stranke * [[Matej Arčon]], prvi generalni sekretar stranke * [[Mirta Koželj]], predsednica sveta stranke * [[Alenka Bratušek]], političarka, nekdanja ministrica in predsednica vlade * [[Marjan Šarec]], komik, politik, nekdanji župan in predsednik vlade * [[Dejan Zavec]], nekdanji boksar in poslanec * [[Borut Sajovic]], župan Tržiča * [[Uroš Brežan]], župan Tolmina * [[Bojan Čebela]], župan Borovnice[[Slika:Borut Sajovic 02.jpg|sličica|Borut Sajovic, obrambni minister, nekdanji tržiški župan in vodja poslanske skupine]] * [[Dimitrij Zadel]], nekdanji predsednik uprave Luke Koper * [[Danijel Bešič Loredan]], ortoped in borec proti korupciji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/znani-slovenski-zdravnik-razkril-kdo-od-politikov-ga-je-hotel-utisati-za-vsako-ceno/|title=Znani slovenski zdravnik razkril, kdo od politikov ga je hotel utišati za vsako ceno|date=17.1.2022|accessdate=5.4.2022}}</ref> * [[Igor Papič]], elektroinženir, rektor [[Univerza v Ljubljani|UL]] 2017–2021 * [[Alenka Sivka]], novinarka * [[Mirjam Bon Klanjšček]], poslanka * [[Janja Sluga]], poslanka 2014–danes * [[Gašper Ovnik]], košarkar * [[Darko Krajnc]], politik == Nekdanji vidni člani == * [[Marta Kos]], veleposlanica, pisateljica, novinarka in nekdanja podpredsednica stranke (izstopila 12. decembra 2022) * [[Mojca Pašek Šetinc]], novinarka (izključena 24. oktobra 2023). == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2}} {{Slovenske_politične_stranke}} [[Kategorija:Gibanje Svoboda| ]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] 1ntxgx54ef1u3u6jcpa5tjk4unhgrjt 6690603 6690602 2026-06-17T08:56:40Z ~2026-35399-42 261743 /* Delovanje v vladi */ 6690603 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | logo = Svoboda-logo_2025.svg | logo_size = 300px | colorcode = {{Political party data|color}} | president = [[Robert Golob]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Sara Žibrat]]<br>[[Matej Arčon]]<br>[[Klemen Boštjančič]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Nataša Avšič Bogovič]] | general_secretary = [[Matej Grah]] | foundation = [[26. januar]] [[2022]] | ideology = {{ublist | [[socialni liberalizem]]<ref>{{navedi splet|title=Slowenien: Richtungswahl für Europa|url=https://www.fr.de/politik/slowenien-richtungswahl-fuer-europa-91492381.html|website=[[Frankfurter Rundschau]]|date=21 April 2022 |accessdate=22 April 2022|language=de}}</ref> }} | headquarters = Miklošičeva ulica 7, 1000 [[Ljubljana]] | country = {{SLV}} | founder = [[Jure Leben]]<br/>[[Robert Golob]] | founded = {{Start date|2021|5|8|df=yes}}; (izvirna oblika)<br>{{Start date|2022|1|26|df=yes}}; (trenutna oblika) | predecessor = [[Stranka zelenih dejanj]] | position = {{nowrap|[[Politična sredina|Sredina]]<ref>{{navedi splet|author= Margherita Montanari|url=https://www.euractiv.com/section/politics/short_news/far-right-salvini-and-orban-agree-to-create-a-new-eu-centre-right/|title=Far-right Salvini and Orbán agree to create a new EU 'centre-right'|quote=However, the centrist “Freedom Movement” (GS) party currently polls at 24.9%, challenging SDS’s pole position in the popular vote.|work=[[Euractiv]]|date=22 April 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|author= Tom Zirpoli|url=https://www.baltimoresun.com/maryland/carroll/opinion/ac-ce-zirpoli-american-democracy-stumbles-20220504-k6isk5ij5fdinjuyhxaepbwece-story.html|title=Democracy holds in Europe, but remains threatened at home|quote=In Slovenia, the centrist Freedom Movement, led by Robert Golob, won 34% of the vote compared to 24% percent for Jansa.|work=[[The Baltimore Sun]]|date=4 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-04-25-emmanuel-macron-remains-in-charge-says-grumpy-french-electorate/|title=Emmanuel Macron remains in charge, says grumpy French electorate|quote=That is far behind the 34 percent of its main rival, the centrist Freedom Movement, meaning that Mr. Jansa is highly unlikely to keep his post as prime minister.|work=[[Daily Maverick]]|date=25 April 2022}}</ref> do {{nowrap|[[leva sredina]]<ref name=“Hafner2024”>{{navedi knjigo|author=Danica Fink Hafner|title= Party System Changes and Challenges to Democracy: Slovenia in a Comparative Perspective|publisher=Palgrave Macmillan| year=2024|isbn= 978-303-154949-6|url=https://books.google.com/books?id=P2D8EAAAQBAJ&pg=PA184|page=184}}</ref>}}}} | colours = {{ublist | {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra]]{{efn|kot Gibanje Svoboda}}<br> {{color box|#00a0df;}} [[modra|svetlo modra]] }} | membership = {{increase}} 3.000<ref>{{navedi splet | url=https://gibanjesvoboda.si/novica/4-redni-kongres-stranke-gibanje-svoboda/ | title=4. Redni kongres stranke Gibanje Svoboda }}</ref> | merger = {{ublist | [[Lista Marjana Šarca]] | [[Stranka Alenke Bratušek]] }} | youth_wing = Gibanje Svoboda Mladi | europarl = [[Renew Europe]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3 = {{Composition bar|3|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats4 = {{Composition bar|404|2750|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | website = {{Political party data|website}} }} '''Gibanje Svoboda''' (kratica '''GS''', skrajšano '''Svoboda''') je [[Politika Slovenije|slovenska]] [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot [[Politična sredina|sredinska]] do [[leva sredina|levosredinska]] in zastopa ideje zelene politike ter liberalizma. Ustanovljena je bila 26. januarja 2022 kot naslednica Stranke zelenih dejanj (Z.DEJ). Na januarskem kongresu je bil kot prvi predsednik nove stranke v nastanku izvoljen [[Robert Golob]], ki je stranki nadel novo identiteto ter ime Gibanje Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Z.Dej preimenovan v Gibanje Svoboda, za predsednika izvoljen Robert Golob|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-dej-preimenovan-v-gibanje-svoboda-za-predsednika-izvoljen-robert-golob/610134|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-22|language=sl}}</ref> Ta v ospredje svojega političnega delovanja postavlja svobodo, zeleni prehod, ljudi, odprto družbo, zaupanje, spoštovanje, skupnost, kulturo dialoga ter odgovorno sodelovanje.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://gibanjesvoboda.si/program/|title=Program - Gibanje Svoboda|accessdate=5.4.2022}}</ref> Stranka je zmagala na prvih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]] po ustanovitvi, aprila 2022. Osvojili so 41 poslanskih mest, kar je rekord v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":8" /> Predsednik stranke [[Robert Golob]] je od predsednika republike nato prejel mandat za sestavo [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]], ki je prisegla 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili novo vladno ekipo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-nova-vlada-janez-jansa/|website=N1|date=2022-06-01|accessdate=2022-06-08|language=sl-SI}}</ref> K stranki sta se kmalu po volitvah pripojili tudi stranki [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], že pred tem pa je Golob vidnim članom stranke podelil položaje v svoji vladi.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda podprlo pripojitev LMŠ-ja in SAB-a, o kandidaturi Marte Kos še organi stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-podprlo-pripojitev-lms-ja-in-sab-a-o-kandidaturi-marte-kos-se-organi-stranke/632346|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Z.DEJ (2021–2022) === [[Slika:Stranka zelenih dejanja - logotip.png|sličica|147x147_pik|Logotip Z.DEJ]] [[Jure Leben]], nekdanji [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi Marjana Šarca]], je namen ustanovitve stranke napovedal januarja 2021 v oddaji [[Studio City]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Jure Leben napovedal novo zeleno stranko|url=https://www.domovina.je/jure-leben-napovedal-novo-zeleno-stranko/|website=Domovina|date=2021-01-11|accessdate=2021-01-23|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Stranka je bila ustanovljena 8. maja 2021, za njenega prvega in zadnjega predsednika je bil izbran ustanovitelj stranke [[Jure Leben]].<ref name=":4" /> Stranka naj bi kot zelena z okoljskimi ukrepi iskala ravnovesje med industrijskim napredkom in ohranitvijo okolja. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jure Leben, podpredsednik pa je postal Gregor Erbežnik. Vodstvo je volilo 119 delegatov.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Jure Leben: V politiki je čas za menjavo generacij|url=https://siol.net/novice/slovenija/jure-leben-v-politiki-je-cas-za-menjavo-generacij-551761|website=siol.net|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> Stranka v sledečih mesecih ni beležila večje podpore v javnomnenjskih raziskavah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-24}}</ref> Januarja 2022 je Leben napovedal umik iz vrha stranke in politike, saj se bo posvetil zasebnemu življenju. === Nastanek Gibanja Svoboda (januar 2022) === 24. januarja 2022 je [[Robert Golob]], takrat še predsednik uprave podjetja GEN-I, napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke v zatonu, preobrazbo le-te in preimenovanje v Gibanje Svoboda.<ref name=":4" /> Kongres je potekal 26. januarja 2022,<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo vodil Gibanje Svoboda: Ključni cilj je zmaga za dosego svobode|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/golob-bo-vodil-gibanje-sprememba/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-18|language=sl-si}}</ref> za predsednika je bil izvoljen Robert Golob, za podpredsednico pa [[Urška Klakočar Zupančič]]. Predsednica sveta stranke je postala [[Mirta Koželj]]. generalni sekretar stranke pa [[Matej Arčon]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so ljudje v najožji ekipi Golobovega Gibanja Svoboda|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f3947c25fb2/kdo-so-ljudje-v-najozji-ekipi-golobovega-gibanja-svoboda|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-01-31|language=sl}}</ref> Da bi se stranka obranila podtaknjenih članov in poskusov sovražnega prevzema stranke je bilo kot predpogoj za včlanitev v stranko določeno jamstvo dveh obstoječih članov stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pogoje postavljajo stranke kandidatom za poslance|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pogoje-postavljajo-stranke-kandidatom-za-poslance/|website=N1|date=2022-02-28|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> z vsemi poslanskimi kandidati pa naj bi Golob predhodno opravil osebni razgovor.<ref>{{Navedi splet|title=Koga snubi Robert Golob|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koga-snubi-robert-golob/|website=N1|date=2022-03-08|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> V stranko sta vstopila tudi nepovezana poslanca [[Janja Sluga]] (prej [[SMC]]) in [[Jurij Lep]] (prej [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]).<ref name=":5" /> Golob je po izvolitvi dejal, da so se pripravljeni povezovati s [[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]] (kratica KUL), ki je njihov »naravni zaveznik«. 1. februarja se je odzval na skupni sestanek s strankami [[Koalicija ustavnega loka|KUL]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Golob po sestanku s KUL-om: Skupen cilj odhod aktualne vlade in spremembe v državi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-sestanku-s-kul-om-skupen-cilj-odhod-aktualne-vlade-in-spremembe-v-drzavi/610789|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> 17. februarja sta se sestala predsednika strank Gibanje Svoboda in [[LIDE]]; voditelja strank sta se odločila, da njuni stranki ne bosta oblikovali skupne liste, a da ostaja možnost, da bo na kandidatni listi stranke Gibanje Svoboda nastopil kdo iz stranke Lide.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Zorčič na volitvah ne bosta sodelovala|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-stranka-lide.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}</ref> [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|alt=Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022|sličica|270x270px|Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022]] V soboto, 19. marca 2022 je potekala volilna konvencija stranke, na kateri je stranka predstavila svoj program za volitve ter kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Gibanje svoboda bo predstavila svoj program|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-stranke.html|website=24ur.com|accessdate=2022-03-19|language=sl}}</ref> Med njimi so tudi nekatera znana imena, in sicer nekdanji boksar [[Dejan Zavec]], novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek, župan Tržiča [[Borut Sajovic]], strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani [[Igor Papič]] ter ortoped [[Danijel Bešič Loredan]].<ref>{{Navedi splet|title=V primeru Golobove zmage minister za zdravje Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-in-kandidate-za-volitve/|website=www.delo.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}</ref> === Zmaga na volitvah (april 2022) === Svoboda se je na javnomnenjskih raziskavah na vrhu izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko, bližje volitvam pa je nekoliko povedla. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah, 24. aprila 2022]], je stranka zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest, kar je rekordno število poslancev ene stranke v zgodovini Republike Slovenije. Prav tako je Gibanje Svoboda postalo prva stranka, ki je osvojilo več kot 400.000 glasov.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta - [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> Ob konstituiranju državnega zbora, 13. maja 2022, je bila za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]] izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]]. Vodenje poslanske skupine Svoboda je prevzel predsednik stranke Robert Golob in se tudi udeležil posvetovanj pri [[Predsednik Republike Slovenije|predsedniku republike]] o kandidatih za mandatarja. 25. maja 2022 je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Vodenje poslanske skupine je ob tem prevzel [[Borut Sajovic]], za namestnici pa sta bili izbrani [[Tamara Kozlovič]] in [[Tereza Novak]].<ref name=":9" /> === Združitev s SAB in LMŠ (junij 2022) === Po dobljenih volitvah je predsednik vlade [[Robert Golob]] kot posledico sodelovanja s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] za ministra med drugim predlagal predsednika zunajparlamentarnih strank [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. Nekaj dni kasneje so razglasili namero o združitvi levosredinskega prostora, s čimer bi se stranki [[Stranka Alenke Bratušek]] (SAB) in [[Lista Marjana Šarca]] (LMŠ) združili z Gibanjem Svoboda zaradi skupnih ciljev ter neuspeha razdrobljenih strank SAB in LMŠ na volitvah. Stranki sta ločeno pripojitev h Gibanju Svoboda izglasovali v mesecu juniju.<ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":12" /> === Državnozborske volitve 2026 === V zadnjih tednih volilne kampanje pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami leta 2026]] je glede na meritve javnega mnenja Gibanje Svoboda zaostajalo za vodilno Slovensko demokratsko stranko, v zadnjih dneh pa sta se stranki izenačili. Na volitvah je Svoboda prejela največ glasov med strankami, in sicer 338.102 oz. 28.66 odstotka glasov, kar je manj kot odstotek prednosti pred SDS. Svobodi je pripadlo 29 poslanskih mest, od volitev leta 2022 jih je tako izgubila dvanajst. Vodenje poslanske skupine v [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklicu državnega zbora]] je prevzel [[Borut Sajovic]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi vodje poslanskih skupin, ki bodo na kolegijih sogovorniki predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?|url=https://strogo-zaupno.si/politika/kdo-so-novi-vodje-poslanskih-skupin-ki-bodo-na-kolegijih-sogovorniki-predsednika-drzavnega-zbora-zorana-stevanovica/|website=Strogo Zaupno|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI|first=Vladimir|last=Vodušek}}</ref> [[Robert Golob|Golob]] je na prve uradne pogovore o oblikovanju nove vlade povabil v prvem tednu po volitvah, in sicer stranke, ki jih je označil za demokratične. Slovenska demokratska stranka ni bila povabljena, zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] se vabilu zaradi politik Golobove vlade ni odzval,<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> ostale stranke [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]] so prišle.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Golob je kasneje začel uporabljati tudi termin »vlada narodne enotnosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Partnerji so se dogovorili za nadaljnje pogovore, a da mora Svoboda konkretizirati svoje izhodiščne točke. Pripravljala jih je med velikonočnimi prazniki.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI}}</ref> Trojček [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] so vnovič pozvali k sodelovanju v pogovorih, saj da so vse stranke, uvrščene v parlament, dolžne spoštovati voljo volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda trojčku na čelu z NSi vrača žogico: Spoštujte voljo ljudi, izraženo na volitvah|url=https://vecer.com/slovenija/svoboda-trojcku-na-celu-z-nsi-vraca-zogico-spostujte-voljo-ljudi-izrazeno-na-volitvah-10411147|website=Večer|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-20|language=sl}}</ref> 17. aprila je [[Anže Logar]], predsednik stranke Demokrati, sporočil, da zaključujejo koalicijska pogajanja z Robertom Golobom, saj da je delovanje Svobode, ki da je želela v sklenitev dogovora prisiliti [[Poslanska skupina Demokratov|poslance Demokratov]], "Šlo čez meje normalnega političnega dialoga," pri tem pa je Golobovo sestavljanje koalicije primerjal s tistim iz leta 2011, ko je bil mandatar [[Zoran Janković]].<ref>{{Citat|title=Demokrati končujejo pogajanja o koaliciji s Svobodo, v Svobodi trdijo, da vsebinskih pogajanj z njimi sploh ni bilo|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175215011|accessdate=2026-04-20|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-20|language=sl}}</ref> == Delovanje v vladi == ''Glej članek: [[15. vlada Republike Slovenije]]'' 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Istega dne so mediji sporočili, da naj bi sodelavka za stike z javnostjo Gibanja Svoboda postala [[Vesna Vuković]], novinarka in soustanoviteljica portala [[Necenzurirano.si]].<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Necenzurirano bo tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/novinarka-necenzurirano-bo-tiskovna-predstavnica-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-08-09|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković zapušča necenzurirano.si, postala naj bi piarovka Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-vukovic-zapusca-necenzurirano-si-postala-naj-bi-piarovka-gibanja-svoboda/636786|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> Nekaj dni prej je ''Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine'', ki jo vodi [[Mojca Šetinc Pašek]], na mesto strokovnega sodelavca imenovala tudi [[Tomaž Modic|Tomaža Modica]], novinarja portala [[Necenzurirano.si]]. [[Slovenska demokratska stranka]] je zahtevala njegovo izločitev, saj se preiskava loteva tudi poslovanja na portalu [[Siol.net]], ki je v lasti [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenija]], ki je prav tako del problema, ki ga naslavlja preiskovalna komisija. SDS je dodal tudi, da je portal Necenzurirano.si, kjer je takrat deloval Modic, medij pod okriljem medijskega [[Tajkun|tajkuna]] [[Martin Odlazek|Martina Odlazka]], prav tako je v preteklosti prihajalo do finančnih povezav s podjetjem [[GEN-I]], katerega upravo je dolga leta vodil predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref name=":13">{{Navedi splet|title=SDS zahteva izločitev Modica. Šetinc Pašek: Gre za poskus diskreditacije preiskave.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zahteva-izlocitev-modica-setinc-pasek-gre-za-poskus-diskreditacije-preiskave/636646|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da želi SDS že pred začetkom dela diskreditirati preiskovalno komisijo.<ref name=":13" /> 26. novembra 2022 se je stranka po treh tednih težav z dostopom odločila, da aplikacije [[Twitter]] ne bo več uporabljala, saj je ne potrebuje.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda ne bo več čivkala na Twitterju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-ne-bo-vec-civkala-na-twitterju/648800|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-26|language=sl}}</ref> === Razhod z ministrom Loredanom === Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]]<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija 2023 potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Mandat mu je uradno prenehal 13. julija, ko se je z njegovim odstopom seznanil državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, vlada imenovala nove državne sekretarje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besicu-loredanu-bo-prenehala-funkcija-vodenje-resorja-zacasno-prevzema-golob.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-07-15}}</ref> Bešič Loredan bi se sicer lahko vrnil v poslanske klopi, saj mu pripada mesto nadomestnega poslanca ministra [[Matej Arčon|Mateja Arčona]].<ref>{{Navedi splet|title=Kam odhaja Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kam-odhaja-danijel-besic-loredan/|website=www.delo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl-si}}</ref> Bešič Loredan [[Državna volilna komisija|Državni volilni komisiji]] na več pozivov ni sporočil, ali bo prevzel poslanski sedež. 8. avgusta je sporočil, da se umika iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Bešič Loredan ne bo (nadomestni) poslanec {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/danijel-besic-loredan-ne-bo-nadomestni-poslanec|website=Danijel Bešič Loredan ne bo (nadomestni) poslanec {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-08-14|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan ne bo nadomestni poslanec Gibanja Svoboda|url=https://vecer.com/slovenija/nekdanji-zdravstveni-minister-danijel-besic-loredan-ne-bo-nadomestni-poslanec-gibanja-svoboda-10338061|website=vecer.com|accessdate=2023-08-14|language=sl}}</ref> === Izključitev dveh članov iz stranke === Oktobra 2023 so v javnosti zaokrožile govorice, da naj bi premier Golob pozval predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič k odstopu. Informacije so se izkazale za napačne, je pa svet stranke na seji dne 24. oktobra 2023 iz stranke izključil nekdanjo novinarko [[Mojca Šetinc Pašek|Mojco Šetinc Pašek]] in nekdanjega poslanca LMŠ [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]]. Klakočar Zupančičeva pa je iz osebnih razlogov, povezanih s preobremenjenostjo, stranko obvestila, da odstopa z mesta podpredsednice stranke. Na tej funkciji jo je nadomestila poslanka [[Sara Žibrat]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Mojca Šetinc Pašek se je na izključitev odzvala, da je o njej izvedela iz medijev, a da bo ostala članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z|date=25. oktober 2023}}</ref> 28. novembra je izstopila tudi iz poslanske skupine in postala samostojna poslanka.<ref>{{navedi novice|title=Mojca Šetinc Pašek: Od danes naprej sem samostojna poslanka|date=2023-11-28|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mojca-setinc-pasek-od-danes-naprej-sem-samostojna-poslanka/689776|work=MMC RTV-SLO}}</ref> === Širše kadrovske spremembe (2024) === Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> == Ideologija in stališča == === Z.DEJ (2021–2022) === Stranka Z.DEJ je kot svoje vrednote navajala demokracijo, strpnost in spoštovanje. V uvodnem govoru je Jure Leben omenil zaprtje Kemisa, [[Eternit Slovenija|Eternita]], Termita, Ekosistemov, ureditev pitne vode v [[Anhovo|Anhovem]], zaprtje [[Premogovnik Velenje|premogovnika Velenje]], zaščito gozdov in razglasitev ekološke krize.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=V politiko se s stranko Z.DEJ vrača Jure Leben: "Dovolj je bilo besed, čas je za zelena dejanja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-politiko-se-s-stranko-z-dej-vraca-jure-leben-dovolj-je-bilo-besed-cas-je-za-zelena-dejanja/579463|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> Uvedli bi tudi davek na sladkane pijače in nereciklirano [[Plastika|plastiko]], trajnostne oblike prometa, decentralizacijo in razogljičenje Slovenije. Slovenija naj bi se bila po njegovih besedah zmožna uvrstiti med 20 globalno najkonkurenčnejših držav kriterija Svetovnega gospodarskega foruma.<ref name=":2" /> Stranka je na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumu o zakonu o vodah]] sodelovala na strani nasprotnikov spremembe zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov sprememb zakona o vodah|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-sprememb-zakona-o-vodah/586933|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Z.Dej: Odločanje se spušča na lokalni nivo, kjer investitorji lažje pritiskajo|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/z-dej-odlocanje-se-spusca-na-lokalni-nivo-kjer-investitorji-lazje-pritiskajo/586257|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|title=Seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje|date=16. 6. 2021|accessdate=13. 12. 2021|website=Državna volilna komisija.|archive-date=2021-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211213160018/https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot socialne ukrepe stranka izpostavlja javno dostopno zdravstvo in povečanje števila delavcev, reformo izobraževalnega sistema in digitalizacijo šol.<ref>{{Navedi splet|title=Leben se vrača v politiko: 'Dovolj je bilo besed, zavajanj in umetnih delitev'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/leben-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-bilo-besed-zavajanj-in-umetnih-delitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> === Gibanje Svoboda (2022–danes) === Ko je stranko prevzel Robert Golob, je svoje delovanje razširila iz primarno zelene agende na področje [[liberalizem|liberalizma]] ter [[socialni liberalizem|socialnega liberalizma]], tj. na položaj [[Politična sredina|sredine]] do [[leva sredina|leve sredine]].{{Navedi vir}} Obsežen program stranke z naslovom ''Zaslužimo si'' je bil objavljen marca 2022.<ref name=":6" /> Še pred njegovo objavo se je Golob glede vojne v Ukrajini izrekel za splošno odprte meje za vse in odstranitev ograje na meji s Hrvaško, za posvečanje zagotavljanju obnovljivih virov energije, približevanju [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]] ter za ponovno vzpostavitev pravne države.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-energetska-politika-ne-sme-vec-temeljiti-na-zemeljskem-plinu.html|title=Golob:Energetska politika ne sme več temeljiti na zemeljskem plinu.|date=2022-03-01|accessdate=2022-03-01|website=24ur.com}}</ref> Program ''Zaslužimo si'' je bil predstavljen na volilni konvenciji marca 2022 v Ljubljani. Glavni stebri programa so zeleni preboj, moderna [[socialna država]] ter svobodna in odprta družba. Med prioritetnimi področji program naslavlja izzive na področju zelenih politik, [[Gospodarstvo Slovenije|gospodarstva]] in [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstva]]. V programu je pomemben del namenjen tudi okrepitvi institutov pravne države, ter povrnitve zaupanja vanjo. Program obljublja bistveno povečanje rabe obnovljivih virov energije, cenovno dostopno energijo in zmanjšanje odvisnosti od zemeljskega plina ter sistemski pristop do rešitev krožnega gospodarstva, na ta način naj bi Slovenija dosegla varno energetsko prihodnost in opustila rabo fosilnih goriv. V sklopu podjetništva program naslavlja tudi razvoj tehnoloških parkov za preprost začetek podjetniškega delovanja, večjo privlačnost vlaganj v razvoj digitalnih in zelenih zagonskih podjetij, spodbuja naložbe v tehnologije prihodnosti in naslavlja sofinanciranje ciljno usmerjenih programov zelenega prehoda podjetij z namenom zniževanja njihovega [[Ogljični odtis|ogljičnega odtisa]]. Na področju zdravstva program predvideva kratkoročno rešitev v obliki interventnega zakona, v okviru tega pa takojšnje skrajšanje čakalnih dob, debirokratizacijo in digitalizacijo zdravstvenih storitev, nadzor nad plačili javnih storitev, nadalje pa program obljublja dolgoročno rešitev v obliki sodobnega zakona o zdravstvenem sistemu.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda s programom za zeleni preboj, moderno socialno državo ter svobodno in odprto družbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-s-programom-za-zeleni-preboj-moderno-socialno-drzavo-ter-svobodno-in-odprto-druzbo/616324|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-05|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 410.769 | 34,45 | {{Steady}} | {{Composition bar|41|90|hex=#005DA4}} | {{Steady}} | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 338.102 | 28,66 | {{decrease}} 5,79 | {{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} | {{decrease}} 12 | 1. | {{no|Opozicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === [[Slika:Posvet Za boljšo prihodnost živali - 16.1.2023 - Urška Klakočar Zupančič (cropped).jpg|sličica|160x160_pik|[[Urška Klakočar Zupančič]], predsednica državnega zbora]]{{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka se je prvič udeležila državnozborskih volitev aprila 2022. Raziskave javnega mnenja so napovedovale stranki boj za prvo mesto s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko.]]<ref>{{Navedi splet|title=Preobrat na vrhu: Svobodnjaki prvič prehiteli SDS|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/preobrat-na-vrhu-svoboda-prvic-prehitela-sds-577459|website=siol.net|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa: teden dni pred volitvami kaže na zmago Goloba, parlamentarni prag bi prestopilo osem strank|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/anketa-teden-dni-pred-volitvami-kaze-na-zmago-goloba-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-osem-strank-959942|website=Revija Reporter|accessdate=2022-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/gibanje-svoboda-vodi-a-na-volitvah-mogoca-presenec|title=Gibanje Svoboda vodi, a na volitvah mogoča presenečenja|date=9.4.2022|accessdate=17.4.2022|website=Primorske novice}}</ref> Na volitvah v nedeljo, 24. aprila 2022 je stranka zmagala s 34,45 % oz. 410.769 glasovi, s čimer je dobila 41 od 88 mandatov v parlamentu, ter možnost tvorbe koalicije s partnericama [[Socialni demokrati|SD]] s 7 mandati, ter [[Levica (politična stranka)|Levico]] s 5 mandati. Dosežen je bil cilj premagati drugouvrščeno [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], ki je dobila 23,52 % glasov. [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]] se je konstituiral 13. maja 2022. Za predsednico [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je bila izvoljena podpredsednica stranke Gibanje svoboda [[Urška Klakočar Zupančič]]. Izvoljeni poslanci so postali del [[Poslanska skupina Svoboda|Poslanske skupina Svoboda]]. === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na svoje druge državnozborske volitve podajala s sloganom ''Slovenija naprej!'', s katerim je poudarjala nadaljevanje projektov vlade v željenem drugem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=V tem mandatu smo si postavili jasne cilje, ki oblikujejo tudi naš pogled naprej - Gibanje Svoboda|url=https://gibanjesvoboda.si/iz-medijev/v-tem-mandatu-smo-si-postavili-jasne-cilje-ki-oblikujejo-tudi-nas-pogled-naprej/|website=gibanjesvoboda.si|date=2025-10-06|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Premier Golob: "Nikoli nismo obljubili, da bomo hišo dokončali v štirih letih"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-nikoli-nismo-obljubili-da-bomo-hiso-dokoncali-v-stirih-letih/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Raziskave javnega mnenja so ji napovedovale drugo mesto, za Slovensko demokratsko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=SDS in Svoboda ostajata osrednja akterja političnega prostora|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-in-svoboda-ostajata-osrednja-akterja-politicnega-prostora-682746|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: Gibanje Svoboda in Levica izboljšali rezultat, na vrhu ostaja SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-gibanje-svoboda-in-levica-izboljsali-rezultat-na-vrhu-ostaja-sds/773490|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnica bi lahko sestavila novo vlado|url=https://www.mladina.si/246502/mladinina-anketa-desnica-bi-lahko-sestavila-novo-vlado/|website=Mladina.si|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Parlamentarni prag bi prestopilo sedem strank, vlado bo težko sestaviti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-sedem-strank-vlado-bo-tezko-sestaviti/770512|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Svet stranke je končno kandidatno listo in volilni program potrdil na seji dne 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda potrdilo kandidatno listo, a imen še ne razkriva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-potrdilo-kandidatno-listo-a-imen-se-ne-razkriva/773292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dva dni kasneje so kandidate predstavili na volilni konvenciji; na listo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, pa tudi nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon]] (Nova Gorica II), [[Mateja Čalušić]] (Koper II), [[Ksenija Klampfer]] (Slovenske Konjice), [[Valentina Prevolnik Rupel]] (Radlje), [[Vinko Logaj]] (Litija), [[Borut Sajovic]] (Tržič), [[Alenka Bratušek]] (Jesenice in Kranj II) ter [[Klemen Boštjančič]] (Novo mesto II in Krško), pet ministrov iz vrst Svobode, Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko, pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Generalni sekretar stranke Matej Grah se je za mandat poslanca potegoval okraju Murska Sobota III, vodja podmladka Nika Podakar pa v Kranj III.<ref name=":18" /> Delo vlade je Golob v nagovoru na konvenciji ponazoril s prenavljanjem »hiše« in ob tem dejal, da »nikoli niso obljubili, da bodo hišo dokončali v štirih letih«, a da kljub temu v njej živijo »bolj zadovoljni in bolj srečni ljudje.«<ref name=":17" /> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 149.200 | 22,11 | {{steady}} | {{Composition bar|2|9|hex=#005DA4}} | {{steady}} | 2. |- |} === Volitve v Evropski parlament 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Na seji sveta so v stranki Svoboda konec marca 2024 potrdili 7 kandidatov za evropske volitve. To so bili: Aleksander Merlo, Irena Joveva, Klemen Grošelj, Maša Kociper, Matej Grah, Tamara Vonta in Uroš Brežan.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še ni potrdilo kandidatne liste za evropske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ni-potrdilo-kandidatne-liste-za-evropske-volitve/703095|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-04|language=sl}}</ref> Kljub temu, da je bil prvotno med najverjetnejšimi kandidati tudi Klemen Grošelj, je ta 3. aprila umaknil svoje soglasje h kandidaturi, neuradno zaradi njegovega mesta na repu liste. Kmalu je napovedal tudi izstop iz stranke in pristopil k [[Zeleni Slovenije|Zelenim Slovenije]], ki so ga izbrali za nosilca svoje liste.<ref>{{Navedi splet|title=Grošelj ne bo kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Marta Kos zavrnila ponudbo stranke.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/groselj-ne-bo-kandidiral-na-listi-gibanja-svoboda-marta-kos-zavrnila-ponudbo-stranke/703800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije želijo nastopiti na evropskih volitvah s Klemnom Grošljem kot nosilcem liste|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/zeleni-slovenije-zelijo-nastopiti-na-evropskih-volitvah-s-klemnom-grosljem-kot-nosilcem-liste/707255|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Stranka je za mesto na listi kontaktirala predsednico DZ [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se za to ni odločila iz osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj priljubljene članice Svobode na letošnjih volitvah ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/najbolj-priljubljene-clanice-svobode-na-letosnjih-volitvah-sploh-ne-bo|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Ponudbo so naslovili tudi na nekdanjo podpredsednico stranke in veleposlanico RS v Švici ter Nemčiji [[Marta Kos|Marto Kos]], ki je nastop na listi prav tako zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Grošelj umaknil kandidaturo, ponudbo zavrnila tudi Marta Kos|url=https://siol.net/novice/slovenija/klemen-groselj-umaknil-kandidaturo-630737|website=siol.net|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Na Festivalu Svobode na Zbiljah, dne 6. aprila, so predstavili celotno kandidatno listo. Poleg že izbranih kandidatov so na listo uvrstili še poslanko [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], ministra za obrambo [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] in državnega sekretarja [[Vojko Volk|Vojka Volka]]. Predstavili so tudi kandidata za evropskega komisarja, Tomaža Vesela, nekdanjega predsednika računskega sodišča ter predvidenega nosilca, [[Aleksander Merlo|Aleksandra Merla]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Svobode naj bi bil Merlo, na njej tudi Janja Sluga in Marjan Šarec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-v-zbiljah-razkril-imena-kandidatov-za-evropske-poslance/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Kljub skorajšnji potrditvi za nosilca liste je nazadnje stranka iz nenada sporočila, da bo nosilka liste [[Irena Joveva]], Merla pa naj bi o tem obvestili na večer seje sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj Svoboda na vrhu liste ni več videla Merla: Vedeli so, s kom imajo opravka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-svoboda-na-vrhu-liste-ni-vec-videla-merla-vedeli-so-s-kom-imajo-opravka/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Na seji so potrdili tudi zaporedne številke ostalih kandidatov liste, Aleksander Merlo pa je bil iz liste odstranjen, po lastnih navedbah iz osebnih razlogov. Namesto njega je bil na četrto mesto uvrščen [[Jure Leben]], Merlo pa je sprejel povabila Klemna Grošlja in se pridružil listi Zelenih Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda potrdila kandidate za evropske poslance, na vrhu liste Irena Joveva|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/svoboda-potrdila-kandidate-za-evropske-poslance-na-vrhu-liste-irena-joveva/705922|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Še drugi Golobov nesojeni kandidat pristal na listi Zelenih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-drugi-golobov-nesojeni-kandidat-pristal-na-listi-zelenih/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> # '''[[Irena Joveva]]''' # [[Matej Grah]] # [[Janja Sluga]] # [[Jure Leben]] # [[Tamara Vonta]] # '''[[Marjan Šarec]]''' # [[Maša Kociper]] # [[Vojko Volk]] # [[Uroš Brežan]]. Na volitvah 9. junija je stranka zasedla drugo mesto, dobila je 22,11 % glasov in si s tem priborila dva mandata v Evropskem parlamentu. S preferenčnimi glasovi sta bila izvoljena sta bila dotedanja evroposlanka [[Irena Joveva]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Predsedniške volitve 2022 === [[Slika:Solvita Āboltiņa tiekas ar Slovēnijas vēstnieci (cropped).jpg|sličica|[[Marta Kos]] je bila kandidatka stranke za predsednico države. Kandidaturo je umaknila iz osebnih razlogov. Istega leta je najprej odstopila kot podpredsednica stranke, nato pa izstopila iz stranke. Leta 2024 je na predlog koalicije postaja komisarka Slovenije v Evropski komisiji. ]] ''Glej tudi: [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022]]'' 28. junija 2022 je Marta Kos ob podpori stranke uradno napovedala kandidaturo za predsednico države,<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-o-kandidaturi-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-03|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-osupnila-ob-golobovih-besedah-o-kucanu-582712|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref>vendar jo je konec avgusta iz osebnih razlogov prekinila.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopa od kandidature|url=https://n1info.si/novice/slovenija/marta-kos-odstopa-od-kandidature/|website=N1|date=2022-08-30|accessdate=2022-09-13|language=sl-SI}}</ref>13. septembra 2022 je odstopila iz podpredsedniškega mesta Gibanja Svoboda in za razlog navedla nove usmeritve v življenju po odstopu od predsedniške kandidature.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopila kot podpredsednica Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marta-kos-odstopila-kot-podpredsednica-gibanja-svoboda/640310|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> Stranka je nato 21. septembra 2022 sporočila, da bo za predsednika republike podprla evropskega poslanca iz SD [[Milan Brglez|Milana Brgleza]].<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni predsedniški kandidat SD in Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milan-brglez-bo-predsedniski-kandidat-sd-in-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-09-22|accessdate=2022-10-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-10-01}}</ref> Gibanje Svoboda je ob tem zahtevalo, da Brglez odstopi iz vodstvenih funkcij v SD.<ref>{{Navedi splet|title=Brglezu se nasmiha tudi podpora Svobode. Kako se bo odločila Levica?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brglezu-se-nasmiha-tudi-podpora-svobode-kako-se-bo-odlocila-levica/|website=N1|date=2022-09-20|accessdate=2022-10-01|language=sl-SI}}</ref> === Lokalne volitve 2022 === 11. julija 2022 je Golob sporočil, da na mestu [[Župan Ljubljane|župana Ljubljana]] v novem mandatu vidi tedanjega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Golob: Sam vidim župana Jankovića kot tistega, ki je najprimernejši, da nadaljuje še en mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sam-vidim-zupana-jankovica-kot-tistega-ki-je-najprimernejsi-da-nadaljuje-se-en-mandat/636949|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Uradno ga je podprl 11. avgusta 2022.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Golob za župana javno podprl Jankovića|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-zupana-javno-podprl-jankovica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl-si}}</ref><ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob za župana Ljubljane podpira Jankovića, odločitev mora potrditi še svet stranke|url=https://www.domovina.je/golob-za-zupana-ljubljane-podpira-jankovica-odlocitev-mora-potrditi-se-svet-stranke/|website=Domovina|date=2022-08-11|accessdate=2022-09-09|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> == Kontroverze == === Podpora Zorana Jankovića === Na predvolilnem kongresu Gibanja Svoboda je delegate kot častni gost pozdravil in nagovoril tudi župan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] [[Zoran Janković]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=N1 SOOČENJE: Se Golobovi zaradi afere farmacevtka distancirajo od Jankovića?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ali-se-gibanje-svoboda-zaradi-afere-farmacevtka-distancira-od-jankovica/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref> Dogodek je potekal v dneh, ko je v javnost prišlo policijski zapisnik izjave farmacevtke, ki je bila domnevna žrtev spolnega nasilja, ko je Janković njeno službo pogojeval s spolnimi uslugami. V Gibanju Svoboda so se odzvali, da je bil Zoran Janković povabljen župan mesta Ljubljana, kjer je potekal kongres.<ref name=":0" /> Robert Golob je bil sicer tudi med podpredsedniki Jankovićeve stranke [[Pozitivna Slovenija]]. Zoran Janković je kasneje Golobu izrazil tudi podporo na volitvah in mu javno čestital po zmagi.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=(FOTO) Kdo vse je bil na Golobovem nedeljskem plesu v Cvetličarni - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8999372/(FOTO)-Kdo-vse-je-bil-na-Golobovem-nedeljskem-plesu-v-Cvetlicarni|website=www.finance.si|accessdate=2022-05-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanju Svoboda čestital tudi ljubljanski župan|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/gibanju-svoboda-cestital-tudi-ljubljanski-zupan/|website=Metropolitan.si|date=2022-04-24|accessdate=2022-05-03|language=en}}</ref> Napovedal je tudi, da bo Golob vlado vodil dva mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.dnevnik.si/1042987871|website=Dnevnik|accessdate=2022-05-03}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.sta.si/3029984/ljubljanski-zupan-zoran-jankovic-za-goloba-napovedal-da-bo-vladal-dva-mandata|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-03}}</ref> Na zabavi ob zmagi Gibanja Svoboda sta bila opažena tudi Jankovićev sin [[Jure Janković]] in nekdanji poslanec [[Ciril Pucko]].<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Ciril Pucko na zabavi Gibanja Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/ciril-pucko-na-zabavi-gibanja-svoboda-578106|website=siol.net|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Robert_Golob_in_Gordan_Jandroković_(6._9._2023)_(cropped).jpg|alt=Robert Golob, predsednik stranke|sličica|232x232px|Robert Golob, predsednik stranke]] === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Robert Golob]] * '''Podpredsedniki:''' [[Sara Žibrat]], [[Matej Arčon]], [[Klemen Boštjančič]] * '''Generalni sekretar:''' [[Matej Arčon]] * '''Predsednica sveta stranke:''' [[Nataša Avšič Bogovič]] === Izvršni svet === Sestavljajo ga: [[Robert Golob]], Sara Žibrat, [[Klemen Boštjančič]], [[Matej Arčon]], Nataša Avšič Bogovič, Gregor Šubic, Rok Marolt, Matej Grah. === Svet stranke === Sestavljajo ga: * '''člani Izvršnega odbora''', * '''na kongresu izvoljeni člani Sveta (do 20):''' Mirta Koželj, Sanja Ajanović Hovnik, Damjan Dragman, Gregor Erbežnik, Jana Jerman, Mojca Kert, Jurij Kočar, Daška Levstik, Sandra Pahić, Simona Pirnat Skeledžija, Gorazd Plevnik, Maksimilijana Polak, Peter Premk, Andrej Ribič in Nataša Sax * '''Vsi poslanci Gibanja Svoboda v Državnem zboru in ministri iz kvote Gibanja Svoboda'''<ref>{{Navedi splet|title=Svet in izvršni odbor stranke|url=https://gibanjesvoboda.si/svet-izvrsni-odbor/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2022-09-13|language=en-US|archive-date=2022-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220914105413/https://gibanjesvoboda.si/svet-izvrsni-odbor/|url-status=dead}}</ref> == Seznam predsednikov == * [[Jure Leben]] ('''Z.DEJ'''); 8. maj 2021 – 26. januar 2022 * [[Robert Golob]] ('''Gibanje Svoboda'''); 26. januar 2022 – danes == Vidnejši člani stranke == [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197540976).jpg|sličica|[[Danijel Bešič Loredan]] (desno) je opravljal funkcijo ministra za zdravje. Svoj resor je po besedah Roberta Goloba moral zapustiti zaradi razhajanj v pogledih na javno zdravstvo.]] * [[Robert Golob]], predsednik stranke * [[Urška Klakočar Zupančič]], pravnica, nekdanja sodnica, pisateljica in nekdanja podpredsednica stranke * [[Vesna Vuković]], generalna sekretarka stranke * [[Sara Žibrat]], podpredsednica stranke * [[Matej Arčon]], prvi generalni sekretar stranke * [[Mirta Koželj]], predsednica sveta stranke * [[Alenka Bratušek]], političarka, nekdanja ministrica in predsednica vlade * [[Marjan Šarec]], komik, politik, nekdanji župan in predsednik vlade * [[Dejan Zavec]], nekdanji boksar in poslanec * [[Borut Sajovic]], župan Tržiča * [[Uroš Brežan]], župan Tolmina * [[Bojan Čebela]], župan Borovnice[[Slika:Borut Sajovic 02.jpg|sličica|Borut Sajovic, obrambni minister, nekdanji tržiški župan in vodja poslanske skupine]] * [[Dimitrij Zadel]], nekdanji predsednik uprave Luke Koper * [[Danijel Bešič Loredan]], ortoped in borec proti korupciji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/znani-slovenski-zdravnik-razkril-kdo-od-politikov-ga-je-hotel-utisati-za-vsako-ceno/|title=Znani slovenski zdravnik razkril, kdo od politikov ga je hotel utišati za vsako ceno|date=17.1.2022|accessdate=5.4.2022}}</ref> * [[Igor Papič]], elektroinženir, rektor [[Univerza v Ljubljani|UL]] 2017–2021 * [[Alenka Sivka]], novinarka * [[Mirjam Bon Klanjšček]], poslanka * [[Janja Sluga]], poslanka 2014–danes * [[Gašper Ovnik]], košarkar * [[Darko Krajnc]], politik == Nekdanji vidni člani == * [[Marta Kos]], veleposlanica, pisateljica, novinarka in nekdanja podpredsednica stranke (izstopila 12. decembra 2022) * [[Mojca Pašek Šetinc]], novinarka (izključena 24. oktobra 2023). == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2}} {{Slovenske_politične_stranke}} [[Kategorija:Gibanje Svoboda| ]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] bvsjvcsyddtpslo77i4akueuymhtvny Pogovor:Tadej Pogačar 1 503381 6690519 6689071 2026-06-16T21:48:53Z ~2026-34772-03 261606 /* Kraj rojstva */ odgovor 6690519 wikitext text/x-wiki == Kraj rojstva == Kot kraj rojstva je naveden [[Klanec pri Komendi]], ki pa nima porodnišnice. Se je res rodil tam? Je to podkrepljeno s kakšnim virom? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 22:19, 24. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Romanm|Romanm]]: Po tej logiki se je velik delež Slovencev, ki so sedaj stari 30, 35, 40 let, rodilo v Ljubljani, Postojni, ŠNG, Izoli, Novemu mestu, Mariboru, SG ali Murski Soboti. Vendar njihov "izvor" je pa od drugje. Jaz bi ta podatek pri mlajših osebah, kjer se je oseba rodila, zanemaril, saj sploh ni metrika za izvor kot pa za ljudi izpred 70+ let in rajši navedel kraj preživljanja mladosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:50, 26. julij 2021 (CEST) ::Po standardu navajamo kraj rojstva v ožjem pomenu besede. Kraj, kjer je človek odraščal ("izvor"), če je znan, se lahko zapiše v telo biografije. {{tl|Infopolje Oseba}} ima tudi parameter {{para|home_town}} ravno za take podatke. Kar se Pogačarja tiče, na [https://tadej-pogacar.com/o-meni/ svoji strani] pravi, da je rojen na Klancu, vemo pa ne sigurno, če s tem mogoče misli, kam so ga pripeljali takoj po odpustu iz porodnišnice. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:45, 26. julij 2021 (CEST) :::Potem je pa še vprašanje, kaj je kraj rojstva, če se je oseba rodila v ambulanti med nujnim prevozom. Je to začetna destinacija, končna destinacija ali kraj, skozi katerega se je ambulanta vozila v trenutku rojstva. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:48, 26. julij 2021 (CEST) ::::Navaja se točen '''kraj rojstva''', in ne kraj odraščanja. Oziroma će je nekdo rojen v ljubljanski porodnišnici, odraščal pa je recimo v Murski Soboti, se napiše da je rojen '''v Ljubljani in pika''', in nikakor ne moremo reči da je bil rojen v Murski Soboti, če ni bil. V Pogijevem primeru je bil torej najverjetneje rojen v Ljubljani ali Kranju, morda celo v Postojni ali na Jesenicah. V starih časih, do konca 2. svetovne vojne pa je res bilo večina rojenih dobesedno doma na vasi, v hiši, torej recimo Francke in Poldeti so bili rojeni v Kungoti, Zg. Čušpreku, Logarski dolini, Mojstrani itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 14:36, 7. junij 2023 (CEST) :::::Ti dam čisto prav, a vseeno se moramo zavedati, kako kategorizirat članke. Da ne bo potem oseba, ki se je rodila v Ljubljani in ves čas svoje mladosti živela v Zgornjem Kašlju, kategorizirana kot Ljubljančan(-ka). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:38, 7. junij 2023 (CEST) ::::::Še enkrat bi rad poudaril, kraj rojstva je kraj rojstva, jasno kot beli dan. Če sem bil zgolj rojen recimo v Berlinu, je jasno kjer je moj kraj rojstva. Pa tudi če celo življenje živiš v Sloveniji. Kraj odraščanja je pa nepomemben in brezvezen podatek, ker se lahko tudi 3x ali več seliš iz ene v drugo vas ali mesto v zelo kratkem času. Angleški teniški infopolje uporablja za to primernejši izraz residence ali pa stalno prebivališče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 14:44, 7. junij 2023 (CEST) :::::::Tudi Jure Košir vemo da prihaja iz Mojstrane, rojen pa je bil na Jesenicah. Zadeva je več kot jasna. Navaja se kraj rojstva, tu ni dileme in posledično tudi zmede, tisti Zgornji Kašelj pa pride prav za sprejeme športnikov v domači vasi/mestu. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 14:45, 7. junij 2023 (CEST) ::::::::Dragi Žabar, Pogi je naš, iz Komende oz Klanca, tako da nehaj krasti, kar ni tvoje. V nobenem primeru ni kraj rojstva bolj pomemben kot kraj odraščanja oz. domači kraj, saj si le tega lahko izbereš, rojstni kraj pa ne. Pa še nekaj, včasih so se ljudje rodili doma, in se je ZATO napisalo domači kraj kot rojstni kraj. Od 50 let nazaj pa se rojevalo pretežno v porodnišnicah, ki jih v Sloveniji ni povsod. Težko naj bi se nekdo rodil v domačem kraju, ki nima porodnišnice, a po tvoje je pol Slovencev rojstni kraj ljubljana? Zgrešena logika. Sta ti [[Uporabnik:A09090091|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:A09090091]] in [[Uporabnik:Yerpo|https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Yerpo]] lepo povedala, tako da ne bodi trmast. Aja pa še nekaj, Pogačar se je rodil DOMA, na Klancu pri Komendi, kljub temu da tam NI porodnišnice. Ljudje se še vedno lahko rodijo doma. Jaz to vem, ker ga poznam, ti pa verjetno ne. Če mi pa ne verjameš, ga pa vprašaj, ali se počuti Klančana ali ljubljančana. Pa lp [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-34772-03|&#126;2026-34772-03]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-34772-03|pogovor]]) 01:09, 14. junij 2026 (CEST) :::::::::Zdaj pa ti nehaj z otročjim navijaškim lokalpatriotizmom, s takimi argumenti v Wikipediji ne operiramo. Če si tako razumel moj komentar, si zelo zgrešil. Navedi zanesljiv vir, po katerem je rojen v Klancu, to je edini način - nobeno spraševanje ljudi o počutju nima tu pomena. Sploh je pa domišljavo vpiti, da ti neki bajeslovni žabarji "kradejo ljudi", če je pač fakt, da je privekal na svet v ljubljanski porodnišnici. Dejansko je velik delež pomembnih ljudi, za katere imamo podatek, [https://w.wiki/REr3 rojen v Ljubljani], pa ni s tem nič narobe in nobena rojenica jim ne bo ukradla duše, če to piše. Lahko je v uvodu napisano, da je Klanec njegov domači kraj, in nikjer ne bo trditve, da je Ljubljančan, osnovni fakti pa so vseeno nekaj drugega. :::::::::Da poskušamo razrešiti to zadevo: neizpodbitno je on za RTV Slovenija lani izjavil, da je rojen v Ljubljani ([https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698 vir]). Po drugi strani na osebni spletni strani pravi, da je rojen na Klancu ([https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ vir]), tudi razne spletne strani s statistiko navajajo Klanec ([https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar vir]). Glede na bizaren izbruh našega anonima v zgodovini strani bi skoraj verjel, da si Pogačar tam ne bi upal napisati "Ljubljana", četudi bi bilo res, da mu ne bi doma rezali gum in metali jajc v hišo, ampak vir je vir. Škoda, da UCI ali UAE ne navajata podatka, tam je dejansko moral pokazati potni list. Zato predlagam kompromis: primarno napisati rojstni kraj Klanec z opombo, da je po drugih izjavah Ljubljana. To bi se mi zdelo smiselno - vendar ne [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tadej_Poga%C4%8Dar&diff=6689020&oldid=6687707 takole] s povozitvijo vsega, ampak z navedbo vira. Bi šlo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:30, 14. junij 2026 (CEST) ::::::::::Res je, da nekateri viri pravijo Ljubljana, nekateri pa Klanec pri Komendi, ampak Pogi je čisti Klančan, sploh pa, če si rojen v Ljubljani, še ne pomeni, da si ljubljančan, če pa že od rojstva živiš v LJ, je pa to nekaj povsem drugega (kar v temu primeru ne velja). Tudi če bi Pogačar rekel, da je iz Marsa, mu ne bi metali jajc in rezali gum, tako kot si napisal, čeprav verjamem, da je bilo mišljeno kot v hecu. ::::::::::Lahko naredimo tako, kot si napisal, saj se strinjam s kompromisom, ampak ne vem točno, kako bi to napisal primarno pa tudi zadnji popravek si mi izbrisal, zato bi te prosil, da ti to urediš tako, da bo primarno! ::::::::::Lp [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-34772-03|&#126;2026-34772-03]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-34772-03|pogovor]]) 23:48, 16. junij 2026 (CEST) ffmhn6ztkzf0frbiu2bxhzj2u9aiacd Koprivno, Gorica 0 504111 6690319 6611814 2026-06-16T13:40:20Z Erardo Galbi 166658 6690319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Koprivno | official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli | native_name = Capriva del Friuli | image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg | image_caption = Veduta naselja | image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of Capriva del Friuli (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | frazioni = Budignacco, Gornji Rušč (Russiz di Sopra), Dolnji Rušč (Russiz di Sotto) in Spessa | mayor_party = | mayor = Daniele Sergon | area_footnotes = | area_total_km2 = 6,32 | population_footnotes = | population_total = 1.626 | population_as_of = 31. maj 2021 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Koprivani | elevation_footnotes = | elevation_m = 49 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveta Marija]] | day = 12. september | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it | footnotes = }} '''Koprivno''' ({{Jezik-it|Capriva del Friuli}}, {{Jezik-fur|Caprive}} ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. == Etimologija in uradna imena == Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]]. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Koprivno pri Krminu (''Capriva di Cormons''), od leta 1923 pa Koprivno v Furlaniji (''Capriva del Friuli''). == Geografija == Naselje leži ob bregovih hudourniškega potoka [[Birša]] (Versa) in na ravnici Preval,<ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=167}}</ref> ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]]. == Zgodovina == Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] [[Ivan IV. Ravenski|Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]]. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bilo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]]. == Znamenitosti == * '''Grad Spessa''' (''Castello di Spessa'') stoji v osrčju Goriških brd v Koprivnem. Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let. Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte. * '''Župnijska cerkev''' Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]]. Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009. {{Geografski položaj |Center = Koprivno (Capriva del Friuli) |Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) |Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino) |Jug = [[Moraro]] |Zahod = [[Krmin]] (Cormons) |Severozahod = [[Krmin]] (Cormons) |Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) }} == Sklici == {{sklici}} ==Viri == * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} {{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} 8q3barp90z2ho1k99y07qcj8xjkqjin Uroš Fürst 0 507833 6690523 6369142 2026-06-16T22:07:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690523 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Uroš Fürst''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], [[19. junij]] [[1974]], [[Ljubljana]].<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Uroš_Fürst, Sigledal, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> Po končani srednji šoli je študiral dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2001. Dodatno se je izpopolnjeval na gledališkem inštitutu Leeja Strasberga in v studiu Herberta Bergoffa v New Yorku.<ref name=sigledal/> Od leta 1999 je član ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], sodeluje pa tudi z drugimi gledališči in je umetniški vodja po drugih gledališčih in umetniško vodi [[SiTi Teater BTC|SiTi Teatra BTC]].<ref> https://www.drama.si/igralec/uros-furst/, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> Med drugim igra v [[Monokomedija|monokomediji]] ''Jamski človek'', ki je bila premierno uprizorjena leta 2002 in velja za največkrat odigrano predstavo za odrasle v Sloveniji.<ref> https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/uros-furst-ce-je-kaj-vredno-praznovati-sta-to-zagotovo-zaljubljenost-in-ljubezen.html, vpogled: 4. 11. 2021.</ref><ref>https://www.sititeater.si/predstave/jamski_clovek/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211105235423/https://www.sititeater.si/predstave/jamski_clovek/ |date=2021-11-05 }}, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> V seriji ''Mamin dan'' (2014) je igral Miho, v nanizanki ''[[Mame]]'' (2018) je igral Mirjaninega moža Janeza, trenutno pa v seriji ''[[V imenu ljudstva|V imenu ljudstva 3]]'' (2023) igra urednika časopisa, Mareta Pretnarja.<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Fürst |url=https://www.imdb.com/name/nm1076584/?ref_=nv_sr_srsg_1 |website=imdb.com |accessdate=2023-02-26}}</ref> == Zasebno življenje == Ima sina Vala (*1998) in hčer Milo. Oba sta že nastopala v slovenskih filmih.<ref> https://www.delo.si/nedelo/uros-furst-svobode-si-ljudje-ne-bomo-pustili-vzeti/, vpogled: 5. 11. 2021.</ref><ref> https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/5396ecc624bb1/oce-mi-nikoli-ne-reze-kril, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> == Nagrade == * 2012 – [[Vesna (nagrada)|vesna]] za najboljšo glavno moško (''Vaje v objemu'') * 2010 – [[Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo Lutza (''Zasebno življenje'', SNG Drama Ljubljana) * 2008 – [[Severjeva nagrada]] za vlogo Dr. Mlakarja (I. Cankar: ''Romantične duše''), za vlogo Vala Xavierja (T. Williams: ''Orfej se spušča''), za vlogo Teddija (H. Pinter: ''Vrnitev domov'') in za vlogo Pandolfa (D. Jovanović: ''Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali tuje hočemo - svojega ne damo'', vse SNG Drama Ljubljana) * 2008 – priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2007, za vlogo za Mlakarja (I. Cankar: ''Romantične duše'') in za vlogo Vala Xavierja (T. Williams: ''Orfej se spušča'', obe v izvedbi SNG Drama Ljubljana) * 1999 – Borštnikova nagrada za mladega igralca, za vlogo Ekarta (Brecht Baal, SNG Drama Ljubljana) == Sklici == {{sklici}}{{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fürst, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 70rp4aq6n6ductx0neuwyttxjakwf6c 6690648 6690523 2026-06-17T11:06:45Z Marko3 1829 6690648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Uroš Fürst''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], [[19. junij]] [[1974]], [[Ljubljana]].<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Uroš_Fürst, Sigledal, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> Po končani srednji šoli je študiral dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2001. Dodatno se je izpopolnjeval na gledališkem inštitutu Leeja Strasberga in v studiu Herberta Bergoffa v New Yorku.<ref name=sigledal/> Od leta 1999 je član ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], sodeluje pa tudi z drugimi gledališči in je umetniški vodja po drugih gledališčih in umetniško vodi [[SiTi Teater BTC|SiTi Teatra BTC]].<ref> https://www.drama.si/igralec/uros-furst/, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> Med drugim igra v [[Monokomedija|monokomediji]] ''Jamski človek'', ki je bila premierno uprizorjena leta 2002 in velja za največkrat odigrano predstavo za odrasle v Sloveniji.<ref> https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/uros-furst-ce-je-kaj-vredno-praznovati-sta-to-zagotovo-zaljubljenost-in-ljubezen.html, vpogled: 4. 11. 2021.</ref><ref>https://www.sititeater.si/predstave/jamski_clovek/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211105235423/https://www.sititeater.si/predstave/jamski_clovek/ |date=2021-11-05 }}, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> V seriji ''Mamin dan'' (2014) je igral Miho, v nanizanki ''[[Mame]]'' (2018) je igral Mirjaninega moža Janeza, v seriji ''[[V imenu ljudstva|V imenu ljudstva 3]]'' (2023) pa urednika časopisa, Mareta Pretnarja.<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Fürst |url=https://www.imdb.com/name/nm1076584/?ref_=nv_sr_srsg_1 |website=imdb.com |accessdate=2023-02-26}}</ref> == Zasebno življenje == Ima sina Vala (*1998) in hčer Milo. Oba sta že nastopala v slovenskih filmih.<ref> https://www.delo.si/nedelo/uros-furst-svobode-si-ljudje-ne-bomo-pustili-vzeti/, vpogled: 5. 11. 2021.</ref><ref> https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/5396ecc624bb1/oce-mi-nikoli-ne-reze-kril, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> == Nagrade == * 2012 – [[Vesna (nagrada)|vesna]] za najboljšo glavno moško (''Vaje v objemu'') * 2010 – [[Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo Lutza (''Zasebno življenje'', SNG Drama Ljubljana) * 2008 – [[Severjeva nagrada]] za vlogo Dr. Mlakarja (I. Cankar: ''Romantične duše''), za vlogo Vala Xavierja (T. Williams: ''Orfej se spušča''), za vlogo Teddija (H. Pinter: ''Vrnitev domov'') in za vlogo Pandolfa (D. Jovanović: ''Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali tuje hočemo - svojega ne damo'', vse SNG Drama Ljubljana) * 2008 – priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2007, za vlogo za Mlakarja (I. Cankar: ''Romantične duše'') in za vlogo Vala Xavierja (T. Williams: ''Orfej se spušča'', obe v izvedbi SNG Drama Ljubljana) * 1999 – Borštnikova nagrada za mladega igralca, za vlogo Ekarta (Brecht Baal, SNG Drama Ljubljana) == Sklici == {{sklici}}{{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fürst, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] t6hli7m1owipv9ma5k101tky1qhos45 Kurasav 0 512901 6690493 6690211 2026-06-16T20:03:19Z ~2026-35473-28 261724 /* */ 6690493 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{jezik|nl|Curaçao}}<br/>{{jezik|pap|Kòrsou}} | conventional_long_name = Curaçao | common_name = Curaçao | common_name2 = Kurasava | image_flag = Flag of Curaçao.svg | image_coat = Coat of arms of Curaçao.svg | national_anthem = ''Himno di Kòrsou''<br />(»Himna Kurasava«)<div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">{{center|[[File:Curacaoanthem.ogg]]}}</div> | image_map = Curacao in its region.svg | map_caption = Lega Curaçoa (obkrožen z rdečo) | official_languages = [[nizozemščina]], [[papiamento]], [[angleščina]] | ethnic_groups = 75,4 % [[Afrokurasavčani]]<br />9 % [[Nizozemci]]<br />3,6 % [[Dominikanci]]<br />3 % [[Kolumbijci]]<br />1,2 % [[Haitčani]]<br />1,2 % [[Surinamci]]<br />1,1 % [[Venezuelci]]<br />1,1 % [[Arubanci]]<br />0,9 % neopredeljeni<br />6 % drugi<ref name="cia.gov">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |title=The World Factbook – Central Intelligence Agency |website=cia.gov |access-date=29 December 2019 |archive-date=2023-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |url-status=dead }}</ref> | ethnic_groups_year = 2018 | demonym = Kurasavčan, Kurasavčanka | capital = [[Willemstad]] | latd = 12 | latm = 7 | latNS = N | longd = 68 | longm = 56 | longEW = W | largest_city = capital | government_type = [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] demokracija znotraj [[ustavna monarhija|ustavne monarhije]] | leader_title1 = kralj | leader_name1 = [[Viljem-Aleksander Nizozemski]] | leader_title2 = [[guverner]] | leader_name2 = Mauritsz de Kort | leader_title3 = predsednik vlade | leader_name3 = Gilmar Pisas | legislature = | sovereignty_type = Sestavno ozemlje [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevine Nizozemske]] | sovereignty_note = | established_event1 = trenutni status | established_date1 = 10. oktobra 2010 | area_km2 = 444<ref name="rijksoverheid.nl">{{Cite web |title=Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? |url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden |website=Rijksoverheid |date=19 May 2015 |language=nl |access-date=10 January 2020 |archive-date=13 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230513082052/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden |url-status=live }}</ref> | area_rank = 181. | percent_water = zanemarljiv | population_estimate = | population_estimate_rank = | population_estimate_year = | population_census = 155.826 | population_census_year = 2023<ref name="Central Bureau of Statistics Curaçao">{{Cite web |title=First results 2023 pop census Curaçao |date=April 2023 |url=https://www.cbs.cw/cbs-presents-the-first-results-of-the-2023-census }}</ref> | population_density_km2 = 349,13 | population_density_rank = | GDP_year = 2021 | GDP_ref = <ref>{{Cite web |last=van der Molen |first=Maarten |date=19 September 2013 |title=Country Report Curaçao |url=https://economics.rabobank.com/publications/2013/september/country-report-curacao/ |access-date=23 August 2017 |website=RaboResearch – Economic Research |archive-date=23 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170823204303/https://economics.rabobank.com/publications/2013/september/country-report-curacao/ |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP = 5,5 mrd. USD | GDP_PPP_rank = 184. | GDP_PPP_per_capita = 35.484 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = 45. | HDI = 0,811 | HDI_year = 2012 | HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | HDI_ref = <ref>{{cite web |title=Human Development Index (HDI): Korte Notitie inzake de berekening van de voorlopige Human Development Index (HDI) voor Curaçao |date=20 December 2013 |url=http://www.cbs.cw/cbs/themes/Labour%20and%20Social%20Security/Data/Labour%20&%20Social%20Security-20140511112021.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713230223/http://www.cbs.cw/cbs/themes/Labour%20and%20Social%20Security/Data/Labour%20%26%20Social%20Security-20140511112021.pdf |publisher=Centraal Bureau voor de Statistiek |language=nl |archive-date=13 July 2015 }}</ref> | currency = [[karibski gulden]] | currency_code = XCG | time_zone = [[atlantski standardni čas|AST]] | utc_offset = −4 | cctld = [[.cw]] | calling_code = 599 9 | footnote1 = }} '''Kurasav'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/GURS/Dokumenti/Delovna_telesa/KSZI/Publikacije/IMENA_NEODVISNIH_DRZAV_IN_ODVISNIH_OZEMELJ_25_05_2026.xlsx |title=Imena neodvisnih držav in odvisnih ozemelj |website=gov.si |date=2026-05-25 |accessdate=2026-06-15}}</ref> ({{jezik-nl|Curaçao}} {{izgovarjava|nl-Curaçao.ogg|(poslušaj)|help=no}}, {{lang-pap|Kòrsou}}, {{IPA-pap|ˈkɔrsɔu̯|}}) je otoška država [[Mali Antili|Malih Antilov]] v južnem [[Karibsko morje|Karibskem morju]] in nizozemski karibski regiji, približno 65 km severno od [[Venezuela|venezuelske]] obale. Je konstituivna dežela ({{Jezik-nl|land}}) Kraljevine Nizozemske.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook – Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}</ref> Skupaj z [[Aruba|Arubo]] in Bonairejem tvori ABC otoke. Skupaj se Kurasav, Aruba in drugi nizozemski otoki v [[Karibi|Karibih]] pogosto imenujejo Nizozemski Karibi. Kurasav je bil prej del [[Kolonija (geografija)|kolonije]] Kurasav in Odvisni teritorij od 1815 do 1954, pozneje pa [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]] od 1954 do 2010 kot »otoško ozemlje Kurasav« <ref>Angleško ime, ki ga uporabljata kurasavska vlada in vlada Nizozemskih Antilov (angleščina je bila uradni jezik Nizozemskih Antilov in otoškega ozemlja Kurasav)</ref> ({{Jezik-nl|Eilandgebied Curaçao}}, Papiamento: Teritorio Insular di Korsou) in se zdaj uradno imenuje '''Dežela Kurasav''' ({{Jezik-nl|Land Curaçao}},<ref>Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722200254/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|archivedate=22 July 2011}}</ref> Papiamento: Pais Korsou).<ref>Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090902205625/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archivedate=2 September 2009}}</ref> Vključuje glavni otok Kurasav in veliko manjši, nenaseljen otok Klein Curaçao (Mali Kurasav).<ref name="CIA World Factbook- Curaçao" /> Kurasav ima 160.000 prebivalcev (ocena april 2026) in območje 444 km; njegovo glavno mesto je Willemstad. == Etimologija == Ena od razlag za ime otoka je, da je bil ''Curaçao'' [[Eksonim in endonim|avtonim]], s katerim so se identificirala njegova staroselska ljudstva.<ref>Joubert and Van Buurt, 1994</ref> Zgodnja španska poročila podpirajo to teorijo, saj se domorodna ljudstva omenjajo kot ''Indios Curaçaos''.<ref name="curacao-nature">[http://www.curacao-nature.com/curacao "Curaçao"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210224165042/http://www.curacao-nature.com/curacao |date=2021-02-24 }}, Curaçao-nature.com, 2005–2016.</ref> Od leta 1525 je bil otok na španskih zemljevidih predstavljen kot ''Curaçote, Curasaote, Curasaore'' in celo ''Curacaute''.<ref>{{Navedi splet|url=https://decolonialatlas.wordpress.com/2015/02/02/taino-names-of-the-caribbean-islands/|title=Taino Names of the Caribbean Islands|date=2 February 2015}}</ref> Do 17. stoletja se je na večini zemljevidov pojavil kot ''Curaçao'' ali ''Curazao''. Na zemljevidu, ki ga je leta 1562 v [[Antwerpen|Antwerpnu]] ustvaril Hieronymus Cock, se je otok imenoval ''Qúracao.''<ref>[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/map_item.pl?data=/home/www/data/gmd/gmd3/g3290/g3290/ct000342.jp2&style=dsxpmap&itemLink=r?ammem/gmd:@filreq(@field(NUMBER+@band(g3290+ct000342))+@field(COLLID+dsxpmap))&title=Americae%20sive%20qvartae%20orbis%20partis%20nova%20et%20exactissima%20descriptio%20%2f%20avtore%20Diego%20Gvtiero%20Philippi%20Regis%20Hisp.%20etc.%20Cosmographo%20;%20Hiero.%20***%20excvde%201562%20;%20Hieronymus%20***%20excude%20cum%20gratia%20et%20priuilegio%201562. Cock's 1562 map], Library of Congress website</ref> == Zgodovina == === Predkolonialno obdobje === [[Slika:1562_Americae-Gutierrez_map_10hrs-inn_Sth-Florida-Cuba-Spagnola-Benezuela-to-Lesser-Antilles.jpg|levo|sličica| Zemljevid iz leta 1562, na katerem je Kurasav označen kot Qúracao]] [[Slika:Curaçao1836.png|levo|sličica| Zemljevid Kurasava iz leta 1836]] Prvotni prebivalci Kurasava so bili [[Ameriški staroselci]] Aravak in Caquetio.<ref name="The History of Curaçao">{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}</ref> Njihovi predniki so se na otok priselili s celinske [[Južna Amerika|Južne Amerike]], verjetno več sto let pred prvim prihodom Evropejcev. === Španska kolonizacija === Prvi Evropejci, za katere je zapisano, da so videli otok, so bili člani španske odprave pod vodstvom Alonsa de Ojede leta 1499. Španci [[Suženjstvo|so zasužnjili]] večino Aravakov za [[prisilno delo]] v svoji koloniji [[Hispaniola]], a samemu otoku so posvečali malo pozornosti. Leta 1515 je bilo skoraj vseh 2000 tam živečih Caquetijev prepeljanih kot sužnji v Hispaniolo. Od leta 1499 je Kurasav služil kot most za špansko raziskovanje in osvajanje ozemelj v severni Južni Ameriki. Španci so se na otoku naselili leta 1527. Skozi 16. stoletje so vladali Kurasavu kot otoškemu delu province Venezuele, ki so ga upravljali s celine, preden so ga postopoma opustili, ko je kolonizacija celine napredovala. Ena najstarejših pisnih omemb otoka je v arhivu glavnega javnega mestnega registra [[Caracas|Caracasa]] v Venezueli. V dokumentu z dne 9. decembra 1595 piše, da je Francisco Montesinos, [[duhovnik]] in [[vikar]] »Yslas de Curasao, Aruba in Bonaire«, svoje pooblastilo podelil Pedru Gutiérrezu de Lugu, prebivalcu Caracasa, da pobere svojo cerkveno plačo iz kraljeve zakladnice [[Filip II. Španski|španskega kralja Filipa II.]]. Španci so na Kurasav prinesli številne drevesne, rastlinske in živalske vrste, vključno s konji, ovcami, kozami, prašiči in govedom iz Evrope in drugih španskih kolonij. Na splošno so se uvožene ovce, koze in govedo obnesle relativno dobro. Caquetios in Španci so govedo prosto pasli po nasadih kunukuja in [[Savana|savanah]]. === Nizozemska kolonialna vladavina === Leta 1634 je med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] za neodvisnost med [[Republika Nizozemska|Republiko Nizozemsko]] in Španijo [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] pod vodstvom admirala Johanna van Walbeecka vdrla na otok; Španci so se avgusta predali v San Juanu. Približno 30 Špancev in veliko avtohtonih prebivalcev je bilo nato deportiranih v Santa Ano de Coro v Venezueli. Približno 30 družin Taíno je smelo živeti na otoku, medtem ko so se tam začeli naseljevati nizozemski kolonisti. Nizozemska zahodnoindijska družba je ustanovila glavno mesto Willemstad na bregovih zaliva, imenovanega Schottegat; naravno pristanišče se je izkazalo za idealen kraj za trgovino. Trgovina in ladijski promet – ter piratstvo – sta postala najpomembnejša gospodarska dejavnost Kurasava. Kasneje je postalo glavna panoga rudarjenje soli. Od leta 1662 je nizozemska zahodnoindijska družba Kurasav naredila za središče atlantske trgovine s sužnji, ki je na otok pogosto pripeljala sužnje iz zahodne Afrike, preden jih je prodala drugam na Karibih in španski glavnini. [[Sefardski Judje]], ki so bežali pred preganjanjem v Španiji in na Portugalskem, so poiskali varno zatočišče v nizozemski Braziliji in [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]]. Mnogi so se naselili na Kurasavu, kjer so pomembno prispevali k njegovi civilni družbi, kulturnemu razvoju in gospodarski blaginji.<ref name="history">{{Navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Curacao.html|title=Curacao Virtual Jewish History Tour|website=jewishvirtuallibrary.org}}</ref> V [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]] 1672–1678 je francoski grof [[Jean II. d'Estrées|Jean II. d'Estrées]] načrtoval napad na Kurasav. Njegova flota – 12 bojnih ladij, tri zažigalne ladje, dve transportni ladji, [[Bolniška ladja|bolnišnična ladja]] in 12 [[gusarstvo|zasebnikov]] – je doživela katastrofo, izgubila je sedem vojakov in dve drugi ladji, ko so udarili na grebene pred arhipelagom Las Aves. Resna navigacijska napaka se je zgodila 11. maja 1678, teden dni po tem, ko je flota odplula iz Saint Kittsa. V spomin na ta tesen pobeg pred invazijo je Kurasav dogodke zaznamoval z dnevom zahvale, ki so ga praznovali desetletja v 18. stoletju.  [[Slika:Curaçao,_Broad_Street.jpg|sličica| Willemstad, 1885]] Številni nizozemski kolonisti so postali premožni zaradi trgovine s sužnji, in so v glavnem mestu Willemstad zgradili impresivne kolonialne stavbe; mesto je od leta 1997 na seznamu Unescove svetovne dediščine pod nazivo ''Historic Area of Willemstad, Inner City and Harbour, Curaçao'' (Zgodovinsko območje Willemstad, notranje mesto in pristanišče, Kurasav).<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/819]</ref>   Leta 1795 se je pod vodstvom Tule Rigauda, Louisa Mercierja, Bastiana Karpate in Pedra Wakaoa zgodil velik upor sužnjev. Do 4000 sužnjev na severozahodnem Kurasavu se je uprlo, več kot 1000 pa jih je sodelovalo v daljših streljanjih. Po mesecu dni so lastniki sužnjev uspeli zatreti upor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|title=Curaçao History|publisher=Papiamentu.net|accessdate=2010-10-10|archive-date=2019-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190601092637/http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=RXsBJzA61lcC&pg=PA525|title=Encyclopedia of Slave Resistance and Rebellion|last=Rodriguez|first=Junius P.|date=2007|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313332739|language=en}}</ref> [[Slika:Luis_Brión_2012_000.jpg|sličica| Luis Brión, venezuelski admiral, rojen na Kurasavu]] [[Slika:The_colorful_buildings_of_the_Handelskade_in_Willemstad,_Curaçao.jpg|sličica| Barvite zgradbe Handelskade v Willemstadu, Kurasav]] Bližina Kurasava Južni Ameriki je povzročila interakcijo s kulturami obalnih območij več kot stoletje po neodvisnosti Nizozemske od Španije. Arhitekturne podobnosti je mogoče opaziti med soseskami Willemstad iz 19. stoletja in bližnjim venezuelskim mestom Coro v državi Falcón<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/658]</ref>, ki je prav tako uvrščeno na seznam svetovne dediščine. Nizozemska je vzpostavila gospodarske vezi s [[Podkraljestvo Nova Granada|podkraljestvom Nova Granada]], ki je vključevalo današnji državi [[Kolumbija|Kolumbijo]] in [[Venezuela|Venezuelo]]. V 19. stoletju so bili Kurasavčani, kot sta Manuel Piar in Luis Brión, vidno vključeni v osamosvojitvene vojne Venezuele in Kolumbije. Politični begunci s celine, kot je [[Simon Bolivar]], so se ponovno zbrali na Kurasavu.<ref>{{Navedi splet|url=https://curacao-art.com/galleries/octagon-museum/|title=Octagon Museum – Curaçao Art}}</ref>   V 18. in 19. stoletju so Britanci večkrat napadli otok, predvsem v letih 1800, 1804 in od 1807 do 1815.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.britishempire.co.uk/maproom/curacao.htm|title=Curacao in the British Empire}}</ref> Stabilna nizozemska vladavina se je vrnila leta 1815 ob koncu [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je bil otok vključen v kolonijo Kurasav in Odvisni teritoriji.<ref name="curacao-travelguide.com">{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=2019-07-15|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}</ref> Nizozemci so leta 1863 odpravili suženjstvo, kar je povzročilo velike spremembe v gospodarstvu s prehodom na [[mezdno delo]]. Nekateri prebivalci Kurasava so emigrirali na druge otoke, na primer na [[Kuba|Kubo]], da bi delali v nasadih sladkornega trsa. Drugi nekdanji sužnji niso imeli kam iti in so nadaljevali z delom za lastnike plantaž po sistemu zakupnikov,<ref>Called "Paga Tera"</ref> v katerem so nekdanji sužnji zakupili zemljo od nekdanjih gospodarjev in večino svojega pridelka plačevali lastnikom kot najemnino. Sistem je trajal do začetka 20. stoletja.  Zgodovinsko gledano nizozemščina na otoku ni bila razširjena zunaj kolonialne uprave, vendar se je njena uporaba povečala v poznem 19. in začetku 20. stoletja.<ref name="Putte">''Dede pikiña ku su bisiña: Papiamentu-Nederlands en de onverwerkt verleden tijd''. van Putte, Florimon., 1999.</ref> Študente na Kurasavu, Arubi in Bonaireju so poučevali pretežno v španščini do poznega 17. stoletja, ko so Britanci zavzeli vse tri otoke. Poučevanje španščine je bilo obnovljeno, ko se je leta 1815 nadaljevala nizozemska vladavina. Prav tako so bila vložena prizadevanja za uvedbo široko razširjenega dvojezičnega nizozemskega in papiamentskega izobraževanja v poznem 19. stoletju.<ref>Van Putte 1999.</ref> === 20. in 21. stoletje === Leta 1929 je Kurasav napadel poveljnik venezuelskih upornikov Rafael Simón Urbina, ki je ugrabil guvernerja Leonardusa Albertusa Fruytierja. V odgovor so Nizozemci povečali svojo vojaško prisotnost na otoku. <ref name="mindef">{{Navedi splet|url=http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|title=Overval op fort Amsterdam in Willemstad op Curaçao door de Venezolaanse revolutionair Urbina (8 juni 1929)|language=nl|publisher=Ministry of Defense|accessdate=8 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328061718/http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|archivedate=28 March 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.zum.de/whkmla/military/lowcountries/milxnederland.html|title=WHKMLA: List of Wars of the Dutch Republic / Netherlands}}</ref> Leta 1954 so se Kurasav in druge nizozemske karibske kolonije združile v [[Nizozemski Antili|Nizozemske Antile]]. Nezadovoljstvo z na videz podrejenim odnosom Kurasava do Nizozemske, nenehna rasna diskriminacija in porast [[Brezposelnost|brezposelnosti]] zaradi odpuščanj v naftni industriji so leta 1969 privedli do vrste nemirov.<ref>Anderson & Dynes 1975, p. 81, Oostindie & Klinkers 2013, p. 98, "Striking Oil Workers Burn, Loot in Curacao".</ref> Nemiri so v Willemstadu povzročili dve smrti, številne poškodbe in hudo škodo. V odgovor je nizozemska vlada uvedla daljnosežne reforme, ki so Afro-Kurakavčanom omogočile večji vpliv na politično in gospodarsko življenje otoka ter povečale pomen lokalnega jezika Papiamentu. <ref>Anderson & Dynes 1975, pp. 100&#x2013;101, Sharpe 2015, p. 122, Verton 1976, p. 90, "Nieuwe ministers legden eed af" (in Dutch). </ref> [[Slika:Dutch_soldier,_1969_Curaçao_uprising.png|desno|sličica| Nizozemski vojak v patrulji v Willemstadu po nemirih leta 1969]] Sredi 1980-ih je ''Shell'' prodal svojo rafinerijo za simbolični znesek enega antilskega guldna lokalnemu vladnemu [[Konzorcij|konzorciju]]. V zadnjih letih je bila stara rafinerija predmet tožb, ki trdijo, da njene emisije, vključno z [[Žveplov dioksid|žveplovim dioksidom]] in [[Prašni delci|trdnimi delci]], močno presegajo varnostne standarde.<ref name=":1">{{Navedi novice|work=Reuters|date=30 June 2008|title=Curaçao refinery sputters on, despite emissions|url=http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|accessdate=30 June 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111181434/http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|url-status=dead}}</ref> Vladni konzorcij odda rafinerijo v najem venezuelski državni naftni družbi PDVSA. Kurasav naj bi 1. julija 2007 postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, tako kot Aruba in Nizozemski Antili. 28. novembra 2006 je bila sprememba odložena, ko je otoški svet zavrnil memorandum o razjasnitvi postopka. Nov otoški svet je ta sporazum ratificiral 9. julija 2007.<ref name="approved">{{Navedi splet|last=The Daily Herald St. Maarten|title=Curaçao IC ratifies 2 November accord|url=http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|date=9 July 2007|accessdate=13 July 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070711181904/http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|archivedate=11 July 2007}}</ref> 15. decembra 2008 naj bi Kurasav ponovno postal ločena dežela znotraj Kraljevine Nizozemske. Nezavezujoči referendum o tej potezi je bil 15. maja 2009 v Kurasavu; Podprlo ga je 52 odstotkov volivcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190607042327/https://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archivedate=7 June 2019|title=Curaçao referendum approves increasing autonomy|publisher=Newser|date=15 May 2009|accessdate=23 May 2009}}</ref> ==== Od razpada Nizozemskih Antilov ==== Razpustitev Nizozemskih Antilov je začela veljati 10. oktobra 2010.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|title=New constitutional order – Caribbean Parts of the Kingdom – Government.nl|first=Ministerie van Binnenlandse Zaken en|last=Koninkrijksrelaties|website=Government.nl|accessdate=23 August 2017|date=13 December 2011|archive-date=2019-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190607111857/https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet| url=http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091004012255/http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archivedate=4 October 2009|title=NOS Nieuws&nbsp;– Antillen opgeheven op 10-10-2010|publisher=Nos.nl|date=18 November 2009|accessdate=10 October 2010}}</ref> Kurasav je postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, pri čemer je kraljestvo obdržalo odgovornost za obrambo in [[Zunanja politika|zunanjo politiko]]. Kraljestvo je bilo zadolženo tudi za nadzor nad financami otoka v okviru dogovora o odpisu dolgov, o katerem sta se dogovorila oba.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-11511355|work=BBC News|title=Status change means Dutch Antilles no longer exists|date=10 October 2010}}</ref> Prvi premier Kurasava je bil Gerrit Schotte. Leta 2012 ga je nasledil ''začasni'' Stanley Betrian. Po volitvah leta 2012 je Daniel Hodge 31. decembra 2012 postal tretji premier.<ref name="Hodge">{{Navedi novice|url=http://www.nrc.nl/nieuws/2012/12/31/curacao-heeft-een-nieuw-tussenkabinet-dat-vooral-moet-bezuinigen/|title=Curaçao heeft een tussenkabinet, dat vooral moet bezuinigen|language=nl|date=31 December 2012|accessdate=31 December 2012}}</ref> Demisionarski kabinet je vodil do 7. junija 2013, ko je zaprisegel nov kabinet pod vodstvom Ivarja Asjesa.<ref name="Asjes">{{Navedi novice|url=http://nos.nl/artikel/515584-regering-curacao-beedigd.html|title=Regering Curaçao beëdigd|language=nl|date=7 June 2013|accessdate=7 June 2013}}</ref> Čeprav je Kurasav avtonomen, se je Nizozemska vmešala v njegove zadeve, da bi zagotovila izvedbo parlamentarnih volitev in pomagala pri dokončnem oblikovanju točnih proračunov. Julija 2017 je kurasavski premier Eugene Rhuggenaath dejal, da želi, da Kurasav prevzame vso odgovornost za svoje zadeve, vendar je prosil za več sodelovanja in pomoči Nizozemske s predlogi za bolj inovativne pristope, ki bi Kurasavu pomagali uspeti in povečati njegov [[življenjski standard]].<ref>{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|title=Curaçao Prime Minister wants to do business with the Netherlands|date=4 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202227/http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|title=Premier Rhuggenaath participates High Level Political Forum in New York|date=17 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202230/http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|url-status=dead}}</ref> Nizozemska vlada je vlado Kurasava opomnila, da je pomagala pri pogajanjih o rafineriji nafte s Kitajci »ob številnih priložnostih«.<ref>{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|title=On numerous occasions the Netherlands has offered assistance with Oil Refinery negotiations|date=10 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2020-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200729002545/http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[Slika:Curacao_Dushi_(34800928041).jpg|sličica|Pogled iz zraka na obalo Kurasava]] [[Slika:Curaçao2021OSM.png|sličica|Povečan, podroben zemljevid Kurasava]] === Plaže === Kurasav ima veliko število plaž. Večina jih je na južni strani otoka. Najbolj znani so: {{div col|colwidth=24em}} * [[Baya Beach]] * [[Blue Bay]] * [[Boca Sami]] * Daaibooi * [[Grote Knip]] (''Kenepa Grandi'') * [[Kleine Knip]] (''Kenepa Chiki'') * Kokomo Beach * Mambo Beach * Piscaderabaai * [[Playa Forti]] * [[Playa Jeremi]] * Playa Kas Abao * Playa Kalki * Playa Kanoa * Playa Lagun * Playa Porto Marie * Playa Santa Cruz * Playa Santa Barbara * Seaquarium Beach * Sint Michielsbaai * Vaersenbaai * Westpunt {{div col end}} Kurasav ima skupaj 37 plaž.<ref>{{Navedi splet|last=Ruepert|first=Maaike|date=2014-11-25|title=De 37 stranden van Curaçao in kaart|url=https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|accessdate=2021-03-04|website=Algemeen Dagblad|language=nl|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115104733/https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|archivedate=15 January 2020}}</ref> === Trdnjave === [[Slika:Curacao_Fort_Beekenburg_Luftbild_(34873603326).jpg|sličica|Fort Beekenburg, zaliv Caracas, Kurasav]] Ko so leta 1634 prispeli Nizozemci, so zgradili utrdbe na ključnih točkah po otoku, da bi se zaščitili pred tujimi silami, zasebniki in pirati. Še danes je šest najbolje ohranjenih utrdb: * [[Trdnjava Amsterdam (Kurasav)|Utrdba Amsterdam]] (1635) * Utrdba Beekenburg (1703) * [[Trdnjava Nassau (Kurasav)|Utrdba Nassau]] (1797) * Waterfort (1826) * Utrdba Rif (1828) <ref>{{Navedi splet|url=http://riffortcuracao.com/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110509200837/http://riffortcuracao.com/|archivedate=9 May 2011|title=Riffort|publisher=Riffortcuracao.com|accessdate=20 May 2014}}</ref> * Utrdba Piscadera Bay (zgrajena med 1701 in 1704) [[Slika:Bohrinsel_Curacao_(34800864151).jpg|sličica| Naftna poščad na morju v Kurasavu]]Poleg Svetega Martina Kurasav kot svojo valuto uporablja karibski gulden, ki je 31. marca 2025 nadomestil nizozemski antilski gulden.<ref>{{cite web | title=CBCS Confidently Awaits the Introduction of the Caribbean Guilder | website=721news.com | date=2025-03-30 | url=https://www.721news.com/2025/03/cbcs-confidently-awaits-the-introduction-of-the-caribbean-guilder/ | access-date=2025-04-07}}</ref> Njegovo gospodarstvo je dobro razvito, podpira visok življenjski standard, se uvršča na 46. mesto na svetu po BDP (PKS) na prebivalca in na 27. mesto na svetu po [[Seznam držav po BDP na prebivalca|nominalnem BDP na prebivalca]]. Kurasav ima gospodarstvo z visokimi dohodki, kot ga opredeljuje [[Svetovna banka]]. <ref>{{Navedi splet|last=The World Bank|title=Excel file of historical classifications by income.|url=http://databank.worldbank.org/data/download/site-content/OGHIST.xls|accessdate=18 March 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=How are the income group thresholds determined? – World Bank Data Help Desk|url=https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/378833-how-are-the-income-group-thresholds-determined|website=datahelpdesk.worldbank.org|accessdate=18 March 2020}}</ref> Dejavnosti, povezane s pristaniščem Willemstad, kot je cona proste trgovine, pomembno prispevajo k gospodarstvu.<ref name="CIA World Factbook- Curaçao">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook- Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}</ref> Da bi dosegla večjo gospodarsko diverzifikacijo, vlada Kurasava povečuje svoja prizadevanja za privabljanje več tujih naložb.<ref name="CIA World Factbook- Curaçao" /> Ta politika, imenovana politika "odprtih rok", se močno osredotoča na privabljanje podjetij z [[Informacijska tehnika|informacijsko tehnologijo]] . <ref>{{Navedi splet|url=http://www.curacao-law.com/wp-content/uploads/2006/08/Investors%20Guide%20Curacao%202006.pdf|title=An investor's guide to the welcoming island of Curaçao|accessdate=10 October 2010}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Mindmagnet.com|url=http://www.ecommerceatcuracao.com/corporate.htm|title=Ecommerce at Curaçao Corporate|publisher=Ecommerceatcuracao.com|date=1 March 2001|accessdate=23 May 2009}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.investcuracao.com/01e01.html|title=Economic Data Overview|publisher=Investcuracao.com|accessdate=23 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090228080942/http://www.investcuracao.com/01e01.html|archivedate=2009-02-28}}</ref> Čeprav ima turizem pomembno vlogo v gospodarstvu Kurasava, je otok manj odvisen od turizma kot številne druge karibske države. Večina turistov prihaja na Kurasav iz Nizozemske, vzhodnih ZDA in Južne Amerike. Kurasav je bil s 610.186 potniki na križarjenjih leta 2013 vodilni na Karibih po rasti turizma s križarjenja, kar je 41,4 % več kot leto prej.<ref name="CaribbeanInTourismGrowth">{{Navedi novice|url=http://www.caribjournal.com/2014/02/14/curacao-leading-caribbean-in-cruise-tourism-growth/|title=Curaçao Leading Caribbean in Cruise Tourism Growth|publisher=Caribjournal.com|date=14 February 2014|accessdate=14 February 2014}}</ref> Mednarodno letališče Hato je v letu 2013 sprejelo 1.772.501 potnikov in napovedalo kapitalske naložbe v skupni vrednosti 48 USD milijonov, namenjenih preoblikovanju letališča v regionalno vozlišče. === Vera === * [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]]: 69,8 %<ref name="CIACuraçao">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=Central America and Caribbean: Curaçao|date=19 October 2021|publisher=CIA The World Factbook|accessdate=2022-02-13|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}</ref> * [[Adventizem|adventisti]]: 9 %<ref name="CIACuraçao" /> * [[Evangeljske Cerkve|evangeličanski]]: 8,9 %<ref name="CIACuraçao" /> * [[Binkoštništvo|binkoštni]]: 7,6 %<ref name="CIACuraçao" /> * drugi [[Protestantizem|protestanti]]: 3,2 %<ref name="CIACuraçao" /> * [[Jehovove priče]]: 2 %<ref name="CIACuraçao" /> * drugo: 3,8 %<ref name="CIACuraçao" /> * nobena: 10 %<ref name="CIACuraçao" /> * nedoločeno: 0,6 %<ref name="CIACuraçao" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes|last2=Robert Rojer|title=Jan Gerard Palm Music Scores: Waltzes, Mazurkas, Danzas, Tumbas, Polkas, Marches, Fantasies, Serenades, a Galop and Music Composed for Services in the Synagogue and the Lodge|publisher=Amsterdam: Broekmans & Van Poppel|year=2008|url=http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081226182057/http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archivedate=26 December 2008}} * {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes I.M.|last2=Rojer, Robert A.|title=Jan Gerard Palm: Life and Work of a Musical Patriarch in Curaçao (In Dutch language)|publisher=Leiden: KITLV|year=2008|url=http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090925102829/http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archivedate=2009-09-25}} * {{Navedi knjigo|last=Palm, Edgar|title=Muziek en musici van de Nederlandse Antillen|publisher=Curaçao: E. Palm|year=1978|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040605232842/http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archivedate=2004-06-05}} * {{Navedi knjigo|last=Boskaljon, Rudolph|title=Honderd jaar muziekleven op Curaçao|series=Anjerpublicaties 3|publisher=Assen: Uitg. in samenwerking met het Prins Bernhard fonds Nederlandse Antillen door Van Gorcum|year=1958|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040202085423/http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archivedate=2004-02-02}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Curaçao}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ Curaçao]. ''The World Factbook''. [[Centralna obveščevalna agencija|Central Intelligence Agency]]. * [http://www.gobiernu.cw/nl/ Government of Curaçao] {{In lang|nl}} * [http://www.gobiernu.cw/pap/ Government of Curaçao] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191113231548/https://www.gobiernu.cw/pap/ |date=2019-11-13 }} {{In lang|pap}} * [http://www.curacao.com/ Curaçao Tourism Board] * [https://www.instagram.com/curacao/ Curaçao Official Instagram Account] * [https://web.archive.org/web/20130901005056/http://buskami.info/ Directory and information guide for Curaçao] * [https://web.archive.org/web/20140713170159/http://www.undp.org.tt/NA/MDGReportCURandSXM.pdf First Millennium Development Goals and Report. Curaçao and Sint Maarten. 2011] {{Države Severne Amerike}} {{Karibske države in ozemlja}} {{Nizozemske kolonije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kurasav| ]] [[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Nizozemsko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Karibske države Kraljevine Nizozemske]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Nizozemskem]] qc6vr69a93kb1rvjykyuj55uz0im9rr 6690516 6690493 2026-06-16T21:34:31Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-35473-28|~2026-35473-28]] ([[User talk:~2026-35473-28|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6690211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{jezik|nl|Curaçao}}<br/>{{jezik|pap|Kòrsou}} | conventional_long_name = Kurasav | common_name = Kurasav | common_name2 = Kurasava | image_flag = Flag of Curaçao.svg | image_coat = Coat of arms of Curaçao.svg | national_anthem = ''Himno di Kòrsou''<br />(»Himna Kurasava«)<div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">{{center|[[File:Curacaoanthem.ogg]]}}</div> | image_map = Curacao in its region.svg | map_caption = Lega Kurasava (obkrožen z rdečo) | official_languages = [[nizozemščina]], [[papiamento]], [[angleščina]] | ethnic_groups = 75,4 % [[Afrokurasavčani]]<br />9 % [[Nizozemci]]<br />3,6 % [[Dominikanci]]<br />3 % [[Kolumbijci]]<br />1,2 % [[Haitčani]]<br />1,2 % [[Surinamci]]<br />1,1 % [[Venezuelci]]<br />1,1 % [[Arubanci]]<br />0,9 % neopredeljeni<br />6 % drugi<ref name="cia.gov">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |title=The World Factbook – Central Intelligence Agency |website=cia.gov |access-date=29 December 2019 |archive-date=2023-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ |url-status=dead }}</ref> | ethnic_groups_year = 2018 | demonym = Kurasavčan, Kurasavčanka | capital = [[Willemstad]] | latd=12 |latm=7 |latNS=N |longd=68 |longm=56 |longEW=W | largest_city = capital | government_type = [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] demokracija znotraj [[ustavna monarhija|ustavne monarhije]] | leader_title1 = kralj | leader_name1 = [[Viljem-Aleksander Nizozemski]] | leader_title2 = [[guverner]] | leader_name2 = Mauritsz de Kort | leader_title3 = predsednik vlade | leader_name3 = Gilmar Pisas | legislature = | sovereignty_type = Sestavno ozemlje [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevine Nizozemske]] | sovereignty_note = | established_event1 = trenutni status | established_date1 = 10. oktobra 2010 | area_km2 = 444<ref name="rijksoverheid.nl">{{Cite web |title=Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? |url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden |website=Rijksoverheid |date=19 May 2015 |language=nl |access-date=10 January 2020 |archive-date=13 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230513082052/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden |url-status=live }}</ref> | area_rank = 181. | percent_water = zanemarljiv | population_estimate = | population_estimate_rank = | population_estimate_year = | population_census = 155.826 | population_census_year = 2023<ref name="Central Bureau of Statistics Curaçao">{{Cite web |title=First results 2023 pop census Curaçao |date=April 2023 |url=https://www.cbs.cw/cbs-presents-the-first-results-of-the-2023-census }}</ref> | population_density_km2 = 349,13 | population_density_rank= | GDP_year = 2021 | GDP_ref = <ref>{{Cite web |last=van der Molen |first=Maarten |date=19 September 2013 |title=Country Report Curaçao |url=https://economics.rabobank.com/publications/2013/september/country-report-curacao/ |access-date=23 August 2017 |website=RaboResearch – Economic Research |archive-date=23 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170823204303/https://economics.rabobank.com/publications/2013/september/country-report-curacao/ |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP = 5,5 mrd. USD | GDP_PPP_rank = 184. | GDP_PPP_per_capita = 35.484 USD | GDP_PPP_per_capita_rank= 45. | HDI = 0,811 | HDI_year = 2012 | HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | HDI_ref = <ref>{{cite web |title=Human Development Index (HDI): Korte Notitie inzake de berekening van de voorlopige Human Development Index (HDI) voor Curaçao |date=20 December 2013 |url=http://www.cbs.cw/cbs/themes/Labour%20and%20Social%20Security/Data/Labour%20&%20Social%20Security-20140511112021.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713230223/http://www.cbs.cw/cbs/themes/Labour%20and%20Social%20Security/Data/Labour%20%26%20Social%20Security-20140511112021.pdf |publisher=Centraal Bureau voor de Statistiek |language=nl |archive-date=13 July 2015 }}</ref> | currency = [[karibski gulden]] | currency_code = XCG | time_zone = [[atlantski standardni čas|AST]] | utc_offset = −4 | cctld = [[.cw]] | calling_code = 599 9 | footnote1 = }} '''Kurasav'''<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/GURS/Dokumenti/Delovna_telesa/KSZI/Publikacije/IMENA_NEODVISNIH_DRZAV_IN_ODVISNIH_OZEMELJ_25_05_2026.xlsx |title=Imena neodvisnih držav in odvisnih ozemelj |website=gov.si |date=2026-05-25 |accessdate=2026-06-15}}</ref> ({{jezik-nl|Curaçao}} {{izgovarjava|nl-Curaçao.ogg|(poslušaj)|help=no}}, {{lang-pap|Kòrsou}}, {{IPA-pap|ˈkɔrsɔu̯|}}) je otoška država [[Mali Antili|Malih Antilov]] v južnem [[Karibsko morje|Karibskem morju]] in nizozemski karibski regiji, približno 65 km severno od [[Venezuela|venezuelske]] obale. Je konstituivna dežela ({{Jezik-nl|land}}) Kraljevine Nizozemske.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook – Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}</ref> Skupaj z [[Aruba|Arubo]] in Bonairejem tvori ABC otoke. Skupaj se Kurasav, Aruba in drugi nizozemski otoki v [[Karibi|Karibih]] pogosto imenujejo Nizozemski Karibi. Kurasav je bil prej del [[Kolonija (geografija)|kolonije]] Kurasav in Odvisni teritorij od 1815 do 1954, pozneje pa [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]] od 1954 do 2010 kot »otoško ozemlje Kurasav« <ref>Angleško ime, ki ga uporabljata kurasavska vlada in vlada Nizozemskih Antilov (angleščina je bila uradni jezik Nizozemskih Antilov in otoškega ozemlja Kurasav)</ref> ({{Jezik-nl|Eilandgebied Curaçao}}, Papiamento: Teritorio Insular di Korsou) in se zdaj uradno imenuje '''Dežela Kurasav''' ({{Jezik-nl|Land Curaçao}},<ref>Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722200254/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/Staatsregeling_18-6-10.pdf|archivedate=22 July 2011}}</ref> Papiamento: Pais Korsou).<ref>Formal name according to {{Navedi splet|url=http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090902205625/http://www.curacao-gov.an/images/strukturafiles/konstitushon/Konstitushon_Papiamentu.pdf|title=Art. 1 para 1 Constitution of Curaçao|archivedate=2 September 2009}}</ref> Vključuje glavni otok Kurasav in veliko manjši, nenaseljen otok Klein Curaçao (Mali Kurasav).<ref name="CIA World Factbook- Curaçao" /> Kurasav ima 160.000 prebivalcev (ocena april 2026) in območje 444 km; njegovo glavno mesto je Willemstad. == Etimologija == Ena od razlag za ime otoka je, da je bil ''Curaçao'' [[Eksonim in endonim|avtonim]], s katerim so se identificirala njegova staroselska ljudstva.<ref>Joubert and Van Buurt, 1994</ref> Zgodnja španska poročila podpirajo to teorijo, saj se domorodna ljudstva omenjajo kot ''Indios Curaçaos''.<ref name="curacao-nature">[http://www.curacao-nature.com/curacao "Curaçao"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210224165042/http://www.curacao-nature.com/curacao |date=2021-02-24 }}, Curaçao-nature.com, 2005–2016.</ref> Od leta 1525 je bil otok na španskih zemljevidih predstavljen kot ''Curaçote, Curasaote, Curasaore'' in celo ''Curacaute''.<ref>{{Navedi splet|url=https://decolonialatlas.wordpress.com/2015/02/02/taino-names-of-the-caribbean-islands/|title=Taino Names of the Caribbean Islands|date=2 February 2015}}</ref> Do 17. stoletja se je na večini zemljevidov pojavil kot ''Curaçao'' ali ''Curazao''. Na zemljevidu, ki ga je leta 1562 v [[Antwerpen|Antwerpnu]] ustvaril Hieronymus Cock, se je otok imenoval ''Qúracao.''<ref>[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/map_item.pl?data=/home/www/data/gmd/gmd3/g3290/g3290/ct000342.jp2&style=dsxpmap&itemLink=r?ammem/gmd:@filreq(@field(NUMBER+@band(g3290+ct000342))+@field(COLLID+dsxpmap))&title=Americae%20sive%20qvartae%20orbis%20partis%20nova%20et%20exactissima%20descriptio%20%2f%20avtore%20Diego%20Gvtiero%20Philippi%20Regis%20Hisp.%20etc.%20Cosmographo%20;%20Hiero.%20***%20excvde%201562%20;%20Hieronymus%20***%20excude%20cum%20gratia%20et%20priuilegio%201562. Cock's 1562 map], Library of Congress website</ref> == Zgodovina == === Predkolonialno obdobje === [[Slika:1562_Americae-Gutierrez_map_10hrs-inn_Sth-Florida-Cuba-Spagnola-Benezuela-to-Lesser-Antilles.jpg|levo|sličica| Zemljevid iz leta 1562, na katerem je Kurasav označen kot Qúracao]] [[Slika:Curaçao1836.png|levo|sličica| Zemljevid Kurasava iz leta 1836]] Prvotni prebivalci Kurasava so bili [[Ameriški staroselci]] Aravak in Caquetio.<ref name="The History of Curaçao">{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}</ref> Njihovi predniki so se na otok priselili s celinske [[Južna Amerika|Južne Amerike]], verjetno več sto let pred prvim prihodom Evropejcev. === Španska kolonizacija === Prvi Evropejci, za katere je zapisano, da so videli otok, so bili člani španske odprave pod vodstvom Alonsa de Ojede leta 1499. Španci [[Suženjstvo|so zasužnjili]] večino Aravakov za [[prisilno delo]] v svoji koloniji [[Hispaniola]], a samemu otoku so posvečali malo pozornosti. Leta 1515 je bilo skoraj vseh 2000 tam živečih Caquetijev prepeljanih kot sužnji v Hispaniolo. Od leta 1499 je Kurasav služil kot most za špansko raziskovanje in osvajanje ozemelj v severni Južni Ameriki. Španci so se na otoku naselili leta 1527. Skozi 16. stoletje so vladali Kurasavu kot otoškemu delu province Venezuele, ki so ga upravljali s celine, preden so ga postopoma opustili, ko je kolonizacija celine napredovala. Ena najstarejših pisnih omemb otoka je v arhivu glavnega javnega mestnega registra [[Caracas|Caracasa]] v Venezueli. V dokumentu z dne 9. decembra 1595 piše, da je Francisco Montesinos, [[duhovnik]] in [[vikar]] »Yslas de Curasao, Aruba in Bonaire«, svoje pooblastilo podelil Pedru Gutiérrezu de Lugu, prebivalcu Caracasa, da pobere svojo cerkveno plačo iz kraljeve zakladnice [[Filip II. Španski|španskega kralja Filipa II.]]. Španci so na Kurasav prinesli številne drevesne, rastlinske in živalske vrste, vključno s konji, ovcami, kozami, prašiči in govedom iz Evrope in drugih španskih kolonij. Na splošno so se uvožene ovce, koze in govedo obnesle relativno dobro. Caquetios in Španci so govedo prosto pasli po nasadih kunukuja in [[Savana|savanah]]. === Nizozemska kolonialna vladavina === Leta 1634 je med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletno vojno]] za neodvisnost med [[Republika Nizozemska|Republiko Nizozemsko]] in Španijo [[Nizozemska zahodnoindijska družba]] pod vodstvom admirala Johanna van Walbeecka vdrla na otok; Španci so se avgusta predali v San Juanu. Približno 30 Špancev in veliko avtohtonih prebivalcev je bilo nato deportiranih v Santa Ano de Coro v Venezueli. Približno 30 družin Taíno je smelo živeti na otoku, medtem ko so se tam začeli naseljevati nizozemski kolonisti. Nizozemska zahodnoindijska družba je ustanovila glavno mesto Willemstad na bregovih zaliva, imenovanega Schottegat; naravno pristanišče se je izkazalo za idealen kraj za trgovino. Trgovina in ladijski promet – ter piratstvo – sta postala najpomembnejša gospodarska dejavnost Kurasava. Kasneje je postalo glavna panoga rudarjenje soli. Od leta 1662 je nizozemska zahodnoindijska družba Kurasav naredila za središče atlantske trgovine s sužnji, ki je na otok pogosto pripeljala sužnje iz zahodne Afrike, preden jih je prodala drugam na Karibih in španski glavnini. [[Sefardski Judje]], ki so bežali pred preganjanjem v Španiji in na Portugalskem, so poiskali varno zatočišče v nizozemski Braziliji in [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]]. Mnogi so se naselili na Kurasavu, kjer so pomembno prispevali k njegovi civilni družbi, kulturnemu razvoju in gospodarski blaginji.<ref name="history">{{Navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Curacao.html|title=Curacao Virtual Jewish History Tour|website=jewishvirtuallibrary.org}}</ref> V [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]] 1672–1678 je francoski grof [[Jean II. d'Estrées|Jean II. d'Estrées]] načrtoval napad na Kurasav. Njegova flota – 12 bojnih ladij, tri zažigalne ladje, dve transportni ladji, [[Bolniška ladja|bolnišnična ladja]] in 12 [[gusarstvo|zasebnikov]] – je doživela katastrofo, izgubila je sedem vojakov in dve drugi ladji, ko so udarili na grebene pred arhipelagom Las Aves. Resna navigacijska napaka se je zgodila 11. maja 1678, teden dni po tem, ko je flota odplula iz Saint Kittsa. V spomin na ta tesen pobeg pred invazijo je Kurasav dogodke zaznamoval z dnevom zahvale, ki so ga praznovali desetletja v 18. stoletju.  [[Slika:Curaçao,_Broad_Street.jpg|sličica| Willemstad, 1885]] Številni nizozemski kolonisti so postali premožni zaradi trgovine s sužnji, in so v glavnem mestu Willemstad zgradili impresivne kolonialne stavbe; mesto je od leta 1997 na seznamu Unescove svetovne dediščine pod nazivo ''Historic Area of Willemstad, Inner City and Harbour, Curaçao'' (Zgodovinsko območje Willemstad, notranje mesto in pristanišče, Kurasav).<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/819]</ref>   Leta 1795 se je pod vodstvom Tule Rigauda, Louisa Mercierja, Bastiana Karpate in Pedra Wakaoa zgodil velik upor sužnjev. Do 4000 sužnjev na severozahodnem Kurasavu se je uprlo, več kot 1000 pa jih je sodelovalo v daljših streljanjih. Po mesecu dni so lastniki sužnjev uspeli zatreti upor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|title=Curaçao History|publisher=Papiamentu.net|accessdate=2010-10-10|archive-date=2019-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190601092637/http://www.papiamentu.net/curacao/heroes.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=RXsBJzA61lcC&pg=PA525|title=Encyclopedia of Slave Resistance and Rebellion|last=Rodriguez|first=Junius P.|date=2007|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313332739|language=en}}</ref> [[Slika:Luis_Brión_2012_000.jpg|sličica| Luis Brión, venezuelski admiral, rojen na Kurasavu]] [[Slika:The_colorful_buildings_of_the_Handelskade_in_Willemstad,_Curaçao.jpg|sličica| Barvite zgradbe Handelskade v Willemstadu, Kurasav]] Bližina Kurasava Južni Ameriki je povzročila interakcijo s kulturami obalnih območij več kot stoletje po neodvisnosti Nizozemske od Španije. Arhitekturne podobnosti je mogoče opaziti med soseskami Willemstad iz 19. stoletja in bližnjim venezuelskim mestom Coro v državi Falcón<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/658]</ref>, ki je prav tako uvrščeno na seznam svetovne dediščine. Nizozemska je vzpostavila gospodarske vezi s [[Podkraljestvo Nova Granada|podkraljestvom Nova Granada]], ki je vključevalo današnji državi [[Kolumbija|Kolumbijo]] in [[Venezuela|Venezuelo]]. V 19. stoletju so bili Kurasavčani, kot sta Manuel Piar in Luis Brión, vidno vključeni v osamosvojitvene vojne Venezuele in Kolumbije. Politični begunci s celine, kot je [[Simon Bolivar]], so se ponovno zbrali na Kurasavu.<ref>{{Navedi splet|url=https://curacao-art.com/galleries/octagon-museum/|title=Octagon Museum – Curaçao Art}}</ref>   V 18. in 19. stoletju so Britanci večkrat napadli otok, predvsem v letih 1800, 1804 in od 1807 do 1815.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.britishempire.co.uk/maproom/curacao.htm|title=Curacao in the British Empire}}</ref> Stabilna nizozemska vladavina se je vrnila leta 1815 ob koncu [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je bil otok vključen v kolonijo Kurasav in Odvisni teritoriji.<ref name="curacao-travelguide.com">{{Navedi splet|url=https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|title=The History of Curaçao|accessdate=2019-07-15|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627085218/https://www.curacao-travelguide.com/about/history/|url-status=dead}}</ref> Nizozemci so leta 1863 odpravili suženjstvo, kar je povzročilo velike spremembe v gospodarstvu s prehodom na [[mezdno delo]]. Nekateri prebivalci Kurasava so emigrirali na druge otoke, na primer na [[Kuba|Kubo]], da bi delali v nasadih sladkornega trsa. Drugi nekdanji sužnji niso imeli kam iti in so nadaljevali z delom za lastnike plantaž po sistemu zakupnikov,<ref>Called "Paga Tera"</ref> v katerem so nekdanji sužnji zakupili zemljo od nekdanjih gospodarjev in večino svojega pridelka plačevali lastnikom kot najemnino. Sistem je trajal do začetka 20. stoletja.  Zgodovinsko gledano nizozemščina na otoku ni bila razširjena zunaj kolonialne uprave, vendar se je njena uporaba povečala v poznem 19. in začetku 20. stoletja.<ref name="Putte">''Dede pikiña ku su bisiña: Papiamentu-Nederlands en de onverwerkt verleden tijd''. van Putte, Florimon., 1999.</ref> Študente na Kurasavu, Arubi in Bonaireju so poučevali pretežno v španščini do poznega 17. stoletja, ko so Britanci zavzeli vse tri otoke. Poučevanje španščine je bilo obnovljeno, ko se je leta 1815 nadaljevala nizozemska vladavina. Prav tako so bila vložena prizadevanja za uvedbo široko razširjenega dvojezičnega nizozemskega in papiamentskega izobraževanja v poznem 19. stoletju.<ref>Van Putte 1999.</ref> === 20. in 21. stoletje === Leta 1929 je Kurasav napadel poveljnik venezuelskih upornikov Rafael Simón Urbina, ki je ugrabil guvernerja Leonardusa Albertusa Fruytierja. V odgovor so Nizozemci povečali svojo vojaško prisotnost na otoku. <ref name="mindef">{{Navedi splet|url=http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|title=Overval op fort Amsterdam in Willemstad op Curaçao door de Venezolaanse revolutionair Urbina (8 juni 1929)|language=nl|publisher=Ministry of Defense|accessdate=8 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140328061718/http://www.defensie.nl/onderwerpen/tijdlijn-militaire-geschiedenis/inhoud/1914-1945-tussen-neutraliteit-en-bezetting/overval-op-fort-amsterdam-in-willemstad-op-curacao-door-de-venezolaanse-revolutionair-urbina-8-juni-1929|archivedate=28 March 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.zum.de/whkmla/military/lowcountries/milxnederland.html|title=WHKMLA: List of Wars of the Dutch Republic / Netherlands}}</ref> Leta 1954 so se Kurasav in druge nizozemske karibske kolonije združile v [[Nizozemski Antili|Nizozemske Antile]]. Nezadovoljstvo z na videz podrejenim odnosom Kurasava do Nizozemske, nenehna rasna diskriminacija in porast [[Brezposelnost|brezposelnosti]] zaradi odpuščanj v naftni industriji so leta 1969 privedli do vrste nemirov.<ref>Anderson & Dynes 1975, p. 81, Oostindie & Klinkers 2013, p. 98, "Striking Oil Workers Burn, Loot in Curacao".</ref> Nemiri so v Willemstadu povzročili dve smrti, številne poškodbe in hudo škodo. V odgovor je nizozemska vlada uvedla daljnosežne reforme, ki so Afro-Kurakavčanom omogočile večji vpliv na politično in gospodarsko življenje otoka ter povečale pomen lokalnega jezika Papiamentu. <ref>Anderson & Dynes 1975, pp. 100&#x2013;101, Sharpe 2015, p. 122, Verton 1976, p. 90, "Nieuwe ministers legden eed af" (in Dutch). </ref> [[Slika:Dutch_soldier,_1969_Curaçao_uprising.png|desno|sličica| Nizozemski vojak v patrulji v Willemstadu po nemirih leta 1969]] Sredi 1980-ih je ''Shell'' prodal svojo rafinerijo za simbolični znesek enega antilskega guldna lokalnemu vladnemu [[Konzorcij|konzorciju]]. V zadnjih letih je bila stara rafinerija predmet tožb, ki trdijo, da njene emisije, vključno z [[Žveplov dioksid|žveplovim dioksidom]] in [[Prašni delci|trdnimi delci]], močno presegajo varnostne standarde.<ref name=":1">{{Navedi novice|work=Reuters|date=30 June 2008|title=Curaçao refinery sputters on, despite emissions|url=http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|accessdate=30 June 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111181434/http://uk.reuters.com/article/oilRpt/idUKN2929170620080701|url-status=dead}}</ref> Vladni konzorcij odda rafinerijo v najem venezuelski državni naftni družbi PDVSA. Kurasav naj bi 1. julija 2007 postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, tako kot Aruba in Nizozemski Antili. 28. novembra 2006 je bila sprememba odložena, ko je otoški svet zavrnil memorandum o razjasnitvi postopka. Nov otoški svet je ta sporazum ratificiral 9. julija 2007.<ref name="approved">{{Navedi splet|last=The Daily Herald St. Maarten|title=Curaçao IC ratifies 2 November accord|url=http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|date=9 July 2007|accessdate=13 July 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070711181904/http://www.thedailyherald.com/news/daily/k045/ratify045.html|archivedate=11 July 2007}}</ref> 15. decembra 2008 naj bi Kurasav ponovno postal ločena dežela znotraj Kraljevine Nizozemske. Nezavezujoči referendum o tej potezi je bil 15. maja 2009 v Kurasavu; Podprlo ga je 52 odstotkov volivcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190607042327/https://www.newser.com/article/d98729g80/curacao-referendum-approves-increasing-autonomy.html|archivedate=7 June 2019|title=Curaçao referendum approves increasing autonomy|publisher=Newser|date=15 May 2009|accessdate=23 May 2009}}</ref> ==== Od razpada Nizozemskih Antilov ==== Razpustitev Nizozemskih Antilov je začela veljati 10. oktobra 2010.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|title=New constitutional order – Caribbean Parts of the Kingdom – Government.nl|first=Ministerie van Binnenlandse Zaken en|last=Koninkrijksrelaties|website=Government.nl|accessdate=23 August 2017|date=13 December 2011|archive-date=2019-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190607111857/https://www.government.nl/topics/caribbean-parts-of-the-kingdom/new-constitutional-order|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet| url=http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091004012255/http://www.nos.nl/nosjournaal/artikelen/2009/10/1/011009_antillen.html|archivedate=4 October 2009|title=NOS Nieuws&nbsp;– Antillen opgeheven op 10-10-2010|publisher=Nos.nl|date=18 November 2009|accessdate=10 October 2010}}</ref> Kurasav je postal dežela v okviru Kraljevine Nizozemske, pri čemer je kraljestvo obdržalo odgovornost za obrambo in [[Zunanja politika|zunanjo politiko]]. Kraljestvo je bilo zadolženo tudi za nadzor nad financami otoka v okviru dogovora o odpisu dolgov, o katerem sta se dogovorila oba.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-11511355|work=BBC News|title=Status change means Dutch Antilles no longer exists|date=10 October 2010}}</ref> Prvi premier Kurasava je bil Gerrit Schotte. Leta 2012 ga je nasledil ''začasni'' Stanley Betrian. Po volitvah leta 2012 je Daniel Hodge 31. decembra 2012 postal tretji premier.<ref name="Hodge">{{Navedi novice|url=http://www.nrc.nl/nieuws/2012/12/31/curacao-heeft-een-nieuw-tussenkabinet-dat-vooral-moet-bezuinigen/|title=Curaçao heeft een tussenkabinet, dat vooral moet bezuinigen|language=nl|date=31 December 2012|accessdate=31 December 2012}}</ref> Demisionarski kabinet je vodil do 7. junija 2013, ko je zaprisegel nov kabinet pod vodstvom Ivarja Asjesa.<ref name="Asjes">{{Navedi novice|url=http://nos.nl/artikel/515584-regering-curacao-beedigd.html|title=Regering Curaçao beëdigd|language=nl|date=7 June 2013|accessdate=7 June 2013}}</ref> Čeprav je Kurasav avtonomen, se je Nizozemska vmešala v njegove zadeve, da bi zagotovila izvedbo parlamentarnih volitev in pomagala pri dokončnem oblikovanju točnih proračunov. Julija 2017 je kurasavski premier Eugene Rhuggenaath dejal, da želi, da Kurasav prevzame vso odgovornost za svoje zadeve, vendar je prosil za več sodelovanja in pomoči Nizozemske s predlogi za bolj inovativne pristope, ki bi Kurasavu pomagali uspeti in povečati njegov [[življenjski standard]].<ref>{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|title=Curaçao Prime Minister wants to do business with the Netherlands|date=4 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202227/http://curacaochronicle.com/main/curacao-prime-minister-wants-to-do-business-with-the-netherlands/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|title=Premier Rhuggenaath participates High Level Political Forum in New York|date=17 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2022-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220213202230/http://curacaochronicle.com/main/premier-rhuggenaath-participates-high-level-political-forum-in-new-york/|url-status=dead}}</ref> Nizozemska vlada je vlado Kurasava opomnila, da je pomagala pri pogajanjih o rafineriji nafte s Kitajci »ob številnih priložnostih«.<ref>{{Navedi splet|url=http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|title=On numerous occasions the Netherlands has offered assistance with Oil Refinery negotiations|date=10 July 2017|website=Curacaochronicle.com|accessdate=23 August 2017|archive-date=2020-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200729002545/http://curacaochronicle.com/main/on-numerous-occasions-the-netherlands-has-offered-assistance-with-oil-refinery-negotiations/|url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[Slika:Curacao_Dushi_(34800928041).jpg|sličica|Pogled iz zraka na obalo Kurasava]] [[Slika:Curaçao2021OSM.png|sličica|Povečan, podroben zemljevid Kurasava]] === Plaže === Kurasav ima veliko število plaž. Večina jih je na južni strani otoka. Najbolj znani so: {{div col|colwidth=24em}} * [[Baya Beach]] * [[Blue Bay]] * [[Boca Sami]] * Daaibooi * [[Grote Knip]] (''Kenepa Grandi'') * [[Kleine Knip]] (''Kenepa Chiki'') * Kokomo Beach * Mambo Beach * Piscaderabaai * [[Playa Forti]] * [[Playa Jeremi]] * Playa Kas Abao * Playa Kalki * Playa Kanoa * Playa Lagun * Playa Porto Marie * Playa Santa Cruz * Playa Santa Barbara * Seaquarium Beach * Sint Michielsbaai * Vaersenbaai * Westpunt {{div col end}} Kurasav ima skupaj 37 plaž.<ref>{{Navedi splet|last=Ruepert|first=Maaike|date=2014-11-25|title=De 37 stranden van Curaçao in kaart|url=https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|accessdate=2021-03-04|website=Algemeen Dagblad|language=nl|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115104733/https://www.ad.nl/wonen/de-37-stranden-van-curacao-in-kaart~a05dee2c/|archivedate=15 January 2020}}</ref> === Trdnjave === [[Slika:Curacao_Fort_Beekenburg_Luftbild_(34873603326).jpg|sličica|Fort Beekenburg, zaliv Caracas, Kurasav]] Ko so leta 1634 prispeli Nizozemci, so zgradili utrdbe na ključnih točkah po otoku, da bi se zaščitili pred tujimi silami, zasebniki in pirati. Še danes je šest najbolje ohranjenih utrdb: * [[Trdnjava Amsterdam (Kurasav)|Utrdba Amsterdam]] (1635) * Utrdba Beekenburg (1703) * [[Trdnjava Nassau (Kurasav)|Utrdba Nassau]] (1797) * Waterfort (1826) * Utrdba Rif (1828) <ref>{{Navedi splet|url=http://riffortcuracao.com/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110509200837/http://riffortcuracao.com/|archivedate=9 May 2011|title=Riffort|publisher=Riffortcuracao.com|accessdate=20 May 2014}}</ref> * Utrdba Piscadera Bay (zgrajena med 1701 in 1704) [[Slika:Bohrinsel_Curacao_(34800864151).jpg|sličica| Naftna poščad na morju v Kurasavu]]Poleg Svetega Martina Kurasav kot svojo valuto uporablja karibski gulden, ki je 31. marca 2025 nadomestil nizozemski antilski gulden.<ref>{{cite web | title=CBCS Confidently Awaits the Introduction of the Caribbean Guilder | website=721news.com | date=2025-03-30 | url=https://www.721news.com/2025/03/cbcs-confidently-awaits-the-introduction-of-the-caribbean-guilder/ | access-date=2025-04-07}}</ref> Njegovo gospodarstvo je dobro razvito, podpira visok življenjski standard, se uvršča na 46. mesto na svetu po BDP (PKS) na prebivalca in na 27. mesto na svetu po [[Seznam držav po BDP na prebivalca|nominalnem BDP na prebivalca]]. Kurasav ima gospodarstvo z visokimi dohodki, kot ga opredeljuje [[Svetovna banka]]. <ref>{{Navedi splet|last=The World Bank|title=Excel file of historical classifications by income.|url=http://databank.worldbank.org/data/download/site-content/OGHIST.xls|accessdate=18 March 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=How are the income group thresholds determined? – World Bank Data Help Desk|url=https://datahelpdesk.worldbank.org/knowledgebase/articles/378833-how-are-the-income-group-thresholds-determined|website=datahelpdesk.worldbank.org|accessdate=18 March 2020}}</ref> Dejavnosti, povezane s pristaniščem Willemstad, kot je cona proste trgovine, pomembno prispevajo k gospodarstvu.<ref name="CIA World Factbook- Curaçao">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=CIA World Factbook- Curaçao|accessdate=15 July 2019|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}</ref> Da bi dosegla večjo gospodarsko diverzifikacijo, vlada Kurasava povečuje svoja prizadevanja za privabljanje več tujih naložb.<ref name="CIA World Factbook- Curaçao" /> Ta politika, imenovana politika "odprtih rok", se močno osredotoča na privabljanje podjetij z [[Informacijska tehnika|informacijsko tehnologijo]] . <ref>{{Navedi splet|url=http://www.curacao-law.com/wp-content/uploads/2006/08/Investors%20Guide%20Curacao%202006.pdf|title=An investor's guide to the welcoming island of Curaçao|accessdate=10 October 2010}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Mindmagnet.com|url=http://www.ecommerceatcuracao.com/corporate.htm|title=Ecommerce at Curaçao Corporate|publisher=Ecommerceatcuracao.com|date=1 March 2001|accessdate=23 May 2009}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.investcuracao.com/01e01.html|title=Economic Data Overview|publisher=Investcuracao.com|accessdate=23 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090228080942/http://www.investcuracao.com/01e01.html|archivedate=2009-02-28}}</ref> Čeprav ima turizem pomembno vlogo v gospodarstvu Kurasava, je otok manj odvisen od turizma kot številne druge karibske države. Večina turistov prihaja na Kurasav iz Nizozemske, vzhodnih ZDA in Južne Amerike. Kurasav je bil s 610.186 potniki na križarjenjih leta 2013 vodilni na Karibih po rasti turizma s križarjenja, kar je 41,4 % več kot leto prej.<ref name="CaribbeanInTourismGrowth">{{Navedi novice|url=http://www.caribjournal.com/2014/02/14/curacao-leading-caribbean-in-cruise-tourism-growth/|title=Curaçao Leading Caribbean in Cruise Tourism Growth|publisher=Caribjournal.com|date=14 February 2014|accessdate=14 February 2014}}</ref> Mednarodno letališče Hato je v letu 2013 sprejelo 1.772.501 potnikov in napovedalo kapitalske naložbe v skupni vrednosti 48 USD milijonov, namenjenih preoblikovanju letališča v regionalno vozlišče. === Vera === * [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]]: 69,8 %<ref name="CIACuraçao">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|title=Central America and Caribbean: Curaçao|date=19 October 2021|publisher=CIA The World Factbook|accessdate=2022-02-13|archive-date=2023-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230504114256/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/|url-status=dead}}</ref> * [[Adventizem|adventisti]]: 9 %<ref name="CIACuraçao" /> * [[Evangeljske Cerkve|evangeličanski]]: 8,9 %<ref name="CIACuraçao" /> * [[Binkoštništvo|binkoštni]]: 7,6 %<ref name="CIACuraçao" /> * drugi [[Protestantizem|protestanti]]: 3,2 %<ref name="CIACuraçao" /> * [[Jehovove priče]]: 2 %<ref name="CIACuraçao" /> * drugo: 3,8 %<ref name="CIACuraçao" /> * nobena: 10 %<ref name="CIACuraçao" /> * nedoločeno: 0,6 %<ref name="CIACuraçao" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes|last2=Robert Rojer|title=Jan Gerard Palm Music Scores: Waltzes, Mazurkas, Danzas, Tumbas, Polkas, Marches, Fantasies, Serenades, a Galop and Music Composed for Services in the Synagogue and the Lodge|publisher=Amsterdam: Broekmans & Van Poppel|year=2008|url=http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081226182057/http://www.broekmans.com/nl/product_details.cfm?ArtikelId=720270|archivedate=26 December 2008}} * {{Navedi knjigo|last=Halman, Johannes I.M.|last2=Rojer, Robert A.|title=Jan Gerard Palm: Life and Work of a Musical Patriarch in Curaçao (In Dutch language)|publisher=Leiden: KITLV|year=2008|url=http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090925102829/http://www.kitlv.nl/book/show/1246|archivedate=2009-09-25}} * {{Navedi knjigo|last=Palm, Edgar|title=Muziek en musici van de Nederlandse Antillen|publisher=Curaçao: E. Palm|year=1978|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040605232842/http://books.caribseek.com/Curacao/Muziek_en_Musici_Nederlandse_Antillen/|archivedate=2004-06-05}} * {{Navedi knjigo|last=Boskaljon, Rudolph|title=Honderd jaar muziekleven op Curaçao|series=Anjerpublicaties 3|publisher=Assen: Uitg. in samenwerking met het Prins Bernhard fonds Nederlandse Antillen door Van Gorcum|year=1958|url=http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040202085423/http://books.caribseek.com/Curacao/Honderd_Jaar_Muziekleven_op_Curacao/|archivedate=2004-02-02}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Curaçao}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/curacao/ Curaçao]. ''The World Factbook''. [[Centralna obveščevalna agencija|Central Intelligence Agency]]. * [http://www.gobiernu.cw/nl/ Government of Curaçao] {{In lang|nl}} * [http://www.gobiernu.cw/pap/ Government of Curaçao] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191113231548/https://www.gobiernu.cw/pap/ |date=2019-11-13 }} {{In lang|pap}} * [http://www.curacao.com/ Curaçao Tourism Board] * [https://www.instagram.com/curacao/ Curaçao Official Instagram Account] * [https://web.archive.org/web/20130901005056/http://buskami.info/ Directory and information guide for Curaçao] * [https://web.archive.org/web/20140713170159/http://www.undp.org.tt/NA/MDGReportCURandSXM.pdf First Millennium Development Goals and Report. Curaçao and Sint Maarten. 2011] {{Države Severne Amerike}} {{Karibske države in ozemlja}} {{Nizozemske kolonije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kurasav| ]] [[Kategorija:Angleško govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Nizozemsko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Karibske države Kraljevine Nizozemske]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Nizozemskem]] n9gce9gu8cn3k6zzjenmbanjk326vac Rambo Amadeus 0 519033 6690496 6227523 2026-06-16T20:13:28Z PredragPetrovicLLMO 261563 Removed: Pevec, Rambo Amadeus is not considering himself a "singer / pevec" 6690496 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|relatives=[[Bosiljka Pušić]] (mati)}} '''Rambo Amadeus''', pravo ime '''Antonije Pušić''', [[Črnogorci|črnogorski]] performer, glasbenik in tekstopisec, * [[14. junij]] [[1963]], [[Kotor]]. == Biografija == Antonije Pušić se je rodil 14. junija 1963 v [[Kotor|Kotorju]]. Diplomiral je na Prirodoslovno-matematični fakulteti v [[Beograd|Beogradu]], na Oddelku za [[turizem]]. Bil je večkratni viceprvak Jugoslavije v [[Jadranje|jadranju]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.blic.rs/drustvo.php?id=69054|title=Od estrade i folka do advertajzinga, piplmetra i rejtinga|date=2008|website=blic.rs|publisher=Blic|last=Đurić|first=Vladimir|origyear=8.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090218013133/http://www.blic.rs/drustvo.php?id=69054|archivedate=18.2.2009}}</ref> Njegove pesmi združujejo [[Satira|satirična]] besedila o naravi navadnega človeka in nesmiselnosti lokalne [[Politika|politike]] ter uporabljajo mešanico glasbenih stilov (v novejših delih se razvijajo v zvok drum'n'bass, v prejšnjih delih pa dodajajo številne elemente [[Turbo folk|turbo-folka]]), pa tudi šale na svoj račun (npr. eden od njegovih številnih psevdonimov je "''Rambo Amadeus World Mega Car'' /''Svjetski mega car''" (RASMC), medtem ko se je na začetku kariere predstavljal kot "Nagib Fazlić Nagon, rudar, ki je posnel record") na koncertih nikoli ne reproducira dobesedno studijskih različic pesmi, temveč improvizira, pri čemer uporablja veliko humorja za raziskovanje človeške neumnosti. Poznan je kot boter imena turbo-folk, kar je njegov edinstven prispevek k domači pop kulturi. Tako je Rambo Amadeus opisal svoj lastni zvok v času svojega prvega albuma (1988), ime pa so nato prevzele zvezde novokomponirane narodno-zabavne glasbe, ki je v zgodnjih devetdesetih dobil povsem nov pomen. Nekateri njegovi oboževalci stil in kariero Ramba Amadeusa primerjajo s [[Frank Zappa|Frankom Zappo]], čeprav ga je mogoče bolje primerjati s Kapitanom [[Captain Beefheart|Beefheartom]]. Antonije Pušić je sin pisateljice [[Bosiljka Pušić|Bosiljke Pušić]]. == Diskografija == === Samostojni albumi === * "O tugo jesenja" ([[Produkcija gramofonskih plošč Radio televizije Beograd|PGP-RTB]], 1988) * "Hoćemo gusle" (PGP-RTB, 1989) * "Psihološko-propagandni komplet M-91" (PGP-RTB, 1991) * "Kurac, pizda, govno, sisa" (DE produkcija / Master Records, 1993) - v živo * "Lažni car Šćepan Mali" (DE produkcija, 1994) - kaseta; glasba za igro * "Glasba za otroke" ([[B92]], 1995) - otroška glasba * "Titanik" (Komuna, 1997) * "Koncert v KUD France Prešeren" - (Vinylmania, 1997) - v živo; namenjeno slovenskemu trgu * "Don't happy be worry" (Metropolis, 2000) * "Čobane, vrati se" (Dallas Recors, 2000) - album "Don't happy be worry" za slovenski in hrvaški trg; vsebina enaka * "Bolje eno vroče pivo kot štiri" mrzla "(Metropolis, 2002) - v živo * "Vodnjak za opremo" (B92, 2005) * "Hifizična metafizika" (PGP-RTS, 2008) * "Top of the Bottom" (Mascom Records, 2015) == Viri == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Črnogorski pevci]] [[Kategorija:Diplomiranci Prirodoslovno-matematične fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Predstavniki Črne gore na Pesmi Evrovizije]] 0vfm2gb1v63wkrt7rwx8xc53vluuo19 Veliki štirje (prva svetovna vojna) 0 520918 6690530 6280006 2026-06-16T23:51:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690530 wikitext text/x-wiki [[Slika:Big four.jpg|sličica|254x254_pik|Veliki štirje na mirovni konferenci v Parizu, 1919. Od leve proti desni: David Lloyd George, Vittorio Emanuele, Georges Clemenceau in Woodrow Wison. ]] '''Veliki štirje''', velikokrat znani tudi kot '''štirje narodi''', se nanaša na štiri največje zavezniške sile v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in njihove voditelje, ki so se srečali na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/leaders-of-the-big-four-nations-meet-for-the-first-time-in-paris|title=Leaders of the Big Four nations meet for the first time in Paris|work=history.com}}</ref> Veliki štirje so bili pozneje poimenovani tudi kot Svet velikih štirih. Sestavljali so ga [[David Lloyd George]] iz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], [[Georges Clemenceau]] iz [[Francija|Francije]], [[Vittorio Emanuele Orlando]] iz [[Italija|Italije]] in [[Woodrow Wilson]] iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. == Namen == Medtem ko so se zavezniki srečali na mirovni konferenci v [[Pariz|Parizu]], so bili veliki štirje glavni avtorji [[Versajska mirovna pogodba|versajske mirovne pogodbe]], ki jo je podpisala in sprejela [[Nemčija]].<ref>{{navedi knjigo|last=Beck|first=Roger B.|author2=Linda Black|author3=Larry S. Krieger|author4=Phylip C. Caylor|author5=Dahia Ibo Shabaka|title=World History: Patterns of Interaction|publisher=McDougal Littell|year=1999|location=Evanston, Illinois|pages=[https://archive.org/details/mcdougallittellw00beck/page/760 760]|url=https://archive.org/details/mcdougallittellw00beck|url-access=registration|isbn=0-395-87274-X}}</ref> Veliki štirje so bili tudi glavni avtorji drugih štirih mirovnih pogodb:<ref>{{navedi splet|url=http://www.historylearningsite.co.uk/treaty_of_versailles.htm|title=The Treaty of Versailles|work=History Learning Site|accessdate=2022-07-04|archive-date=2015-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150525034231/http://www.historylearningsite.co.uk/treaty_of_versailles.htm|url-status=dead}}</ref> [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|senžermenske pogodbe]] z [[Avstrija|Avstrijo]], [[Neulijska mirovna pogodba|neuilijske pogodbe]] z [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Trianonska mirovna pogodba|trianonske pogodbe]] z [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Sevreška mirovna pogodba|sèvreške pogodbe]] z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/italian-delegates-return-to-paris-peace-conference|title=Italian delegates return to Paris peace conference|work=history.com}}</ref>. Aprila 1919 se je Orlando začasno umaknil iz konference, ker italijanske zahteve niso bile izpolnjene, tako da so bili ostali trije predstavniki imenovani »veliki trije«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.historylearningsite.co.uk/treaty_of_versailles.htm|title=The Treaty of Versailles|work=History Learning Site|accessdate=2022-07-04|archive-date=2015-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150525034231/http://www.historylearningsite.co.uk/treaty_of_versailles.htm|url-status=dead}}, See the part:The attitude towards Germany of the "Big Three"："The "Big Three" were David Lloyd George of Britain, Clemenceau of France and Woodrow Wilson of America."</ref> Italijanska delegacija se je na konferenco vrnila enajst dni pozneje.<ref name="Margaret MacMillan">{{navedi knjigo|last=MacMillan|first=Margaret|author-link=Margaret MacMillan|title=Paris 1919|publisher=Random House Trade|year=2003|location=United States of America|pages=[https://archive.org/details/parissixmonthsth00macm_414/page/n87 36], 306, 431|isbn=0-375-76052-0|title-link=Peacemakers: The Paris Peace Conference of 1919 and Its Attempt to End War}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:David Lloyd George.jpg|alt=|[[David Lloyd George]] (1863–1945) je zastopal Združeno Kraljestvo Slika:Georges Clemenceau par Nadar.jpg|alt=|[[Georges Clemenceau]] (1841–1929) je zastopal Francijo Slika:Vittorio Emanuele Orlando.jpeg|alt=|[[Vittorio Emanuele Orlando]] (1860–1952) je zastopal Italijo Slika:Thomas Woodrow Wilson, Harris & Ewing bw photo portrait, 1919.jpg|alt=|[[Woodrow Wilson|Woodrow Wislon]] (1856–1924) je zastopal Združene države Amerike </gallery> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Politika prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Voditelji v prvi svetovni vojni]] nmor5ox5r9mzc17jvzrm1v4mcqz4x9l Luka Svetina 0 523588 6690596 6322640 2026-06-17T08:36:37Z VidicK01 193275 +P ZNP 6690596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Luka Svetina''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]], [[Televizijski napovedovalec|televizijski voditelj]] in [[šport]]ni komentator, * [[27. januar]] [[1987]], [[Jesenice]]. Svetina je bil pet let novinar in voditelj oddaj na [[Nova24TV]], od 28. septembra 2022 do 15. septembra 2023 pa je na [[TV Slovenija]] vodil dnevnoinformativno oddajo [[Odmevi]].<ref>{{Navedi splet|title=Tako se je bodoči voditelj Odmevov odzval na kritike |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tako-se-je-bodoci-voditelj-odmevov-odzval-na-kritike-391873|website=zurnal24.si|accessdate=2022-09-10|language=sl}}</ref> Trenutno je zaposlen na [[Planet TV]], kjer vodi poročila Planet 18 in oddajo [[Ura moči]]. Od 11. junija je predsednik Združenja novinarjev in publicistov. == Novinarsko delo == Diplomiral je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani. Prve korake v novinarstvu je naredil kot sodelavec športnega novinarja [[Miran Ališič|Mirana Ališiča]], kot komentator dirk [[Formula 1|Formule 1]]. Vlogo športnega komentatorja je nadaljeval na televiziji Sportklub, kjer je delal do leta 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Svetina novi voditelj Odmevov? |url=https://prava.si/post/650710/luka-svetina-novi-voditelj-odmevov|website=prava.si|accessdate=2022-09-10|language=sl}}</ref> === Nova24TV (2017–2022) === K delu na televiziji Nova24TV je Svetino povabil takratni novinar in nekdanji poslanec [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Jure Ferjan]]. Tam je delal pet let, vodil je različne oddaje kot so ''Drugorazredni'',<ref>{{Navedi splet|title=Ne zamudite: Vsak torek ob 20:00 oddaja Drugorazredni |url=https://nova24tv.si/oglasevalske-vsebine/video-ne-zamudite-kmalu-nova-oddaja-drugorazredni/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-09-10|language=sl}}</ref> ''Tema dneva'' in ''Razkrito''.<ref>{{Navedi splet|title=Tarča je preteklost, Nova24TV predstavlja novo oddajo Razkrito – tokrat o medijih v Sloveniji|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/l-oddaja-razkrito-slovenski-medijski-prostor-je-nagnjen-na-levo-osebno-mnenje-novinarjev-pa-prepogosto-vpliva-na-njihovo-profesionalnost/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-09-10|language=sl|archive-date=2022-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220910185002/https://nova24tv.si/slovenija/politika/l-oddaja-razkrito-slovenski-medijski-prostor-je-nagnjen-na-levo-osebno-mnenje-novinarjev-pa-prepogosto-vpliva-na-njihovo-profesionalnost/|url-status=dead}}</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvami v Državni zbor 2022]] je Nova24 sodelovala s [[Planet TV]], zato je skupaj z [[Valentina Plaskan|Valentino Plaskan]] vodil predvolilna soočenja ''Slovenija izbira''.<ref>{{Navedi splet|title=Poleg politike ju družijo tudi hribi |url=https://siol.net/planet-tv/novosti/poleg-politike-ju-druzijo-tudi-hribi-video-574426|website=siol.net|accessdate=2022-09-10|language=sl}}</ref> Konec aprila 2022 je televizijo zapustil.<ref>{{Navedi splet|title=Voditelj zapušča televizijo: Z vodstvom se nismo vedno strinjali |url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/voditelj-zapusca-televizijo-z-vodstvom-se-nismo-vedno-strinjali/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2022-09-10|language=sl}}</ref> === Domovina (2022– ) === Maja 2022 se je pridružil novinarski ekipi tednika [[Domovina (medij)|Domovina]]. Tam piše tako za spletni portal kot tudi za tedenski časnik, prav tako pa vodi pogovorno oddajo ''Vroča tema''.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Svetina: besede mojega bivšega profesorja so me zabolele, ampak sporočam mu, da lahko mirno spi |url=https://www.domovina.je/luka-svetina-besede-mojega-bivsega-profesorja-so-me-zabolele-ampak-sporocam-mu-da-lahko-mirno-spi/|website=domovina.je|accessdate=2022-09-10|language=sl}}</ref> Z vodenjem je vmes prekinil zaradi posvečanja delu na RTV Slovenija, od marca 2024 pa oddajo zopet sovodi.<ref>{{Navedi splet|title=Vroča tema: Zakaj je železniška postaja Jesenice dražja od predora Karavanke (Jernej Vrtovec in Gregor Ficko) |url=https://www.domovina.je/vroc-a-tema-zakaj-je-zelezniska-postaja-jesenice-drazja-od-predora-karavanke-jernej-vrtovec-in-gregor-ficko|website=domovina.je|accessdate=2024-03-30|language=sl}}</ref> === RTV Slovenija (2022–2024) === Avgusta 2022 je po spletu zaokrožila informacija, da naj bi Luka Svetina postal novi voditelj oddaje Odmevi na [[TV Slovenija]]. Slednja je v septembru informacijo potrdila; Svetina se je pridružil obstoječi ekipi kot četrti voditelj, oddajo pa vodil okoli petkrat mesečno. Prav tako je še naprej ostal del ekipe medija Domovina.<ref>{{Navedi splet|title=Svetina voditelj Odmevov, Krevs voditelj Dnevnika, namesto Studia City pa Arena |url=https://n1info.si/novice/slovenija/svetina-voditelj-odmevov-krevs-voditelj-dnevnika-namesto-studia-city-pa-arena/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi voditelj Odmevov Luka Svetina odkrito o razmerah na RTV Slovenija |url=https://siol.net/novice/slovenija/novi-voditelj-odmevov-luka-svetina-odkrito-o-razmerah-na-rtv-slovenija-video-587069|website=siol.net|accessdate=2022-09-10|language=sl}}</ref> 22. septembra 2023 je bil s strani nove odgovorne urednice umaknjen z mesta voditelja Odmevov. Na RTV je še naprej deloval kot novinar informativnega programa.<ref>{{Navedi splet|title=Kadrovske spremembe na RTV Slovenija: to je doletelo Luko Svetino|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kadrovske-spremembe-na-rtv-slovenija-to-je-doletelo-luko-svetino/|website=slovenskenovice.si|accessdate=2023-09-22|language=sl}}</ref> Februarja 2024 je Luka Svetina dal odpoved na RTV Slovenija. Kot razlog je navedel "nove izzive", načrtov za prihodnost pa ni razkril.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Svetina zapušča TV Slovenija. Kje ga čaka nov izziv? |url=https://n1info.si/magazin/tv-slovenija-zapusca-se-en-znan-obraz-kje-ga-caka-nov-izziv/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-22|language=sl}}</ref> === Planet TV (2024– ) === S 1. marcem 2024 je postal del informativnega programa na televiziji [[Planet TV]].<ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kam odhaja novinar in voditelj Luka Svetina|url=https://n1info.si/magazin/znano-je-kam-odhaja-novinar-in-voditelj-luka-svetina/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-02|language=sl}}</ref> Od 30. marca 2024 je poleg dela novinarja tudi voditelj dnevnoinformativne oddaje [[Planet 18]],<ref>{{Navedi splet|title=Novi voditelj oddaje Planet 18|url=https://www.planet-tv.si/clanek/novi-voditelj-oddaje-planet-18|website=planet-tv.si|accessdate=2024-03-30|language=sl}}</ref> od 13. oktobra pa je z začetkom 5. sezone začel voditi še oddajo [[Ura moči]].<ref>{{Navedi splet|title=Pred kamere se vrača voditelj, ki so si ga naše televizije kar podajale!|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/pred-kamere-se-vraca-voditelj-ki-so-si-ga-nase-televizije-kar-podajale-430739|website=zurnal24.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 11. junija 2026 je bil na letnem občnem zboru [[Združenje novinarjev in publicistov|Združenja novinarjev in publicistov]] (ZNP) izvoljen za novega predsednika združenja.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik Združenja novinarjev in publicistov je Luka Svetina|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/novi-predsednik-zdruzenja-novinarjev-in-publicistov-je-luka-svetina/785139|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-17|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Svetina, Luka}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski športni komentatorji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] r5r6nw4daf6ytrvrwzhlgmqcmlxv6ox Ceca show 0 524107 6690305 6688294 2026-06-16T13:09:10Z Darkopet 88858 /* 4. sezona */ 6690305 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Ceca show | slika = [[Slika:Cecashow.jpg|250px|]] | naslov = Logo prve sezone | žanr = Resničnostna oddaja | čas_trajanja = 42-45 minut (2. in 3. sezona 90 minut) | avtor = Blic TV | uvodna_špica = Didule ([[instrumental]]) | skladatelj = Damir Handanović | glavni_igralci = [[Svetlana Ražnatović]]<br> Anastasija Ražnatović <br> Veljko Ražnatović <br> Lidija Ocokoljić | država = {{SRB}} | jezik = srbski | število_predvajanih sezon = 4 | število_predvajanih epizod = 132 | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = Sreten Radović, Ljubomir Tozev | režiser = / | lokacija snemanja = [[Srbija]], [[Ciper]], [[Bolgarija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Turčija]], [[Avstrija]], [[Maldivi]], [[Italija]] | čas_snemanja = Maj 2022 - trajajoče | produkcijska_hiša = Blic TV | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = Blic TV (Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina) | začetek/konec = 7. oktober 2022 - }} '''Ceca show''' je [[Srbija|srbska]] resničnostna televizijska oddaja, ki se osredotoča na osebno in poklicno življenje družine Ražnatović, v ospredje pa je postavljena pop-folk pevka [[Svetlana Ražnatović|Svetlana Ražnatović]] - Ceca. Oddaja je predvajana enkrat tedensko na beograjski televiziji Blic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ekskluzivno-otkrivamo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ko-ce-sve-ucestvovati-u-njemu-i/ltpyvwg |title=Blic.rs |accessdate=25. september 2022}}</ref> Predvajanje prve sezone [[Resničnostna oddaja|resničnostne oddaje]] se je začelo 7. oktobra [[2022]], in sicer v Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pogledajte-tv-program-blic-televizije/v648hr7 |title=Blic.rs |accessdate=3. oktober 2022}}</ref> Gledanje oddaje je omogočeno tudi v ostalih državah nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] na aplikacijah ''KlikTV'' in ''ArenaCloud''. Julija 2023 je bila potrjena novica o snemanju druge sezone šova. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-razantovic-otkrila-da-njih-ponovo-zeli-jer-joj-daju-pozitivnu-energiju/c65gg8e?utm_source=whatsapp&utm_medium=social&utm_campaign=share-button |title=Blic.rs |accessdate=24. julij 2023}}</ref> 28. februarja leta [[2024]] dnevnik ''Blic'' razkrije, da se bo predvajanje druge sezone začelo 1. marca. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-sezona-ceca-show-pocinje-u-petak-13-marta-od-22-casa-na-blic-televiziji/7mwvgkd |title=Blic.rs |accessdate=28. februar 2024}}</ref> Sedmega septembra 2024 je bil objavljen napovednik o snemanju tretje sezone šova. Tretja sezona je predvajana v novem terminu - vsako sredo ob 22. uri. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-svake-srede-od-2200-na-blic-tv/4kgthtv |title=Blic.rs |accessdate=12. september 2024}}</ref> Oddaja se je od 12. maja leta [[2023]] predvajala v novem terminu - vsak petek ob 20.15 uri. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-menadzer-otkrio-sta-se-nalazi-na-listi-zahteva-najvece-balkanske-zvezde-u-ceca/ggccvlv/ |title=Blic.rs |accessdate=12. maj 2023}}</ref> Ponovitev prve sezone šova je predvajana med 3. julijem in 25. avgustom 2023. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/slobodno-vreme/letnji-program-na-blic-tv/ltk22h5/ |title=Blic.rs |accessdate=6. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=GAEP1arkjU8 |title=YouTube.com |accessdate=6. julij 2023}}</ref> Ceca je 3. septembra 2025 potrdila, da je v pripravi četrta sezona šova. <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/svi-komentarisu-cecinu-suknju-glamur-na-nivou-svetksih-zvezda-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=3. september 2025}}</ref> ==Zgodovina== Informacijo o snemanju prvega resničnostnega šova Cece Ražnatović je 5. septembra leta 2022 objavila srbska revija ''Scandal''. <ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/cecin-serijal-uskoro-na-televiziji/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=25. september 2022}}</ref> Dan kasneje je portal ''Hello magazina'' razkril, da se je snemanje oddaje začelo že junija in da so nekatere epizode posnete v različnih državah [[Evropa|Evrope]], med drugimi tudi na [[Ciper|Cipru]], v [[Črna gora|Črni gori]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/vesti/221271/cecin-rijaliti-uskoro-pred-gledaocima |title=Hellomagazin.rs |accessdate=25. september 2022}}</ref> Časnik Blic je poročal, da se bo Cecin šov predvajal na novi ''Blic televiziji'', ki bo začela oddajati 3. oktobra. <ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/showbiz/vesti/162463/evo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ekskluzivni-detalji-o-raznatovicima-a-prvi-put-otvorice-i-vrata-svog-luksuznog-doma-foto/vest |title=24sedam.rs |accessdate=25. september 2022}}</ref> Do konca septembra je bilo razkrito, da bo Ceca v oddaji predstavila, kako poteka snemanje njenega novega albuma, kako se pripravlja na koncerte po Evropi pa tudi kam hodi na počitnice in zasebna potovanja. <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/673421/ceca-raznatovic-rijaliti-veljko-raznatovic-anastasija-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=25. september 2022 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925121605/https://www.alo.rs/zabava/estrada/673421/ceca-raznatovic-rijaliti-veljko-raznatovic-anastasija-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> Adria TV je poročala, da se bodo v resničnostni oddaji pojavili tudi člani širše Cecine družine, njeni prijatelji in sodelavci. <ref>{{navedi splet |url=https://adria.tv/vijesti/zabava/pristali-svi-raznatovici-u-rijalitiju-ceca-anaszasoja-veljko/ |title=Adria.tv |accessdate=25. september 2022 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925121618/https://adria.tv/vijesti/zabava/pristali-svi-raznatovici-u-rijalitiju-ceca-anaszasoja-veljko/ |url-status=dead }}</ref> Portal ''Blic'' je 28. septembra razkril, da bo Cecin šov predvajan enkrat tedensko, in sicer ob petkih zvečer. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/blic-televizija-pocinje-treceg-oktobra/62psdtc |title=Blic.rs |accessdate=30. september 2022}}</ref> Portal ''Nemazabranjenih'' je 30. septembra razkril, da bo Cecin šov deloma tudi dokumentarna oddaja, saj bodo v njej prikazani najbolj odmevni dogodki iz pevkine preteklosti. <ref>{{navedi splet|url=https://nemazabranjenih.rs/ceca-u-mom-zivotu-nije-uvek-bilo-sve-kako-sam-zelela/30/09/2022/ |title=Nemazabranjenih.rs |accessdate=30. september 2022}}</ref> Prvi uradni napovednik za resničnostno oddajo je bil objavljen 5. oktobra. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-serijalu-ceca-show/fjtb7g1 |title=Blic.rs |accessdate=6. oktober 2022}}</ref> Napovednik je bil dan kasneje objavljen tudi na Cecinem ''YouTube'' kanalu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5Ygp9k1yF08 |title=YouTube.com |accessdate=7. oktober 2022}}</ref> O dogodkih iz Cecina šova so poročali tudi slovenski mediji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/sprosceno/srbska-folk-diva-ceca-sporocila-da-jo-caka-6-urna-operacija-v-istanbulu/ |title=Nova24tv.si |accessdate=29. oktober 2022}}</ref> ==Pregled sezon== {|class = "wikitable" |- ! colspan = "2" | Sezona ! Epizode ! Začetek sezone ! Konec sezone |- | style = "background:#3399FF;"| |1. sezona ''Ceca i deca'' | align = "center"| 40 | align = "center"| 7. oktober 2022 | align = "center"| 30. junij 2023 |- | style = "background:#df5ef3;"| |2. sezona | align = "center"| 18 | align = "center"| 1. marec 2024 | align = "center"| 5. julij 2024 |- | style = "background:#D3212D;"| |3. sezona | align = "center"| 38 | align = "center"| 11. september 2024 | align = "center"| 25. junij 2025 |- | style = "background:#62C42F;"| |4. sezona | align = "center"| 40 | align = "center"| 17. september 2025 | align = "center"| |- |} === 1. sezona=== {{collapse top|title=1. sezona}} {| class="wikitable" background:#D3D3D3" |- ! style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Štev. epizode || style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Naziv epizode || style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Datum predvajanja || style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"|Kratka vsebina |- |1. epizoda |Porodica (''Družina'') |7. oktober 2022 |Ceca v glasbenem studiu Damirja Handanovića snema novi album. Gledalcem je predstavljen del nove pesmi. Ekipa nato pospremi Ceco z [[Poslovno letalo|zasebnim letalom]] na [[koncert]] v Bolgarijo. Oddaja se zaključi s posnetki družinske večerje. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tv-program-blic-televizija-ceca-show-ceca-i-deca/wkkc85k |title=Blic.rs |accessdate=7. oktober 2022}}</ref> |- |2. epizoda |Uspeh |14. oktober 2022 |Ceca prvič pokaže apartma s svojimi oblačili. Ekipa nato pospremi pevko s [[Helikopter|helikopterjem]] na koncert v Bosno in Hercegovino. Ob koncu epizode Ceca začne sodelovanje z avtorjem Milošem Roganovićem, ki je že pred leti napisal pesem zanjo, a jo je na koncu posnela [[Severina Vučković]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/severinin-veliki-hit-pisan-za-cecu/7hpnxcr |title=Blic.rs |accessdate=13. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}</ref> |- |3. epizoda |Kipar (''Ciper'') |21. oktober 2022 |Ceca se z družino in prijatelji odpravi na krajši [[dopust]] na Ciper. V oddaji pokaže svoj vsakdanjik, gledalcem pa razkrije tudi nekaj žalostnih dogodkov iz preteklosti, med drugim tudi to, da je leta [[1995]] izgubila prvega otroka. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/treca-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/rjvgvnw |title=Blic.rs |accessdate=19. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-izgubila-bebu-ispovest-u-ceca-show-na-blic-televiziji/1rvw617 |title=Blic.rs |accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |4. epizoda |Renoviranje kuće (''Prenova hiše'') |28. oktober 2022 |Ceca v oddaji razkrije, s kakšnimi zdravstvenimi težavami se sooča. V epizodi je predstavljen en športni dan Veljka Ražnatovića. Kot gostja se v epizodi pojavi tudi Cecina dolgoletna prijateljica in pevka [[Viki Miljković]], ki bo skrbela za prenovo Cecine hiše na Cipru. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cetvrta-epizoda-ceca-show-na-blic-tv-u/pm6s47y |title=Blic.rs |accessdate=27. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-operisana-u-istanbulu-blic-tv-emisija-ceca-show/d5g9qwq |title=Blic.rs |accessdate=27. oktober 2022}}</ref> |- |5. epizoda |Rez |4. november 2022 |Kamere pospremijo Ceco na pot v Turčijo. Pevka razkrije podrobnosti o posegu, ki ga je morala opraviti. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/peta-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/3cm7638 |title=Blic.rs |accessdate=3. november 2022}}</ref> Po krajšem okrevanju pevka nastopi na odprtju nove beograjske televizije ''Blic'', gledalcem razkrije tudi [[Anekdota|anekdoto]] s koncerta v [[Kranj|Kranju]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-o-oporavku-nakon-operacije-na-blic-televiziji-ceca-show/b93xfwf |title=Blic.rs |accessdate=5. november 2022}}</ref> |- |6. epizoda |Progonitelj (''Zasledovalec'') |11. november 2022 |Anastasija Ražnatović se pripravlja na glamurozno proslavo ''Hello magazina''. Nato pred kamerami spregovori o svoji poroki. Ceca spregovori o težavah, ki jih je imela z zasledovalci. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-progovorila-o-vencanici-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/ndfth6k |title=Blic.rs |accessdate=11. november 2022}}</ref> |- |7. epizoda |Jedinstveni (''Edinstveni'') |18. november 2022 |Ceca v oddaji razkrije, kako v resnici poteka snemanje tekmovalnega šova ''Zvezde Granda'', v katerem je članica strokovne žirije od leta [[2021]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-zasto-ne-vida-malog-zeljka-u-ceca-show-na-blic-televiziji/v6hn12x |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}</ref> Obenem predstavi tudi svoje kandidate. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kako-se-ceca-ponapa-prema-kandidatima-zvezde-granda-u-ceca-show-na-blic-televiziji/e88tzgs |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}</ref> |- |8. epizoda |Pobeda (''Zmaga'') |25. november 2022 |Kamere pospremijo Veljka na [[Boks|boksarski]] veledogodek, na katerem je po zmagi postal šampion Srbije. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/veljko-raznatovic-o-karijeri-i-porodici-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/nlfllsm |title=Blic.rs |accessdate=25. november 2022}}</ref> Prijatelji presenetijo Ceco z večerjo v nekem [[Beograd|beograjskem]] hotelu. Ceca ob koncu oddaje spregovori o svojem ljubezenskem življenju. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkriva-da-li-ima-novog-decka-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/99sehc4 |title=Blic.rs |accessdate=25. november 2022}}</ref> |- |9. epizoda |Beč (''Dunaj'') |2. december 2022 |Ceca se s hčerko Anastasijo odpravi v [[Avstrija|Avstrijo]]. Kamere zabeležijo dogodke z njunega skupnega koncerta v [[Dunaj|dunajski]] dvorani ''Pyramide''. Ceca po nastopu pokaže, kako najraje zapravlja čas v avstrijski prestolnici. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gledacete-u-9-epizodi-ceca-show-blic-tv/hb5vbsr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2022}}</ref> |- |10. epizoda |Odmor (''Počitek'') |9. december 2022 |Ceca se z vnukom, sestro Lidijo in njenimi otroki odpravi na krajše počitnice na [[Maldivi|Maldive]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=kwxf5wGOWzg |title=YouTube.com |accessdate=8. december 2022}}</ref> V epizodi se pojavi tudi Cecina dolgoletna prijateljica in [[Maneken|manekenka]] Sanja Papić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/spektakularan-docek-za-cecu-na-maldivima-ceca-show-blic-televizija/qk4z9yl |title=Blic.rs |accessdate=9. december 2022}}</ref> |- |11. epizoda |[[Raj]] |16. december 2022 |Tudi ta epizoda je posvečena Cecinemu dopustu na Maldivih. V epizodi se pojavi pevkin najboljši prijatelj Sreten Radović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gledacete-u-11-epizodi-ceca-show-na-blic-tv/h39fbtq |title=Blic.rs |accessdate=15. december 2022}}</ref> |- |12. epizoda |Snaga (''Moč'') |23. december 2022 |Kamere pospremijo Ceco na koncert v [[Sofija|sofijsko]] areno ''Armeec''. Ceca v Bolgariji pripravi tudi rojstnodnevno presenečenje za sestro Lidijo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_wlLWCmB6Kc |title=Blic.rs |accessdate=23. december 2022}}</ref> |- |13. epizoda |Slava |30. december 2022 |Ceca pred kamerami pokaže, kako proslavlja [[Krstna slava|krstno slavo]] v družinski hiši v Beogradu. Na slavi se pojavijo različne javne osebnosti, od športnikov in glasbenikov do politikov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ybZdUmaehRk |title=Blic.rs |accessdate=28. december 2022}}</ref> |- |14. epizoda |Novogodišnji specijal (''Novoletni special'') |31. december 2022 |V posebni novoletni epizodi Ceca v svoji hiši gosti pevske kolege Daro Bubamaro, Aleksandro Prijović in Aleksandra Cvetkovića. Za gledalce v živo pojejo največje hite srbske narodne glasbe. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/novogodisnji-specijal-ceca-show-aleksandra-prijovic-dara-zika-i-sale-pevaju-na-blic/nj0tq6d |title=Blic.rs |accessdate=31. december 2022}}</ref> |- |15. epizoda |Čarolija (''Čarovnija'') |6. januar 2023 |Ceca za vnuka Željka in sestrine otroke pripravi novoletno zabavo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pokloni-koje-je-zeljko-od-cece-dobio-za-novu-godinu-u-ceca-show-na-blic-tv/pq5vc9x |title=Blic.rs |accessdate=5. januar 2023}}</ref> Nato se z družino odpravi na beograjski novoletni [[sejem]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/mali-zeljko-nasao-devojku-u-ceca-show-na-blic-tv/4jdf430 |title=Blic.rs |accessdate=6. januar 2023}}</ref> |- |16. epizoda |Novogodišnji specijal |13. januar 2023 |Ponovitev posebne novoletne epizode ob vstopu v pravoslavno [[Novo leto|novo leto]]. |- |- |17. epizoda |Radost ([[Veselje]]) |20. januar 2023 |Veljko pokaže, kako preživlja čas v [[Titel|Titelu]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3618558-ovako-izgleda-raskosna-vila-veljka-i-bogdane-u-titelu |title=Telegraf.rs |accessdate=21. januar 2023}}</ref> Anastasija spregovori o svojem ljubezenskem življenju in dopustu v [[Katar|Katarju]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-otkrila-sve-o-vezi-sa-nemanjom-gudeljem-u-ceca-show-na-blic-tv/t9rl54j |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}</ref> Ceca se udeleži zasebne premiere nekega filma in spregovori o svojih igralskih izkušnjah, ko je snemala film [[Tajna nečiste krvi|Nečista krv]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-ulozi-kostane-u-filmu-necista-krv-na-blic-tv-ceca-show/pzw5hf0 |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}</ref> |- |- |18. epizoda |Reflektori (''Reflektorji'') |27. januar 2023 |Kamere pospremijo Anastasijo v glasbeni studio, v katerem najprej posname novi [[singel]] nato pa še videospot. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_gUL6Xf_Yj8 |title=YouTube.com |accessdate=28. januar 2023}}</ref> |- |- |19. epizoda |Šećer ([[Sladkor]]) |3. februar 2023 |Ceca pokaže, kako se znajde v kuhinji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-priznala-da-je-nikaka-kuvarica-u-ceca-show-na-blic-tv/bf9lmwp |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}</ref> Anastasija s sestro Heleno pripravita posebno sladico za Ceco. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-raznatovic-prvi-put-u-zivotu-pravi-palacinke-u-ceca-show-na-blic-tv/79kb330 |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}</ref> |- |- |20. epizoda |[[Idila]] |10. februar 2023 |Ceca predstavi novi hotel, ki ga gradi na srbskem Kopaoniku. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kupuje-apartman-na-kopaoniku-u-ceca-show-na-blic-tv/4yzfgl2 |title=Blic.rs |accessdate=11. februar 2023}}</ref> Nato se odpravi v glasbeni studio Miloša Vuksanovića, s katerim začne sodelovanje na novem albumu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=mUQXkPkBNTM&embeds_euri=https%3A%2F%2Fpulsembed.eu%2F&source_ve_path=MjM4NTE&feature=emb_title |title=YouTube.com |accessdate=11. februar 2023}}</ref> |- |- |21. epizoda |Prijatelji |17. februar 2023 |Ceca s prijateljema Sretenom in Milošem spregovori o svojem zasebnem življenju, pokojnem možu in sestri Lidiji. Nato na svojem bazenu pripravi zabavo za vnuka Željka. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3632605-maleni-zeljko-se-dohvatio-mikrofona-zapevao-najstariju-cecinu-pesmu-pa-opleo-mile-voli-disko |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2023}}</ref> |- |- |22. epizoda |Proba (''Vaja'') |24. februar 2023 |Ceca v epizodi predstavi člane svoje spremljevalne zasedbe ''Premoćni''. Na koncertni vaji predstavi tudi novi repertoar. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gitarista-petar-trumbetas-o-ceci-blic-tv-ceca-show/djhcz1f |title=Blic.rs |accessdate=24. februar 2023}}</ref> |- |- |23. epizoda |[[Ekipa]] |3. marec 2023 |Ceca se s svojo spremljevalno glasbeno zasedbo odpravi na Kopaonik. Po VIP koncertu se ji v hotelu pridružijo tudi člani družine. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/isplivalo-kakav-tretman-imaju-cecini-zaposleni-njen-frizer-otkrio-sve-u-ceca-show-na/hgmtbye |title=Blic.rs |accessdate=3. marec 2023}}</ref> |- |24. epizoda |Relaks (''Sprostitev'') |10. marec 2023 |Ceca v epizodi pokaže, kako se sprošča po koncertu, ki ga je imela na Kopaoniku. Na krajšem dopustu se ji pridruži tudi sestra z otroki. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-otkrila-sta-voli-da-radi-u-slobodno-vreme-u-ceca-show-na-blic-tv/zkfp1yz |title=Blic.rs |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |25. epizoda |Rutina |17. marec 2023 |Ceca v epizodi pokaže, katere kozmetične tretmaje uporablja. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-potrosila-1000e-u-sopingu-u-ceca-show-na-blic-tv/pwfhd1w |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}</ref> V epizodi se pojavi Cecina prijateljica Marijana Mateus. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-kakav-odnos-imaju-ona-i-veljko-u-ceca-show-na-blic-tv/vrdpmj0 |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}</ref> Ob koncu epizode Ceca obišče center za transfuzijo krvi z namenom promocije krvodajalstva. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ulcestvuje-u-akciji-davanja-krvi-ceca-show/jjcbnpl |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}</ref> |- |26. epizoda |[[Talent (sposobnost)|Talenti]] |24. marec 2023 |Ceca za sestrično Heleno, ki proslavlja 18. rojstni dan, pripravi zabavo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pripreme-za-punoletstvo-helene-ocokoljic-ceca-show-blic-tv/jbq4rse |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}</ref> Kamere pospremijo Veljka na nove boks treninge. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/trening-veljka-raznatovica-ceca-show-blic-tv/fqg49ys |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}</ref> Ob koncu oddaje se Ceca sreča s tekmovalci šova ''Zvezde Granda'', med katerimi je tudi [[Slovenci|Slovenka]] Alina Juhart, kateri podari svoja oblačila. <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/739508/ceca-raznatovic-resila-je-da-svoje-komade-garderobe-da-upravo-njoj-evo-o-kome-je-rec/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. marec 2023 |archive-date=2023-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230324125322/https://www.alo.rs/vip/estrada/739508/ceca-raznatovic-resila-je-da-svoje-komade-garderobe-da-upravo-njoj-evo-o-kome-je-rec/vest |url-status=dead }}</ref> |- |27. epizoda |Mladost (''Mladina'') |31. marec 2023 |Ceca spregovori o drugem vnuku, ki se bo rodil aprila letos. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-kako-je-reagovala-na-vest-da-ce-postati-baka-u-ceca-show-na-blic-tv/cbnwgz3 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}</ref> Nato gledalcem opiše nekaj najbolj zanimivih anekdot, ki jih je doživela v karieri. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-upala-nepoznatom-coveku-u-auto-ceca-show-blic-tv/twfs536 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}</ref> |- |28. epizoda |[[Igra]] |7. april 2023 |Ceca v epizodi predstavi sodelovanje z glasbenim avtorjem Dadom Glišićem ter razkrije, da je posnela novo pesem. V epizodi se pojavi tudi noseča Bogdana Ražnatović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=845hwtg9-xc |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2023}}</ref> |- |29. epizoda |Iščekivanje (''Pričakovanje'') |14. april 2023 |Ceca z vnukom Željkom obišče beograjski živalski vrt. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-unukom-zeljkom-u-zooloskom-vrtu-u-ceca-show-na-bic-tv/w8trd5f |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}</ref> Nato se odpravi na ogled predstave ''Vesele punce''. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-da-li-se-vraca-glumi-u-ceca-show-na-blic-tv/7ghcpfn |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}</ref> Bogdana Ražnatović opravi zadnje obveznosti pred porodom. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/29-epizoda-ceca-show-na-blic-tv-sve-je-spremno-za-dolazak-veljkovog-naslednika/zqldmqq |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}</ref> |- |30. epizoda |Emocija ([[Čustvo]]) |21. april 2023 |Cecina sestrična Helena proslavi 18. rojstni dan. Ceca ji na zabavi pripravi presenečenje - nastop srbskega glasbenika ''Yoyagea''. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/helena-ocokoljic-se-rasplakala-na-rodendanu-zbog-anastasije-u-ceca-show-na-blic-tv/l61e2zr |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/mali-zeljko-pokupio-svu-paznju-na-heleninom-rodendanu/gptpp3p |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}</ref> |- |31. epizoda |Beba ([[Dojenček]]) |28. april 2023 |Ceca drugič postane babica, saj Bogdana rodi sina Krstana. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prvi-snimak-rodenja-malog-krstana-u-ceca-show-na-blic-tv/lfbszd6 |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}</ref> Cecina hčerka Anastasija, ki se je preselila v Španijo, razkrije, da je noseča. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-otkrila-kako-se-oseca-u-trudnoci-ceca-show-blic-tv/ee5mk4w |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}</ref> |- |32. epizoda |Snovi ([[Sanje]]) |12. maj 2023 |Cecini sodelavci razkrijejo, kako je bilo organizirati pevkine največje koncerte v Beogradu. Razkrijejo tudi ozadje nastanka nekaterih uspešnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C3yht1eW2qs |title=YouTube.com |accessdate=10. maj 2023}}</ref> |- |33. epizoda |Zvezda |19. maj 2023 |Kamere pospremijo Ceco na podelitev nagrad, na kateri prejme priznanje za življenjsko delo. Nato s fotografom Milošem Nadaždinom posname nov set fotografij in se odpravi na modno revijo prijatelja Predraga Đuknića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=dxNZqJWx_qE |title=YouTube.com |accessdate=16. maj 2023}}</ref> |- |34. epizoda |Venecija ([[Benetke]]) |26. maj 2023 |Celotna epizoda je posvečena Cecinemu obisku [[Italija|Italiji]] in njenemu koncertu v CMP Areni v mestu Bassano del Grappa. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yuWFb6vZ2iU |title=YouTube.com |accessdate=25. maj 2023}}</ref> |- |35. epizoda |Krštenje ([[Krst]]) |2. junij 2023 |Člani družine Ražnatović se zberejo v Beogradu ob krstu Cecinega vnuka Krstana. Nato kamere pospremijo družino na kosilo. Ob koncu oddaje se Ceca odpravi na verski shod. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fsygvnB6a2k |title=YouTube.com |accessdate=2. junij 2023}}</ref> |- |36. epizoda |Rođendan ([[Rojstni dan]]) |9. junij 2023 |Ceca se pripravlja na veliki koncert v Nišu in finale šova ''Zvezde Granda''. Vnuk Željko v Titlu proslavi rojstni dan. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gkpwoXjz96g |title=YouTube.com |accessdate=9. junij 2023}}</ref> |- |37. epizoda |Iznenađenje (''Presenečenje'') |16. junij 2023 |Ceca predstavi avtorje, ki ustvarjajo njen novi glasbeni album. V oddaji razkrije tudi, kako je praznovala 50. rojstni dan. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WPecSdPG-X8 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2023}}</ref> |- |38. epizoda |Priprema (''Priprava'') |23. junij 2023 |Ceca pokaže, kako preživlja dneve brez obveznosti. V epizodi se po daljšem času pojavi tudi Anastasija Ražnatović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QhgeamkzZuY |title=YouTube.com |accessdate=22. junij 2023}}</ref> |- |39. epizoda |Tvrđava ([[Trdnjava]]) |30. junij 2023 |Epizoda je posvečena Cecinemu koncertu v Nišu. Pevka za gledalce razkrije, kako se je pripravljala na nastop in kaj je počela po končanem programu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3XypgmnEKI |title=YouTube.com |accessdate=28. junij 2023}}</ref> |- |40. epizoda |Tvrđava 2 ([[Trdnjava]] 2) |30. junij 2023 |V zadnji epizodi prve sezone šova je predvajan drugi del koncerta v Nišu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3XypgmnEKI |title=YouTube.com |accessdate=28. junij 2023}}</ref> |- |} ==== Show se nadaljuje==== Po vsaki končani epizodi Cecinega šova je na sporedu oddaja ''Show se nastavlja'', v kateri nastopajo glavni igralci šova, z ekskluzivnimi intervjuji. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pogledajte-tv-program-blic-televizije/v648hr7 |title=Blic.rs |accessdate=3. oktober 2022}}</ref> [[Avtor]] in [[voditelj]] oddaje je novinar Ljubomir Tozev. <ref>{{navedi splet|url=https://blictv.blic.rs/sou-se-nastavlja/ |title=Blictv.blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ljubomir-tozev-autor-emisije-show-se-nastavlja/0bnzr9c |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2022}}</ref> {| class="wikitable" background:#D3D3D3" |- ! style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Štev. oddaje || style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Gosti oddaje |- |1. epizoda |Anastasija Ražnatović <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/680224/anastasija-raznatovic-ceca-raznatovic-ceca-show-ceca-i-deca/amp |title=Alo.rs |accessdate=8. oktober 2022 |archive-date=2022-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221008092842/https://www.alo.rs/zabava/estrada/680224/anastasija-raznatovic-ceca-raznatovic-ceca-show-ceca-i-deca/amp |url-status=dead }}</ref> |- |2. epizoda |Svetlana Ražnatović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}</ref> |- |3. epizoda |Stevan Radivojević in Dušan Lazić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zaposleni-otkrili-kakve-su-zapravo-ceca-i-anastasija-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/2fvm9gn |title=Blic.rs |accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |4. epizoda |Helena Ocokoljić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/lidijina-cerka-helena-ocokoljic-na-blic-tv-emisija-show-se-nastavlja/wrcc4rr |title=Blic.rs |accessdate=28. oktober 2022}}</ref> |- |5. epizoda |Biljana Spasić in Miloš Nadaždin <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/istina-o-sisanju-cece-na-kratko-blic-televizija-emisija-show-se-nastavlja/xvtr5mq |title=Blic.rs |accessdate=5. november 2022}}</ref> |- |6. epizoda |[[Viki Miljković]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/viki-miljkovic-pobegla-od-kuce-zbog-tasketa/eksvs8s |title=Blic.rs |accessdate=11. november 2022}}</ref> |- |7. epizoda |Simonida Milojković in Zorica Radulović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/simonida-milojkovic-ispricala-da-je-ceca-donirala-1000-evra-za-deciju-onkologiju/1t40dm1 |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}</ref> |- |8. epizoda |Marina Visković in Damir Handanović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecini-prijatelji-otkrili-sta-im-najvise-smeta-kod-cece-u-show-se-nastavlja-na-blic/cgvcxp1 |title=Blic.rs |accessdate=26. november 2022}}</ref> |- |9. epizoda |Goga Grubješić in Dejan Milićević <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dejan-milicevic-otkrio-na-blic-tv-ceci-smo-zalizali-kosu-vodom-iz-bare/p1yk4hh |title=Blic.rs |accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |10. epizoda |Đorđe David <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/djorde-david-otkrio-pravi-razlog-sto-sa-cecom-nije-bio-u-dobrim-odnosima/m8stldl |title=Blic.rs |accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |11. epizoda |Dara Bubamara <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dara-bubamara-o-svadama-na-estradi-u-show-se-nastavlja-na-blic-televiziji/lfx4zwl |title=Blic.rs |accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |12. epizoda |Romana Panić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/romana-panic-ceca-i-ksenija-pajcin-u-provodu-blic-televizija-show-se-nastavlja/h6syq6e |title=Blic.rs |accessdate=24. december 2022}}</ref> |- |13. epizoda |Saša Popović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sasa-popovic-o-svadi-sa-anom-nikolic-blic-televizija-show-se-nastavlja/0sgjg61 |title=Blic.rs |accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |14. epizoda |''Ni bilo oddaje'' |- |15. epizoda |''Ponovitev najbolj zanimivih gostov'' |- |16. epizoda |Ivica Dačić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivica-dacic-o-odnosu-sa-cecom-u-show-se-nastavlja-na-blic-televiziji/cw5l120 |title=Blic.rs |accessdate=14. januar 2023}}</ref> |- |17. epizoda |Aleksandar Cvetković <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sale-tropiko-o-razvodu-sa-jovanom-pajic-u-emisiji-show-se-nastavlja-na-blic-tv/y8ce0vw |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}</ref> |- |18. epizoda |Veljko Ražnatović <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Us1u2RTNhtE |title=YouTube.com |accessdate=25. januar 2023}}</ref> |- |19. epizoda |Vanja Mijatović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/bolna-ispovest-vanje-mijatovic-o-saobracajnoj-nesreci-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/stnsz9x |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}</ref> |- |20. epizoda |Nada Topčagić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nada-topcagic-otkrila-istinu-o-pomoci-marije-serifovic-u-show-se-nastavlja-blic-tv/yznyx6j |title=Blic.rs |accessdate=11. februar 2023}}</ref> |- |- |21. epizoda |Željko Šašić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nakon-sto-se-povukao-iz-javnosti-zeljko-sasic-progovorio-o-rijalitiju-o-njegovom/qr1whtp |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2023}}</ref> |- |22. epizoda |Slađa Allegro <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slada-allegro-o-prijateljstu-na-estradi/24j42ql |title=Blic.rs |accessdate=24. februar 2023}}</ref> |- |23. epizoda |Milica Todorović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/milica-todorovic-o-bivsim-momcima-na-blic-tv-u-emisiji-show-se-nastavlja/0tgncf4 |title=Blic.rs |accessdate=2. marec 2023}}</ref> |- |24. epizoda |Dušica Jakovljević <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dusica-jakovljevic-o-ani-zvezdanu-i-andeli-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/m0ee9t5 |title=Blic.rs |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |25. epizoda |Snežana Đurišić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/snezana-djurisic-objasnila-kako-je-spasila-zivot-ninu-resicu-u-emisiji-show-se/qj524xh |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2023}}</ref> |- |26. epizoda |Ivana Selakov <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-selakov-o-svadi-sa-acom-lukasom-show-se-nastavlja-blic-tv/77y725j |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}</ref> |- |27. epizoda |Slobodan Radanović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sloba-radanovic-se-osvrce-na-ucesce-u-zadruzi/3bhhnt8 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}</ref> |- |28. epizoda |Aleksandra Mladenović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/aleksandra-mladenovic-o-isaku-sabanovicu-na-blic-tv-u-show-se-nastavlja/p24gf2l |title=Blic.rs |accessdate=7. april 2023}}</ref> |- |29. epizoda |''Ponovitev najbolj zanimivih gostov'' |- |30. epizoda |Katarina Živković <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kaca-zivkovic-u-emisiji-show-se-nastavlja-na-blic-tv-potkacila-sanju-marinkovic-i/44m20np |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}</ref> |- |31. epizoda |Ivana Peters <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-peters-o-goci-trzan-na-blic-tv-u-emisiji-show-se-nastavlja/3152v7d |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}</ref> |- |32. epizoda |Katarina Grujić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/katarina-grujic-o-usponima-i-padovima-u-zivotu-i-karijeri-u-show-se-nastavlja-na-blic/1ly8kg8 |title=Blic.rs |accessdate=12. maj 2023}}</ref> |- |33. epizoda |Tijana Dapčević <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tijana-dapcevic-otkrila-kako-je-smrsala-43-kilograma-bez-ikakve-dijete-na-blic-tv/vchqx8m |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2023}}</ref> |- |34. epizoda |Zorana Pavić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zorana-pavic-zadrzava-suze-dok-gleda-svoje-gostovanje-na-blic-tv-u-show-se-nastavlja/5lfnsfx |title=Blic.rs |accessdate=27. maj 2023}}</ref> |- |35. epizoda |Biljana Tipsarević <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/biljana-tipsarevic-o-privatnom-zivotu-u-sow-se-nastavlja-na-blic-tv/7s1dews |title=Blic.rs |accessdate=2. junij 2023}}</ref> |- |36. epizoda |Aleksandra Bursać <ref>{{navedi splet|url=https://blic.rs/zabava/aleksandra-bursac-ispricala-kako-je-saznala-da-je-decko-vara-blic-tv/3e54b7p |title=Blic.rs |accessdate=10. junij 2023}}</ref> |- |37. epizoda |Sanja Marinković <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=hi-9NvGxG90 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2023}}</ref> |- |38. epizoda |Jelena Gavrilović <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sBdcXUkTev4 |title=YouTube.com |accessdate=22. junij 2023}}</ref> |- |} {{collapse bottom}} Televizija ''Blic'' je v začetku januarja 2023 začela objavljati oddaje na portalu [[YouTube]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y8i7rBXbQGY |title=YouTube.com |accessdate=21. januar 2023}}</ref> === 2. sezona=== {| class="wikitable" background:#D3D3D3" |- ! style="background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;"| Štev. epizode || style="background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;"| Datum predvajanja || style="background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;"|Kratka vsebina |- |1. epizoda |1. marec 2024 |Ceca se v prvi oddaji druge sezone predstavi kot voditeljica šova. V oddaji nastopita gosta folk pevka Aleksandra Prijović in pop pevec Saša Kovačević. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-sezona-ceca-show-pocinje-u-petak-13-marta-od-22-casa-na-blic-televiziji/7mwvgkd |title=Blic.rs |accessdate=28. februar 2024}}</ref> |- |2. epizoda |8. marec 2024 |V drugi epizodi nastopi predstavnica Srbije na [[Pesem Evrovizije 2024|Evroviziji 2024]], Teya Dora ter glasbenika Anđela Ignjatović Breskvica in Dušan Kurtić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dusan-kurtic-poklonio-ceci-cvece-ona-se-odusevila/9wez1jq |title=Blic.rs |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |3. epizoda |15. marec 2024 | V tretji epizodi Ceca v goste povabi folk pevko Milico Todorović in glasbenika Aca Pejovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/aco-pejovic-prenkovao-oca-milice-todorovic-u-ceca-show/m98t5bq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |4. epizoda |22. marec 2024 | V četrti epizodi Ceca v goste povabi pop pevko Goco Tržan in igralca Milana Kalinića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ogNvXxR43Zs |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2024}}</ref> |- |5. epizoda |29. marec 2024 | Ceca v goste povabi igralca Ivana Bosiljčića in Jeleno Gavrilović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivan-bosiljcic-u-ceca-show-o-slobodi-micalovic-otkrio-sta-je-prvo-pomislio-o-njoj/9tjxnbf |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2024}}</ref> |- |6. epizoda |5. april 2024 |Ceca v šesti epizodi gosti pevko Ano Kokić in igralca Viktorja Savića in Baneta Tomaševića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-viktor-savic-ana-kokic-i-bane-tomasevic/46pk8z2 |title=Blic.rs |accessdate=7. april 2024}}</ref> |- |7. epizoda |12. april 2024 | Ceca v oddajo povabi pevke Zorano Pavić, Tijano Dapčević in Ivano Peters. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-tijana-dapcevic-ivana-peters-i-zorana-pavic/8xcrkee |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2024}}</ref> |- |8. epizoda |19. april 2024 | Ceca v osmi epizodi gosti bosanskega folk pevca Harisa Džinovića in Slavico Ćukteraš. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-haris-dzinovic-i-slavica-cukteras/641b43m |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |9. epizoda |26. april 2024 | Ceca v oddajo povabi Majo Berović in Saša Matića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/maja-berovic-o-sinu-lavu-u-ceca-show/mhxygxn |title=Blic.rs |accessdate=27. april 2024}}</ref> |- |10. epizoda |10. maj 2024 | Ceca v deseti epizodi gosti srbsko pevko Daro Bubamaro in glasbenika Bojana Vaskovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-epizoda-ceca-show-gosti-dara-bubamara-i-bojan-leksington/rkj0qyd |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2024}}</ref> |- |11. epizoda |17. maj 2024 |Ceca v oddajo povabi pevki Barbaro Bobak in Edito Aradinović ter svojo tekmovalko iz šova Zvezde Granda - Šejlo Zonić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/edita-i-barbara-bobak-otkrile-u-ceca-show-da-su-ih-momci-varali/xr6mn92 |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |12. epizoda |24. maj 2024 | Ceca v dvanajsti epizodi gosti srbsko pevko Teo Tairović in glasbenika Mihajla Veruovića Voyagea. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tea-tairovic-i-vojaz-gosti-ceca-show-na-blic-tv/k9fmg5j |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2024}}</ref> |- |13. epizoda |31. maj 2024 |Ceca v oddajo povabi pevko Jeleno Tomašević in igralko Dragano Mićalovi ter svojega tekmovalca iz šova Zvezde Granda - Dina Suljića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/jelena-tomasevic-i-dragana-micalovic-gosce-ceca-show-na-blic-tv/nhdq23f |title=Blic.rs |accessdate=1. junij 2024}}</ref> |- |14. epizoda |7. junij 2024 |Ceca v štirinajsti epizodi gosti direktorja založbe Grand in glavnega urednika tekmovalskega šova Zvezde Granda, Saša Popovića ter pevko Suzano Jovanović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sasa-popovic-i-suzana-jovanovic-o-braku-u-ceca-show-na-blic-tv/wqnkh00 |title=Blic.rs |accessdate=14. junij 2024}}</ref> |- |15. epizoda |14. junij 2024 |Ceca v oddajo povabi pop pevca [[Željko Joksimović|Željka Joksimovića]], s katerim prvič v živo zapojeta duet [[Više od sreće (singel)|Više od sreće]] . <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zeljko-joksimovic-gost-ceca-show-na-blic-tv/pxenf60 |title=Blic.rs |accessdate=14. junij 2024}}</ref> |- |16. epizoda |21. junij 2024 |Ceca v šestnajsti epizodi gosti bosanskega folk pevca Halida Muslimovića in pop pevko Kayo Ostojić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kaja-ostojic-i-halid-muslimovic-gosti-nove-epizode-ceca-show/zre9dbk |title=Blic.rs |accessdate=20. junij 2024}}</ref> |- |17. epizoda |28. junij 2024 |Ceca v oddajo povabi pevki Andreano Čekić in Katarino Grujić ter glasbenika Uroša Živkovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-andreana-cekic-traze-muza-iz-ove-zemlje-obratile-se-koleginici-za-pomoc-tvoj/9yedeqy |title=Blic.rs |accessdate=4. julij 2024}}</ref> |- |18. epizoda |5. julij 2024 | Ceca v osemnajsti epizodi gosti pop pevko Sanjo Vučić in reperja Nuccija. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-nucci-i-sanja-vucic/tm7v08s |title=Blic.rs |accessdate=4. julij 2024}}</ref> |- |} === 3. sezona=== {| class="wikitable" background:#D3212D" |- ! style="background:#D3212D; color:#000; text-align:center;"| Štev. epizode || style="background:#D3212D; color:#000; text-align:center;"| Datum predvajanja || style="background:#D3212D; color:#000; text-align:center;"|Kratka vsebina |- |1. epizoda |11. september 2024 |Ceca je v prvi oddaji tretje sezone gostila pevki Milico Pavlović in Šejlo Zonjić ter glasbenika Dejana Petrovića in njegovo zasedbo Big Band. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/milica-pavlovic-o-stravicnoj-saobracajki-koju-je-dozivela-pre-zvezdi-granda-u-ceca/99dbz9v |title=Blic.rs |accessdate=12. september 2024}}</ref> |- |2. epizoda |18. september 2024 |Ceca je v drugi oddaji gostila člane srbske glasbene zasedbe ''Tap 011'' ter pevko Teo Tairović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-peters-o-prijateljstvu-sa-cecom-raznatovic-u-ceca-show/b31dlrf |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2024}}</ref> |- |3. epizoda |25. september 2024 |Ceca je v tretji oddaji gostila pevko Radmilo Manojlović, pevca Darka Lazića in njegovo ženo Katarino. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/rada-manojlovic-o-milanu-stankovicu-u-ceca-show/dzwrr9e |title=Blic.rs |accessdate=27. september 2024}}</ref> |- |4. epizoda |2. oktober 2024 |Ceca je v četrti oddaji gostila glasbeno skupino Đogani ter pevko Aleksandro Mladenović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-zakazala-koncert-na-uscu-za-vidovdan-28-jun-2025/88mpzjw |title=Blic.rs |accessdate=5. oktober 2024}}</ref> |- |5. epizoda |9. oktober 2024 |Ceca je v peti oddaji gostila pevko Zorico Brunclik in skladatelja Miroljuba Kemiša. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5jolFxfXVEQ&t=1s |title=YouTube.com |accessdate=5. oktober 2024}}</ref> |- |6. epizoda |16. oktober 2024 |Ceca je v šesti oddaji gostila pop glasbenice Višnjo Petrović, Marino Visković, Slađo Alegro in Dragomirja Despića Desingerico. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-desingericinom-nastupu-u-ceca-show/65y3xst |title=Blic.rs |accessdate=19. oktober 2024}}</ref> |- |7. epizoda |23. oktober 2024 |Ceca je v sedmi oddaji gostila dolgoletno prijateljico in pevko Viki Miljković ter njenga moža Tašketa. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zvnDQVWKmfw |title=YouTube.com |accessdate=19. oktober 2024}}</ref> |- |8. epizoda |30. oktober 2024 |Ceca v osmi oddaji gosti pop pevko Romano Panić, folk glasbenika Željka Šašića in Teodoro Džehverović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8_bhMscqTCc |title=YouTube.com |accessdate=27. oktober 2024}}</ref> |- |9. epizoda |6. november 2024 |Glasbeni The best of (1.del) |- |10. epizoda |13. november 2024 |Ceca v deseti oddaji gosti pevca Dragana Kojića Keba in skladatelja Mirka Kodića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G8UpibbCe8I |title=YouTube.com |accessdate=10. november 2024}}</ref> |- |11. epizoda |20. november 2024 |Ceca v enajsti oddaji gosti pevce Vanjo Mijatović, Milana Mitrovića, Ano Sević in Marino Visković. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C3ep-UFtzMk |title=YouTube.com |accessdate=17. november 2024}}</ref> |- |12. epizoda |27. november 2024 |Ceca v dvanajsti oddaji gosti pevki Ildo Šaulić in Aleksandro Radović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XGLwimyfXPo |title=YouTube.com |accessdate=24. november 2024}}</ref> |- |13. epizoda |4. december 2024 |Ceca v trinajsti epizodi gosti pevki Marijo Šerifović in Jovano Pajić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=cnmWR2i95dc |title=YouTube.com |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |14. epizoda |11. december 2024 |Ceca v štirinajsti epizodi gosti pevki Gogo Sekulić, Ivano Selakov ter Stevana Anđelkovića in Saša Tropica. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=60d4Obsz_m4 |title=YouTube.com |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |15. epizoda |18. december 2024 |Ceca v petnajsti epizodi gosti Petra Mitića, Ivano Pavković, Marijo Mikić in Angellino. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fNv4HZty02k |title=YouTube.com |accessdate=15. december 2024}}</ref> |- |16. epizoda |25. december 2024 |Ceca v šestnajsti epizodi gosti Joca Stefanovića, Danijela Alibabića, Natašo Kovačević in Zorano Mićanović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H-Ma-dTOZgE |title=YouTube.com |accessdate=23. december 2024}}</ref> |- |17. epizoda |31. december 2024 |Ceca v posebni novoletni epizodi gosti Elmo Sinanović, Sanjo Maletić, Mayo Berović in Sanjo Vučić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rrFNoTFVEhI |title=YouTube.com |accessdate=30. december 2024}}</ref> |- |18. epizoda |1. januar 2025 |Glasbeni The best of (2.del) |- |19. epizoda |29. januar 2025 |Ceca je v 19. epizodi gostila Katarino Živković, Mileta Kitića in bolgarskega zvezdnika Azisa. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qEnT1nyQHq8 |title=YouTube.com |accessdate=2. februar 2025}}</ref> |- |20. epizoda |5. februar 2025 |Ceca je v 20. epizodi gostila Oljo Karleuša, Mio Borisavljević, Branislava Mojićevića in Željka Vasića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5cv0l6JUYjo |title=YouTube.com |accessdate=2. februar 2025}}</ref> |- |21. epizoda |12. februar 2025 |Ceca v 21. epizodi gosti pevko Tamaro Milutinović, Milico Jokić, Đorđa Davida in glasbenika Aleksandra Sofronijevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ci1OlRC17XA |title=YouTube.com |accessdate=9. februar 2025}}</ref> |- |22. epizoda |19. februar 2025 |Ceca je v 22. epizodi gostila pevki Nadico Ademov in Majo Marijano ter Peđa Jovanovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=dfRaKcvSz-c |title=YouTube.com |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |23. epizoda |26. februar 2025 |Ceca je v 23. epizodi gostila pevke Dragico Radosavljević Cakano, Goco Lazarević in Tijano Milentijević. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JpwzP3vMQwI&t=19s |title=YouTube.com |accessdate=26. februar 2025}}</ref> |- |24. epizoda |12. marec 2025 |Ceca je v 24. epizodi gostila folk glasbenike Bobana Rajovića, Tijano Bogićević, Nikolino Kovač in Saša Kaporja. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=FHz5n8-GxJ8&list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&index=1 |title=YouTube.com |accessdate=1. marec 2025}}</ref> |- |25. epizoda |19. marec 2025 |Ceca je v 25. epizodi gostila pop pevko Ano Nikolić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=VFIojcIFmA8&pp=ygUJY2VjYSBzaG93 |title=YouTube.com |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |26. epizoda |26. marec 2025 |Ceca je v 26. epizodi gostila folk pevko Nado Obrić, Nemanja Nikolića, Aleksandro Bursać in Stevana Sekulića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qbqItUo91zE |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |27. epizoda |2. april 2025 |Ceca v 27. epizodi gosti Natalijo in Sanija iz glasbene zasedbe Trik Fx, pevca Ivana Gavrilovića ter glasbenika Dača. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ALnNhruPZRM |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |28. epizoda |16. april 2025 |Ceca v 28. epizodi gosti pevke Jovano Tipšin, Gabrijelo Pejčev in Indiro Aradinović Indy. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=b3_s8cUp7Go |title=YouTube.com |accessdate=16. april 2025}}</ref> |- |29. epizoda |23. april 2025 |Ceca v 29. epizodi gosti glasbenike Sloba Vasića, Uroša Živkovića in Sandro Afriko. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=PhBRCJiB9n0 |title=YouTube.com |accessdate=21. april 2025}}</ref> |- |30. epizoda |30. april 2025 |Ceca v 30. epizodi gosti pevko Mino Kostić ter glasbenika Nemanja Stevanovića in Gorana Gluhanovića iz zasedbe Ok bend. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Rd4TVlpfmuQ |title=YouTube.com |accessdate=28. april 2025}}</ref> |- |31. epizoda |7. maj 2025 |Ceca je v 31. epizodi gostila pevki Sandro Rešić in Jeleno Kostov ter Dejana Matića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Vl07qDLbhkE&list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&index=9 |title=YouTube.com |accessdate=12. maj 2025}}</ref> |- |32. epizoda |14. maj 2025 |Ceca je v 32. oddaji gostila Barbaro Bobak, Radiša Uroševića in Ljuba Perućica. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=thNPacipkjk&list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&index=7 |title=YouTube.com |accessdate=12. maj 2025}}</ref> |- |33. epizoda |21. maj 2025 |Ceca je v 33. oddaji gostila pevki Mileno Ćeranić in Ildo Šaulić ter glasbenika Miloša Vuksanovića in Bojana Vaskovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=s4M8gfhtwpQ |title=YouTube.com |accessdate=18. maj 2025}}</ref> |- |34. epizoda |28. maj 2025 |Ceca je v 34. epizodi gostila pevko Seko Aleksić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qFcrx5GUwro |title=YouTube.com |accessdate=25. maj 2025}}</ref> |- |35. epizoda |4. junij 2025 |Ceca je v 35. oddaji gostila pevko Daro Bubamaro. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=lcesABWNw6A |title=YouTube.com |accessdate=3. junij 2025}}</ref> |- |36. epizoda |11. junij 2025 |Ceca je v 36. epizodi gostila pevki Nado Topčagić in Radmilo Manojlović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=t3SJv908cMw&pp=ygUEY2VjYdIHCQmyCQGHKiGM7w%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |37. epizoda |18. junij 2025 |Ceca je v 37. epizodi gostila Aleksandro Mladenović, Radeta Lackovića, Jovana Lackovića, Tino Ivanović in Borka Radiojevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sJxcbkY8wi4 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2025}}</ref> |- |38. epizoda |25. junij 2025 |Ceca je v 38. epizodi gostila Emo Radujko, Nadico Ademov, Tamaro Milutinović in Slobodana Batjarevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=l9yUKXfj51k |title=YouTube.com |accessdate=24. junij 2025}}</ref> |- |} === 4. sezona=== {| class="wikitable" background:#62C42F;" |- ! style="background:#62C42F; color:#000; text-align:center;"| Štev. epizode || style="background:#62C42F; color:#000; text-align:center;"| Datum predvajanja || style="background:#62C42F;; color:#000; text-align:center;"|Kratka vsebina |- |1. epizoda |17. september 2025 |Ceca je v oddaji gostila letošnjega zmagovalca glasbenega šova ''Zvezde Granda'', Nikola Stanišića, pevko Breskvico in pevca Saša Matića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/veceras-pocinje-nova-sezona-ceca-show-sasa-matic-breskvica-i-zvezda-granda-stizu-u/hlvtr6w |title=Blic.rs |accessdate=17. september 2025}}</ref> |- |2. epizoda |24. september 2025 |Ceca je v oddaji gostila pevki Biljano Jevtić in Marino Visković ter pevca Aleksandra Ilića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wKHeW2fKj7A |title=YouTube.com |accessdate=23. september 2025}}</ref> |- |3. epizoda |1. oktober 2025 |Ceca v oddaji gosti pevki Katarino Živković in Andreano Čekić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NyPKC07rfnI |title=YouTube.com |accessdate=30. september 2025}}</ref> |- |4. epizoda |8. oktober 2025 |Ceca v oddaji gosti pevce Nikola in Marka Rokvića ter pevko Edito Aradinović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iDoKzaFC1MA&t=14s&pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=12. oktober 2025}}</ref> |- |5. epizoda |15. oktober 2025 |Ceca v oddaji gosti pevca Darka Lazića ter pevko Slađano Mandić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=2FWy_AmIH20 |title=YouTube.com |accessdate=12. oktober 2025}}</ref> |- |6. epizoda |22. oktober 2025 |Ceca v šesti oddaji gosti Biljano Spasić, Katarino Grujić, Huseina Alijevića in Milana Dinčića Dinča. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=074WnuL1J_E |title=YouTube.com |accessdate=22. oktober 2025}}</ref> |- |7. epizoda |29. oktober 2025 |Ceca v sedmi oddaji gosti pevko Ivano Selakov in bosanskega glasbenika Halida Muslimovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=itevceEJ7PI&pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=28. oktober 2025}}</ref> |- |8. epizoda |5. november 2025 |Ceca v oddaji gosti pevko Emino Jahović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NOwLswl7iZA&pp=0gcJCQMKAYcqIYzv |title=YouTube.com |accessdate=8. november 2025}}</ref> |- |9. epizoda |12. november 2025 |Ceca v deveti oddaji gosti pevki Gogo Sekulić in Milico Jokić ter črnogorskega pevca Danijela Alibabića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=M7usPC9kSxk&pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. november 2025}}</ref> |- |10. epizoda |19. november 2025 |Ceca v deseti oddaji gosti glasbenika Kneza ter pevca Ivana Gavrilovića in Bakija B3. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=3D4a_M82Yjw |title=YouTube.com |accessdate=16. november 2025}}</ref> |- |11. epizoda |26. november 2025 |Ceca v oddaji gosti Tijano Bogićević, Jeleno Tomašević in Saša Kovačevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=g9kIdeFf_eI |title=YouTube.com |accessdate=24. november 2025}}</ref> |- |12. epizoda |3. december 2025 |Ceca v 12. oddaji gosti pevki Zlato Petrović in Vaneso Šokčić. <ref>{{navedi splet|url=https://m.youtube.com/watch?v=Ver0rsiK5fE |title=YouTube.com |accessdate=1. december 2025}}</ref> |- |13. epizoda |10. december 2025 |Ceca v 13. oddaji gosti pevko Nadeždo Biljić, Ivana Kurtića, voditelja Milana Mitrovića in glasebnika Vlada iz zasedbe ''Magla bend''!<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wBBecQ30OnU |title=YouTube.com |accessdate=9. december 2025}}</ref> |- |14. epizoda |17. december 2025 |Ceca v 14. oddaji gosti pevke Aleksandro Mladenović, Mahrino, Vanjo Mijatović in Ivano Milojević. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WzQZsPID7iQ |title=YouTube.com |accessdate=21. december 2025}}</ref> |- |15. epizoda |24. december 2025 |Ceca v 15. oddaji gosti pevke Sanjo Vučić, Barbaro Bobak, Sonjo Kocić in pevca Dula Lušina. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gx7BgIna208 |title=YouTube.com |accessdate=21. december 2025}}</ref> |- |16. epizoda |31. december 2025 |Ceca v posebni novoletni izdaji oddaje gosti pevko Mayo Berović in kandidate iz letošnje sezone tekmovanja za Zvezdo Granda. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=DGvOFNgy5WM |title=YouTube.com |accessdate=26. december 2025}}</ref> |- |17. epizoda |7. januar 2026 |Ceca v 17. oddaji gosti pevki Jeleno Kostov in Ivano Pavković ter glasbenika Petra Mitića in Dragana Kojića Keba. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-s2mTM-uq40 |title=YouTube.com |accessdate=5. januar 2026}}</ref> |- |18. epizoda |11. februar 2026 |Ceca v 18. oddaji gosti glasbenika Dragana Brajovića Braja in Dejana Kostića ter pevko Andreano Čekić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4zSbeI8BhCE&pp=ygUHYmxpYyB0dg%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. februar 2026}}</ref> |- |19. epizoda |18. februar 2026 |Ceca v 19. oddaji gosti pevki Zejno in Oljo Bajrami ter glasbebnika Bojana Marovića in Emirja Brunčevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1UtSloAwozA |title=YouTube.com |accessdate=18. februar 2026}}</ref> |- |20. epizoda |25. februar 2026 |Ceca v 20. oddaji gosti Bogdana Obradovića, makedonsko pevko Karolino Gočevo ter glasbenike Ivana Milevskega, Mikija Sekulovskega in Nikola Stanišića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gJ-gMJnvG6c |title=YouTube.com |accessdate=23. februar 2026}}</ref> |- |21. epizoda |4. marec 2026 |Ceca v 21. oddaji gosti pevki Daro Bubamaro in Šejlo Zonić ter glasbenika Princa od Vranja. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rbV2rVEphcQ |title=YouTube.com |accessdate=3. marec 2026}}</ref> |- |22. epizoda |11. marec 2026 |Ceca v 22. oddaji gosti Marka Gačića, Višnjo Petrović in Teodoro Popovsko. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4RdOjAgNOTU |title=YouTube.com |accessdate=9. marec 2026}}</ref> |- |23. epizoda |18. marec 2026 |Ceca v 23. oddaji gosti Mio Borisavljević, Bojana Grujića, Bata Zdravkovića in Filipa Mitrovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=mVTdWPk3HAo |title=YouTube.com |accessdate=9. marec 2026}}</ref> |- |24. epizoda |25. marec 2026 |Ceca v 24. oddaji gosti Nadico in Bubija Ademova, Ninoslava Ademovića in Đovanija. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=pKXRRRQCDaM |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2026}}</ref> |- |25. epizoda |1. april 2026 |Ceca v 25. oddaji gosti Marino Visković, Marijo Mikić, Angellino in Fantoma. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=IqoezVcZjcs |title=YouTube.com |accessdate=30. marec 2026}}</ref> |- |26. epizoda |8. april 2026 |Ceca v 26. oddaji gosti člane glasbene zasedbe Zana. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=VGC0gtY7150&pp=ygUGY2VjYSAg |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2026}}</ref> |- |27. epizoda |15. april 2026 |Ceca v 27. oddaji gosti Teodoro Džehverović, Anjo Mit in Aleksandra Tropika. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r5QpUcKgZmY |title=YouTube.com |accessdate=13. april 2026}}</ref> |- |28. epizoda |22. april 2026 |Ceca v 28. oddaji gosti Zorano Pavić, Bojana Bjelića, Bobana Zdravkovića in Dragana Ðurića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Am_ltQRjHP4 |title=YouTube.com |accessdate=27. april 2026}}</ref> |- |29. epizoda |29. april 2026 |Ceca v 29. oddaji gosti Breskvico, Mića Ašćerića, Vlada iz zasedbe Magla in Dejana Vrana. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CdN7xgTN96U&pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=1. maj 2026}}</ref> |- |30. epizoda |6. maj 2026 |Ceca v 30. oddaji gosti Ildo Šaulić, Mima Karadžića, Ivana Tolića in Milana Petkovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SI4HsoKqV-s |title=YouTube.com |accessdate=11. maj 2026}}</ref> |- |31. epizoda |13. maj 2026 |Ceca v 31. oddaji gosti Ano Kokić, Valentina in Brata Pelina. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OoKUwPG7Apg |title=YouTube.com |accessdate=11. maj 2026}}</ref> |- |32. epizoda |20. maj 2026 |Ceca v 32. oddaji gosti Jovano Tomić, Ano Đokić, Martino Radisavljević in Tamaro Danilović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pogledajte-sta-vas-veceras-ocekuje-u-ceca-show/3xsx4ve |title=Blic.rs |accessdate=20. maj 2026}}</ref> |- |33. epizoda |27. maj 2026 |Ceca v 33. oddaji gosti Marino Tadić. Ivana Simića, Aca Živanovića in Nebojša Vojvodića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MI0Rtt4nzms |title=YouTube.com |accessdate=2. junij 2026}}</ref> |- |34. epizoda |3. junij 2026 |Ceca v 34. oddaji gosti pevki Mayo Berović in Zorano Mićanović ter skladatelja Gorana Ratovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ugC9F7uUVvY&t=213s&pp=0gcJCTkLAYcqIYzv |title=YouTube.com |accessdate=8. junij 2026}}</ref> |- |35. epizoda |10. junij 2026 |Ceca v 35. oddaji gosti Mileno Ćeranić, Gogo Babić, Ivana Milinkovića in Dragija Domića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=e-7J0D7QV_k&pp=ygUJY2VjYSBzaG93 |title=YouTube.com |accessdate=11. junij 2026}}</ref> |- |36. epizoda |17. junij 2026 |C3 |- |37. epizoda |24. junij 2026 |- |} ==Gledanost== Televizija ''Blic'' vsako oddajo trikrat predvaja. Ponovitve so ob sobotah zjutraj in popoldne in ob sredah dopoldne. <ref>{{navedi splet|url=https://blictv.blic.rs/program/ |title=Blictv.blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}</ref> Kot so poročali, oddajo predvajajo večkrat zaradi velike gledanosti. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/trudna-bogdana-raznatovic-u-serijalu-ceca-show/jq0nf98/ |title=Blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-trudnoci-bogdane/v1egr9d/ |title=Blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}</ref> Prva epizoda prve sezone je bila najbolj gledana oddaja na komercialnih televizijah v Srbiji. <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cjigc_SMO6B/ |title=Instagram.com |accessdate=11. oktober 2022}}</ref> ==Kritike== {{Ocene albuma |rev1 = ''Filmitv'' |rev1score = {{Rating|10|10}}<ref>{{navedi splet |url=https://filmitv.rs/2022/10/09/ceca-show-1-epizoda-evo-naseg-prvog-utiska-jedna-stvar-nam-se-nikako-nije-dopala-evo-i-koja/ |title=Filmitv.rs |accessdate=12. oktober 2022}}</ref> }} Srbski filmski in televizijski portal ''Filmitv'' je oddaji podal najvišjo oceno 10. Pohvalili so vsebino oddaje, informacije, ki jih ponuja in produkcijo. Hkrati so močno kritizirali pomanjkljivo promocijo šova, saj menijo, da je nedopustno, da takšna oddaja nima uradne spletne strani ali [[YouTube]] kanala. <ref>{{navedi splet|url=https://filmitv.rs/2022/10/09/ceca-show-1-epizoda-evo-naseg-prvog-utiska-jedna-stvar-nam-se-nikako-nije-dopala-evo-i-koja/ |title=Filmitv.rs |accessdate=11. oktober 2022}}</ref> Dragan Ilić, kolumnist srbskega političnega časopisa ''Vreme'' je povzel prvi dve epizodi Cecinega šova. Zaključil je, da gre za oddajo z vrhunsko produkcijo, a da je celoten projekt le en (PR-ovski) pogled na pevko in njeno kariero. To je podprl z dejstvom, da je direktor televizije ''Blic'' obenem tudi Cecin najboljši prijatelj. <ref>{{navedi splet|url=https://www.vreme.com/kolumna/ceca-i-deca-3/ |title=Vreme.com |accessdate=20. oktober 2022}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == * [https://blictv.blic.rs/ceca-show/ Uradna spletna stran šova] [[Kategorija:Dela leta 2022]] [[Kategorija:Ceca]] [[Kategorija:Resničnostni šovi]] {{Svetlana Ražnatović}} puhuqb9ntbni0cmoxr6uk7ueeebuiy2 6690307 6690305 2026-06-16T13:10:52Z Darkopet 88858 /* 4. sezona */ 6690307 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Ceca show | slika = [[Slika:Cecashow.jpg|250px|]] | naslov = Logo prve sezone | žanr = Resničnostna oddaja | čas_trajanja = 42-45 minut (2. in 3. sezona 90 minut) | avtor = Blic TV | uvodna_špica = Didule ([[instrumental]]) | skladatelj = Damir Handanović | glavni_igralci = [[Svetlana Ražnatović]]<br> Anastasija Ražnatović <br> Veljko Ražnatović <br> Lidija Ocokoljić | država = {{SRB}} | jezik = srbski | število_predvajanih sezon = 4 | število_predvajanih epizod = 132 | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = Sreten Radović, Ljubomir Tozev | režiser = / | lokacija snemanja = [[Srbija]], [[Ciper]], [[Bolgarija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Turčija]], [[Avstrija]], [[Maldivi]], [[Italija]] | čas_snemanja = Maj 2022 - trajajoče | produkcijska_hiša = Blic TV | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = Blic TV (Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina) | začetek/konec = 7. oktober 2022 - }} '''Ceca show''' je [[Srbija|srbska]] resničnostna televizijska oddaja, ki se osredotoča na osebno in poklicno življenje družine Ražnatović, v ospredje pa je postavljena pop-folk pevka [[Svetlana Ražnatović|Svetlana Ražnatović]] - Ceca. Oddaja je predvajana enkrat tedensko na beograjski televiziji Blic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ekskluzivno-otkrivamo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ko-ce-sve-ucestvovati-u-njemu-i/ltpyvwg |title=Blic.rs |accessdate=25. september 2022}}</ref> Predvajanje prve sezone [[Resničnostna oddaja|resničnostne oddaje]] se je začelo 7. oktobra [[2022]], in sicer v Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pogledajte-tv-program-blic-televizije/v648hr7 |title=Blic.rs |accessdate=3. oktober 2022}}</ref> Gledanje oddaje je omogočeno tudi v ostalih državah nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] na aplikacijah ''KlikTV'' in ''ArenaCloud''. Julija 2023 je bila potrjena novica o snemanju druge sezone šova. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-razantovic-otkrila-da-njih-ponovo-zeli-jer-joj-daju-pozitivnu-energiju/c65gg8e?utm_source=whatsapp&utm_medium=social&utm_campaign=share-button |title=Blic.rs |accessdate=24. julij 2023}}</ref> 28. februarja leta [[2024]] dnevnik ''Blic'' razkrije, da se bo predvajanje druge sezone začelo 1. marca. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-sezona-ceca-show-pocinje-u-petak-13-marta-od-22-casa-na-blic-televiziji/7mwvgkd |title=Blic.rs |accessdate=28. februar 2024}}</ref> Sedmega septembra 2024 je bil objavljen napovednik o snemanju tretje sezone šova. Tretja sezona je predvajana v novem terminu - vsako sredo ob 22. uri. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-svake-srede-od-2200-na-blic-tv/4kgthtv |title=Blic.rs |accessdate=12. september 2024}}</ref> Oddaja se je od 12. maja leta [[2023]] predvajala v novem terminu - vsak petek ob 20.15 uri. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-menadzer-otkrio-sta-se-nalazi-na-listi-zahteva-najvece-balkanske-zvezde-u-ceca/ggccvlv/ |title=Blic.rs |accessdate=12. maj 2023}}</ref> Ponovitev prve sezone šova je predvajana med 3. julijem in 25. avgustom 2023. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/slobodno-vreme/letnji-program-na-blic-tv/ltk22h5/ |title=Blic.rs |accessdate=6. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=GAEP1arkjU8 |title=YouTube.com |accessdate=6. julij 2023}}</ref> Ceca je 3. septembra 2025 potrdila, da je v pripravi četrta sezona šova. <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/svi-komentarisu-cecinu-suknju-glamur-na-nivou-svetksih-zvezda-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=3. september 2025}}</ref> ==Zgodovina== Informacijo o snemanju prvega resničnostnega šova Cece Ražnatović je 5. septembra leta 2022 objavila srbska revija ''Scandal''. <ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/cecin-serijal-uskoro-na-televiziji/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=25. september 2022}}</ref> Dan kasneje je portal ''Hello magazina'' razkril, da se je snemanje oddaje začelo že junija in da so nekatere epizode posnete v različnih državah [[Evropa|Evrope]], med drugimi tudi na [[Ciper|Cipru]], v [[Črna gora|Črni gori]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/vesti/221271/cecin-rijaliti-uskoro-pred-gledaocima |title=Hellomagazin.rs |accessdate=25. september 2022}}</ref> Časnik Blic je poročal, da se bo Cecin šov predvajal na novi ''Blic televiziji'', ki bo začela oddajati 3. oktobra. <ref>{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/showbiz/vesti/162463/evo-kako-ce-izgledati-ceca-show-ekskluzivni-detalji-o-raznatovicima-a-prvi-put-otvorice-i-vrata-svog-luksuznog-doma-foto/vest |title=24sedam.rs |accessdate=25. september 2022}}</ref> Do konca septembra je bilo razkrito, da bo Ceca v oddaji predstavila, kako poteka snemanje njenega novega albuma, kako se pripravlja na koncerte po Evropi pa tudi kam hodi na počitnice in zasebna potovanja. <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/673421/ceca-raznatovic-rijaliti-veljko-raznatovic-anastasija-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=25. september 2022 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925121605/https://www.alo.rs/zabava/estrada/673421/ceca-raznatovic-rijaliti-veljko-raznatovic-anastasija-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> Adria TV je poročala, da se bodo v resničnostni oddaji pojavili tudi člani širše Cecine družine, njeni prijatelji in sodelavci. <ref>{{navedi splet |url=https://adria.tv/vijesti/zabava/pristali-svi-raznatovici-u-rijalitiju-ceca-anaszasoja-veljko/ |title=Adria.tv |accessdate=25. september 2022 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925121618/https://adria.tv/vijesti/zabava/pristali-svi-raznatovici-u-rijalitiju-ceca-anaszasoja-veljko/ |url-status=dead }}</ref> Portal ''Blic'' je 28. septembra razkril, da bo Cecin šov predvajan enkrat tedensko, in sicer ob petkih zvečer. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/blic-televizija-pocinje-treceg-oktobra/62psdtc |title=Blic.rs |accessdate=30. september 2022}}</ref> Portal ''Nemazabranjenih'' je 30. septembra razkril, da bo Cecin šov deloma tudi dokumentarna oddaja, saj bodo v njej prikazani najbolj odmevni dogodki iz pevkine preteklosti. <ref>{{navedi splet|url=https://nemazabranjenih.rs/ceca-u-mom-zivotu-nije-uvek-bilo-sve-kako-sam-zelela/30/09/2022/ |title=Nemazabranjenih.rs |accessdate=30. september 2022}}</ref> Prvi uradni napovednik za resničnostno oddajo je bil objavljen 5. oktobra. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-serijalu-ceca-show/fjtb7g1 |title=Blic.rs |accessdate=6. oktober 2022}}</ref> Napovednik je bil dan kasneje objavljen tudi na Cecinem ''YouTube'' kanalu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5Ygp9k1yF08 |title=YouTube.com |accessdate=7. oktober 2022}}</ref> O dogodkih iz Cecina šova so poročali tudi slovenski mediji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/sprosceno/srbska-folk-diva-ceca-sporocila-da-jo-caka-6-urna-operacija-v-istanbulu/ |title=Nova24tv.si |accessdate=29. oktober 2022}}</ref> ==Pregled sezon== {|class = "wikitable" |- ! colspan = "2" | Sezona ! Epizode ! Začetek sezone ! Konec sezone |- | style = "background:#3399FF;"| |1. sezona ''Ceca i deca'' | align = "center"| 40 | align = "center"| 7. oktober 2022 | align = "center"| 30. junij 2023 |- | style = "background:#df5ef3;"| |2. sezona | align = "center"| 18 | align = "center"| 1. marec 2024 | align = "center"| 5. julij 2024 |- | style = "background:#D3212D;"| |3. sezona | align = "center"| 38 | align = "center"| 11. september 2024 | align = "center"| 25. junij 2025 |- | style = "background:#62C42F;"| |4. sezona | align = "center"| 40 | align = "center"| 17. september 2025 | align = "center"| |- |} === 1. sezona=== {{collapse top|title=1. sezona}} {| class="wikitable" background:#D3D3D3" |- ! style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Štev. epizode || style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Naziv epizode || style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Datum predvajanja || style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"|Kratka vsebina |- |1. epizoda |Porodica (''Družina'') |7. oktober 2022 |Ceca v glasbenem studiu Damirja Handanovića snema novi album. Gledalcem je predstavljen del nove pesmi. Ekipa nato pospremi Ceco z [[Poslovno letalo|zasebnim letalom]] na [[koncert]] v Bolgarijo. Oddaja se zaključi s posnetki družinske večerje. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tv-program-blic-televizija-ceca-show-ceca-i-deca/wkkc85k |title=Blic.rs |accessdate=7. oktober 2022}}</ref> |- |2. epizoda |Uspeh |14. oktober 2022 |Ceca prvič pokaže apartma s svojimi oblačili. Ekipa nato pospremi pevko s [[Helikopter|helikopterjem]] na koncert v Bosno in Hercegovino. Ob koncu epizode Ceca začne sodelovanje z avtorjem Milošem Roganovićem, ki je že pred leti napisal pesem zanjo, a jo je na koncu posnela [[Severina Vučković]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/severinin-veliki-hit-pisan-za-cecu/7hpnxcr |title=Blic.rs |accessdate=13. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}</ref> |- |3. epizoda |Kipar (''Ciper'') |21. oktober 2022 |Ceca se z družino in prijatelji odpravi na krajši [[dopust]] na Ciper. V oddaji pokaže svoj vsakdanjik, gledalcem pa razkrije tudi nekaj žalostnih dogodkov iz preteklosti, med drugim tudi to, da je leta [[1995]] izgubila prvega otroka. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/treca-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/rjvgvnw |title=Blic.rs |accessdate=19. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-izgubila-bebu-ispovest-u-ceca-show-na-blic-televiziji/1rvw617 |title=Blic.rs |accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |4. epizoda |Renoviranje kuće (''Prenova hiše'') |28. oktober 2022 |Ceca v oddaji razkrije, s kakšnimi zdravstvenimi težavami se sooča. V epizodi je predstavljen en športni dan Veljka Ražnatovića. Kot gostja se v epizodi pojavi tudi Cecina dolgoletna prijateljica in pevka [[Viki Miljković]], ki bo skrbela za prenovo Cecine hiše na Cipru. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cetvrta-epizoda-ceca-show-na-blic-tv-u/pm6s47y |title=Blic.rs |accessdate=27. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-operisana-u-istanbulu-blic-tv-emisija-ceca-show/d5g9qwq |title=Blic.rs |accessdate=27. oktober 2022}}</ref> |- |5. epizoda |Rez |4. november 2022 |Kamere pospremijo Ceco na pot v Turčijo. Pevka razkrije podrobnosti o posegu, ki ga je morala opraviti. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/peta-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/3cm7638 |title=Blic.rs |accessdate=3. november 2022}}</ref> Po krajšem okrevanju pevka nastopi na odprtju nove beograjske televizije ''Blic'', gledalcem razkrije tudi [[Anekdota|anekdoto]] s koncerta v [[Kranj|Kranju]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-o-oporavku-nakon-operacije-na-blic-televiziji-ceca-show/b93xfwf |title=Blic.rs |accessdate=5. november 2022}}</ref> |- |6. epizoda |Progonitelj (''Zasledovalec'') |11. november 2022 |Anastasija Ražnatović se pripravlja na glamurozno proslavo ''Hello magazina''. Nato pred kamerami spregovori o svoji poroki. Ceca spregovori o težavah, ki jih je imela z zasledovalci. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-progovorila-o-vencanici-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/ndfth6k |title=Blic.rs |accessdate=11. november 2022}}</ref> |- |7. epizoda |Jedinstveni (''Edinstveni'') |18. november 2022 |Ceca v oddaji razkrije, kako v resnici poteka snemanje tekmovalnega šova ''Zvezde Granda'', v katerem je članica strokovne žirije od leta [[2021]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-zasto-ne-vida-malog-zeljka-u-ceca-show-na-blic-televiziji/v6hn12x |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}</ref> Obenem predstavi tudi svoje kandidate. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kako-se-ceca-ponapa-prema-kandidatima-zvezde-granda-u-ceca-show-na-blic-televiziji/e88tzgs |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}</ref> |- |8. epizoda |Pobeda (''Zmaga'') |25. november 2022 |Kamere pospremijo Veljka na [[Boks|boksarski]] veledogodek, na katerem je po zmagi postal šampion Srbije. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/veljko-raznatovic-o-karijeri-i-porodici-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/nlfllsm |title=Blic.rs |accessdate=25. november 2022}}</ref> Prijatelji presenetijo Ceco z večerjo v nekem [[Beograd|beograjskem]] hotelu. Ceca ob koncu oddaje spregovori o svojem ljubezenskem življenju. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkriva-da-li-ima-novog-decka-u-emisiji-ceca-show-na-blic-tv/99sehc4 |title=Blic.rs |accessdate=25. november 2022}}</ref> |- |9. epizoda |Beč (''Dunaj'') |2. december 2022 |Ceca se s hčerko Anastasijo odpravi v [[Avstrija|Avstrijo]]. Kamere zabeležijo dogodke z njunega skupnega koncerta v [[Dunaj|dunajski]] dvorani ''Pyramide''. Ceca po nastopu pokaže, kako najraje zapravlja čas v avstrijski prestolnici. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gledacete-u-9-epizodi-ceca-show-blic-tv/hb5vbsr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2022}}</ref> |- |10. epizoda |Odmor (''Počitek'') |9. december 2022 |Ceca se z vnukom, sestro Lidijo in njenimi otroki odpravi na krajše počitnice na [[Maldivi|Maldive]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=kwxf5wGOWzg |title=YouTube.com |accessdate=8. december 2022}}</ref> V epizodi se pojavi tudi Cecina dolgoletna prijateljica in [[Maneken|manekenka]] Sanja Papić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/spektakularan-docek-za-cecu-na-maldivima-ceca-show-blic-televizija/qk4z9yl |title=Blic.rs |accessdate=9. december 2022}}</ref> |- |11. epizoda |[[Raj]] |16. december 2022 |Tudi ta epizoda je posvečena Cecinemu dopustu na Maldivih. V epizodi se pojavi pevkin najboljši prijatelj Sreten Radović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gledacete-u-11-epizodi-ceca-show-na-blic-tv/h39fbtq |title=Blic.rs |accessdate=15. december 2022}}</ref> |- |12. epizoda |Snaga (''Moč'') |23. december 2022 |Kamere pospremijo Ceco na koncert v [[Sofija|sofijsko]] areno ''Armeec''. Ceca v Bolgariji pripravi tudi rojstnodnevno presenečenje za sestro Lidijo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_wlLWCmB6Kc |title=Blic.rs |accessdate=23. december 2022}}</ref> |- |13. epizoda |Slava |30. december 2022 |Ceca pred kamerami pokaže, kako proslavlja [[Krstna slava|krstno slavo]] v družinski hiši v Beogradu. Na slavi se pojavijo različne javne osebnosti, od športnikov in glasbenikov do politikov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ybZdUmaehRk |title=Blic.rs |accessdate=28. december 2022}}</ref> |- |14. epizoda |Novogodišnji specijal (''Novoletni special'') |31. december 2022 |V posebni novoletni epizodi Ceca v svoji hiši gosti pevske kolege Daro Bubamaro, Aleksandro Prijović in Aleksandra Cvetkovića. Za gledalce v živo pojejo največje hite srbske narodne glasbe. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/novogodisnji-specijal-ceca-show-aleksandra-prijovic-dara-zika-i-sale-pevaju-na-blic/nj0tq6d |title=Blic.rs |accessdate=31. december 2022}}</ref> |- |15. epizoda |Čarolija (''Čarovnija'') |6. januar 2023 |Ceca za vnuka Željka in sestrine otroke pripravi novoletno zabavo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pokloni-koje-je-zeljko-od-cece-dobio-za-novu-godinu-u-ceca-show-na-blic-tv/pq5vc9x |title=Blic.rs |accessdate=5. januar 2023}}</ref> Nato se z družino odpravi na beograjski novoletni [[sejem]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/mali-zeljko-nasao-devojku-u-ceca-show-na-blic-tv/4jdf430 |title=Blic.rs |accessdate=6. januar 2023}}</ref> |- |16. epizoda |Novogodišnji specijal |13. januar 2023 |Ponovitev posebne novoletne epizode ob vstopu v pravoslavno [[Novo leto|novo leto]]. |- |- |17. epizoda |Radost ([[Veselje]]) |20. januar 2023 |Veljko pokaže, kako preživlja čas v [[Titel|Titelu]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3618558-ovako-izgleda-raskosna-vila-veljka-i-bogdane-u-titelu |title=Telegraf.rs |accessdate=21. januar 2023}}</ref> Anastasija spregovori o svojem ljubezenskem življenju in dopustu v [[Katar|Katarju]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-otkrila-sve-o-vezi-sa-nemanjom-gudeljem-u-ceca-show-na-blic-tv/t9rl54j |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}</ref> Ceca se udeleži zasebne premiere nekega filma in spregovori o svojih igralskih izkušnjah, ko je snemala film [[Tajna nečiste krvi|Nečista krv]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-ulozi-kostane-u-filmu-necista-krv-na-blic-tv-ceca-show/pzw5hf0 |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}</ref> |- |- |18. epizoda |Reflektori (''Reflektorji'') |27. januar 2023 |Kamere pospremijo Anastasijo v glasbeni studio, v katerem najprej posname novi [[singel]] nato pa še videospot. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_gUL6Xf_Yj8 |title=YouTube.com |accessdate=28. januar 2023}}</ref> |- |- |19. epizoda |Šećer ([[Sladkor]]) |3. februar 2023 |Ceca pokaže, kako se znajde v kuhinji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-priznala-da-je-nikaka-kuvarica-u-ceca-show-na-blic-tv/bf9lmwp |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}</ref> Anastasija s sestro Heleno pripravita posebno sladico za Ceco. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-raznatovic-prvi-put-u-zivotu-pravi-palacinke-u-ceca-show-na-blic-tv/79kb330 |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}</ref> |- |- |20. epizoda |[[Idila]] |10. februar 2023 |Ceca predstavi novi hotel, ki ga gradi na srbskem Kopaoniku. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kupuje-apartman-na-kopaoniku-u-ceca-show-na-blic-tv/4yzfgl2 |title=Blic.rs |accessdate=11. februar 2023}}</ref> Nato se odpravi v glasbeni studio Miloša Vuksanovića, s katerim začne sodelovanje na novem albumu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=mUQXkPkBNTM&embeds_euri=https%3A%2F%2Fpulsembed.eu%2F&source_ve_path=MjM4NTE&feature=emb_title |title=YouTube.com |accessdate=11. februar 2023}}</ref> |- |- |21. epizoda |Prijatelji |17. februar 2023 |Ceca s prijateljema Sretenom in Milošem spregovori o svojem zasebnem življenju, pokojnem možu in sestri Lidiji. Nato na svojem bazenu pripravi zabavo za vnuka Željka. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3632605-maleni-zeljko-se-dohvatio-mikrofona-zapevao-najstariju-cecinu-pesmu-pa-opleo-mile-voli-disko |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2023}}</ref> |- |- |22. epizoda |Proba (''Vaja'') |24. februar 2023 |Ceca v epizodi predstavi člane svoje spremljevalne zasedbe ''Premoćni''. Na koncertni vaji predstavi tudi novi repertoar. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gitarista-petar-trumbetas-o-ceci-blic-tv-ceca-show/djhcz1f |title=Blic.rs |accessdate=24. februar 2023}}</ref> |- |- |23. epizoda |[[Ekipa]] |3. marec 2023 |Ceca se s svojo spremljevalno glasbeno zasedbo odpravi na Kopaonik. Po VIP koncertu se ji v hotelu pridružijo tudi člani družine. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/isplivalo-kakav-tretman-imaju-cecini-zaposleni-njen-frizer-otkrio-sve-u-ceca-show-na/hgmtbye |title=Blic.rs |accessdate=3. marec 2023}}</ref> |- |24. epizoda |Relaks (''Sprostitev'') |10. marec 2023 |Ceca v epizodi pokaže, kako se sprošča po koncertu, ki ga je imela na Kopaoniku. Na krajšem dopustu se ji pridruži tudi sestra z otroki. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-otkrila-sta-voli-da-radi-u-slobodno-vreme-u-ceca-show-na-blic-tv/zkfp1yz |title=Blic.rs |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |25. epizoda |Rutina |17. marec 2023 |Ceca v epizodi pokaže, katere kozmetične tretmaje uporablja. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-potrosila-1000e-u-sopingu-u-ceca-show-na-blic-tv/pwfhd1w |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}</ref> V epizodi se pojavi Cecina prijateljica Marijana Mateus. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-kakav-odnos-imaju-ona-i-veljko-u-ceca-show-na-blic-tv/vrdpmj0 |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}</ref> Ob koncu epizode Ceca obišče center za transfuzijo krvi z namenom promocije krvodajalstva. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ulcestvuje-u-akciji-davanja-krvi-ceca-show/jjcbnpl |title=Blic.rs |accessdate=18. marec 2023}}</ref> |- |26. epizoda |[[Talent (sposobnost)|Talenti]] |24. marec 2023 |Ceca za sestrično Heleno, ki proslavlja 18. rojstni dan, pripravi zabavo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pripreme-za-punoletstvo-helene-ocokoljic-ceca-show-blic-tv/jbq4rse |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}</ref> Kamere pospremijo Veljka na nove boks treninge. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/trening-veljka-raznatovica-ceca-show-blic-tv/fqg49ys |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}</ref> Ob koncu oddaje se Ceca sreča s tekmovalci šova ''Zvezde Granda'', med katerimi je tudi [[Slovenci|Slovenka]] Alina Juhart, kateri podari svoja oblačila. <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/739508/ceca-raznatovic-resila-je-da-svoje-komade-garderobe-da-upravo-njoj-evo-o-kome-je-rec/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. marec 2023 |archive-date=2023-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230324125322/https://www.alo.rs/vip/estrada/739508/ceca-raznatovic-resila-je-da-svoje-komade-garderobe-da-upravo-njoj-evo-o-kome-je-rec/vest |url-status=dead }}</ref> |- |27. epizoda |Mladost (''Mladina'') |31. marec 2023 |Ceca spregovori o drugem vnuku, ki se bo rodil aprila letos. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-kako-je-reagovala-na-vest-da-ce-postati-baka-u-ceca-show-na-blic-tv/cbnwgz3 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}</ref> Nato gledalcem opiše nekaj najbolj zanimivih anekdot, ki jih je doživela v karieri. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-upala-nepoznatom-coveku-u-auto-ceca-show-blic-tv/twfs536 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}</ref> |- |28. epizoda |[[Igra]] |7. april 2023 |Ceca v epizodi predstavi sodelovanje z glasbenim avtorjem Dadom Glišićem ter razkrije, da je posnela novo pesem. V epizodi se pojavi tudi noseča Bogdana Ražnatović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=845hwtg9-xc |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2023}}</ref> |- |29. epizoda |Iščekivanje (''Pričakovanje'') |14. april 2023 |Ceca z vnukom Željkom obišče beograjski živalski vrt. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-unukom-zeljkom-u-zooloskom-vrtu-u-ceca-show-na-bic-tv/w8trd5f |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}</ref> Nato se odpravi na ogled predstave ''Vesele punce''. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-otkrila-da-li-se-vraca-glumi-u-ceca-show-na-blic-tv/7ghcpfn |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}</ref> Bogdana Ražnatović opravi zadnje obveznosti pred porodom. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/29-epizoda-ceca-show-na-blic-tv-sve-je-spremno-za-dolazak-veljkovog-naslednika/zqldmqq |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2023}}</ref> |- |30. epizoda |Emocija ([[Čustvo]]) |21. april 2023 |Cecina sestrična Helena proslavi 18. rojstni dan. Ceca ji na zabavi pripravi presenečenje - nastop srbskega glasbenika ''Yoyagea''. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/helena-ocokoljic-se-rasplakala-na-rodendanu-zbog-anastasije-u-ceca-show-na-blic-tv/l61e2zr |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/mali-zeljko-pokupio-svu-paznju-na-heleninom-rodendanu/gptpp3p |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}</ref> |- |31. epizoda |Beba ([[Dojenček]]) |28. april 2023 |Ceca drugič postane babica, saj Bogdana rodi sina Krstana. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prvi-snimak-rodenja-malog-krstana-u-ceca-show-na-blic-tv/lfbszd6 |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}</ref> Cecina hčerka Anastasija, ki se je preselila v Španijo, razkrije, da je noseča. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/anastasija-otkrila-kako-se-oseca-u-trudnoci-ceca-show-blic-tv/ee5mk4w |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}</ref> |- |32. epizoda |Snovi ([[Sanje]]) |12. maj 2023 |Cecini sodelavci razkrijejo, kako je bilo organizirati pevkine največje koncerte v Beogradu. Razkrijejo tudi ozadje nastanka nekaterih uspešnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C3yht1eW2qs |title=YouTube.com |accessdate=10. maj 2023}}</ref> |- |33. epizoda |Zvezda |19. maj 2023 |Kamere pospremijo Ceco na podelitev nagrad, na kateri prejme priznanje za življenjsko delo. Nato s fotografom Milošem Nadaždinom posname nov set fotografij in se odpravi na modno revijo prijatelja Predraga Đuknića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=dxNZqJWx_qE |title=YouTube.com |accessdate=16. maj 2023}}</ref> |- |34. epizoda |Venecija ([[Benetke]]) |26. maj 2023 |Celotna epizoda je posvečena Cecinemu obisku [[Italija|Italiji]] in njenemu koncertu v CMP Areni v mestu Bassano del Grappa. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=yuWFb6vZ2iU |title=YouTube.com |accessdate=25. maj 2023}}</ref> |- |35. epizoda |Krštenje ([[Krst]]) |2. junij 2023 |Člani družine Ražnatović se zberejo v Beogradu ob krstu Cecinega vnuka Krstana. Nato kamere pospremijo družino na kosilo. Ob koncu oddaje se Ceca odpravi na verski shod. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fsygvnB6a2k |title=YouTube.com |accessdate=2. junij 2023}}</ref> |- |36. epizoda |Rođendan ([[Rojstni dan]]) |9. junij 2023 |Ceca se pripravlja na veliki koncert v Nišu in finale šova ''Zvezde Granda''. Vnuk Željko v Titlu proslavi rojstni dan. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gkpwoXjz96g |title=YouTube.com |accessdate=9. junij 2023}}</ref> |- |37. epizoda |Iznenađenje (''Presenečenje'') |16. junij 2023 |Ceca predstavi avtorje, ki ustvarjajo njen novi glasbeni album. V oddaji razkrije tudi, kako je praznovala 50. rojstni dan. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WPecSdPG-X8 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2023}}</ref> |- |38. epizoda |Priprema (''Priprava'') |23. junij 2023 |Ceca pokaže, kako preživlja dneve brez obveznosti. V epizodi se po daljšem času pojavi tudi Anastasija Ražnatović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QhgeamkzZuY |title=YouTube.com |accessdate=22. junij 2023}}</ref> |- |39. epizoda |Tvrđava ([[Trdnjava]]) |30. junij 2023 |Epizoda je posvečena Cecinemu koncertu v Nišu. Pevka za gledalce razkrije, kako se je pripravljala na nastop in kaj je počela po končanem programu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3XypgmnEKI |title=YouTube.com |accessdate=28. junij 2023}}</ref> |- |40. epizoda |Tvrđava 2 ([[Trdnjava]] 2) |30. junij 2023 |V zadnji epizodi prve sezone šova je predvajan drugi del koncerta v Nišu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3XypgmnEKI |title=YouTube.com |accessdate=28. junij 2023}}</ref> |- |} ==== Show se nadaljuje==== Po vsaki končani epizodi Cecinega šova je na sporedu oddaja ''Show se nastavlja'', v kateri nastopajo glavni igralci šova, z ekskluzivnimi intervjuji. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pogledajte-tv-program-blic-televizije/v648hr7 |title=Blic.rs |accessdate=3. oktober 2022}}</ref> [[Avtor]] in [[voditelj]] oddaje je novinar Ljubomir Tozev. <ref>{{navedi splet|url=https://blictv.blic.rs/sou-se-nastavlja/ |title=Blictv.blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ljubomir-tozev-autor-emisije-show-se-nastavlja/0bnzr9c |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2022}}</ref> {| class="wikitable" background:#D3D3D3" |- ! style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Štev. oddaje || style="background:#3399FF; color:#000; text-align:center;"| Gosti oddaje |- |1. epizoda |Anastasija Ražnatović <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/680224/anastasija-raznatovic-ceca-raznatovic-ceca-show-ceca-i-deca/amp |title=Alo.rs |accessdate=8. oktober 2022 |archive-date=2022-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221008092842/https://www.alo.rs/zabava/estrada/680224/anastasija-raznatovic-ceca-raznatovic-ceca-show-ceca-i-deca/amp |url-status=dead }}</ref> |- |2. epizoda |Svetlana Ražnatović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/druga-epizoda-ceca-show-na-blic-televiziji/30vrgnl |title=Blic.rs |accessdate=14. oktober 2022}}</ref> |- |3. epizoda |Stevan Radivojević in Dušan Lazić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zaposleni-otkrili-kakve-su-zapravo-ceca-i-anastasija-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/2fvm9gn |title=Blic.rs |accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |4. epizoda |Helena Ocokoljić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/lidijina-cerka-helena-ocokoljic-na-blic-tv-emisija-show-se-nastavlja/wrcc4rr |title=Blic.rs |accessdate=28. oktober 2022}}</ref> |- |5. epizoda |Biljana Spasić in Miloš Nadaždin <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/istina-o-sisanju-cece-na-kratko-blic-televizija-emisija-show-se-nastavlja/xvtr5mq |title=Blic.rs |accessdate=5. november 2022}}</ref> |- |6. epizoda |[[Viki Miljković]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/viki-miljkovic-pobegla-od-kuce-zbog-tasketa/eksvs8s |title=Blic.rs |accessdate=11. november 2022}}</ref> |- |7. epizoda |Simonida Milojković in Zorica Radulović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/simonida-milojkovic-ispricala-da-je-ceca-donirala-1000-evra-za-deciju-onkologiju/1t40dm1 |title=Blic.rs |accessdate=18. november 2022}}</ref> |- |8. epizoda |Marina Visković in Damir Handanović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecini-prijatelji-otkrili-sta-im-najvise-smeta-kod-cece-u-show-se-nastavlja-na-blic/cgvcxp1 |title=Blic.rs |accessdate=26. november 2022}}</ref> |- |9. epizoda |Goga Grubješić in Dejan Milićević <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dejan-milicevic-otkrio-na-blic-tv-ceci-smo-zalizali-kosu-vodom-iz-bare/p1yk4hh |title=Blic.rs |accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |10. epizoda |Đorđe David <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/djorde-david-otkrio-pravi-razlog-sto-sa-cecom-nije-bio-u-dobrim-odnosima/m8stldl |title=Blic.rs |accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |11. epizoda |Dara Bubamara <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dara-bubamara-o-svadama-na-estradi-u-show-se-nastavlja-na-blic-televiziji/lfx4zwl |title=Blic.rs |accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |12. epizoda |Romana Panić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/romana-panic-ceca-i-ksenija-pajcin-u-provodu-blic-televizija-show-se-nastavlja/h6syq6e |title=Blic.rs |accessdate=24. december 2022}}</ref> |- |13. epizoda |Saša Popović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sasa-popovic-o-svadi-sa-anom-nikolic-blic-televizija-show-se-nastavlja/0sgjg61 |title=Blic.rs |accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |14. epizoda |''Ni bilo oddaje'' |- |15. epizoda |''Ponovitev najbolj zanimivih gostov'' |- |16. epizoda |Ivica Dačić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivica-dacic-o-odnosu-sa-cecom-u-show-se-nastavlja-na-blic-televiziji/cw5l120 |title=Blic.rs |accessdate=14. januar 2023}}</ref> |- |17. epizoda |Aleksandar Cvetković <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sale-tropiko-o-razvodu-sa-jovanom-pajic-u-emisiji-show-se-nastavlja-na-blic-tv/y8ce0vw |title=Blic.rs |accessdate=21. januar 2023}}</ref> |- |18. epizoda |Veljko Ražnatović <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Us1u2RTNhtE |title=YouTube.com |accessdate=25. januar 2023}}</ref> |- |19. epizoda |Vanja Mijatović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/bolna-ispovest-vanje-mijatovic-o-saobracajnoj-nesreci-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/stnsz9x |title=Blic.rs |accessdate=3. februar 2023}}</ref> |- |20. epizoda |Nada Topčagić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nada-topcagic-otkrila-istinu-o-pomoci-marije-serifovic-u-show-se-nastavlja-blic-tv/yznyx6j |title=Blic.rs |accessdate=11. februar 2023}}</ref> |- |- |21. epizoda |Željko Šašić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nakon-sto-se-povukao-iz-javnosti-zeljko-sasic-progovorio-o-rijalitiju-o-njegovom/qr1whtp |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2023}}</ref> |- |22. epizoda |Slađa Allegro <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slada-allegro-o-prijateljstu-na-estradi/24j42ql |title=Blic.rs |accessdate=24. februar 2023}}</ref> |- |23. epizoda |Milica Todorović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/milica-todorovic-o-bivsim-momcima-na-blic-tv-u-emisiji-show-se-nastavlja/0tgncf4 |title=Blic.rs |accessdate=2. marec 2023}}</ref> |- |24. epizoda |Dušica Jakovljević <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dusica-jakovljevic-o-ani-zvezdanu-i-andeli-u-show-se-nastavlja-na-blic-tv/m0ee9t5 |title=Blic.rs |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |25. epizoda |Snežana Đurišić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/snezana-djurisic-objasnila-kako-je-spasila-zivot-ninu-resicu-u-emisiji-show-se/qj524xh |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2023}}</ref> |- |26. epizoda |Ivana Selakov <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-selakov-o-svadi-sa-acom-lukasom-show-se-nastavlja-blic-tv/77y725j |title=Blic.rs |accessdate=24. marec 2023}}</ref> |- |27. epizoda |Slobodan Radanović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sloba-radanovic-se-osvrce-na-ucesce-u-zadruzi/3bhhnt8 |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2023}}</ref> |- |28. epizoda |Aleksandra Mladenović <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/aleksandra-mladenovic-o-isaku-sabanovicu-na-blic-tv-u-show-se-nastavlja/p24gf2l |title=Blic.rs |accessdate=7. april 2023}}</ref> |- |29. epizoda |''Ponovitev najbolj zanimivih gostov'' |- |30. epizoda |Katarina Živković <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kaca-zivkovic-u-emisiji-show-se-nastavlja-na-blic-tv-potkacila-sanju-marinkovic-i/44m20np |title=Blic.rs |accessdate=21. april 2023}}</ref> |- |31. epizoda |Ivana Peters <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-peters-o-goci-trzan-na-blic-tv-u-emisiji-show-se-nastavlja/3152v7d |title=Blic.rs |accessdate=28. april 2023}}</ref> |- |32. epizoda |Katarina Grujić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/katarina-grujic-o-usponima-i-padovima-u-zivotu-i-karijeri-u-show-se-nastavlja-na-blic/1ly8kg8 |title=Blic.rs |accessdate=12. maj 2023}}</ref> |- |33. epizoda |Tijana Dapčević <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tijana-dapcevic-otkrila-kako-je-smrsala-43-kilograma-bez-ikakve-dijete-na-blic-tv/vchqx8m |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2023}}</ref> |- |34. epizoda |Zorana Pavić <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zorana-pavic-zadrzava-suze-dok-gleda-svoje-gostovanje-na-blic-tv-u-show-se-nastavlja/5lfnsfx |title=Blic.rs |accessdate=27. maj 2023}}</ref> |- |35. epizoda |Biljana Tipsarević <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/biljana-tipsarevic-o-privatnom-zivotu-u-sow-se-nastavlja-na-blic-tv/7s1dews |title=Blic.rs |accessdate=2. junij 2023}}</ref> |- |36. epizoda |Aleksandra Bursać <ref>{{navedi splet|url=https://blic.rs/zabava/aleksandra-bursac-ispricala-kako-je-saznala-da-je-decko-vara-blic-tv/3e54b7p |title=Blic.rs |accessdate=10. junij 2023}}</ref> |- |37. epizoda |Sanja Marinković <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=hi-9NvGxG90 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2023}}</ref> |- |38. epizoda |Jelena Gavrilović <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sBdcXUkTev4 |title=YouTube.com |accessdate=22. junij 2023}}</ref> |- |} {{collapse bottom}} Televizija ''Blic'' je v začetku januarja 2023 začela objavljati oddaje na portalu [[YouTube]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y8i7rBXbQGY |title=YouTube.com |accessdate=21. januar 2023}}</ref> === 2. sezona=== {| class="wikitable" background:#D3D3D3" |- ! style="background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;"| Štev. epizode || style="background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;"| Datum predvajanja || style="background:#df5ef3; color:#000; text-align:center;"|Kratka vsebina |- |1. epizoda |1. marec 2024 |Ceca se v prvi oddaji druge sezone predstavi kot voditeljica šova. V oddaji nastopita gosta folk pevka Aleksandra Prijović in pop pevec Saša Kovačević. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-sezona-ceca-show-pocinje-u-petak-13-marta-od-22-casa-na-blic-televiziji/7mwvgkd |title=Blic.rs |accessdate=28. februar 2024}}</ref> |- |2. epizoda |8. marec 2024 |V drugi epizodi nastopi predstavnica Srbije na [[Pesem Evrovizije 2024|Evroviziji 2024]], Teya Dora ter glasbenika Anđela Ignjatović Breskvica in Dušan Kurtić.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/dusan-kurtic-poklonio-ceci-cvece-ona-se-odusevila/9wez1jq |title=Blic.rs |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |3. epizoda |15. marec 2024 | V tretji epizodi Ceca v goste povabi folk pevko Milico Todorović in glasbenika Aca Pejovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/aco-pejovic-prenkovao-oca-milice-todorovic-u-ceca-show/m98t5bq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |4. epizoda |22. marec 2024 | V četrti epizodi Ceca v goste povabi pop pevko Goco Tržan in igralca Milana Kalinića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ogNvXxR43Zs |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2024}}</ref> |- |5. epizoda |29. marec 2024 | Ceca v goste povabi igralca Ivana Bosiljčića in Jeleno Gavrilović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivan-bosiljcic-u-ceca-show-o-slobodi-micalovic-otkrio-sta-je-prvo-pomislio-o-njoj/9tjxnbf |title=Blic.rs |accessdate=31. marec 2024}}</ref> |- |6. epizoda |5. april 2024 |Ceca v šesti epizodi gosti pevko Ano Kokić in igralca Viktorja Savića in Baneta Tomaševića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-viktor-savic-ana-kokic-i-bane-tomasevic/46pk8z2 |title=Blic.rs |accessdate=7. april 2024}}</ref> |- |7. epizoda |12. april 2024 | Ceca v oddajo povabi pevke Zorano Pavić, Tijano Dapčević in Ivano Peters. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-tijana-dapcevic-ivana-peters-i-zorana-pavic/8xcrkee |title=Blic.rs |accessdate=14. april 2024}}</ref> |- |8. epizoda |19. april 2024 | Ceca v osmi epizodi gosti bosanskega folk pevca Harisa Džinovića in Slavico Ćukteraš. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-haris-dzinovic-i-slavica-cukteras/641b43m |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |9. epizoda |26. april 2024 | Ceca v oddajo povabi Majo Berović in Saša Matića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/maja-berovic-o-sinu-lavu-u-ceca-show/mhxygxn |title=Blic.rs |accessdate=27. april 2024}}</ref> |- |10. epizoda |10. maj 2024 | Ceca v deseti epizodi gosti srbsko pevko Daro Bubamaro in glasbenika Bojana Vaskovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nova-epizoda-ceca-show-gosti-dara-bubamara-i-bojan-leksington/rkj0qyd |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2024}}</ref> |- |11. epizoda |17. maj 2024 |Ceca v oddajo povabi pevki Barbaro Bobak in Edito Aradinović ter svojo tekmovalko iz šova Zvezde Granda - Šejlo Zonić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/edita-i-barbara-bobak-otkrile-u-ceca-show-da-su-ih-momci-varali/xr6mn92 |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |12. epizoda |24. maj 2024 | Ceca v dvanajsti epizodi gosti srbsko pevko Teo Tairović in glasbenika Mihajla Veruovića Voyagea. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/tea-tairovic-i-vojaz-gosti-ceca-show-na-blic-tv/k9fmg5j |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2024}}</ref> |- |13. epizoda |31. maj 2024 |Ceca v oddajo povabi pevko Jeleno Tomašević in igralko Dragano Mićalovi ter svojega tekmovalca iz šova Zvezde Granda - Dina Suljića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/jelena-tomasevic-i-dragana-micalovic-gosce-ceca-show-na-blic-tv/nhdq23f |title=Blic.rs |accessdate=1. junij 2024}}</ref> |- |14. epizoda |7. junij 2024 |Ceca v štirinajsti epizodi gosti direktorja založbe Grand in glavnega urednika tekmovalskega šova Zvezde Granda, Saša Popovića ter pevko Suzano Jovanović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/sasa-popovic-i-suzana-jovanovic-o-braku-u-ceca-show-na-blic-tv/wqnkh00 |title=Blic.rs |accessdate=14. junij 2024}}</ref> |- |15. epizoda |14. junij 2024 |Ceca v oddajo povabi pop pevca [[Željko Joksimović|Željka Joksimovića]], s katerim prvič v živo zapojeta duet [[Više od sreće (singel)|Više od sreće]] . <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zeljko-joksimovic-gost-ceca-show-na-blic-tv/pxenf60 |title=Blic.rs |accessdate=14. junij 2024}}</ref> |- |16. epizoda |21. junij 2024 |Ceca v šestnajsti epizodi gosti bosanskega folk pevca Halida Muslimovića in pop pevko Kayo Ostojić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kaja-ostojic-i-halid-muslimovic-gosti-nove-epizode-ceca-show/zre9dbk |title=Blic.rs |accessdate=20. junij 2024}}</ref> |- |17. epizoda |28. junij 2024 |Ceca v oddajo povabi pevki Andreano Čekić in Katarino Grujić ter glasbenika Uroša Živkovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-andreana-cekic-traze-muza-iz-ove-zemlje-obratile-se-koleginici-za-pomoc-tvoj/9yedeqy |title=Blic.rs |accessdate=4. julij 2024}}</ref> |- |18. epizoda |5. julij 2024 | Ceca v osemnajsti epizodi gosti pop pevko Sanjo Vučić in reperja Nuccija. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-show-na-blic-tv-gosti-nucci-i-sanja-vucic/tm7v08s |title=Blic.rs |accessdate=4. julij 2024}}</ref> |- |} === 3. sezona=== {| class="wikitable" background:#D3212D" |- ! style="background:#D3212D; color:#000; text-align:center;"| Štev. epizode || style="background:#D3212D; color:#000; text-align:center;"| Datum predvajanja || style="background:#D3212D; color:#000; text-align:center;"|Kratka vsebina |- |1. epizoda |11. september 2024 |Ceca je v prvi oddaji tretje sezone gostila pevki Milico Pavlović in Šejlo Zonjić ter glasbenika Dejana Petrovića in njegovo zasedbo Big Band. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/milica-pavlovic-o-stravicnoj-saobracajki-koju-je-dozivela-pre-zvezdi-granda-u-ceca/99dbz9v |title=Blic.rs |accessdate=12. september 2024}}</ref> |- |2. epizoda |18. september 2024 |Ceca je v drugi oddaji gostila člane srbske glasbene zasedbe ''Tap 011'' ter pevko Teo Tairović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ivana-peters-o-prijateljstvu-sa-cecom-raznatovic-u-ceca-show/b31dlrf |title=Blic.rs |accessdate=21. september 2024}}</ref> |- |3. epizoda |25. september 2024 |Ceca je v tretji oddaji gostila pevko Radmilo Manojlović, pevca Darka Lazića in njegovo ženo Katarino. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/rada-manojlovic-o-milanu-stankovicu-u-ceca-show/dzwrr9e |title=Blic.rs |accessdate=27. september 2024}}</ref> |- |4. epizoda |2. oktober 2024 |Ceca je v četrti oddaji gostila glasbeno skupino Đogani ter pevko Aleksandro Mladenović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-zakazala-koncert-na-uscu-za-vidovdan-28-jun-2025/88mpzjw |title=Blic.rs |accessdate=5. oktober 2024}}</ref> |- |5. epizoda |9. oktober 2024 |Ceca je v peti oddaji gostila pevko Zorico Brunclik in skladatelja Miroljuba Kemiša. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5jolFxfXVEQ&t=1s |title=YouTube.com |accessdate=5. oktober 2024}}</ref> |- |6. epizoda |16. oktober 2024 |Ceca je v šesti oddaji gostila pop glasbenice Višnjo Petrović, Marino Visković, Slađo Alegro in Dragomirja Despića Desingerico. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-desingericinom-nastupu-u-ceca-show/65y3xst |title=Blic.rs |accessdate=19. oktober 2024}}</ref> |- |7. epizoda |23. oktober 2024 |Ceca je v sedmi oddaji gostila dolgoletno prijateljico in pevko Viki Miljković ter njenga moža Tašketa. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zvnDQVWKmfw |title=YouTube.com |accessdate=19. oktober 2024}}</ref> |- |8. epizoda |30. oktober 2024 |Ceca v osmi oddaji gosti pop pevko Romano Panić, folk glasbenika Željka Šašića in Teodoro Džehverović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8_bhMscqTCc |title=YouTube.com |accessdate=27. oktober 2024}}</ref> |- |9. epizoda |6. november 2024 |Glasbeni The best of (1.del) |- |10. epizoda |13. november 2024 |Ceca v deseti oddaji gosti pevca Dragana Kojića Keba in skladatelja Mirka Kodića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G8UpibbCe8I |title=YouTube.com |accessdate=10. november 2024}}</ref> |- |11. epizoda |20. november 2024 |Ceca v enajsti oddaji gosti pevce Vanjo Mijatović, Milana Mitrovića, Ano Sević in Marino Visković. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C3ep-UFtzMk |title=YouTube.com |accessdate=17. november 2024}}</ref> |- |12. epizoda |27. november 2024 |Ceca v dvanajsti oddaji gosti pevki Ildo Šaulić in Aleksandro Radović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XGLwimyfXPo |title=YouTube.com |accessdate=24. november 2024}}</ref> |- |13. epizoda |4. december 2024 |Ceca v trinajsti epizodi gosti pevki Marijo Šerifović in Jovano Pajić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=cnmWR2i95dc |title=YouTube.com |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |14. epizoda |11. december 2024 |Ceca v štirinajsti epizodi gosti pevki Gogo Sekulić, Ivano Selakov ter Stevana Anđelkovića in Saša Tropica. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=60d4Obsz_m4 |title=YouTube.com |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |15. epizoda |18. december 2024 |Ceca v petnajsti epizodi gosti Petra Mitića, Ivano Pavković, Marijo Mikić in Angellino. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fNv4HZty02k |title=YouTube.com |accessdate=15. december 2024}}</ref> |- |16. epizoda |25. december 2024 |Ceca v šestnajsti epizodi gosti Joca Stefanovića, Danijela Alibabića, Natašo Kovačević in Zorano Mićanović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H-Ma-dTOZgE |title=YouTube.com |accessdate=23. december 2024}}</ref> |- |17. epizoda |31. december 2024 |Ceca v posebni novoletni epizodi gosti Elmo Sinanović, Sanjo Maletić, Mayo Berović in Sanjo Vučić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rrFNoTFVEhI |title=YouTube.com |accessdate=30. december 2024}}</ref> |- |18. epizoda |1. januar 2025 |Glasbeni The best of (2.del) |- |19. epizoda |29. januar 2025 |Ceca je v 19. epizodi gostila Katarino Živković, Mileta Kitića in bolgarskega zvezdnika Azisa. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qEnT1nyQHq8 |title=YouTube.com |accessdate=2. februar 2025}}</ref> |- |20. epizoda |5. februar 2025 |Ceca je v 20. epizodi gostila Oljo Karleuša, Mio Borisavljević, Branislava Mojićevića in Željka Vasića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5cv0l6JUYjo |title=YouTube.com |accessdate=2. februar 2025}}</ref> |- |21. epizoda |12. februar 2025 |Ceca v 21. epizodi gosti pevko Tamaro Milutinović, Milico Jokić, Đorđa Davida in glasbenika Aleksandra Sofronijevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ci1OlRC17XA |title=YouTube.com |accessdate=9. februar 2025}}</ref> |- |22. epizoda |19. februar 2025 |Ceca je v 22. epizodi gostila pevki Nadico Ademov in Majo Marijano ter Peđa Jovanovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=dfRaKcvSz-c |title=YouTube.com |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |23. epizoda |26. februar 2025 |Ceca je v 23. epizodi gostila pevke Dragico Radosavljević Cakano, Goco Lazarević in Tijano Milentijević. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JpwzP3vMQwI&t=19s |title=YouTube.com |accessdate=26. februar 2025}}</ref> |- |24. epizoda |12. marec 2025 |Ceca je v 24. epizodi gostila folk glasbenike Bobana Rajovića, Tijano Bogićević, Nikolino Kovač in Saša Kaporja. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=FHz5n8-GxJ8&list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&index=1 |title=YouTube.com |accessdate=1. marec 2025}}</ref> |- |25. epizoda |19. marec 2025 |Ceca je v 25. epizodi gostila pop pevko Ano Nikolić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=VFIojcIFmA8&pp=ygUJY2VjYSBzaG93 |title=YouTube.com |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |26. epizoda |26. marec 2025 |Ceca je v 26. epizodi gostila folk pevko Nado Obrić, Nemanja Nikolića, Aleksandro Bursać in Stevana Sekulića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qbqItUo91zE |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |27. epizoda |2. april 2025 |Ceca v 27. epizodi gosti Natalijo in Sanija iz glasbene zasedbe Trik Fx, pevca Ivana Gavrilovića ter glasbenika Dača. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ALnNhruPZRM |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |28. epizoda |16. april 2025 |Ceca v 28. epizodi gosti pevke Jovano Tipšin, Gabrijelo Pejčev in Indiro Aradinović Indy. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=b3_s8cUp7Go |title=YouTube.com |accessdate=16. april 2025}}</ref> |- |29. epizoda |23. april 2025 |Ceca v 29. epizodi gosti glasbenike Sloba Vasića, Uroša Živkovića in Sandro Afriko. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=PhBRCJiB9n0 |title=YouTube.com |accessdate=21. april 2025}}</ref> |- |30. epizoda |30. april 2025 |Ceca v 30. epizodi gosti pevko Mino Kostić ter glasbenika Nemanja Stevanovića in Gorana Gluhanovića iz zasedbe Ok bend. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Rd4TVlpfmuQ |title=YouTube.com |accessdate=28. april 2025}}</ref> |- |31. epizoda |7. maj 2025 |Ceca je v 31. epizodi gostila pevki Sandro Rešić in Jeleno Kostov ter Dejana Matića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Vl07qDLbhkE&list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&index=9 |title=YouTube.com |accessdate=12. maj 2025}}</ref> |- |32. epizoda |14. maj 2025 |Ceca je v 32. oddaji gostila Barbaro Bobak, Radiša Uroševića in Ljuba Perućica. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=thNPacipkjk&list=PLWAhxWA9p0fYkYitFgIgkBVhHJ9PqiNgj&index=7 |title=YouTube.com |accessdate=12. maj 2025}}</ref> |- |33. epizoda |21. maj 2025 |Ceca je v 33. oddaji gostila pevki Mileno Ćeranić in Ildo Šaulić ter glasbenika Miloša Vuksanovića in Bojana Vaskovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=s4M8gfhtwpQ |title=YouTube.com |accessdate=18. maj 2025}}</ref> |- |34. epizoda |28. maj 2025 |Ceca je v 34. epizodi gostila pevko Seko Aleksić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qFcrx5GUwro |title=YouTube.com |accessdate=25. maj 2025}}</ref> |- |35. epizoda |4. junij 2025 |Ceca je v 35. oddaji gostila pevko Daro Bubamaro. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=lcesABWNw6A |title=YouTube.com |accessdate=3. junij 2025}}</ref> |- |36. epizoda |11. junij 2025 |Ceca je v 36. epizodi gostila pevki Nado Topčagić in Radmilo Manojlović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=t3SJv908cMw&pp=ygUEY2VjYdIHCQmyCQGHKiGM7w%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |37. epizoda |18. junij 2025 |Ceca je v 37. epizodi gostila Aleksandro Mladenović, Radeta Lackovića, Jovana Lackovića, Tino Ivanović in Borka Radiojevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sJxcbkY8wi4 |title=YouTube.com |accessdate=15. junij 2025}}</ref> |- |38. epizoda |25. junij 2025 |Ceca je v 38. epizodi gostila Emo Radujko, Nadico Ademov, Tamaro Milutinović in Slobodana Batjarevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=l9yUKXfj51k |title=YouTube.com |accessdate=24. junij 2025}}</ref> |- |} === 4. sezona=== {| class="wikitable" background:#62C42F;" |- ! style="background:#62C42F; color:#000; text-align:center;"| Štev. epizode || style="background:#62C42F; color:#000; text-align:center;"| Datum predvajanja || style="background:#62C42F;; color:#000; text-align:center;"|Kratka vsebina |- |1. epizoda |17. september 2025 |Ceca je v oddaji gostila letošnjega zmagovalca glasbenega šova ''Zvezde Granda'', Nikola Stanišića, pevko Breskvico in pevca Saša Matića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/veceras-pocinje-nova-sezona-ceca-show-sasa-matic-breskvica-i-zvezda-granda-stizu-u/hlvtr6w |title=Blic.rs |accessdate=17. september 2025}}</ref> |- |2. epizoda |24. september 2025 |Ceca je v oddaji gostila pevki Biljano Jevtić in Marino Visković ter pevca Aleksandra Ilića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wKHeW2fKj7A |title=YouTube.com |accessdate=23. september 2025}}</ref> |- |3. epizoda |1. oktober 2025 |Ceca v oddaji gosti pevki Katarino Živković in Andreano Čekić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NyPKC07rfnI |title=YouTube.com |accessdate=30. september 2025}}</ref> |- |4. epizoda |8. oktober 2025 |Ceca v oddaji gosti pevce Nikola in Marka Rokvića ter pevko Edito Aradinović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=iDoKzaFC1MA&t=14s&pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=12. oktober 2025}}</ref> |- |5. epizoda |15. oktober 2025 |Ceca v oddaji gosti pevca Darka Lazića ter pevko Slađano Mandić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=2FWy_AmIH20 |title=YouTube.com |accessdate=12. oktober 2025}}</ref> |- |6. epizoda |22. oktober 2025 |Ceca v šesti oddaji gosti Biljano Spasić, Katarino Grujić, Huseina Alijevića in Milana Dinčića Dinča. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=074WnuL1J_E |title=YouTube.com |accessdate=22. oktober 2025}}</ref> |- |7. epizoda |29. oktober 2025 |Ceca v sedmi oddaji gosti pevko Ivano Selakov in bosanskega glasbenika Halida Muslimovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=itevceEJ7PI&pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=28. oktober 2025}}</ref> |- |8. epizoda |5. november 2025 |Ceca v oddaji gosti pevko Emino Jahović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NOwLswl7iZA&pp=0gcJCQMKAYcqIYzv |title=YouTube.com |accessdate=8. november 2025}}</ref> |- |9. epizoda |12. november 2025 |Ceca v deveti oddaji gosti pevki Gogo Sekulić in Milico Jokić ter črnogorskega pevca Danijela Alibabića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=M7usPC9kSxk&pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. november 2025}}</ref> |- |10. epizoda |19. november 2025 |Ceca v deseti oddaji gosti glasbenika Kneza ter pevca Ivana Gavrilovića in Bakija B3. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=3D4a_M82Yjw |title=YouTube.com |accessdate=16. november 2025}}</ref> |- |11. epizoda |26. november 2025 |Ceca v oddaji gosti Tijano Bogićević, Jeleno Tomašević in Saša Kovačevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=g9kIdeFf_eI |title=YouTube.com |accessdate=24. november 2025}}</ref> |- |12. epizoda |3. december 2025 |Ceca v 12. oddaji gosti pevki Zlato Petrović in Vaneso Šokčić. <ref>{{navedi splet|url=https://m.youtube.com/watch?v=Ver0rsiK5fE |title=YouTube.com |accessdate=1. december 2025}}</ref> |- |13. epizoda |10. december 2025 |Ceca v 13. oddaji gosti pevko Nadeždo Biljić, Ivana Kurtića, voditelja Milana Mitrovića in glasebnika Vlada iz zasedbe ''Magla bend''!<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wBBecQ30OnU |title=YouTube.com |accessdate=9. december 2025}}</ref> |- |14. epizoda |17. december 2025 |Ceca v 14. oddaji gosti pevke Aleksandro Mladenović, Mahrino, Vanjo Mijatović in Ivano Milojević. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=WzQZsPID7iQ |title=YouTube.com |accessdate=21. december 2025}}</ref> |- |15. epizoda |24. december 2025 |Ceca v 15. oddaji gosti pevke Sanjo Vučić, Barbaro Bobak, Sonjo Kocić in pevca Dula Lušina. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gx7BgIna208 |title=YouTube.com |accessdate=21. december 2025}}</ref> |- |16. epizoda |31. december 2025 |Ceca v posebni novoletni izdaji oddaje gosti pevko Mayo Berović in kandidate iz letošnje sezone tekmovanja za Zvezdo Granda. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=DGvOFNgy5WM |title=YouTube.com |accessdate=26. december 2025}}</ref> |- |17. epizoda |7. januar 2026 |Ceca v 17. oddaji gosti pevki Jeleno Kostov in Ivano Pavković ter glasbenika Petra Mitića in Dragana Kojića Keba. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-s2mTM-uq40 |title=YouTube.com |accessdate=5. januar 2026}}</ref> |- |18. epizoda |11. februar 2026 |Ceca v 18. oddaji gosti glasbenika Dragana Brajovića Braja in Dejana Kostića ter pevko Andreano Čekić. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4zSbeI8BhCE&pp=ygUHYmxpYyB0dg%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=9. februar 2026}}</ref> |- |19. epizoda |18. februar 2026 |Ceca v 19. oddaji gosti pevki Zejno in Oljo Bajrami ter glasbebnika Bojana Marovića in Emirja Brunčevića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1UtSloAwozA |title=YouTube.com |accessdate=18. februar 2026}}</ref> |- |20. epizoda |25. februar 2026 |Ceca v 20. oddaji gosti Bogdana Obradovića, makedonsko pevko Karolino Gočevo ter glasbenike Ivana Milevskega, Mikija Sekulovskega in Nikola Stanišića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=gJ-gMJnvG6c |title=YouTube.com |accessdate=23. februar 2026}}</ref> |- |21. epizoda |4. marec 2026 |Ceca v 21. oddaji gosti pevki Daro Bubamaro in Šejlo Zonić ter glasbenika Princa od Vranja. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rbV2rVEphcQ |title=YouTube.com |accessdate=3. marec 2026}}</ref> |- |22. epizoda |11. marec 2026 |Ceca v 22. oddaji gosti Marka Gačića, Višnjo Petrović in Teodoro Popovsko. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4RdOjAgNOTU |title=YouTube.com |accessdate=9. marec 2026}}</ref> |- |23. epizoda |18. marec 2026 |Ceca v 23. oddaji gosti Mio Borisavljević, Bojana Grujića, Bata Zdravkovića in Filipa Mitrovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=mVTdWPk3HAo |title=YouTube.com |accessdate=9. marec 2026}}</ref> |- |24. epizoda |25. marec 2026 |Ceca v 24. oddaji gosti Nadico in Bubija Ademova, Ninoslava Ademovića in Đovanija. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=pKXRRRQCDaM |title=YouTube.com |accessdate=23. marec 2026}}</ref> |- |25. epizoda |1. april 2026 |Ceca v 25. oddaji gosti Marino Visković, Marijo Mikić, Angellino in Fantoma. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=IqoezVcZjcs |title=YouTube.com |accessdate=30. marec 2026}}</ref> |- |26. epizoda |8. april 2026 |Ceca v 26. oddaji gosti člane glasbene zasedbe Zana. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=VGC0gtY7150&pp=ygUGY2VjYSAg |title=YouTube.com |accessdate=6. april 2026}}</ref> |- |27. epizoda |15. april 2026 |Ceca v 27. oddaji gosti Teodoro Džehverović, Anjo Mit in Aleksandra Tropika. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r5QpUcKgZmY |title=YouTube.com |accessdate=13. april 2026}}</ref> |- |28. epizoda |22. april 2026 |Ceca v 28. oddaji gosti Zorano Pavić, Bojana Bjelića, Bobana Zdravkovića in Dragana Ðurića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Am_ltQRjHP4 |title=YouTube.com |accessdate=27. april 2026}}</ref> |- |29. epizoda |29. april 2026 |Ceca v 29. oddaji gosti Breskvico, Mića Ašćerića, Vlada iz zasedbe Magla in Dejana Vrana. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CdN7xgTN96U&pp=ygUEY2VjYQ%3D%3D |title=YouTube.com |accessdate=1. maj 2026}}</ref> |- |30. epizoda |6. maj 2026 |Ceca v 30. oddaji gosti Ildo Šaulić, Mima Karadžića, Ivana Tolića in Milana Petkovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SI4HsoKqV-s |title=YouTube.com |accessdate=11. maj 2026}}</ref> |- |31. epizoda |13. maj 2026 |Ceca v 31. oddaji gosti Ano Kokić, Valentina in Brata Pelina. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OoKUwPG7Apg |title=YouTube.com |accessdate=11. maj 2026}}</ref> |- |32. epizoda |20. maj 2026 |Ceca v 32. oddaji gosti Jovano Tomić, Ano Đokić, Martino Radisavljević in Tamaro Danilović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/pogledajte-sta-vas-veceras-ocekuje-u-ceca-show/3xsx4ve |title=Blic.rs |accessdate=20. maj 2026}}</ref> |- |33. epizoda |27. maj 2026 |Ceca v 33. oddaji gosti Marino Tadić. Ivana Simića, Aca Živanovića in Nebojša Vojvodića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MI0Rtt4nzms |title=YouTube.com |accessdate=2. junij 2026}}</ref> |- |34. epizoda |3. junij 2026 |Ceca v 34. oddaji gosti pevki Mayo Berović in Zorano Mićanović ter skladatelja Gorana Ratovića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ugC9F7uUVvY&t=213s&pp=0gcJCTkLAYcqIYzv |title=YouTube.com |accessdate=8. junij 2026}}</ref> |- |35. epizoda |10. junij 2026 |Ceca v 35. oddaji gosti Mileno Ćeranić, Gogo Babić, Ivana Milinkovića in Dragija Domića. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=e-7J0D7QV_k&pp=ygUJY2VjYSBzaG93 |title=YouTube.com |accessdate=11. junij 2026}}</ref> |- |36. epizoda |17. junij 2026 |Ceca v 36. oddaji gosti pevca Milančeta Radosavljevića, glasebnika Aleksandra Sofronijevića in Petra Bulatovića. |- |37. epizoda |24. junij 2026 |- |} ==Gledanost== Televizija ''Blic'' vsako oddajo trikrat predvaja. Ponovitve so ob sobotah zjutraj in popoldne in ob sredah dopoldne. <ref>{{navedi splet|url=https://blictv.blic.rs/program/ |title=Blictv.blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}</ref> Kot so poročali, oddajo predvajajo večkrat zaradi velike gledanosti. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/trudna-bogdana-raznatovic-u-serijalu-ceca-show/jq0nf98/ |title=Blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-o-trudnoci-bogdane/v1egr9d/ |title=Blic.rs |accessdate=8. oktober 2022}}</ref> Prva epizoda prve sezone je bila najbolj gledana oddaja na komercialnih televizijah v Srbiji. <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cjigc_SMO6B/ |title=Instagram.com |accessdate=11. oktober 2022}}</ref> ==Kritike== {{Ocene albuma |rev1 = ''Filmitv'' |rev1score = {{Rating|10|10}}<ref>{{navedi splet |url=https://filmitv.rs/2022/10/09/ceca-show-1-epizoda-evo-naseg-prvog-utiska-jedna-stvar-nam-se-nikako-nije-dopala-evo-i-koja/ |title=Filmitv.rs |accessdate=12. oktober 2022}}</ref> }} Srbski filmski in televizijski portal ''Filmitv'' je oddaji podal najvišjo oceno 10. Pohvalili so vsebino oddaje, informacije, ki jih ponuja in produkcijo. Hkrati so močno kritizirali pomanjkljivo promocijo šova, saj menijo, da je nedopustno, da takšna oddaja nima uradne spletne strani ali [[YouTube]] kanala. <ref>{{navedi splet|url=https://filmitv.rs/2022/10/09/ceca-show-1-epizoda-evo-naseg-prvog-utiska-jedna-stvar-nam-se-nikako-nije-dopala-evo-i-koja/ |title=Filmitv.rs |accessdate=11. oktober 2022}}</ref> Dragan Ilić, kolumnist srbskega političnega časopisa ''Vreme'' je povzel prvi dve epizodi Cecinega šova. Zaključil je, da gre za oddajo z vrhunsko produkcijo, a da je celoten projekt le en (PR-ovski) pogled na pevko in njeno kariero. To je podprl z dejstvom, da je direktor televizije ''Blic'' obenem tudi Cecin najboljši prijatelj. <ref>{{navedi splet|url=https://www.vreme.com/kolumna/ceca-i-deca-3/ |title=Vreme.com |accessdate=20. oktober 2022}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == * [https://blictv.blic.rs/ceca-show/ Uradna spletna stran šova] [[Kategorija:Dela leta 2022]] [[Kategorija:Ceca]] [[Kategorija:Resničnostni šovi]] {{Svetlana Ražnatović}} g7g4tngfivuma16rygl1ofsa8lcvh0e Stavba državne skupščine Vietnama 0 527178 6690315 6671800 2026-06-16T13:26:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690315 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Stavba državne skupščine Vietnama | native_name = ''Tòa nhà Quốc hội'' | native_name_lang = [[Vietnamese]] | image = 越南 河内 大会堂 - panoramio.jpg | image_size = 250px | caption = Sprednji del stavbe | map_type = | coordinates = {{coord|21|02|14|N|105|50|15|E|region:VIE|display=inline,title}} | address = 1, Độc Lập Road, Quán Thánh Ward, okrožje Ba Đình<ref name="Thu vien">{{navedi splet |title=Nguồn lực thông tin |url=https://thuvien.quochoi.vn/vi/nguon-luc-thong-tin |publisher=Thư viện Quốc hội |access-date=2020-06-24}}</ref><ref name="Văn phòng Quốc hội">{{navedi splet |title=The National Assembly Office |url=http://quochoi.vn/gioithieu/caccoquanquochoi/vanphongquochoi/pages/don-vi.aspx?ItemID=58 |publisher= |access-date=2020-10-03 |archive-date=2020-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201014131557/http://quochoi.vn/gioithieu/caccoquanquochoi/vanphongquochoi/pages/don-vi.aspx?ItemID=58 |url-status=dead }}</ref> | location_town = [[Hanoj]] | location_country = [[Vietnam]] | architect = Meinhard Von Gerkan, Nikolaus Goetze, Dirk Heller and Joern Ortmann | architecture_firm = Gerkan, Marg und Partner | owner = Državna skupščina Vietnama | client = Ministrstvo za gradnje (Vietnam) | engineer = Inros Lackner AG | main_contractor = Sông Đà Construction Corporation<ref name="Song Da">{{navedi splet |title=Nhà Quốc hội |url=http://www.songda.vn/vi/-/nha-quoc-hoi |publisher=Sông Đà Construction Corporation |access-date=2020-06-21 |archive-date=2020-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622174122/http://www.songda.vn/vi/-/nha-quoc-hoi |url-status=dead }}</ref> | construction_start_date = 12. oktober 2009 | completion_date = 20. oktober 2014 | date_demolished = | cost = 6.838 mrd [[Vietnamese dong|VND]]<ref name="Song Da 6">{{navedi splet |title=Công trình Tòa nhà Quốc hội |url=http://songda6.com.vn/du-an/cong-trinh-toa-nha-quoc-hoi.html |publisher=Công ty cổ phần Sông Đà 6 |access-date=2020-06-21 |archive-date=2020-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622085039/http://songda6.com.vn/du-an/cong-trinh-toa-nha-quoc-hoi.html |url-status=dead }}</ref> | structural_system = | architectural_style = moderna arhitektura | elevator_count = 12 | floors = 7 | floor_area = 63.240 m²<ref name="Bao Cam">{{navedi splet |author=Bảo Cầm|year=2014|title=Chi hơn 5.500 tỉ đồng xây Nhà Quốc hội |url=https://thanhnien.vn/thoi-su/chi-hon-5500-ti-dong-xay-nha-quoc-hoi-505596.html |publisher=Báo Thanh Niên |access-date=2020-06-21}}</ref> | size = 102 × 102 m | height = 39 m | parking = 550 mest | awards = 2014 Vietnam's National Architecture Award }} '''Stavba vietnamskega državne skupščine''' ({{lang-vi|Tòa nhà Quốc hội Việt Nam}}), znana tudi kot '''Nova dvorana Ba Đình''' ({{lang|vi|Hội trường Ba Đình mới}}), je javna stavba na trgu Ba Đình nasproti [[Ho Ši Minhov mavzolej|Ho Ši Minhovega mavzoleja]] v [[Hanoj]]u, [[Vietnam]]. Gradnja se je začela 12. oktobra 2009 in končala 20. oktobra 2014. Stavbo uporablja Narodna skupščina Vietnama za svoja zasedanja in druge uradne funkcije. Ta stavba je največja in najbolj kompleksna poslovna stavba, zgrajena v Vietnamu po ponovni združitvi države.<ref name="Viet Khoa">{{Cite journal |author=Việt Khoa – Văn Thế|year=2018|title=Nhà Quốc hội mới: Dấu ấn thương hiệu ngành Xây dựng thời kỳ mới |url=http://kientrucvietnam.org.vn/nha-quoc-hoi-moi-dau-an-thuong-hieu-nganh-xay-dung-thoi-ky-moi/|publisher=Tạp Chí Kiến Trúc Việt Nam |access-date=2020-06-20}}</ref><ref name="Giang Huy">{{navedi splet |author=Giang Huy|year=2014|title=Bên trong tòa nhà Quốc hội mới |url=https://vnexpress.net/ben-trong-toa-nha-quoc-hoi-moi-3088805.html|publisher=VnExpress |access-date=2020-06-20}}</ref> Stavba obsega površino 63.000 m² in je visoka 39 m. Stavba lahko sprejme 80 ločenih srečanj z več kot 2500 ljudmi hkrati. Stara dvorana Ba Đình je bila leta 2008 porušena, da bi naredili prostor za novo parlamentarno hišo. Vendar pa so bili na lokaciji najdeni arheološki ostanki starega cesarskega mesta Hanoj, Thăng Long, zato je bila gradnja nove stavbe odložena. Predlagani projekt je trajal 15 let (1999–2014) od začetne zasnove do inavguracije. Projekt je pritegnil pozornost in razprave v državnih medijih v zvezi z gradbiščem in ohranitvijo dvorane Ba Đình.<ref name="Le Kien">{{navedi novice |author=Lê Kiên|year=2014|url=https://tuoitre.vn/su-lua-chon-kho-khan-659152.htm |title=Sự lựa chọn khó khăn |publisher=Tuổi Trẻ Online |access-date=2020-06-21}}</ref><ref name="Kien truc su">{{navedi novice |author=Linh Hương|year=2007|url=https://vnexpress.net/thiet-ke-nha-quoc-hoi-phai-cho-lau-2935157.html |title=Thiết kế nhà Quốc hội phải chờ lâu |publisher=VnExpress |access-date=2020-06-27}}</ref> Projekt je vodil do največjih arheoloških izkopavanj v Vietnamu na mestu cesarske citadele Thăng Long.<ref name="Hoang thanh">{{navedi splet|year=2013|url=https://www.hoangthanhthanglong.vn/blog/di-tich-khao-co-hoc-18-hoang-dieu-2/1376|title=Di tích khảo cổ học 18 Hoàng Diệu|publisher=Trung tâm Bảo tồn di sản Thăng Long – Hà Nội|access-date=2020-06-26|archive-date=2020-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200626124759/https://www.hoangthanhthanglong.vn/blog/di-tich-khao-co-hoc-18-hoang-dieu-2/1376|url-status=dead}}</ref> Nemškemu svetovalnemu podjetju za arhitekturno načrtovanje, gmp International GmbH, je leta 2014 Vietnamsko društvo arhitektov podelilo vietnamsko nacionalno nagrado za arhitekturo.<ref>{{navedi splet|author=Thái Linh|year=2015|title=Khai mạc triển lãm kiến trúc & Lễ trao giải thưởng Kiến trúc quốc gia 2014 |url=https://kienviet.net/2015/04/20/khai-mac-trien-lam-kien-truc-le-trao-giai-thuong-kien-truc-quoc-gia-2014/|publisher=Hội Kiến Trúc Sư Việt Nam |access-date=2020-06-20}}</ref> == Ozadje == Zamisli za novo stavbo državne skupščine so se pojavljale, odkar je Demokratična republika Vietnam (Severni Vietnam) po ženevskih sporazumih leta 1954 vzpostavila nadzor nad Hanojem. Marca 1960 je vlada poslala sto strokovnjakov, uradnikov in delavcev v [[Peking]] za devet mesecev, da bi izvedeli več o načrtovanju in gradnji, nabavili materiale in preučili deset velikih stavb v Pekingu, ki so bile pravkar odprte, zlasti [[Velika dvorana ljudstva]].<ref name="Tran Thanh">{{navedi novice|last=Trần Thanh|year=2007|title=Bác Hồ và việc xây nhà QH - Chuyện bây giờ mới kể|publisher=Báo điện tử Xây dựng|url=https://baoxaydung.com.vn/bac-ho-va-viec-xay-nha-qh-chuyen-bay-gio-moi-ke-7487.html|access-date=2020-06-21}}</ref> Medtem so strokovnjaki iz Kitajske sodelovali z vietnamskimi arhitekti Nguyễn Hữu Tiềm, Hoàng Như Tiếp, Ngô Huy Quỳnh in drugimi pri načrtovanju nove zakonodajne stavbe na mestu konjskega dirkališča Hoàng Hoa Thám iz kolonialne dobe. V pričakovanju, da bo to zemljišče (zdaj športna palača Quần Ngựa) namenjeno novi stavbi državnega zbora, je skupna kitajsko-vietnamska ekipa svoje dokončane načrte predložila ministrstvu za gradbeništvo. Nato so poročali takratnemu predsedniku Hồ Ší Minhu in drugim državnim voditeljem. Hồ Ší Minh je bil zaskrbljen, da je država prerevna za novo zakonodajno stavbo in je namesto tega predlagal začasno stavbo, ki bi jo uporabljala nacionalna skupščina do ponovne združitve, po kateri bi zgradili večjo in lepšo zakonodajno stavbo. Po vrnitvi strokovnjakov na Kitajsko so vietnamski voditelji sporočili, da se strinjajo z idejo, vendar so domače in mednarodne razmere v državi pomenile, da gradnja ni bila izvedljiva.<ref>{{navedi novice|last=Xuân Ba|year=2007|title=Hội trường Ba Đình, mùa tháo dỡ - Kỳ 2|publisher=Báo điện tử Tiền Phong|url=https://www.tienphong.vn/xa-hoi-phong-su/hoi-truong-ba-dinh-mua-thao-do-ky-2-102505.tpo|access-date=2020-06-22}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Đăng Trường|year=2014|title=Hiển hiện quá khứ, lịch sử và hiện đại (Ghi trước khánh thành tòa nhà Quốc hội)|publisher=Báo Công an nhân dân|url=http://cand.com.vn/thoi-su/Hien-hien-qua-khu-lich-su-va-hien-dai-(Ghi-truoc-ngay-khanh-thanh-toa-nha-Quoc-hoi)-276147/|access-date=2020-06-22|archive-date=2020-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200625053556/http://cand.com.vn/thoi-su/Hien-hien-qua-khu-lich-su-va-hien-dai-(Ghi-truoc-ngay-khanh-thanh-toa-nha-Quoc-hoi)-276147/|url-status=dead}}</ref> Uničenje, ki ga je povzročila [[operacija Rolling Thunder]] (postopno in dolgotrajno zračno bombardiranje), je pomenilo, da so bili načrti za novo montažno stavbo preklicani. Nguyễn Cao Luyện in številni drugi arhitekti so dobili naročilo za gradnjo dvorane Ba Đình, ki je bila dokončana leta 1963. Ker je bila mišljena le kot začasna zgradba, je bila skromne velikosti. Po ponovni združitvi in reformah Đổi Mới je premier Võ Văn Kiệt predlagal izgradnjo nove zakonodajne dvorane v večjem obsegu, ki bi predstavljala novo dobo razvoja Vietnama. Okoli leta 1998–1999 je vlada naročila Ministrstvu za gradbeništvo, da pripravi in zgradi velik in sodoben gradbeni center. Ministrstvo je predlagalo lokacijo ulice 18 Hoàng Diệu, saj je šlo za obsežen, nepozidan kos zemlje, kjer je bila zgrajena le dvorana Ba Đình. Ko je bilo vprašanje predloženo državni skupščini, je bilo predlagano, da bi bilo treba zgraditi novo zakonodajno stavbo, ker so druge države imele namenske strukture za svoje zakonodajne organe, medtem ko se je narodna skupščina Vietnama še vedno sestajala v »začasni« dvorani Ba Dinh To je privedlo do ideje o izgradnji nove hiše državnega zbora, pritrjene na dvorano New Ba Dinh, kot nacionalnega konferenčnega centra. == Razvoj == === Pobuda === ==== 2002–2006 ==== [[File:Hoang_Thanh_Historical_Site_4.jpg|right|thumb|285x285px|18 Hoàng Diệu, največje in najdragocenejše arheološko najdišče v Vietnamu]] Oktobra 2002 je vlada ustanovila usmerjevalni odbor za izgradnjo hiše državnega zbora in dvorane Ba Dinh (nove), ko je dal pobudo takratni podpredsednik vlade Nguyễn Tấn Dũng. Takratni premier Phan Văn Khải je potrdil poročilo o izvedljivosti projekta.[16] Konec leta 2002 je bil izbrani načrt za izgradnjo nove hiše državnega zbora na desni strani dvorane Ba Đình na ulici 18 Hoang Dieu z dostopom do ulice Hoàng Văn Thụ in ulice neodvisnosti. Po tem načrtu bi dvorano Ba Đình ohranili.<ref name="PhuongFaylona2009">{{cite journal|last1=Phuong|first1=Dinh Quoc|last2=Faylona|first2=Marie Grace Pamela G.|last3=Parry|first3=Debra|title=A Conservation Perspective on the Ba Dinh Archaeological Site|journal=Bulletin of the Indo-Pacific Prehistory Association|volume=29|year=2009|issn=1835-1794|doi=10.7152/bippa.v29i0.9479|citeseerx=10.1.1.576.6045}}</ref> Leta 2003 je bilo med raziskovanjem gradbišča državne skupščine na naslovu 18 Hoang Dieu zemljišče očiščeno za pripravo za gradnjo, Vietnamski inštitut za arheologijo je izvedel arheološka izkopavanja v skladu z zakonom o kulturni dediščini. Arheološka naznanitvena konferenca leta 2003 je pritegnila pozornost javnosti in znanstvenih raziskovalcev na arheološko najdišče prav na mestu, kjer nameravajo zgraditi novo stavbo parlamenta. To je največje izkopavanje arheološke zgodovine je bilo napovedano na površini 14.000 m2. Izkopavanje tega območja je trajalo 1 leto s 14 izkopavanji, našli so milijone izjemno dragocenih starin in relikvij. Ta lokacija je na desni strani predvideni za gradnjo stavbe Državnega zbora.<ref name="Khao co 2003">{{navedi splet|year=2003|title=Cung điện thời Lý - Trần dưới nền tòa nhà Quốc hội mới?|url=https://tuoitre.vn/cung-dien-thoi-ly---tran-duoi-nen-toa-nha-quoc-hoi-moi-vietnam-net-26-09-2003-16078.htm|access-date=2020-06-21|publisher=Báo VietNamNet|location=Báo Tuổi Trẻ Online đăng lại}}</ref> [[File:Location_of_Vietnam_National_Assembly_House.png|thumb|285x285px|Lokacija Državnega zbora na 18 Hoàng Diệu. Prvotna zasnova hiše državnega zbora je bila v bližini ulice Hoàng Văn Thụ in je vključevala območje celotnega arheološkega najdišča.]] 26. septembra 2003 zjutraj je v Državnem centru za družbene vede in humanistiko (Hanoj) potekala izredna delavnica, na kateri so razpravljali o vrednotah in predlagali rešitve za ohranjanje in spodbujanje vrednot območja stavbe državnega zbora in območje Ba Dinh. Prvič je bila skoraj nedotaknjena odkrita palača iz dinastij Ly - Tran in cesarska citadela iz dinastije Ly. To je bilo tudi najbolj sporno vprašanje na tej delavnici, saj je ena stran želela obdržati arheološko najdišče in ustaviti načrte, druga pa je menila, da je treba obdržati le nekatera arheološka najdišča in še naprej spodbujati gradnjo stavbe državnega zbora. Poleg akademske razprave je potekala tudi ostra razprava med poslanci državnega zbora, člani vlade, takratnimi voditelji stranke in upokojenimi voditelji. 25. septembra 2003 je stalni odbor državnega zbora delal na misiji načrtovanja hiše državnega zbora in (nove) dvorane Ba Dinh, vendar na sestanku ni uspelo doseči sklepa zaradi težav zaradi arheološkega izkopavanja. ki se odvija neposredno na mestu, kjer se bo gradilo. Vprašanje izgradnje ali negradnje Državnega zbora na predvidenem zemljišču je bilo predano Politibiroju CPV. Tedanji minister za gradbeništvo Nguyễn Hồng Quân je bil prav tako zaskrbljen zaradi spomenikov. Ministrstvo je predlagalo, da se poišče nadomestna lokacija za skupščinsko dvorano, vendar so številni nekdanji in sedanji uradniki temu načrtu nasprotovali, saj so menili, da bi morala biti v upravnem središču Ba Đình. Drugi dejavnik, ki je zapletel zadeve, je bila potreba po veliki stavbi za gostiteljstvo konference APEC Vietnam 2006. Politbiro se je oktobra 2003 odločil začasno ustaviti projekt in se namesto tega osredotočiti na izkopavanje cesarske citadele Thăng Long in gradnjo Vietnamskega nacionalnega kongresnega centra.<ref>{{navedi splet|year=2003|title=Di tích Thăng Long và Ba Đình|url=https://www.bbc.com/vietnamese/entertainment/story/2003/10/031019_thanglong.shtml|access-date=2020-06-21|publisher=BBC tiếng Việt}}</ref> Ko je prišel čas za ponovni zagon projekta, so predlagali nove lokacije na lokacijah ulice Hùng Vương 37, Muzeja vojaške zgodovine Vietnama; območje, ki ga je prej zavzemal stadion Cột Cờ (za ministrstvom za obrambo na ulici Nguyễn Tri Phương), levo od dvorane Ba Đình (za rezidenco generala Võ Nguyên Giápa in ministrstvom za zunanje zadeve) in različna druga mesta. Vendar nobena od teh možnosti ni bila podprta. ==== 2007–2009 ==== [[File:Ba_Dinh_Hall_1462359227_71b04ee08a.jpg|right|thumb|285x285px|Pročelje dvorane Ba Đình, ki so jo leta 2008 podrli, da bi naredili prostor za novo dvorano]] Aprila 2007 je državni zbor izdal sklep, s katerim je za lokacijo nove dvorane izbral sklop D v Ba Đìnhu. Za načrtovanje in projektiranje stavbe bi zaposlili domače in mednarodne svetovalce.<ref>{{navedi splet|last=Chủ tịch Quốc hội|year=2007|title=Resolution 77/2007/QH11 Of the XIth National Assembly, the 11th session, on the proposals on planning and construction of the National Assembly Building|url=http://vbpl.vn/tw/Pages/vbpqen-toanvan.aspx?dvid=13&ItemID=4004|access-date=15 October 2020|publisher=Centre Database on Legal Normative Documents}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kljub svojemu zgodovinskemu statusu je bila dvorana Ba Đình načrtovana za rušenje. Načrt rušenja je bil v javnosti in tisku precej sporen.<ref>{{navedi novice|last=Xuân Ba|year=2016|title=Với Chủ tịch Quốc hội Nguyễn Sinh Hùng: Lan man kỷ niệm|publisher=Báo điện tử Tiền Phong|url=https://www.tienphong.vn/xa-hoi/voi-chu-tich-quoc-hoi-nguyen-sinh-hung-lan-man-ky-niem-987632.tpo|access-date=2020-06-21}}</ref> Predvsem Võ Văn Kiệt je pisal Thanh Niênu, Võ Nguyên Giáp pa Đại Đoàn Kếtu za ohranitev zgodovinske dvorane, natančno preučitev načrta in iskanje alternativnega mesta za novo stavbo. Oba sta tudi poslala pisma nacionalnim voditeljem z istim namenom.<ref>{{navedi splet|date=2007-11-05|title=Tướng Giáp phản đối việc phá Hội trường Ba Đình|url=https://www.bbc.com/vietnamese/vietnam/story/2007/11/071105_vo_nguyen_giap_letter.shtml|access-date=2020-06-28|website=www.bbc.com|publisher=BBC Vietnamese}}</ref> Julija 2007 je vlada ustanovila usmerjevalni odbor za gradnjo hiše državnega zbora, ki ga je vodil stalni podpredsednik vlade Nguyễn Sinh Hùng.[26] Nguyen Sinh Hung se je odločil, da se organizacija in demontaža dvorane Ba Dinh ter arhitekturna dela v kampusu dvorane Ba Dinh končajo novembra 2007.<ref>{{navedi splet|last=Văn phòng Chính phủ|year=2007|title=Thông báo số 190/TB-VPCP: Ý kiến của Phó Thủ tướng Nguyễn Sinh Hùng tại cuộc họp của Ban chỉ đạo xây dựng Nhà Quốc hội|url=http://vanban.chinhphu.vn/portal/page/portal/chinhphu/hethongvanban?class_id=2&_page=174&mode=detail&document_id=41795|access-date=2020-06-21|publisher=Cổng Thông tin điện tử Chính phủ|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622133402/http://vanban.chinhphu.vn/portal/page/portal/chinhphu/hethongvanban?class_id=2&_page=174&mode=detail&document_id=41795|url-status=dead}}</ref> Maja 2008 je predsednik vlade izdal akt št. 734 / TTg-KTN o soglasju k izbiri načrta arhitekture za Dom Državnega zbora in začel postopek imenovanja izvajalca za projektiranje in izvedbo projekta.<ref name="Cong van 1457">{{navedi splet|last=Bộ Xây dựng|year=2008|title=Công văn 1457/BXD-KTQH về việc phê duyệt nhiệm vụ thiết kế để lập dự án đầu tư xây dựng và thiết kế xây dựng công trình Nhà Quốc hội|url=https://luatminhkhue.vn/cong-van-1457-bxd-ktqh-cua-bo-xay-dung-ve-viec-phe-duyet-nhiem-vu-thiet-ke-de-lap-du-an-dau-tu-xay-dung-va-thiet-ke-xay-dung-cong-trinh-nha-quoc-hoi.aspx|access-date=2020-06-22|publisher=Luật Minh Khuê}}</ref> Med letoma 2008 in 2009 je priznano podjetje gmp International GmbH - Inros Lackner AG izvedlo prilagoditev in dokončanje izvedbenega projekta Državnega zborskega projekta za izvedbo gradnje. === Oblikovanje === ==== Natečaj ==== Zaradi velikosti in kompleksnosti projekta je premier Võ Văn Kiệt zahteval izvedbo natečaja za izbiro arhitekturnih načrtov. 25 natečajnih načrtov iz 22 oblikovalskih organizacij iz 12 držav je bilo predloženih komisiji, ki jo sestavljajo vodilni vietnamski strokovnjaki in štirje tuji člani, ki jih je imenovalo Mednarodno združenje arhitektov. Prvo nagrado je dobil načrt št. 17 nemškega podjetja gmp International GmbH.<ref>{{navedi novice|last=Hoàng Giang|year=2007|title=Dự án đầu tư xây dựng Nhà Quốc hội: Nhiều kỳ vọng|publisher=Báo Sài Gòn Giải Phóng|url=https://www.sggp.org.vn/du-an-dau-tu-xay-dung-nha-quoc-hoi-nhieu-ky-vong-112190.html|access-date=2020-06-22}}</ref> Strokovnjaki s področja arhitekture so ocenili, da je bil natečaj izveden neprofesionalno, neupoštevanje standardov mednarodnega natečaja za dela kalibra državnega zbora, ki vodi v kvantiteto in kvaliteto. Projekti, ki sodelujejo na natečaju, so nezadovoljivi. Od 2. do 15. septembra 2007 je Vietnamski nacionalni kongresni center gostil razstavo načrtov za novo dvorano, da bi pridobil mnenja prebivalcev in strokovnjakov s področja oblikovanja in arhitekture, da bi preučili in izbrali najbolj optimalno možnost oblikovanja.<ref name="Minh Tien">{{navedi novice|last=Minh Tiến|year=2007|title=Về dự án xây dựng nhà Quốc hội mới|publisher=Báo Công an nhân dân điện tử|url=http://antg.cand.com.vn/Kinh-te-Van-hoa-The-Thao/Ve-du-an-xay-dung-nha-Quoc-hoi-moi-289502/|access-date=2020-06-22}}</ref> Razstava je prikazala 17 možnih možnosti. Namestnik ministra za gradbeništvo Trần Ngọc Chính, ki je bil predsednik izbirnega sveta, je dejal, da bo od teh možnosti uporabljena ena, druge štiri pa bodo prejele tolažilne nagrade. Po dvotedenskem ogledu, da bi pridobil mnenja ljudi, je izbirni svet organiziral seminar Vietnamskega združenja arhitektov in drugih poklicnih združenj, da bi zagotovil dodatne predloge za izbrano presojo. Rezultati so bili predloženi vladi v končno odločitev.<ref>{{navedi splet|year=2007|title=Công bố 17 phương án thiết kế kiến trúc nhà Quốc hội mới|url=http://baohungyen.vn/chinh-tri/200709/Cong-bo-17-phuong-an-thiet-ke-kien-truc-nha-Quoc-hoi-moi-108953/|access-date=2020-06-22|publisher=Báo Lao Động|location=Báo Hưng Yên đăng lại}}</ref> V medijih se je nadaljevala razprava o arhitekturnih možnostih. Mnogi ljudje so menili, zlasti vietnamski arhitekti, da nobena od 17 možnosti ni bila optimalna in da izpolnjuje zahteve. Vendar je možnost L787 prevladovala pri glasovanju med obiskovalci razstave in dobila pogodbo. ==== Izbor ==== [[File:Cdc6.jpg|right|thumb|285x285px|Nov model hiše, potem ko je bilo območje prilagojeno na 102 kvadratna metra]] Leta 2008 je bil zmagovalni predlog gmp International GmbH predložen skupščini. Minister za gradbeništvo Nguyễn Hồng Quân je dejal, da je »[ta načrt] dosegel visoko raven soglasja Sveta arhitektov z več kot 30 člani, predsednik vlade se strinja, ljudje pa so mu dali največje število glasov na treh regionalnih razstavah«. Čeprav se večina članov stalnega odbora Državnega zbora strinja z arhitekturnim načrtom, so nekateri vseeno želeli različne spremembe v zasnovi detajlov. Končno je bil arhitekturni načrt Državnega zbora izbran za zmagovalca natečaja za arhitekturno načrtovanje Državnega zbora (2007) z nekaterimi nadgradnjami in prilagoditvami, kot so: zožitev velikosti na 102 m × 102 m, zagotovitev, da obratni položaj ni več kot 20 m vzhodno od kampusa Ba Dinh Hall je največja gostota gradnje v sklopu D 40 % skupaj z gradnjo pomožnih del za ohranjanje relikvij na 18 Hoang Dieu. Ministrstvo za gradbeništvo je imenovalo zmagovalnega projektantskega svetovalca, Gmp International GmbH in Inros Lackner AG (Zvezna republika Nemčija), da vzpostavita »Gradbeni investicijski projekt in konstrukcijsko zasnovo Doma državnega zbora«. Arhitekt Dirk Heller, ki je predstavljal skupino avtorjev projektov arhitekturnega oblikovanja, je dejal, da je »najtežje to, da se vsi želijo pogovarjati, kako postaviti stavbo« in ko morajo avtorji vnesti veliko sprememb v načrtovanje, »razvijanje in sprejemanje novega, drugo je proces«.<ref name="Dirk Heller">{{navedi novice|last=Hòa Bình|year=2015|title=KTS Dirk Heller: Hài lòng với công trình Nhà Quốc hội|publisher=Báo điện tử Xây dựng|url=https://baoxaydung.com.vn/kts-dirk-heller-hai-long-voi-cong-trinh-nha-quoc-hoi-149491.html|access-date=2020-06-22}}</ref> === Gradnja === 12. oktobra 2009 je premier Nguyễn Tấn Dũng napovedal začetek gradnje.<ref>{{navedi novice|last=Đoàn Loan|year=2009|title=Khởi công xây Nhà Quốc hội|publisher=VnExpress|url=https://vnexpress.net/khoi-cong-xay-nha-quoc-hoi-2146553.html|access-date=2020-06-22}}</ref> Vlada je sprva načrtovala, da ga bo dokončala leta 2010, do tisočletnice Hanoja. Zaradi dolgotrajnega spreminjanja arhitekturnega načrta pa naj bi bil projekt končan in predan v uporabo v tretjem četrtletju 2012, ko se je začela gradnja. Investitor projekta je bilo Ministrstvo za gradbeništvo. Joint venture gmp International GmbH - Inros Lackner AG (Zvezna republika Nemčija) kot glavni svetovalec. Podsvetovalca sta Vietnam Construction Consulting Corporation (VNCC) in Vietnam Construction Design and Investment Consulting Joint Stock Company (CDC). Vodja projekta sta bila arhitekt Nikolaus Goetze (direktor gmp International GmbH) in inženir Otmar Haas (vodja projekta Inros Lackner AG). Projekt je zaposloval skupno 65 izvajalcev in je bil zaključen po 2,5 milijona delovnih dneh tehnikov, kvalificiranih delavcev in delavcev. Številne gradbene tehnologije, uporabljene v projektu, so bile brez primere v civilnih gradbenih delih v državi, kot je žerjav z dvižno zmogljivostjo 1250 ton, ki je namestil 8 jeklenih stebrov, ki podpirajo celotno glavno sejno sobo. Vsak jekleni steber ima posebno strukturo, ki je visoka 15 m in tehta 77 ton. Stavba Državnega zbora je zasnovana kot »pametna stavba«, zato uporablja številne najsodobnejše tehnologije in opremo, uvoženo iz tujine. Varčevanje z energijo, uporaba sončne energije, varčevanje z vodo in drugi dejavniki so bili upoštevani pri načrtovanju stavbe. Vgrajeni so bili različni protipožarni sistemi, kot je sistem za odvod dima, inteligentna toplota, ko centralni nadzorni sistem prejme nujni signal, kot je požar, se samodejno odprejo celotna vrata, sistem za zaporo dima pade. Sistem dimnih zaves z zelo veliko velikostjo 5 m × 6 m, izdelan iz posebnih materialov, ki lahko prepreči dim, ogenj, vendar še vedno poskrbi, da ljudje zmanjkajo. Del stekla, nameščenega zunaj objekta, je barvno usklajen s pokrajino in služi kot enosmerno ogledalo. Prvič v Vietnamu je bila vsaka steklena plošča obdelana posebej, jasno prikazana na dnu glavne sejne sobe, prekrita s steklom v obliki ribje kosti z mnogimi ukrivljenimi radiji.<ref name="Nguyen Anh">{{navedi splet|last=Nguyên Anh|year=2016|title=Nhìn lại thiết kế công trình Nhà Quốc hội|url=https://ashui.com/mag/congnghe/giaiphap/12437-nhin-lai-thiet-ke-cong-trinh-nha-quoc-hoi.html|access-date=2020-06-22|publisher=Ashui.com|archive-date=2020-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200624023452/https://ashui.com/mag/congnghe/giaiphap/12437-nhin-lai-thiet-ke-cong-trinh-nha-quoc-hoi.html|url-status=dead}}</ref> Pravna inavguracijska slovesnost Doma državne skupščine ni bila izvedena, vendar je bila hiša uradno dana v uporabo neposredno od 20. oktobra 2014, na otvoritveni slovesnosti 8. zasedanja 13. Državne skupščine Vietnama.<ref>{{navedi novice|last=Hoàng Yến|year=2014|title=Khai mạc kỳ họp 8 tại Hội trường Diên Hồng|publisher=Thời báo Tài chính Việt Nam|url=http://thoibaotaichinhvietnam.vn/pages/thoi-su-chinh-tri/2014-10-20/khai-mac-ky-hop-8-tai-hoi-truong-dien-hong-14450.aspx|access-date=2020-06-22|archive-date=2020-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200623011557/http://thoibaotaichinhvietnam.vn/pages/thoi-su-chinh-tri/2014-10-20/khai-mac-ky-hop-8-tai-hoi-truong-dien-hong-14450.aspx|url-status=dead}}</ref> == Arhitektura == [[File:Vietnam_War_Memorial_and_National_Assembly_Building.jpg|thumb|285x285px|Hiša državnega zbora, kot je videti s spomenika Bắc Sơn]] Celotno zemljišče za gradnjo hiše državnega zbora v političnem središču Ba Dinh (približno 22 ha) je bilo omejeno na naslednji način: *Severna stran na ulici Hoàng Văn Thụ *Južna stran na parceli E ulice Điện Biên Phủ *Vzhodna stran na ulici Hoàng Diệu, ki meji na cesarsko trdnjavo Thăng Long *Zahodna stran na Ulici neodvisnosti in trgu Ba Đình Dvorana je na vogalu ulic Independence in Bắc Sơn. Ulica Bắc Sơn je zasnovana tako, da je pred trgom in spomenikom Bắc Sơn. === Simbolika === Državni zbor ima obliko kocke. Kvadratna podlaga simbolizira »zemljo« in »mamo«, medtem ko okrogla glavna sejna soba v sredini predstavlja »nebesa« in »očeta«. Ta dva arhitekturna bloka lahko vidimo tudi kot podobo ''bánh chưng'' in ''bánh giầy''.<ref name="Banh chung banh giay">{{navedi novice|last=Anh Phương|year=2019|title=Lãnh đạo Quốc hội tâm đắc với kiến trúc tòa nhà "bánh chưng bánh dày"|publisher=Báo Sài Gòn Giải Phóng Online|url=https://www.sggp.org.vn/lanh-dao-quoc-hoi-tam-dac-voi-kien-truc-toa-nha-banh-chung-banh-day-580652.html|access-date=23 June 2020}}</ref> Sredinska sejna soba Državnega zbora, ki se razprostira od dna do strehe, je postavljena na osmih krožnih stebrih, ki obkrožajo glavno dvorano. Stena je nagnjena navzven kot krona. Stavba je pokrita s prozornim steklom, ki predstavlja najvišjo oblast države, a hkrati tudi izvoljeno telo, da je bližje ljudem, hkrati pa izraža pomen javnosti in transparentnosti skupščine. === Poraba prostora === Stavba je sestavljena iz petih nadstropij in dveh podzemnih nadstropij, ki vsebujejo 540 sob, s skupno višino 39 metrov in tlorisno površino 63.240 kvadratnih metrov. Stavba ima dva glavna bloka: sejno sobo v sredini kroga in blok, ki obdaja trg. Hiša državnega zbora ima skupno več kot 80 velikih in manjših sejnih sob, vključno z dvema velikima dvoranama in dvema glavnima sejnima sobama: sejno sobo državnega zbora (poimenovano Diên Hồng po konferenci Diên Hồng) in sejne sobe stalnega odbora. Državna skupščina (imenovana Tan Trao po nacionalnem kongresu Tan Trao), poimenovanje je predlagal delegat Duong Trung Quoc. V stavbo vodita dva vhoda, ena glavna dvorana, ki gleda na zahod, na ulico neodvisnosti (na strani trga Ba Dinh) in dvorana, ki gleda na ulico Bac Son, z velikim dvoriščem za obrede na prostem. Naslednja, na dnu konferenčne sobe je dvorana kot odprt prostor. Dvorana ima tako gostoljubno funkcijo kot tudi prostor za slovesnosti na visoki ravni. Od dvorane do stavbe sta na obeh straneh dva sistema 12 tekočih stopnic, ki potekata od prvega do tretjega nadstropja. Ostala nadstropja morajo uporabljati dvigala, vključno z 10 dvigali in 2 dvigali za invalide. Steklena streha oblikuje nebo, ki zajema naravno svetlobo okoli osrednje sejne sobe. === Zunanjost === [[File:National Assembly of Vietnam.JPG|thumb|Pogled na fasado stavbe z grbom Vietnama]] Materiali fasade stavbe so svetlo bež naravni kamen, steklo in kovina bakrene barve ter lesni materiali. Steklo, nameščeno zunaj stavbe, je v harmoniji s pokrajino, a kljub temu zagotavlja, da od zunaj (ko je prižgana notranja osvetlitev) ne razkriva podrobnosti. Sredi fasade stavbe visi kopija emblema Vietnama, izdelana iz čistega bakra, ki tehta 2,5 tone doma. Preddverje pred stavbo in trg Bắc Sơn sta tlakovana s stotisoči ton protizdrsnega granita, izkopanega v Bình Địnhu. Visoko zunanje območje stavbe ima 14 visečih vrtov, prepredenih s pisarnami, ki tvorijo zaplate na kocki, posajenih s palmami, bambusom in sezamovimi popki. == Arheološke najdbe == === 18 Hoàng Diệu === [[File:Giang_Tây_quân.JPG|thumb|380x380px|''Jiangxi'' izkopano v starodavni prestolnici Hoa Lu (ilustracija)]] [[File:National_Assembly_Building_of_Vietnam_1.jpg|thumb|285x285px|Podstavki stebrov in zid so sestavljeni iz starodavnih opek, izkopanih na 18 Hoàng Diệu]] Decembra 2002 je Vietnamski inštitut za arheologijo izvedel arheološka izkopavanja na naslovu 18 Hoang Dieu, kjer je bila rezidenca častnika (Vietnamska ljudska armada), da bi pripravil teren za gradnjo Narodne hiše. Zaradi pritiska pri gradnji Državnega zbora so arheologi ugotovili, da je bilo prvotno izkopano območje veliko 2000 m² od skupnih 48.000 m² najdišča, široko izkopano območje od 50 m² do 100 m². Vendar pa je bilo po nekaj mesecih izkopavanj razkritih na desettisoče artefaktov iz opeke, ploščic, lesa, lončenine in porcelana. Gre za starodavno arhitekturo iz dinastij Le, Tran in Ly ter celo sledi citadele Dai La iz dinastije Tang; to je povzročilo veliko presenečenje arheologov. Ostanki hodnikov, prodnih stebrov s stopnicami stebrov z razmakom nad 5,75 m nakazujejo na izjemno obsežna arhitekturna dela. Svetovalni svet za relikvije, ki ga je ustanovil minister za kulturo in informiranje, je predlagal ohranitev relikvij in razširitev obsega izkopavanj.<ref>{{navedi splet|last=Tuấn Quang - Hoàng Nam|year=2019|title=Di sản trước đầu máy xúc: Kể chuyện phát lộ di tích Hoàng thành Thăng Long|url=https://khoahocphattrien.vn/kham-pha/di-san-truoc-dau-may-xuc-ke-chuyen-phat-lo-di-tich-hoang-thanh-thang-long/20190104104439701p1c879.htm|access-date=26 June 2020|publisher=Báo Khoa học và Phát triển|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629190329/https://khoahocphattrien.vn/kham-pha/di-san-truoc-dau-may-xuc-ke-chuyen-phat-lo-di-tich-hoang-thanh-thang-long/20190104104439701p1c879.htm|url-status=dead}}</ref> Arheološko izkopavanje na naslovu 18 Hoang Dieu je postalo največje arheološko izkopavanje v Vietnamu doslej. Arheološko najdišče so razdelili na 4 cone, imenovane A, B, C, D. Na območjih izkopavanj so odkrili številne vrste arhitekturnih relikvij, ki se prekrivajo 1300 let: od dinastije La (7. – 9. stoletje), prek dinastij Dinh - Pre-Le (10. stoletje), Ly (1009– 1225), Tran (1226–1400), Ho (1400–1407), Les (1428–1527), Mac (1527–1592), Le Trung Hung (1592–1789) in Nguyen (1802–1945). Spodnja plast je arhitekturni sistem obdobja Pre-Thang Long, znanega tudi kot obdobje province Annam ali Đại La, ki je jasno prikazan skozi sistem lesenih stebrov, arhitekturnih temeljev, drenažnih kanalov, vodnjakov in relikvij, kot je ''Jiangxi Quan'' opeke, glava ploščice je okrašena s podobo zveri, obrazom klovna in številnimi predmeti. Keramika iz 7. - 9. stoletja. Opeka z besedo ''Jiangxi Quan'' je najzgodnejša vrsta opeke s kitajskimi črkami, ki so jo odkrili arheologi.<ref>{{navedi splet|last=Nguyễn Thị Thu Hoan - Phạm Thị Huyền|year=2017|title=Tìm hiểu về các loại gạch in chữ đang trưng bày ở Bảo tàng Lịch sử quốc gia|url=http://baotanglichsu.vn/vi/Articles/1002/28530/tim-hieu-ve-cac-loai-gach-in-chu-djang-trung-bay-o-bao-tang-lich-su-quoc-gia.html|access-date=26 June 2020|publisher=Bảo tàng Lịch sử quốc gia}}</ref> V arhitekturnem razredu obdobja Dai La je nekaj krajev s kulturnimi sledmi dinastije Dinh - Tien Le, vendar z gosto gostoto še vedno arhitektura dinastije Ly - Tran (11. - 13. stoletje), ki se jasno kaže skozi sistem arhitekturnih tal z gramoznimi temeljnimi stebri za podporo stebra, opečnimi temeljnimi plastmi, stopalom iz lotosovega kamna, opečnim dvoriščem, drenažno kanalizacijo, zlasti vrstami okrasnih relikvij, imenovanih arhitekturne strehe, velike in prefinjeno okrašene. Sistem stebrnih temeljev je kvadraten, razporejen v vodoravne vrste, navpične vrste z dokaj standardno razdaljo, velike velikosti in položaj vsakega stebra je položaj lesenega stebra. Običajno so sledovi palačne arhitekture velikanskega obsega, kot je 13-sobna arhitektura (razkritih 9 sob) na severu cone A ali 13-sobna arhitektura na sredini cone B, arhitektura 9 sob, luknje D4 – D5. Razdalja med stebri je zelo velika, približno 6 m, kar kaže na to, da so bile stavbe zelo velike, morda dolge vsaj 67 m. Številne strukture imajo stebre za verande, zakopane globoko pod zemljo, da bi okrepili trajnost projekta. Tehnika vkopa v steber in ojačitev proti posedanju sta značilnosti, ki odražata visoko gradbeno raven in zelo standard obdobja Ly.<ref>{{navedi splet|last=Tống Trung Tín - Bùi Minh Trí|year=2008|title=Những phát hiện khảo cổ học về Hoàng thành Thăng Long|url=http://www.hids.hochiminhcity.gov.vn/c/document_library/get_file?uuid=781932ed-ad90-4054-880d-771822e62305&groupId=13025|access-date=26 June 2020|publisher=Viện nghiên cứu phát triển Thành phố Hồ Chí Minh|location=Hội thảo quốc tế Việt Nam học lần 3, từ 4 đến 7 tháng 12 năm 2008|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629191825/http://www.hids.hochiminhcity.gov.vn/c/document_library/get_file?uuid=781932ed-ad90-4054-880d-771822e62305&groupId=13025|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Nguyễn Hồng Kiên - Tống Trung Tín|year=2005|title=Nhận định ban đầu về một số phế tích kiến trúc|url=http://quehuongonline.vn/hoang-thanh-thang-long/nhan-dinh-ban-dau-ve-mot-so-phe-tich-kien-truc-5202.htm|publisher=Tạp chí Quê Hương|access-date=26 June 2020|archive-date=2020-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628111325/http://quehuongonline.vn/hoang-thanh-thang-long/nhan-dinh-ban-dau-ve-mot-so-phe-tich-kien-truc-5202.htm|url-status=dead}}</ref> Na vrhu je arhitekturna plast dinastije Le (15. - 18. stoletje) s sledovi arhitekturnih temeljev, zgrajenih iz opeke, sistem vodnjakov, zlasti kačastih ploščic, z zmaji okrašenih ploščic. 5 specializiranih žebljev za pokrivanje strehe kraljeve palače in različne vrste porcelana, ki se uporablja izključno za kralja. Nekatere lokacije imajo kulturne ostanke dinastije Nguyen (19.–20. stoletje), vendar niso jasne. Arheologi so našli edinstvene spomenike in artefakte, povezane z vietnamskim državnim monarhom in kraljevim življenjem, vendar še vedno sporni glede imena in funkcije: oltar, kos lesa z vgravirano besedo ''Fate Chi Bao'' ... V svetu je zelo redka prestolnica države, ki v zemlji še vedno ohranja kompleks relikvij, ki nosijo dolgo zgodovino - dolgo kulturo in prekrivajoče se kulturne plasti precej neprekinjeno. To je pomembna značilnost arheološkega najdišča 18 Hoang Dieu. Leta 2010 je bila osrednja citadela Thang Long - Hanoj, vključno z osrednjo osjo in arheološkim najdiščem 18 Hoang Dieu, vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet|last=Dương Bích Hạnh, Nguyễn Thanh Vân và William Langslet|year=2013|title=Báo cáo tổng kết dự án "Bảo tồn khu Di sản Văn hóa Thăng Long-Hà Nội (2010-2013)"|url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000226434_vie|access-date=26 June 2020|publisher=UNESCO Digital Library|page=2}}</ref> Leta 2015 je upravni odbor investicijskega projekta za izgradnjo hiše državnega zbora in dvorane Ba Dinh (novo) predal arheološko najdišče 18 Hoang Dieu centru za ohranjanje dediščine Thang Long - Hanoj. gradnja tehničnih infrastrukturnih del in krajine arheološkega območja 18 Hoang Dieu. Vse arheološke ostaline na tem območju so bile konzervirane s peskom, arheološke ostaline so shranjene v zemlji in pripravljene za uporabo obiskovalcem. === Arheološka odkritja pod Državnim zborom === [[File:Ngói_lưu_ly_(_ngói_ống,_ngói_lòng_máng,_ngói_âm_dương)_Việt_Nam_khai_quật_tại_Hoàng_Thành_Thăng_Long.jpg|thumb|285x285px|Strešniki palače Ly so razstavljeni v kleti Državnega zbora]] Projekt razstavljanja relikvij v kleti Državnega zbora se je uradno začel konec leta 2011 in dokončal, odprl pa maja 2016. Predsednik vlade je Vietnamski akademiji družbenih ved neposredno dodelil raziskovalni center Citadel (preoblikovan v Imperial City Research Institute leta 2017) organizira izvedbo projekta. Razstavišče velja za prvi arheološki muzej v Vietnamu.<ref name="Thien Phuong">{{navedi splet|last=Thiên Phương|year=2020|title=Lòng đất Nhà Quốc hội và lịch sử nghìn năm Thăng Long|url=http://daidoanket.vn/tinh-hoa-viet/long-dat-nha-quoc-hoi-va-lich-su-nghin-nam-thang-long-tintuc455950|access-date=24 June 2020|publisher=Báo điện tử Đại Đoàn Kết|archive-date=2020-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200626151818/http://daidoanket.vn/tinh-hoa-viet/long-dat-nha-quoc-hoi-va-lich-su-nghin-nam-thang-long-tintuc455950|url-status=dead}}</ref> Razstavišče je globoko od 7 do 13 m, s skupno površino okoli 3700 m2, kjer je več kot 400 relikvij in skoraj 10 relikvij, izbranih med več deset tisoč relikvijami in 140 spomeniki iz temeljev Državnega zbora, so odkrili arheologi. med izkopavanji na tem območju v letih 2008–2009. Prikaz je v 2 kleteh, prikazan v rezinah arheoloških plasti, globlje ko je, starejši je. Spodnje nadstropje, blizu tal, je kraj za predstavitev relikvij in artefaktov iz obdobja pred Thang Long, to je artefaktov iz 7. do 10. stoletja. živel v cesarski palači prestolnice Thang Long iz dinastij Ly, Tran in Le od 11. do 18. stoletja. Tukaj so uporabljene metode prikazovanja najsodobnejših, najnaprednejših muzejev z najnovejšimi tehnikami. Razstavljanje v kleti državne skupščine je doseglo mednarodne standarde, ki jih dosega le malo muzejev v Vietnamu. Sodobne interaktivne naprave, kot so 48 in 90-palčni zasloni na dotik z velikimi interaktivnimi tlemi, nudijo prostor za pridobivanje informacij in otrokom svobodno interakcijo, sodelovanje v igrah, ki združujejo arheologijo.[69] Vendar pa razstavni prostor še nima posebnega načrta za širši ogled, trenutno le strokovnjakov, delovnih oddelkov v Domu državnega zbora, kot so: poslanci državnega zbora, mednarodne delegacije ali gostje, ki potujejo v skupinah s predhodnimi prijavami na urad državnega zbora ali raziskovalni inštitut Citadela.<ref>{{navedi novice|last=Trinh Nguyễn|year=2016|title=Bao giờ dân được ngắm bảo tàng dưới lòng đất?|publisher=Báo Thanh Niên điện tử|url=https://thanhnien.vn/van-hoa/bao-gio-dan-duoc-ngam-bao-tang-duoi-long-dat-705576.html|access-date=24 June 2020}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|National Assembly Building of Vietnam}} * {{Official website|https://thamquan.quochoi.vn/|National Assembly House (Vietnamese)}} * [http://quochoi.vn/vanphongquochoi/Pages/lanh-dao-van-phong.aspx Web portal of the National Assembly office (Vietnamese)] [[Kategorija:Stavbe parlamentov]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Hanoju]] [[Kategorija:Palače v Vietnamu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2014]] 96wdf5sixuk3qtuj1m6nfpmiefcdq04 Spopad na Mošenjski planini 0 546669 6690382 6666446 2026-06-16T16:15:00Z Hladnikm 6240 pavi rojstni kraj 6690382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Spopad na Mošenjski planini | image = File:Partizanski spomenik na Mošenjski planini.jpg | caption = Partizanski spomenik na Mošenjski planini | partof = [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] | date = 13. januar 1942 | place = Mošenjska planina, [[Jelovica]] | result = Partizanski poraz | combatant1 = [[File:Flag of the Slovene Partisans.svg|22x20px]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|Slovenski partizani]] | combatant2 = {{flag|Tretji rajh|name=Nacistična Nemčija}} | commander1 = | commander2 = | strength1 = 40 borcev | strength2 = 50 policistov | casualties1 = 12 [[padel v boju|padlih]] | casualties2 = 0 padlih }} '''Spopad na Mošenjski planini''' 13. januarja 1942 je sledil [[dražgoška bitka|dražgoški bitki]] nekaj dni prej. Po [[dražgoška bitka|bitki v Dražgošah]] sta se 12. januarja 1942 dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, z ženskami in otroki 60 ljudi, umaknila na Mošenjsko planino na Jelovici v veliko novo planšarsko kočo, da bi bil bataljon zavarovan pred napadalci iz smeri [[Radovljica|Radovljice]]. Izbira zatočišča strateško ni bila najboljša, saj je ta stala na čistini. Po izdajstvu jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Lesene stene so prebile že prve krogle, kdor je poskusil zbežati, je bil ubit. Ranjeni ljudje znotraj koče so v kleti zmrzovali, saj je bila temperatura −32 °C. Zaradi mraza je odpovedalo tudi orožje. Štirje težko ranjeni so prosili tovariše, [[Henrik Biček]] brata [[Franc Biček|Franca]], za milostni strel. Obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov. Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod Bičkovim poveljstvom v drugo smer med drugo in četrto uro zjutraj pa je bil uspešen. S seboj so vzeli štiri ranjence. Sovražnik, ki ni imel nobene žrtve, je kočo skupaj z mrtvimi zažgal. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Domnevna izdajalca gozdarja Franca Košmrlja in njegovega istoimenskega sina so partizani maja obtožili izdajstva in ju 27. maja likvidirali.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2/C8FCF7DD-5528-4380-A8F1-7DE8D5A4B383|title="Franc Košmrl" Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji|date=2025-01-11|accessdate=2025-01-11|website=Sistory|last=Rendla|first=Marta|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Logar|first3=Tamara}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2/0A6788D5-1ECD-4994-9B9B-B34C7E63D139|title="Franc Košmerl" Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji|date=2026-04-27|accessdate=2026-04-27|website=Sistory.si|last=Logar|first=Tamara|last2=Rendla|first2=Marta}}</ref> V koči so umrli:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> * [[Henrik Biček]] (rojen 1917, Prapetno Brdo, Šentviška Gora), športnik iz Stražišča * Miha Fister (1918, Cegelnica pri Naklem), zidarski delavec * Ciril Golja (1920, Trebenče nad Cerknim), kovaški pomočnik v Hotovlji * Jurij Gračan (1919, Kovačji Grad pri Vinici), kmečki sin * Jaka Jereb (Praprotno) * Jernej Kokalj (1922, Dolenčice), kmečki hlapec * Ivan Kovačič st. (1889, Pivka), mizar iz Kranja; njegov sin Janez je padel dva dni prej v Dražgošah * Karel Mlakar (1910, Nemčija), krojač iz Trzina * Stanislav Oman (1924, Hotovlja), čevljarski pomočnik * Benedikt Padovan (1914, Števerjan), cestar iz Lesc * Mirko Šubic (1921, Hotovlja), dijak * Edvard Tominec (1921, Hruševje pri Postojni), električar iz Stražišča == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== *[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.276830424&lng=14.155003948&layers=&layer=partisanmemorial&id=179 Spomenik na Mošenjski planini.] Partizanstvo.si. *''Gorenjski partizan'' (1992). {{COBISS|ID= 31206144}} *Ivan Jan: ''Dražgoška bitka'' (1971). {{COBISS|ID= 195327}} *Ivan Jan: ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975. 256&ndash;282. {{portal|Vojaštvo}} {{commonscat|Mošnje Pasture}} [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne v Sloveniji|Jelovica]] [[Kategorija:Bitke leta 1942]] [[Kategorija:Bitke Tretjega rajha]] [[Kategorija:Bitke NOV in POJ]] [[Kategorija:Jelovica]] [[Kategorija:Cankarjev bataljon]] 9ao9m4py0cdio5muu0sk24xpv023f9c Tjaš Begić 0 548377 6690490 6653943 2026-06-16T20:00:43Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6690490 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tjaš Begić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm<ref>{{navedi splet |title=Tjas Begic |url=https://www.tuttocalciatori.net/Begic_Tjas |website=tuttocalciatori.net |access-date=28 November 2022 |language=it}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]]<ref name="wf">{{navedi splet |title=Tjaš Begić |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/tjas-begic/ |website=worldfootball.net |access-date=5 July 2022 |language=en}}</ref> | currentclub = [[UC Sampdoria|Sampdoria]] | clubnumber = 11 | youthyears1 = | youthclubs1 = [[MNK Izola|Izola]]<ref>{{navedi splet |title=Rdeči vragi pripreljali prvo okrepitev, v Italijo po biseru Celja tudi Bijol? |url=https://siol.net/sportal/nogomet/nogometna-trznica-5-julij-583174 |publisher=[[Siol]] |access-date=5 July 2022 |date=5 July 2022}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2018 | youthclubs2 = [[FC Koper|Koper]] | youthyears3 = 2018–2020 | youthclubs3 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2020–2021 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps1 = 29 | goals1 = 3 | years2 = 2021–2022 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 34 | goals2 = 2 | years3 = 2022–2023 | clubs3 = [[L.R. Vicenza|Vicenza]] | caps3 = 27 | goals3 = 3 | years4 = 2023–2026 | clubs4 = [[Parma Calcio 1913|Parma]] | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2024–2025 | clubs5 = → [[Frosinone Calcio|Frosinone]] (pos.) | caps5 = 22 | goals5 = 1 | years6 = 2026 | clubs6 = → [[UC Sampdoria|Sampdoria]] (pos.) | caps6 = 19 | goals6 = 3 | years7 = 2026– | clubs7 = [[UC Sampdoria|Sampdoria]] | caps7 = | goals7 = | nationalyears1 = 2018–2019 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2019 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 8 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2021 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2020 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2021–2025 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 20 | nationalgoals5 = 3 | nationalyears6 = 2026– | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals6 = 0 }} '''Tjaš Begić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[30. junij]] [[2003]]. Begić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član italijanskega kluba [[UC Sampdoria|Sampdoria]] in tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[ND Gorica|Gorico]] in [[NK Celje|Celje]] ter italijanske [[L.R. Vicenza|Vicenzo]], [[Frosinone Calcio|Frosinone]] in [[Parma Calcio 1913|Parmo]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 61 tekem in dosegel pet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Begić, Tjaš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Vicenze]] [[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Frosinone Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši U.C. Sampdorie]] lzffiuh96emw6zf57r482ovyhlpixoq UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica 0 549358 6690470 6687137 2026-06-16T19:23:08Z Sportomanokin 14776 6690470 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 257 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|16. junij 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''247'''||bgcolor=yellow align=center|'''257''' |} <small>Posodobitev: 16. junij 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|257 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|388 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 16. junij 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] j5u0p2v3d0orqu0u7mrnrkte9142gmc Zlatirepec 0 550653 6690294 6494600 2026-06-16T12:33:46Z Nkdms 175009 Dodane povezave 6690294 wikitext text/x-wiki '''Zlatirepec''' je najvišja [[Slovenija|slovenska]] [[Strip|stripovska]] nagrada, ki jo podeljuje Zavod Stripolis od leta [[2019]] na vsakoletnem stripovskem [[festivalu Tinta]]. V izboru so tuja in domača dela. Leta 2021 so domači in prevedeni stripi za otroke dobili svoji kategoriji. Stripolisu sta se kasneje pridružila Javna agencija za knjigo in [[Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa]]. == Podelitve, nagrajenci in nominiranci == === Zlatirepec 2019 === V poštev so prišla dela, izdana med 30. septembrom 2018 in 1. oktobrom 2019. Nominirali so jih 17. V finale so prišla 3 izvirna in 5 prevedenih del. Podelitev je bila 12. oktobra 2019. Zmagovalni deli sta dobili po 200 evrov in plaketo. Nagrado je podelil Zavod Stripolis. Člani komisije so bili Tomaž Bobnar, [[Izar Lunaček]], Pia Nikolič, Janez Plešnar in [[Žiga Valetič]]. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 400px;" |Najboljši izvirni strip !style="width: 400px;" |Najboljši prevedeni strip |- |[[Zoran Smiljanić]], Blaž Vurnik: '''''Ivan Cankar, podobe iz življenja''''' ([[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], Forum Ljubljana, 2018) |Marc Anthoine Mathieu: '''''Otto, uzrti človek''''' (Vigevage knjige, 2018, prevedla Katja Šaponjić) |- |[[Tomaž Lavrič]]: ''Tolpa mladega Ješue'', 3.del, Kralj (Buch, 2019) |René Goscinny, Albert Uderzo: ''Asterix na Korziki'' (Graffit, 2019, prevedel Mitja Roner) |- |Tomaž Lavrič: ''Ratman'' (Buch, 2019) |[[Hermann Huppen]]: ''Jeremiah integral 5'' (Studio risar, 2019, prevedel Vojko Volavšek?) |- | |Zane Whittingham, Ryan Jones: ''Preživeli iz holokavsta'' (Morfemplus, 2019, prevedla Brigita Orel) |- | |Jason Lutes: ''Berlin'' (Založba ZRC, [[ZRC SAZU]], 2019, prevedel Jakob Rotar) |} === Zlatirepec 2020 === Podelitev je bila 10. oktobra 2020 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Nagrado je podelil Zavod Stripolis. Člani komisije so bili Vojko Urbančič, [[Tanja Komadina]], Igor Prassel, Tomaž Bobnar in Pia Nikolič. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 400px;" |Najboljši izvirni strip !style="width: 400px;" |Najboljši prevedeni strip |- |Ivan in [[Zoran Smiljanić]]: '''''Črni plamen: požig narodnega doma v Trstu''''' ([[ZRC SAZU]], ''[[Primorski dnevnik]]'') |Nina Bunjevac: '''''Bezimena''''' (VigeVageKnjige, 2020, prevedla Tadeja Spruk) |- |[[Tomaž Lavrič]]: ''Ekstremni športi 4'' (Buch, Zavod Strip art, 2020) |Pénélope Bagieu: ''Neustrašne – Portreti neuklonljivih žensk'' (VigeVageKnjige, 2019, prevedla Katja Šaponjić) |- |Mihael Glavan, [[Damijan Stepančič]]: ''Naš Maister'' (Miš, 2019) |Peter Kuper: ''Kafka'' (Forum Ljubljana, 2020, prevedel Bojan Albahari) |- |[[Iztok Sitar]], [[Darko Nikolovski]]: ''Partizan'' (Larso, 2019) |Bessora & Barroux: ''Alpha: od Abidjana do Gare du Norda'' (V.B.Z. Ljubljana, 2020, prevedla Mojca Medvedšek) |- |Andrej Štular: ''Medved'' (Forum Ljubljana, 2019) |Joann Sfar, Lewis Trondheim, Manu Larcenet: ''Graščina: Zlati časi'' (Graffit, Zavod Stripolis, 2020, prevedel [[Izar Lunaček]]) |} === Zlatirepec 2021 === Podelitev je bila 9. oktobra 2021 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Nagrado je podelil Zavod Stripolis. Člani komisije so bili Janez Grm, [[Zoran Smiljanić]], Tomaž Bobnar, Katja Kovše in Pia Nikolič. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 300px;" |'''Najboljši izvirni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši izvirni strip za odrasle !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši prevedeni strip za odrasle |- |Jaka Vukotič, [[Žiga X. Gombač]]: '''''Znamenitni: imenitne zgodbe znamenitih osebnosti v stripu''''' (Rokus Klett, 2021) |Gašper Krajnc: '''''Mestne ptice''''' (VigeVageKnjige, 2020) |Joann Sfar, Lewis Trondheim: '''''Graščina: Poldan''''' (Zavod Stripolis, 2021, prevedla Ana Barič Moder) |Charles Burns: '''''Črna luknja''''' (Forum Ljubljana, 2021, prevedel Bojan Albahari) |- |Ivan Mitrevski: ''Volkulja Bela in čarobni gozd: napeta ekokriminalka'' (samozaložba, 2020) |Dora Kaštrun: ''Žabci'' (VigeVageKnjige, 2021) |[[Tove Jansson]]: ''Mumin: 1. knjiga zbranih stripov'' ([[Založba Sanje|Sanje]], 2020, prevedla Nada Grošelj) |Juanjo Guarnido, Alain Ayroles: ''Prevarantska Indija'' (Graffit, 2020, prevedla Špela Žakelj) |- |Maja Kastelic: ''Muren muzikant'' (Forum Ljubljana, 2020) |[[Izar Lunaček]]: ''Sveto & smešno: Stripovski esej o hecni plati religije'' (Založba ZRC, Zavod Stripolis, 2020) |Luke Pearson: ''Hilda in polnočni velikan'' (Didakta, 2020, prevedel [[Boštjan Gorenc]]) |Manu Larcenet: ''Blast: Masa sala'' (VigeVageKnjige, 2020, prevedla Katja Šaponjić) |- |Gašper Rus: ''Štirje godci'' (Forum Ljubljana, 2020) | | | |- |Igor Šinkovec: ''Lovska sreča'' (Forum Ljubljana, 2020) | | | |} === Zlatirepec 2022 === V poštev so prišla dela, izdana med 1. julijem 2021 in 30. junijem 2022. Podelitev je bila 8. oktobra 2022 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Sponzor nagrade je bila Javna agencija za knjigo, podelil jo je Zavod Stripolis. Člani komisije so bili [[Iztok Sitar]], Matej Stupica in Veronika Šoster. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 300px;" |'''Najboljši izvirni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši izvirni strip za odrasle !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši prevedeni strip za odrasle |- |[[Izar Lunaček]]: '''''Lahko noč, sine: 7 pravljic v stripu''''' (Zavod Stripolis, 2021) |[[Tomaž Lavrič]]: '''''Slovenski klasiki v stripu 2''''' (Buch, 2022) |Joann Sfar: '''''Vampirček gre v šolo''''' ([[Mladinska knjiga]], 2021, prevedel [[Izar Lunaček]]) |Manu Larcenet: '''''Blast: Apokalipsa po sv. Jackyju''''' (VigeVageKnjige, 2021, prevedla Katja Šaponjić) |- |Dora Benčevič, [[Izar Lunaček]]: ''Dekle, ki se ni balo medvedov'' (Zavod Stripolis, 2021) |[[Damijan Stepančič]], [[Goran Vojnović]]: ''Pod svobodnim soncem'' (Škrateljc, 2021) |Luke Pearson: ''Hilda in ptičja parada'' (Didakta, 2022, prevedel [[Boštjan Gorenc]]) |Tardi & Vautrin: ''Krik ljudstva'' (Forum Ljubljana, Založba ZRC, 2021–2022, prevedla [[Suzana Koncut]]) |- |[[Marjan Manček]]: ''Pipi pišče išče'' (Miš, 2022) |[[Martin Ramoveš]], [[Janez Ramoveš]]: ''Kontrabantarji'' (Forum Ljubljana, 2021) |Joann Sfar, Lewis Trondheim: ''Graščina: Somrak'' (Graffit, Zavod Stripolis, 2022 prevedel [[Izar Lunaček]]) |Peter Kuper: ''Preobrazba'' (LUD Literatura, 2021, prevedel Primož Čučnik) |} === Zlatirepec 2023 === V poštev so prišla dela, izdana med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023. Podelitev je bila 7. oktobra 2023 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Sponzor nagrade je bila [[Javna agencija za knjigo]], podelila sta jo [[Zavod Stripolis]] in Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa. Ocena komisije ([[Matej Kocjan - Koco|Matej Kocjan – Koco]], [[Nik Rus]] in [[Nataša Sedminek]]) je bila, da je bilo izdaj 79, nekoliko manj, kot lani. Še zmeraj so prevladovali prevodi stripov za otroke, najmanj pa je bilo stripov za mlade odrasle in za najmlajše. Po kvaliteti so najbolj izstopali prevodi tujih stripov za odrasle.<ref>https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zlatirepci-2023-znani-nominiranci-za-izstopajoce-slovenske-dosezke-v-stripovski-umetnosti/682416</ref><ref>https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljse-stripovske-stvaritve-znova-ovencane-z-nagradami-zlatirepec/684103</ref> {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za otroke in mlade''' !style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za odrasle''' !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za otroke in mlade''' !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za odrasle''' |- |Jože Urbanija, Miha Ha: '''''Urmal, mamutov prijatelj''''' ([[Občina Kamnik]] in [[Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik]], 2023) |[[Jurij Devetak]], [[Boris Pahor]]: '''''Nekropola: roman v stripu''''' ([[Mladinska knjiga]], 2022) |Alexis Nesme, Joann Sfar, Lewis Trondheim: '''''Graščina: Vrtec na obisku''''' (Graffit, 2022, prevedel [[Izar Lunaček]]) |Mathieu Bablet: '''''[[Ogljik in Silicij]]''''' (VigeVageKnjige, 2022, prevedla Saša Jerele) |- |Ivan Mitrevski: ''Rdeča raketa in zeleni planet'' (samozaložba, 2022) |[[Zoran Smiljanić]], Marijan Pušavec: ''Kajuh, pesnik partizan'' ([[Knjižnica Velenje]], Buča, 2022) |Raina Telgemeier: ''Sestrici'' (Grlica, 2022, prevedel Matej Frece) |Marjane Satrapi: ''Piščanec s slivami'' (Buča, 2022, prevedla Jedrt Maležič) |- |Natalija Štular, [[Damijan Stepančič]]: ''Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak-Deržaj'' ([[Gornjesavski muzej Jesenice]], enota [[Slovenski planinski muzej]], 2022) |[[Žiga Valetič]]: ''Avtocesta: avtobiografska stripanica'' (Grafični atelje Zenit, 2022) |Philip Waechter: ''Toni ali kako do novih nogometnih čevljev'' ([[Mladinska knjiga]], 2022, prevedla Neža Božič) |Yoshiharu Tsuge: ''Človek za nobeno rabo'' (VigeVageKnjige, 2022, prevedel Iztok Ilc) |} == Viri == * [https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-zlatirepec-gre-stripu-crni-plamen-dvojca-smiljanic/538902 "Nagrada zlatirepec gre stripu Črni plamen dvojca Smiljanić"]. 12. oktober 2020. ''rtvslo.si''. Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljse-stripovske-stvaritve-znova-ovencane-z-nagradami-zlatirepec/684103 "Najboljše stripovske stvaritve znova ovenčane z nagradami zlatirepec"]. 8. oktober 2023. ''rtvslo.si''. Pridobljeno 11. oktobra 2023 '''Uradna stran''' * [https://web.archive.org/web/20200807213832/https://www.tinta.si/nagrade/ Zlatirepec 2019] ''tinta.si'' (arhivirano na web.archive 7. avgusta 2020). Pridobljeno 11. oktobra 2023 * {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201024144048/https://www.tinta.si/|date=24. oktobra 2020|title=PROGRAM 2020}}. ''tinta.si''. Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://web.archive.org/web/20211207034249/https://www.tinta.si/nagrade-2021/ Zlatirepec 2021] ''tinta.si'' (arhivirano na web.archive 7. decembra 2021). Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://web.archive.org/web/20221206001601/https://www.tinta.si/nagrade-2022/ Zlatirepec 2022] ''tinta.si'' (arhivirano na web.archive 6. decembra 2022). Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://www.tinta.si/nagrada-zlatirepec-2023/ Zlatirepec 2023] ''tinta.si.'' Pridobljeno 11. oktobra 2023 [[Kategorija:Stripovske nagrade]] [[kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Slovenske likovne nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2019]] 0zh89supwhmqbpvebeygfy3r077hfln Šiungnu 0 551491 6690595 6674663 2026-06-17T08:25:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of the Xiongnu, circa 150 BCE.png | map_caption = Ozemlje Šiungnuja v 2. stoletju pr. n. št. pred hansko-šiungnujsko vojno (133 pr. n. št.-89 n. št.), ki je obsegalo [[Mongolija|Mongolijo]], vhodni [[Kazahstan]], vzhodni [[Kirgizistan]], južno [[Sibirija|Sibirijo]] in dele severna [[Kitajska|Kitajske]] (zahodna [[Mandžurija]], [[Notranja Mongolija]] in [[Gansu]])<ref>{{navedi knjigo |last1=Coatsworth |first1=John |last2=Cole |first2=Juan |last3=Hanagan |first3=Michael P. |last4=Perdue |first4=Peter C. |last5=Tilly |first5=Charles |last6=Tilly |first6=Louise |title=Global Connections: Volume 1, To 1500: Politics, Exchange, and Social Life in World History |date=16 March 2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-316-29777-3 |page=138 |url=https://books.google.com/books?id=w5vlBgAAQBAJ&pg=PA138}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Atlas of World History |date=2002 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-521921-0 |page=51 |url=https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA51}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Fauve |first1=Jeroen|title=The European Handbook of Central Asian Studies |date=2021 |isbn=978-3-8382-1518-1 |page=403 |url=https://books.google.com/books?id=KPBIEAAAQBAJ&pg=PA406}}</ref> | conventional_long_name = Šiungnu | common_name = Šiungnu | era = [[stari vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = jenisejski jeziki<br />[[stara turščina]]<br />[[stara kitajščina]] | capital = Longčeng (mongolsko: Luut, Zmajevo mesto)<ref>{{navedi knjigo |last1=Feng |first1=Li |title=Early China: A Social and Cultural History |date=30 December 2013 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-89552-1 |page=273 |url=https://books.google.com/books?id=TQNaAQAAQBAJ&pg=PA273 |language=en}}</ref> | year_start = 3. stoletje pr. n. št. | year_end = 1. stoletje n. št. | religion = [[šamanizem]], [[tengrizem]] | demonym = Šiungnu | p1 = kultura ploščastih grobov | p2 = Donghu | p3 = Juedži | p4 = Saki | p5 = ordoška kultura | s1 = dinastija Han | s2 = država Šjanbej | s3 = Rouranski kaganat | s4 = Toharistan | s5 = Prvi turški kaganat |today = {{MNG}} <br> {{RUS}} <br> [[Slika:Flag of Kazakhstan.svg|25px]] [[Kazahstan]] <br> [[Slika:Flag of Kyrgyzstan.svg|25px]] [[Kirgizistan]] <br> {{CHN}} }} {{Infobox Chinese | title = Šiungnu | c = 匈奴 | mon = | monr = | mong = | p = Xiōngnú | w = Hsiung<sup>1</sup>-nu<sup>2</sup> | mi = {{IPAc-cmn|x|iong|1|.|n|u|2}} | gr = Shiongnu | j = Hung<sup>1</sup>-nou<sup>4</sup> | y = Hūng-nòuh | tl = Hing-lôo | oc-bs = *{{IPA|qʰoŋ.nˤa}} | oc-zz = qʰoŋ.na:<ref name=":01">{{navedi splet|url = http://ytenx.org/dciangx/dzih/%E5%8C%88/|script-title=zh:匈 – 上古音系第一三千八百九十字|website = ytenx.org [{{lang|zh-hant|韻典網}}] |first = Shang-fang (Chinese: 尚芳)|last = Zheng Zhang (Chinese: 鄭張) |others = Rearranged by BYVoid |language=zh |trans-title=匈 - The 13890th word of the Ancient Phonological System}}</ref><ref name=":02">{{navedi splet|url = http://ytenx.org/dciangx/dzih/%E5%A5%B4/|script-title=zh:奴 – 上古音系第九千六百字|website = ytenx.org [{{lang|zh-hant|韻典網}}] |last = Zheng Zhang (Chinese: 鄭張)|first = Shang-fang (Chinese: 尚芳) |others = Rearranged by BYVoid |language=zh |trans-title=奴 – The 9600th word of the Ancient Phonological System}}</ref> }} '''Šiungnu''' ({{zh|c=匈奴|p= Xiōngnú}}<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=MtkvAQAAIAAJ&q=hiungun+xiongnu |title=Opera omnia |isbn=9788884430281 |last1=Martini |first1=Martino |year=2002 |via=Google Books}}</ref>) je bila plemenska zveza<ref>{{navedi splet |title=Xiongnu People |url=http://global.britannica.com/topic/Xiongnu|website=britannica.com |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=25 July 2015 |archive-date=11 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200311191625/https://global.britannica.com/topic/Xiongnu |url-status=dead}}</ref> nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3. stoletja pr. n. št. do konca 1. stoletja n. št. naseljevala vzhodno [[Evrazijska stepa|evrazijsko stepo]]. [[Modu|Modu čanju]], vrhovni voditelj plemen po letu 209 pr. n. št., je ustanovil cesarstvo Šiungnu.{{sfn|Di Cosmo|2004|p=186}} Potem ko so strmoglavili svoje prejšnje vladarje [[Juedži|Juedže]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Chase-Dunn |first1=C. |last2=Anderson |first2=E. |title=The Historical Evolution of World-Systems |date=18 February 2005 |publisher=Springer |isbn=978-1-4039-8052-6 |page=36-37 |url=https://books.google.com/books?id=HUTHAAAAQBAJ&dq=xiongnu+overthrew+yuezhi&pg=PA37 |language=en}}</ref> so Šiungnuji postali prevladujoča sila v stepah vzhodne Azije s središčem na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]]. Dejavni so bili tudi na delih današnje [[Sibirija|Sibirije]], [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]], [[Gansu]]ja in [[Šindžjang]]a. Njihovi odnosi s sosednjimi kitajskimi dinastijami na jugovzhodu so bili zapleteni. V njih so se izmenjevala obdobja miru, vojne in podjarmljenja. Nazadnje je Šiungnuje v večstoletni vojni porazila [[dinastija Han]]. Sledili so razcep plemenske zveze na dva dela in prisilne preselitve velikega števila Šiungnujev na ozemlje Hana. V obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] so Šiungnuji kot eni od "petih barbarov" ustanovili dinastične države Han Džao, Severni Liang in Hu Šja na severu Kitajske. Poskusi povezovanja Šiungnujev z bližnjimi [[Saki]] in [[Sarmati]] so bili nekoč sporni, kasneje pa je arheogenetika potrdila interakcijo obojih s Šiungnuji in tudi njihovo povezavo s [[Huni]]. Identiteta etničnega jedra Šiungnujev je bila predmet različnih hipotez, saj je v njihovem jeziku v kitajskih virih ohranjenih le nekaj besed, predvsem naslovov in osebnih imen. Ime Šiungnu bi lahko bilo sorodno imenu Hunov in/ali ljudstva Huna v [[Indija|Indiji]] in [[Pakistan]]u,{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/19 19, 26–27]}}{{sfn|Pulleyblank|2000|p=17}}{{sfn|Schuessler|2014|pp=257, 264}} vendar je to sporno.{{sfn|Beckwith|2009|page=404–405 notes 51–52}}<ref name="vaissiere2006">{{cite encyclopedia |author=Étienne de la Vaissière |date=November 15, 2006 |title=Xiongnu |encyclopedia=Encyclopedia Iranica online |url=http://www.iranicaonline.org/articles/xiongnu |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120104081516/http://www.iranicaonline.org/articles/xiongnu |archive-date=2012-01-04}}</ref> Druge jezikovne povezave, ki so prav tako sporne, vključujejo turško,{{sfn|Hucker|1975|p=136}}<ref>{{cite journal |url=https://doi.org/10.1017/ehs.2020.18 |title=Early nomads of the Eastern Steppe and their tentative connections in the West |last1=Savelyev |first1=Alexander |last2=Jeong |first2=Choongwon |date=May 10, 2020 |journal=Evolutionary Human Sciences |volume=2 |doi=10.1017/ehs.2020.18 |pmid=35663512 |pmc=7612788 |hdl=21.11116/0000-0007-772B-4 |s2cid=218935871 |quote=}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |last2=Bouckaert |first2=Remco |date=2018-07-01 |title=Bayesian phylolinguistics reveals the internal structure of the Transeurasian family |url=http://dx.doi.org/10.1093/jole/lzy007 |journal=Journal of Language Evolution |volume=3 |issue=2 |pages=145–162 |doi=10.1093/jole/lzy007 |issn=2058-4571|hdl=21.11116/0000-0001-E3E6-B |hdl-access=free }}</ref><ref>{{Citation |title=Northern Dynasties and Southern Dynasties |date=2019-05-14 |url=http://dx.doi.org/10.2307/j.ctvc77f7s.11 |work=Chinese Architecture |pages=72–103 |access-date=2023-04-01 |publisher=Princeton University Press|doi=10.2307/j.ctvc77f7s.11 |s2cid=243720017 }}{{navedi splet |last=Larousse |first=Éditions |title=Turcs ou Turks - LAROUSSE |url=https://www.larousse.fr/encyclopedie/divers/Turcs/147681 |access-date=2023-04-01 |website=www.larousse.fr |language=fr}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Book of Zhou, vol. 50}}{{navedi knjigo |title=Henning 1948}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Sims-Williams 2004}}{{navedi knjigo |title=Pritsak 1959}}{{navedi knjigo |title=Hucker 1975, p. 136.}}{{navedi knjigo |title=Jinshu vol. 97 Four Barbarians - Xiongnu"}}{{navedi knjigo |title=Weishu, "vol. 102 Wusun, Shule, & Yueban" quote: "悅般國，…… 其先，匈奴北單于之部落也。…… 其風俗言語與高車同"}}{{navedi knjigo |title=Yuanhe Maps and Records of Prefectures and Counties vol. 4 quote: "北人呼駮馬為賀蘭}}{{navedi knjigo |last=Kim |first=Hyun Jin |url=http://dx.doi.org/10.1017/cbo9780511920493 |title=The Huns, Rome and the Birth of Europe |date=2013-04-18 |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/cbo9780511920493 |isbn=978-0-511-92049-3}}{{navedi knjigo |title=Du You. Tongdian. Vol. 200. "突厥謂駮馬為曷剌，亦名曷剌國。"}}{{navedi knjigo |title=Wink 2002, pp. 60–61.}}</ref> iransko,<ref name="Harmatta488">{{harvnb|Harmatta|1994|p=488}}</ref>{{sfn|Bailey|1985|pp=21–45}}{{sfn|Jankowski|2006|pp=26–27}} mongolsko,<ref name="Tumen">{{cite journal |vauthors=Tumen D |title=Anthropology of Archaeological Populations from Northeast Asia |journal=Oriental Studies |volume=49 |date=February 2011 |pages=25, 27 |publisher=Dankook University Institute of Oriental Studies |url=http://user.dankook.ac.kr/~oriental/Journal/pdf_new/49/11.pdf |archive-date=2013-07-29 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130729140858/http://user.dankook.ac.kr/~oriental/Journal/pdf_new/49/11.pdf |url-status=dead}}</ref> uralsko, {{sfn|Di Cosmo|2004|p=166}} jenisejsko{{sfn|Beckwith|2009|page=404–405 notes 51–52}}{{sfn|Adas|2001|p=88}}<ref>{{cite journal |last=Vovin |first=Alexander |year=2000 |title=Did the Xiongnu speak a Yeniseian language? |journal=Central Asiatic Journal |volume=44 |issue=1| pages=87–104 |jstor=41928223}}</ref><ref>{{Cite journal |last=高晶一 |first=Jingyi Gao |date=2017 |trans-title=Xia and Ket Identified by Sinitic and Yeniseian Shared Etymologies |script-title=zh:確定夏國及凱特人的語言為屬於漢語族和葉尼塞語系共同詞源 |title=Quèdìng xià guó jí kǎitè rén de yǔyán wéi shǔyú hànyǔ zú hé yè ní sāi yǔxì gòngtóng cí yuán |journal=Central Asiatic Journal |volume=60 |issue=1–2 |pages=51–58 |doi=10.13173/centasiaj.60.1-2.0051 |jstor=10.13173/centasiaj.60.1-2.0051 |s2cid=165893686}}</ref> ali multietnično poreklo.{{sfn|Geng|2005}} ==Ime== Kitajsko ime Šiungnu samo po sebi je slabšalni izraz, saj pismenki 匈奴 pomenita "srdit suženj".<ref name=yuuu86-384>Yü, Ying-shih (1986). "Han Foreign Relations". The Cambridge History of China, Volume 1: The Ch'in and Han Empires, 221 BC – AD 220. Cambridge: Cambridge University Press. p. 384. ISBN 978-0-521-24327-8.</ref> Besedi 匈奴 se kot Šiungnu izgovarjata v mandarinski kitajski izgovorjavi, ki se zdaj govori v [[Peking]]u in je nastala pred manj kot 1000 leti. Stara kitajska izgovorjava je bila rekonstruirana kot *xiuoŋ-na ali *qhoŋna.<ref>{{cite journal |last1=Gao |first1=Jingyi (高晶一) |title=Huns and Xiongnu Identified by Hungarian and Yeniseian Shared Etymologies |journal=Central Asiatic Journal |date=2013 |volume=56 |page=41 |jstor=10.13173/centasiaj.56.2013.0041 |url=https://www.jstor.org/stable/pdf/10.13173/centasiaj.56.2013.0041.pdf |issn=0008-9192}}</ref> Po eni od rekonstrukcij imena naj bi bilo ime izpeljano iz imena reke Ongi (mongolsko Онги гол, Ongi gol) v Mongoliji in je bilo prvotno dinastično in ne etnično ime.<ref>Atwood, Christopher P. (2015). [https://repository.upenn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1040&context=ealc "The Kai, the Khongai, and the Names of the Xiōngnú"]. International Journal of Eurasian Studies. '''2''': 45–47.</ref> ==Zgodovina== ===Predhodniki=== {{ Annotated image | image=Indo-European_migrations_and_Ancient_Northeast_Asians.png | width=400 | image-width = 400 | image-left=0 | image-top=0| float = right | annotations = {{Annotation|260|15|[[Afanasievo culture|Afanasievo<br />culture]]|text-align=center|font-weight=bold|font-style=normal|font-size=7|color=#FF4500}} {{Annotation|315|35|[[Ancient Northeast Asian|<span style="color:#4F311CFF">'''''Ancient Northeast<br>Asians'''''</span>]]|text-align=center|font-weight=bold|font-style=normal|font-size=7|color=#000000}} | caption=Zgodnje indoevropske migracije iz Pontskih step in preko Srednje Azije ter srečanje s starodavnimi prebivalci severovzhodne Azije<ref>{{cite journal |last1=Narasimhan |first1=Vagheesh M. |last2=Patterson |first2=Nick |last3=Moorjani |first3=Priya |last4=Rohland |first4=Nadin |last5=Bernardos |first5=Rebecca |title=The formation of human populations in South and Central Asia |journal=Science |date=6 September 2019 |volume=365 |issue=6457 |issn=0036-8075 |doi=10.1126/science.aat7487 |pmid=31488661 |pmc=6822619 |doi-access=free}}</ref> }} Ozemlja v osrednji in vzhodni Mongoliji, povezana s Šiungnuji, so bila pred tem naseljena s kulturo ploščnih grobov starodavne severovzhodne Azije, ki je obstajala do 3. stoletja pr. n. št.<ref>{{cite journal |last1=Khenzykhenova |first1=Fedora I. |last2=Kradin |first2=Nikolai N. |last3=Danukalova |first3=Guzel A. |last4=Shchetnikov |first4=Alexander A. |last5=Osipova |first5=Eugenia M. |last6=Matveev |first6=Arkady N. |last7=Yuriev |first7=Anatoly L. |last8=Namzalova |first8=Oyuna D. -Ts |last9=Prokopets |first9=Stanislav D. |last10=Lyashchevskaya |first10=Marina A. |last11=Schepina |first11=Natalia A. |last12=Namsaraeva |first12=Solonga B. |last13=Martynovich |first13=Nikolai V. |title=The human environment of the Xiongnu Ivolga Fortress (West Trans-Baikal area, Russia): Initial data |journal=Quaternary International |date=30 April 2020 |volume=546 |pages=216–228 |doi=10.1016/j.quaint.2019.09.041 |bibcode=2020QuInt.546..216K |s2cid=210787385 |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1040618219307918 |language=en |issn=1040-6182}}</ref> Genetske raziskave kažejo, da so bili pripadniki kulture ploščnih grobov primarni predniki Šiungnujev in da so Šiungnuji nastali s precejšnjim in kompleksnim mešanjem z Zahodnimi Evrazijci.<ref>{{harvnb|Rogers|Kaestle|2022}}</ref> V obdobju [[Zahodni Džov|Zahodnega Džova]] (1045-771 pr. n. št.) so se dogajali pogosti spopadi Džova z nomadskimi plemeni s severa in severozahoda, znanimi kot Šjanjun in Gujfang, in različnimi plemeni Rongov, kot so bili Širongi, Šanrongi ali Čuanrongi.<ref name="WT"/> Za ta plemena se omenja, da so nadlegovala ozemlje Džova, v resnici pa so se Džovi širili proti severu in posegali v njihova tradicionalna ozemlja, zlasti v dolino reke Vej. Arheološko se je Džov razširil proti severu in severozahodu na račun kulture siva.<ref name="WT">{{navedi knjigo |last1=Tse |first1=Wicky W. K. |title=The Collapse of China's Later Han Dynasty, 25-220 CE: The Northwest Borderlands and the Edge of Empire |date=27 June 2018 |publisher=Routledge |isbn=978-1-315-53231-8 |page=[https://books.google.com/books?id=-y9iDwAAQBAJ&pg=PT45 45-46], [https://books.google.com/books?id=-y9iDwAAQBAJ&pg=PT63 63 note 40] |url=https://books.google.com/books?id=-y9iDwAAQBAJ&pg=PT45 |language=en}}</ref> Čuanrongi so leta 771 pr. n. št. uničili Zahodni Džov, oplenili prestolnico [[Haodžing]] in ubili zadnjega kralja Zahodnega Džova [[Jou, kralj Zahodnega Džova|Jouja]]. <ref name="WT"/> Po njegovi smrti je bilo ravnanje s severnimi plemeni prepuščeno njegovi naslednici državi Čin. <ref name="WT"/> Na zahodu je bila neposredna predhodnica Šiungnuja [[paziriška kultura]] (6.-3. stoletje pr. n. št.).<ref>{{navedi knjigo |last1=Linduff |first1=Katheryn M. |last2=Rubinson |first2=Karen S. |title=Pazyryk Culture Up in the Altai |date=2021 |publisher=Routledge |isbn=978-0-429-85153-7 |page=69 |url=https://books.google.com/books?id=RAdUEAAAQBAJ&pg=PT69 |quote=}}</ref> [[Skiti|Skitska kultura]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Pazyryk |title=Pazyryk |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |date=2001-09-11 |access-date=2019-03-05}}</ref> v južni [[Sibirija|Sibiriji]], [[Altaj|Altajskem gorovju]], [[Kazahstan]]u in bližnji [[Mongolija|Mongoliji]]<ref>{{harvnb|State Hermitage Museum|2007}}</ref> je bila prepoznana po izkopanih predmetih in mumificiranih truplih, kot je sibirska ledena princesa, najdena v sibirskem [[permafrost]]u. Na jugu se je v sedanji [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]] med [[Bronasta doba|bronasto]] in zgodnjo [[Železna doba|železno dobo]] od 6. do 2. stoletja pr. n. št. razvila [[ordoška kultura]] neznanega etno-jezikovnega izvora, ki naj bi predstavljala najbolj vzhodno razširitev indoevropskih govorcev.<ref>{{harvnb|Whitehouse|2016|p=369}}</ref><ref name="Harmatta348">{{harvnb|Harmatta|1992|p=348}} </ref><ref>{{Cite journal |last1=Unterländer |first1=Martina |last2=Palstra |first2=Friso |last3=Lazaridis |first3=Iosif |last4=Pilipenko |first4=Aleksandr |last5=Hofmanová |first5=Zuzana |last6=Groß |first6=Melanie |last7=Sell |first7=Christian |last8=Blöcher |first8=Jens |last9=Kirsanow |first9=Karola |last10=Rohland |first10=Nadin |last11=Rieger |first11=Benjamin |date=2017-03-03 |title=Ancestry and demography and descendants of Iron Age nomads of the Eurasian Steppe |journal=Nature Communications |volume=8 |pages=14615 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/ncomms14615 |pmc=5337992 |pmid=28256537 |bibcode=2017NatCo...814615U}}</ref> [[Juedži|Juedže]] je izpodrinila ekspanzija Šiungnujev v 2. stoletju pr. n. št. in jih prisilila na preselitev v srednjo in južno Azijo.<ref>{{navedi splet |last1=Benjamin |first1=Craig |title=The Yuezhi |url=https://oxfordre.com/view/10.1093/acrefore/9780190277727.001.0001/acrefore-9780190277727-e-49 |website=Oxford Research Encyclopedia of Asian History |doi=10.1093/acrefore/9780190277727.013.49 |date=29 March 2017 |isbn=978-0-19-027772-7 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Bang |first1=Peter Fibiger |last2=Bayly |first2=C. A. |last3=Scheidel |first3=Walter |title=The Oxford World History of Empire: Volume Two: The History of Empires |date=2 December 2020 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-753278-2 |page=330 |url=https://books.google.com/books?id=6GkLEAAAQBAJ&pg=PA330 |via=Google Books}}</ref> ===Zgodnja zgodovina=== {{multiple image|perrow=1/2/2|total_width=300 | align = right | direction =horizontal | header= | image1 = Buckle boar hunting NMAT 48-8 n06 (composite).jpg | caption1 = | image2 = Xiongnu head three angles.jpg | caption2 = | footer= Nomadski jezdec, ki prebada merjasca, odkrit v Saksanohurju v Južnem Tadžikistanu, 1.–2. stoletje n. št.<ref>{{navedi knjigo|last1=Marshak |first1=Boris Ilʹich |title=Peerless Images: Persian Painting and Its Sources |date=1 January 2002 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |page=9 |url=https://books.google.com/books?id=XUyajzkDJ50C&pg=PA9 |language=en}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Ilyasov |first1=Jangar |title=A Study on the Bone Plates from Orlat // Silk Road Art and Archaeology. Vol. 5. Kamakura, 1997/98, 107-159 |page=127 |url=https://www.academia.edu/7847889}}</ref> Okrasna pasna zaponka je bila morda izdelana za nekoga, ki je bil povezan s Šjongnuji. Datirana je v 2.–1. stoletje pr. n. št. Jezdec nosi oblačila stepskih prebivalcev, lase spete v kito, značilno za vzhodne stepe, njegov konj pa ima značilno konjsko opremo Šjongnujev<ref name="HPF">{{cite journal |last1=Francfort |first1=Henri-Paul |author-link= |title=Sur quelques vestiges et indices nouveaux de l'hellénisme dans les arts entre la Bactriane et le Gandhāra (130 av. J.-C.-100 apr. J.-C. environ) |trans-title=On some vestiges and new indications of Hellenism in the arts between Bactria and Gandhāra (130 BC-100 AD approximately) |journal=Journal des Savants |date=2020 |pages=35–39 |url=https://www.academia.edu/45042820 |quote=}}</ref> }} Zgodovinar Zahodnega Hana [[Sima Čjan]] je v enem od poročil v ''Zapisih velikega zgodovinarja'' okoli leta 100 pr. n. št. podrobno opisal Šiungnuje. Šiungnuji naj bi bili potomci nekega Čunveija, ki je izhajal iz ''"rodovine gospoda Šjaja"'', se pravi [[Ju Veliki|Juja Velikega]].<ref>"The Account of the Xiongnu, Records of the Grand Historian", Sima Qian.DOI: https://doi.org/10.1163/9789004216358_00</ref><ref>Shiji [https://ctext.org/shiji/xiong-nu-lie-zhuan Ch. 110: Xiongnu liezhuan] quote: "匈奴，其先祖夏后氏之苗裔也，曰淳維。"</ref> Sima Čjan je kljub temu potegnil jasno mejo med stalno naseljenim ljudstvom Huašja (Han) in pastirskimi nomadi (Šiungnu). Ljudstvi je označil kot popolni civilizacijski nasprotji.{{sfn|Di Cosmo|2002|p=2}} Omenil je tudi pojav Šiungnujev severno od poveljstev Janmen in Dai pred letom 265 pr. n. št., se pravi tik pred vojno med Džaom in Šjongnuji.<ref>''Shiji'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8F%B2%E8%A8%98/%E5%8D%B7081#%E9%99%84_%E6%9D%8E%E7%89%A7 Vol. 81 "Stories about Lian Po and Lin Xiangru - Addendum: Li Mu"] text: "李牧者，趙之北邊良將也。常居代鴈門，備匈奴。</ref><ref>Theobald, Ulrich (2019) [http://www.chinaknowledge.de/History/Zhou/personslimu.html "Li Mu 李牧"] in ''ChinaKnowledge.de - An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art''</ref> Sinolog Edwin Pulleyblank (1994) trdi, da v obdobju pred letom 241 pr. n. št. to verjetno niso bili Šiungnuji, ampak Huji.{{sfn|Pulleyblank|1994|p=518-520}}{{sfn|Schuessler|2014|p=264}} Šjongnuje in Huje so pogosto zamenjavali tudi v drugih kitajskih virih.{{sfn|Bunker|2002|pp=27-28}} Izraz Hu je na splošno pomenil tudi katero koli nomadsko ljudstvo.{{sfn|Pulleyblank|1994|p=518-520}}{{sfn|Di Cosmo|2002|p=129}} V tem smislu je nedosleden tudi Sima Čjan, ki je za Huje štel tudi Donghuje.<ref name = "xiongnu hu">''Shiji'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8F%B2%E8%A8%98/%E5%8D%B7110 Vol. 110 "Account of the Xiongnu"]. quote: "後秦滅六國，而始皇帝使蒙恬將十萬之眾北擊'''胡'''，悉收河南地。…… '''匈奴'''單于曰頭曼，頭曼不勝秦，北徙</ref>{{sfn|Pulleyblank|1994|p=518-520}} Starodavna Kitajska je pogosto prihajala v stik z nomadskimi ljudstvi Šjanjun in Širong. V poznejšem kitajskem zgodovinopisju so se nekatere skupine teh ljudstev štele za možne prednike ljudstva Šjongnu.{{sfn|Di Cosmo|2002|p=107}} Slednje se je pogosto spopadalo z dinastijo Šang in še posebej z [[Dinastija Džov|dinastijo Džov]], ki je med svojim širjenjem pogosto osvajala in zasužnjevala nomadska ljudstva.{{sfn|Di Cosmo|2002|p=107}} V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] so vojske držav [[Čin (država)|Čin]], [[Džao (država)|Džao]] in [[Jan (država)|Jan]] posegale po ozemljih, poseljenih s Šjongnuji in drugimi ljudstvi Hu.{{sfn|Di Cosmo|1999|pp=892–893}} Pulleyblank je trdil, da so bili Šjongnuji del skupine Širongov, imenovane Jiču, ki je živela v Šaanbeiju in bila stoletja pod vplivom Kitajske, preden jo je izgnala dinastija Čin.{{sfn|Pulleyblank|1994|p=514-523}}{{sfn|Pulleyblank|2000|p=20}} Pohodi Čina proti Šjongnujem so razširili njegovo ozemlje na račun nasprotnika.{{sfn|Di Cosmo|1999|pp=892–893 & 964}} Po združitvi dinastije Čin so bili Šjongnuji stalna grožnje severnemu delu Čina. Dinastijo Čin so najverjetneje napadali takrat, ko je trpela zaradi naravnih nesreč.<ref>{{Cite journal |last=Rawson |first=Jessica |date=2017 |title=China and the steppe: reception and resistance |url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/S0003598X16002763/type/journal_article |journal=Antiquity |volume=91 |issue=356 |pages=375–388 |doi=10.15184/aqy.2016.276 |s2cid=165092308 |issn=0003-598X}}</ref> ===Ustanovitev države=== Prvi znani vodja Šiungnujev je bil [[Touman]], ki je vladal med letoma 220 in 209 pr. n. št. Leta 215 pr. n. št. je kitajski cesar [[Čin Ši Huang]] poslal generala Meng Tiana na vojaški pohod proti Šiungnujev. Meng Tian jih je premagal in izgnal iz okljuka reke Ordos proti severu na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]].{{sfn|Beckwith|2009|pp=71–73}} Leta 210 pr. n. št. je Meng Tian umrl, naslednje leto pa je Toumanov sin Modu postal ''šiungnu čanju''. Da bi zaščitil Šiungnuje pred dinastijo Čin, jih je Modu čanju združil v močno plemensko zvezo,{{sfn|Di Cosmo|1999|pp=892–893 & 964}} Postali so močna država, sposobna zbrati veliko vojsko in bolj koordinirano napadati Kitajsko. Dve leti pozneje, leta 207 pr. n. št., je dinastija Čin po obdobju notranjih konfliktov propadla. Leta 202 pr. n. št. jo je nadomestila dinastija [[Dinastija Han#Zahodni Han|Zahodni Han]]. To obdobje kitajske nestabilnosti je bilo za Šiungnuje obdobje blaginje. Od Hana so prevzeli številne kmetijske tehnike, začeli za težka dela uporabljati [[Suženjstvo|sužnje]] in živeti v domovih v hanskem slogu.{{sfn|Bentley|1993|p=38}} v domovih živeti v slogu Hana. [[Slika:Warring_States_Xiongnu_Gold_Crown_-_b.jpg|right|thumb|300px|Zlata krona kralja Šiungnujev iz zgodnjega obdobja države; na vrhu krone je orel s [[turkiz]]no glavo<ref>{{navedi knjigo |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |page=4 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA4 |language=en |via=Google Books}}.</ref>]] Po vzpostavitvi notranje enotnosti je Modu razširil imperij Šiungnujev v vse smeri. Na severu je osvojil številna nomadska ljudstva, vključno z Dinglingi v južni Sibiriji. Zdrobil je moč Donghujev v vzhodni Mongoliji in Mandžuriji ter Juedžijev v koridorju Heši v Gansuju. Modujev sin Džidžu je iz lobanje kralja Juedžijev ukazal izdelati čašo. Modu je ponovno zavzel tudi prvotno domovino Šiungnujev ob [[Rumena reka|Rumeni reki]], ki jo je pred tem zasedel general Čina Meng Tian. Pod Modujevim vodstvom so Šiungnuji postali tako močni, da so začeli ogrožati dinastijo Han. Leta 200 pr. n. št. je Modu s svojo 320.000-glavo vojsko pri trdnjavi Peteng v Baidengu (današnji Datong, Šanši) premagal cesarja [[Cesar Gaodzu iz dinastije Han|Gaodzuja iz dinastije Han]], zaradi česar je cesar leta 200 pr. n. št. skoraj izgubil svoj prestol.{{sfn|Bentley|1993|p=36}} Gaodzu je moral sprejeti vse Modujeve mirovne pogoje, prepustiti Šiungnujem severne province in plačevati letni davek. Modu je občasno kljub temu ogrozil severno mejo Hanov, dokler ni bil leta 198 pr. n. št. sklenjen dokončen mirovni sporazum. Šiungnuji so bili do Modujeve smrti leta 174 pr. n. št. najvidnejši nomadi, ki so mejili na kitajsko cesarstvo Han. ===Hierarhija=== Vladar Šiungnuja se je imenoval [[čanju]].<ref name=bar81-48>{{cite journal |last=Barfield |first=Thomas J. |title=The Hsiung-nu imperial confederacy: Organization and foreign policy |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-asian-studies_1981-11_41_1/page/45 |journal=The Journal of Asian Studies |year=1981 |volume=41 |issue=1 |pages=45–61 |jstor=2055601 |doi=10.2307/2055601 |s2cid=145078285|doi-access=free }}</ref> Pod njim so bili kralji (tuči).<ref name=bar81-48/> Pod njim sta bila desni in levi kralj. Levi kralj je bil običajno njegov predvideni naslednik.<ref name=bar81-48/> Naslednje nižji v hierarhiji so bili levi in desni najvišji državni uradniki: vojaški poveljniki in guvernerji. Pod njimi so bili poveljniki oddelkov po tisoč, sto in deset mož. Šiungnuji kot narod nomadov v stalnem gibanju so bili organiziran kot vojska.{{sfn|Grousset|1970|p={{page needed|date=april 2022}}}} Po Moduju so voditelji oblikovali dualistični sistem politične organizacije z levo in desno vejo Šiungnujev, razdeljenih na regionalni osnovi. Čanju ali šanju, vladar, enakovredni kitajskemu cesarju, je izvajal neposredno oblast nad osrednjim ozemljem. [[Longčeng]] je postal kraj letnega srečanja in prestolnica Šiungnujev.<ref name=yuuu86-384/> Ruševine Longčenga so bile leta 2017 odkrite južno od okrožja Ulziit v provinci Arkhangai v vzhodni Mongoliji.<ref>{{navedi splet |url=https://akipress.com/news:645769:Archeologists_discover_capital_of_Xiongnu_Empire_in_central_Mongolia |title=Archeologists discover capital of Xiongnu Empire in central Mongolia}}</ref> ===Diplomatske poroke z dinastijo Han=== [[Slika:野驢紋金牌飾-Plaque in the Shape of a Grazing Kulan MET 2002 201 118 O1.jpg|thumb|250px|Zaponka s podobo turkmenskega kulana (divji osel); šiungnujska kultura, severozahodna Kitajska, 2.-1. stoletje pr. n. št.<ref>{{navedi splet |title=Metropolitan Museum of Art |website=www.metmuseum.org |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/59527}}</ref>{{sfn|Bunker|2002|p=137 item 109}}]] Po šiungnujskem obleganju Taijuana pozimi leta 200 pr. n. št., je cesar [[Cesar Gaodzu iz dinastije Han|Gaodzu]] iz Hana osebno vodil vojaški pohod proti Modu čanjuju. V bitki pri Baidengu je padel v zasedo, ki jo je domnevno postavila šiungnujska konjenica. Cesar je bil sedem dni odrezan od oskrbe in okrepitev in se je le za las izognil ujetju. Dinastija Han je za žene voditeljev Šiungnujev večkrat poslala naključno izbrana preprosta dekleta, lažno označena kot princese in članice cesarske družine Han, da bi se izognila pošiljanju cesarjevih hčera.<ref>{{navedi knjigo |last=Lo |first=Ping-cheung |editor1-last=Lo |editor1-first=Ping-cheung |editor2-last=Twiss |editor2-first=Sumner B. |date=2015 |edition=illustrated |title=Chinese Just War Ethics: Origin, Development, and Dissent |series=War, Conflict and Ethics |chapter-url=https://books.google.com/books?id=-KlhCQAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PA269 |publisher=Routledge |page=269 |chapter=11 Legalism and offensive realism in the Chinese court debate on defending national security 81 BCE |isbn=978-1317580973 |quote= |via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Qian |first=Sima |date=2019 |title=Historical Records 史记: The First and Most Important Biographical General History Book in China |url=https://books.google.com/books?id=m-OGDwAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PT902 |publisher=DeepLogic |quote=|via= Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Chin |first=Tamara T. |date=2020 |title=Savage Exchange: Han Imperialism, Chinese Literary Style, and the Economic Imagination |series=Harvard University Studies in East Asian Law |url=https://books.google.com/books?id=5_YFEAAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PA225 |publisher=Brill Publishers |page=225 |isbn=978-1684170784 |quote=|via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Chin |first=Tamara Ta Lun |date=2005 |title=Savage Exchange: Figuring the Foreign in the Early Han Dynasty |url=https://books.google.com/books?id=hi9PAQAAMAAJ&q=han+fake+princess+xiongnu |publisher=University of California, Berkeley |pages=66, 73, 74 |quote=|via=Google Books}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Mosol |first=Lee |date=2013 |title=Ancient History of the Manchuria |url=https://books.google.com/books?id=DyN-AwAAQBAJ&dq=han+fake+princess+xiongnu&pg=PA77 |publisher=X libris Corporation |page=77 |isbn=978-1483667676 |quote= |via=Google Books}}</ref> Poroke "princese" so bile namenjene predvsem zaustavitev mejnih napadov. Hani so Šiungnuje podkupovali tudi z darili.{{sfn|Bentley|1993|p=36}} Po porazu pri Pingčengu leta 200 pr. n. št. je cesar Hana opustil vojaško reševanje grožnje Šiungnujev. Namesto tega je leta 198 pr. n. št. na pogajanja poslal dvorjana Liu Džinga. Mirovna poravnava, ki sta jo na koncu sklenili sprti strani, je vključevala poroko princese Hana z vladarjem Šiungnujev in občasna darila v svili in riževem žganju. [[Slika:Belt Buckle LACMA M.76.97.582.jpg|thumb|upright=1.35|left|Potujoča nomadska družina, ki jo vodi moški v suknjiču in hlačah s pasom in vleče nomadski voz<ref>{{navedi knjigo |last1=Moorey |first1=P. R. S. (Peter Roger Stuart) |last2=Markoe |first2=Glenn |title=Ancient bronzes, ceramics, and seals: The Nasli M. Heeramaneck Collection of ancient Near Eastern, central Asiatic, and European art, gift of the Ahmanson Foundation |date=1981 |location=Los Angeles, CA |publisher=Los Angeles County Museum of Art |isbn=978-0-87587-100-4 |page=168, item 887 |url=https://archive.org/details/ancientbronzesce00losa/page/168/mode/1up}}</ref>]] [[Slika:Belt plaque with design of wrestling men, Ordos region and western part of North China, 2nd century BC, bronze - Ethnological Museum, Berlin (cropped).jpg|thumb|left|upright=1.35| Pasna zaponka z motivom rokoborcev, Ordoška regija in zahodni del severne Kitajske, 2. stoletje pr. n. št., bron, Etnološki muzej, Berlin;<ref>{{navedi knjigo |last1=So |first1=Jenny F. |last2=Bunker |first2=Emma C. |title=Traders and raiders on China's northern frontier |date=1995 |publisher=Seattle : Arthur M. Sackler Gallery, Smithsonian Institution, in association with University of Washington Press |isbn=978-0-295-97473-6 |pages=22 & 90 |url=https://archive.org/details/tradersraiderson00soje/page/22/mode/1up?view=theater}}</ref> po Frankfortu sta rokoborca Šiungnuja; njuna konja imata imajo šiungnujsko opravo<ref>{{cite journal |last1=Francfort |first1=Henri-Paul |author-link=|title=Sur quelques vestiges et indices nouveaux de l'hellénisme dans les arts entre la Bactriane et le Gandhāra (130 av. J.-C.-100 apr. J.-C. environ) |journal=Journal des Savants |date=2020 |pages=37, Fig.16 |url=https://www.academia.edu/45042820|quote=}}</ref>]] Sporazum je določil vzorec odnosov med Hanom in Šiungnujem, ki je trajal šestdeset let. Do leta 135 pr. n. št. je bil sporazum devetkrat obnovljen, vsakič s povečanjem "daril" cesarstvu Šiungnu. Leta 192 pr. n. št. je Modu celo zaprosil za roko cesarice Li Dži, vdove cesarja Gaodzuja. Modujev sin in naslednik, energični Džiju, znan kot [[Laošang |Laošang čanju]], je nadaljeval očetovo ekspanzionistično politiko. Laošangu je uspelo s cesarjem Venom doseči pogoje za ohranitev obsežnega tržnega sistema, ki ga je sponzorirala vlada. Od porok s Hani so imeli veliko koristi predvsem Šiungnuji. S kitajskega vidika so bile poročne pogodbe drage, zelo ponižujoče in neučinkovite. Laošang je pokazal, da mirovnega sporazuma ne jemlje resno. Ob neki priložnosti so njegovi izvidniki prodrli skoraj do [[Čangan]]a. Leta 166 pr. n. št. je osebno vodil 140.000 konjenikov napad na Anding in dosegel, da se je cesarska vojska umaknila v Jong. Leta 158 pr. n. št. so Šiungnuji napadli z vojsko 60.000 mož. ===Vojna s Hanom=== [[Slika:Han Civilisation.png|thumb|250px||Ozemlje dinastije Han leta 2 n. št.]] Dinastija Han se je začela pripravljati na vojno s Šiungnuji, ko je cesar Vu poslal svojega raziskovalca Džang Čjana, da razišče skrivnostna kraljestva na zahodu in oblikuje zavezništvo z Juedži prozi Šiungnujem. Džang Čjanova misija ni uspela,{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/34 34]}} njegova poročila z zahoda pa so pospešile priprave na vojno. Do preloma je prišlo šele leta 133 pr. n. št. po neuspešni zasedi pri Majiju, v katero so Hani hoteli ujeti Džunčena. Čeprav do spopada dejansko ni prišlo, je zaseda pomenila konec ''[[De iure - de facto|de jure]]'' miru med dinastijo Han in Šiungnuji. Vojna v polnem obsegu je izbruhnila jeseni 129 pr. n. št., ko je 40.000 hanskih konjenikov nepričakovano napadlo Šiungnu. Dve leti kasneje je hanski general Vej Čing ponovno zavzel Ordos. Leta 121 pr. n. št. so Šiungnuji doživeli nov neuspeh, ko je se je Huo Čubing z lahko konjenico v šestih dneh prebil proti zahodu skozi pet kraljestev Šiongnuja. Kralj Šiungnuja Hunje je bil prisiljen predati se s 40.000 možmi. Leta 119 pr. n. št. sta Huo Čubing in Vej s 50.000 konjeniki in 100.000 pešci prisilila čanjuja in njegov dvor v beg na sever preko puščave [[Gobi]].{{Sfn|Loewe|1974|p={{Page needed |date=December 2014}}}} [[Slika:Horse stomping a Xiongnu warrior. Tomb of Huo Qubing, 茂陵 (with face detail, two angles).jpg|thumb|300px|Konj, ki tepta bojevnika Šiungnuja, s podrobnostmi obraznih potez bojevnika; kip iz 2. stoletja pr. n. št. iz grobnice kitajskega generala Huo Čubinga, ki se je odločilno boril proti Šiungnujem (umrl leta 117 pr. n. št.)<ref>{{cite journal |last1=Qingbo |first1=Duan |title=Sino-Western Cultural Exchange as Seen through the Archaeology of the First Emperor's Necropolis |journal=Journal of Chinese History |date=January 2023 |volume=7 |issue=1 |page=52 |doi=10.1017/jch.2022.25|s2cid=251690411 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Maenchen-Helfen |first1=Otto |last2=Helfen |first2=Otto |title=The World of the Huns: Studies in Their History and Culture |date=1 January 1973 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-01596-8 |pages=369–370 |url=https://books.google.com/books?id=CrUdgzSICxcC&pg=PA370 |language=en}}</ref><ref>For a frontal view: {{navedi splet |title=Horse Stepping on a Xiongnu Soldier |url=http://en.chinaculture.org/library/2008-01/22/content_77549_2.htm |website=en.chinaculture.org }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>]] Velike logistične težave so omejile trajanje in dolgoročno nadaljevanje teh akcij. Težave so bile dvojne. Prva je bila dobava hrane na velike razdalje, druga pa hladno vreme v severnih deželah Šiungnuja, kjer je vojakom stalno primanjkovala kurjava. Po uradnih poročilih so Šiungnuji izgubili 80.000 do 90.000 mož, od 140.000 konj, ki so jih sile Hana pripeljale v puščavo, pa se jih je v cesarstvo Han vrnilo manj kot 30.000. Leta 104 in 102 pr. n. št. se je Han boril in zmagal v [[vojna nebeških konj|vojni nebeških konj]] proti kraljestvu Dajuan. Posledično so Hani pridobili veliko ferganskih konj, ki so jim dodatno pomagali v vojni proti Šiungnuju. Han je po teh bitkah nadziral strateško regijo od Ordosa in koridorja Gansu do Lop Nora. Uspelo jim je ločiti Šiungnu od ljudstev Čiang na jugu in pridobiti neposreden dostop do zahodnih regij. Šiungnuji so postali nestabilni in niso bili več ogrožali imperija Hana.{{sfn|Bentley|1993|p=37}} Ban Čao, generalni protektor dinastije Han, se je z vojsko 70.000 vojakov podal na pohod proti ostankom Šiungnujev, ki so nadlegovali [[Svilna pot|svilno pot]]. Na pohodu je podjarmil eno pleme Šiungnujev za drugim in bil zaradi svojih zaslug cesarstvu Han imenovan za markiza Dingjuana, dobesedno "markiza, ki je stabiliziral oddaljene kraje". V starosti 70 let se je vrnil v prestolnico [[Luojang]] in tam leta 102 umrl. Po njegovi smrti se je moč Šiungnujev v zahodnih regijah ponovno okrepila. Oblast nad njimi je ponovno vzpostavila šele [[dinastija Tang]].{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/42 42–47]}} ===Državljanska vojna (60-53 pr. n. št.)=== V Šiungnuju je po smrti vladarja (čanju) oblast lahko prešla na njegovega mlajšega brata, če njegov sin ni bil polnoleten. Sistem je omogočal, da prestol prevzame odrasel moški, v poznejših generacijah z več linijami, ki bi lahko zahtevale prestol, pa je povzročal težave. Po smrti dvanajstega čanjuja leta 60 pr. n. št., je oblast prevzel Vojančudi, vnuk bratranca dvanajstega čanjuja. Ker je bil nekakšen [[uzurpator]], je poskušal na oblast postaviti svoje ljudi, kar je samo povečalo število njegovih sovražnikov. Sin dvanajstega čanjuja je pobegnil na vzhod in se leta 58 pr. n. št. uprl. Ker je imel Vojančudi le nekaj redkih podpornikov, je naredil samomor. Štirinajsti čanju je postal Huhanje, uporniški sin dvanajstega čanjuja. Vojančudijevi pristaši so leta 58 pr. n. št. za čanjuja imenovali njegovega brata Tučija. Naslednje leto so se za čanjuja razglasili še trije moški. Dva sta opustila svoje zahtevke v korist tretjega, ki ga je tisto leto premagal Tuči in se je naslednje leto predal Huhanjeju. Leta 56 pr. n. št. je Tučija premagal Huhanje in je storil samomor. Zatem sta se pojavila še dva kandidata: Rundžen in Huhanjejev starejši brat Džidži čanju. Džidži je leta 54 pr. n. št. ubil Rundžena, tako da sta ostala samo Džidži in Huhanje. Na oblast je leta 53 pr. n. št. prišel Džidži, Huhanje pa se je umaknil na jug in se podredil Kitajcem. Z njihovo podporo je postopoma prodiral proti zahodu. Leta 49 pr. n. št. se je za čanjuja razglasil Tučijev brat in Džidži ga je ubil. Leta 36 pr. n. št. je njega ubila kitajska vojska, ko je na skrajnem zahodu blizu [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]] poskušal ustanoviti novo kraljestvo. ===Tributarni odnosi s Hanom=== [[Slika:Bronze seal of a Xiongnu chief (seal, reverse image, transcription).jpg|thumb|right|upright=1.8|Bronast pečat poglavarja Šiungnujev, ki mu ga je podelila vlada Vzhodnega Hana; napis se bere: ''"Poglavar Hana Šiungnuju, ki se je vrnil k pravičnosti in objel Han"''; sledita odtis pešata in prepis v standardnem jeziku<ref>{{navedi knjigo |last1=Psarras |first1=Sophia-Karin |title=Han Material Culture: An Archaeological Analysis and Vessel Typology |date=2 February 2015 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-316-27267-1 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=YLD0BQAAQBAJ&pg=RA1-PR19 |via=Google Books}}</ref>]] Leta 53 pr. n. št. se je Huhanje čanju odločil za vzpostavitev tributarnih odnosov s Hanom.{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/37 37–38]}} Pogoji, pri katerih je vztrajal dvor Hana, so bili, da morajo čanju ali njegovi predstavniki najprej priti v prestolnico, da bi se poklonili cesarju. Zatem bi moral čanju poslati princa za talca in se sam pokloniti cesarju Hana. Politični status Šiungnuja v kitajskem svetovnem redu je bil zmanjšan iz statusa bratske države v status [[vazal]]a. V tem obdobju so Šiungnuji ohranili politično suverenost in popolno ozemeljsko celovitost. Kot razmejitvena črta med državama je še naprej služil [[Kitajski zid]]. Huhanje ja na kitajski dvor za talca poslal svojega sina, ''"modrega kralja desnice"'' Šulovdžutanga. Leta 51 pr. n. št. je osebno obiskal Čangan, da bi se na lunino novo leto poklonil cesarju. Finančno je bil Huhanje za svoje sodelovanje obilno nagrajen z veliko zlata, denarja, oblačil, svile, konjev in žita. Huhanje se je cesarju poklonil tudi leta 49 pr. n. št. in 33 pr. n. št. Z vsakim poklonom so se povečevali cesarski darovi. Na zadnjem potovanju je Huhanje izkoristil priložnost in prosil, da bi smel postati cesarski zet. Zaradi nizkega političnega statusa Šiungnuja je cesar Juan njegovo prošnjo zavrnil in mu namesto tega dal pet dvornih dam. Ena od njih je bila Vang Džaodžjun, ki v kitajskem izročilu velja za eno od [[štiri lepotice|štirih lepotic]]. Ko je Džidži izvedel za bratovo podreditev, je tudi on leta 53 pr. n. št. poslal svojega sina na dvor Hana kot talca. Leta 51 pr. n. št. in 50 pr. n. št. je na dvor poslal odposlance z darili, ker se ni osebno poklonil, pa ni bil nikoli sprejet v tributarni sistem. Leta 36 pr. n. št. je nižji častnik po imenu Čen Tang s pomočjo Gan Janšova, generalnega protektorja zahodnih regij, zbral vojsko in v bitki ubil Džidžija in njegovo glavo kot trofejo poslal v [[Čangan]]. Tributarni odnosi so bili prekinjeni med vladavino čanjuja Hudueršija (18–48 n. št.), se pravi med političnim prevratom [[dinastija Šin|dinastije Šin]]. Šiungnuji so izkoristili priložnost za ponoven prevzem oblasti nad zahodnimi regijami, pa tudi nad sosednjimi ljudstvi, kot so bili Vuhani. Leta 24 n. št. je Huderši celo govoril o spremembi tributarnega sistema. ===Južni in Severni Šiungnu=== Cesar Guangvu je na okrepitev moči Šiungnujev odgovoril s politiko pomiritve. Cesarju nikoli ni uspelo vzpostaviti svoje nesporne avtoritete. Huderši je v nasprotju s starim načelom prenosa oblasti pokojnega čanjuja na njegovega brata za dediča imenoval svojega sina Punuja. Huderšijev brat Bi, kandidat za naslednika, je zato zavrnil udeležbo na letnem srečanju na čanjujevem dvoru. Prestol je kljub nesoglasjem leta 46 n. št. nasledil Punu. Leta 48 n. št. se je zveza osmih plemen Šiungnujev v Bijevem močnem oporišču na jugu odcepila od Punujevega kraljestva in Bija razglasila za čanjuja. Njegovo kraljestvo je postalo znano kot Južni Šiungnu. ====Severni Šiungnu==== Severni Šiungnu je bilo Punujevo kraljestvo okoli Orhona v sedanji osrednji [[Mongolija|Mongoliji]]. Punu je postal znan kot severni čanju in začel pritiskati na južnega čanjuja. Leta 49 n. št. je Tsi Jung, hanski guverner [[Liaodong]]a, skupaj z Vuhani in Šjanbejem napadel Severne Šiungnu{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/39 39]}} in ga dvakrat težko porazil: prvič leta 85 v Hanu in drugič leta 89 v bitki pri Ikh Bajanu. Severni čanju je s svojimi podaniki pobegnil na severozahod. Okoli leta 155 je Šjanbej odločilno ''"zdrobil in podjarmil"'' Severni Šiungnu.{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 53]}} Po ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'' iz 5. stoletja so se ostanki plemen severnega čanjuja naselili v Juebanu, ki je zdaj del [[Kazahstan]]a in podjamili Vusune. Ostali so pobegnili čez gorovje [[Altaj]] proti Kangdžjuju v [[Transoksanija|Transoksaniji]]. Iz te skupina naj bi kasneje nastali [[Heftaliti]].<ref>''Book of Wei'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7102 Vol. 102] (in Chinese)</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Gumilev L.N. |title=История народа Хунну |trans-title=History of Hun People |place=Moscow |chapter-url=http://gumilevica.kulichki.net/HPH/hph15.htm |chapter=Ch. 15 |language=ru |url=http://gumilevica.kulichki.net/HPH/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20090629204641/http://gumilevica.kulichki.net/HPH/ |archive-date=2009-06-29 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Hyun Jim Kim |title=The Huns |date=2015 |publisher=Routledge |isbn=978-1317340904 |chapter=2 The So-called 'Two-Hundred year Interlude'}}</ref> [[Slika:Asia 200ad.jpg|thumb|upright=1.35|Južni in Severni Šiungnu leta 200 pred propadom dinastije Han]] ====Južni Šiungnu==== Kot po naključju so južni Šjungnu poleg Punujeve grožnje pestile tudi naravne katastrofe in nesreče. Posledično se je leta 50 južni Šiungnu podredil kitajski dinastiji Han. Han je znatno poostril sistem dajatev, da bi ohranil južni Šjungnu pod nadzorom. Čanjuju je bilo ukazano, naj ustanovi svoj dvor v okrožju Meidži v poveljstvu Šihe, sicer pa so bili južni Šiungnuji naseljeni v osem obmejnih poveljstev. Hkrati je bilo v ta poveljstva preseljenih veliko Kitajcev. Gospodarsko je bilo odvisno predvsem od trgovanja s Hani. Napetosti med naseljenci iz Hana in pristaši nomadskega načina življenja so bile očitne. Leta 94 je Anguo čanju združil svoje sile z na novo podjarmljenimi Šiungnuji s severa in začel obsežni upor proti Hanom. [[Slika:Eastern Han Xiongnu Iron Cauldron (10337027003).jpg|thumb|upright|levo|Šiungnujski kotel, Vzhodni Han]] V poznem 2. stoletju n. št. so bili južni Šiungnuji vpleteni v upore, ki so takrat pestili dvor Hana. Leta 188 so čanjuja umorili njegovi podložniki, ker je privolil poslati vojake, da bi Hanom pomagali zatreti upor v [[Hebej]]u. Mnogo Šiungnujev se je balo, da bo nudenje pomoči postavilo precedens za neomejeno vojaško službo dvoru Hana. Umorjenega čanjuja je nasledil sin Jufuluo, ki ga je leta 189 strmoglavila ista uporniška frakcija. Odstavljeni čanju je odšel po pomoč v hansko prestolnico [[Luojang]], ki je bila takrat v razsulu zaradi spopada med velikim generalom He Džinom in evnuhi ter posredovanja vojskovodje Dong Džuoja. Čanju ni imel druge izbire, kot da se s svojimi privrženci nastani v Pingjangu v [[Šanši]]ju. Leta 195 je umrl. Nasledil ga je brat Hunčučuan. Leta 215–216 je vojskovodja in državnik [[Cao Cao]] zadržal Hučučuana v mestu Je in njegove privržence v Šanšiju razdelil na pet oddelkov: levi, desni, južni, severni in srednji. Razdelitev je onemogočila njihovo vključitev v upor in omogočila njihovo uporabo v hanski pomožni konjenici. Kasneje je aristokracija Šiungnujev v Šanšiju zaradi prestiža spremenila svoj priimek iz Luanti v Liu, ki naj bi pomenil njihovo povezavo s cesarskim klanom Han prek stare politike medsebojnih zakonskih zvez. Po Hučuanu so bili južni Šiungnuji razdeljeni na pet lokalnih plemen pod nadzorom lokalnih hanskih uradnikov, čanju sam pa je bil v nekakšnem neuradnem ujetništvu na cesarskem dvoru.{{sfn|Grousset|1970|p=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/54 54]}} ===Kasnejše šiungnujske države v severni Kitajski=== Južni Šiungnuji, naseljeni v severni Kitajski, so v dinastiji [[Dinastija Han#Vzhodni Han|Vzhodni Han]] ohranili svojo plemensko pripadnost in politično organiziranost ter igrali aktivno vlogo v kitajski politiki. Med [[Šestnajst kraljestev|šestnajstimi kraljestvi]] (304–439 n. š.) so voditelji južnih Šiungnujev ustanovili ali vladali več kraljestvom, vključno s kraljestvom Han-Džao, znanim tudi kot Nekdanji Džao, Šja in Severni Liang. [[Fang Šuanling]]ova ''[[Knjiga Džina]]'' navaja devetnajst šiungnujskih plemen: Tuge, Šjandži, Koutou, Vutan, Čile, Handži, Heilang, Čiša, Jugang, Vejsuo, Tutong, Bomie, Čjangču, Džongčin, Helaj, Dalou, Jongču, Dženšu in Lidžie. <ref>{{navedi knjigo |last=Fang |first=Xuanling |publisher=Commercial Press |year=1958 |location=Beijing |language=zh |script-title=zh:晉書 |title=Jìnshū |trans-title=Book of Jin |author-link=}} Vol. 97</ref> ==== Dinastija Han-Džao (304–329) ==== Leta 304 je Liu Juan postal čanju Petih Hord. Štiri leta kasneje se je razglasil za cesarja in ustanovil dinastijo Han-Džao. Leta 311 je njegov sin in naslednik Liu Cong zavzel [[Luojang]] in ujel cesarja Huaija iz [[Dinastija Džin (266–420)|dinastije Džin]]. Leta 316 je bil v [[Čangan]]u ujet tudi cesar Min. Oba cesarja sta bila ponižana v dvorna točaja in leta 313 oziroma 318 usmrčena. Severna Kitajska je prišla pod vladavino Šiungnujev, medtem ko so ostanki dinastije Džin preživeli na jugu pri [[Džjankang]]u.{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/56 56–57]}} ; Vladavina Liu Jaa (318–329) Leta 318 je minister Šiungnu-Hana izvedel državni udar, v katerem je bil ubit cesar in velik del aristokracije. Šiungnujski knez Liu Jao je državni udar zadušil in prestolnico preselil iz [[Pingjang]]a v Čangan. Dinastijo je preimenoval v Džao, cesarstvo pa v Han, da bi ustvaril povezavo s prejšnjo dinastijo, za katero je trdil, da je njen potomec prek neke princese. Vzhodni del severne Kitajske je prišel pod oblast uporniškega šiungnujskega generala Ši Leja. Liu Jao in Ši Le sta se borila z oblast do leta 329, ko je bil Liu Jao v bitki ujet in usmrčen. Kmalu zatem je Ši Le zavzel Čangan in izbrisal dinastijo Šiungnu. Severni Kitajski je naslednjih 20 let vladala Ši Lejeva dinastija Džao.{{sfn|Grousset|1970|pp=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58]}} ====Pleme Tiefu in dinastija Hu Šja (260–431)==== Tiefuji, severna veja Šiungnujev, je v sedanji [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]] vladala deset let od osvojitve države Dai, ki so ji vladali [[Šjanbeji]], do leta 386, ko je bila država obnovljena kot [[Severni Vej]]. Po letu 386 so Tiefuji postopoma uničili Tuobe ali pa so se jim ti predali, Tiefuji, ki so se podredili Severnemu Veju, pa so postali znani kot Dugu. Liu Bobo, preživeli knez Tiefujev, je pobegnil v okljuk Ordosa in tam ustanovil državo, imenovano dinastija Hu Šja, tako imenovano zaradi domnevnega porekla Šiungnujev iz dinastije Šja. Svoj priimek je spremenil v Helian. Dinastijo Hu Šja je v letih 428–431 osvojil Severni Vej. Šiungnuji so takrat prenehali igrati pomembno vlogo v kitajski zgodovini in se asimiliral v narodnosti Šjanbej in Han. Glavno mesto dinastije Hu Šja je bil [[Tongvančeng]] (dobesedno ''Združi vse narode''). Vladarji dinastije so trdili, da so potomci [[Modu|Modu čanjuja]]. Ruševine mesta Tongvančeng so bile odkrite leta 1996.<ref>{{Citation|title = Sand-covered Hun City Unearthed|place = [[China|CN]]|publisher = China|url = http://www.china.org.cn/english/travel/45103.htm}}</ref> Državni svet Ljudske republike Kitajske jih je označil za kulturno relikvijo pod najvišjo državno zaščito. Obnova ploščadi Jongan, kjer je cesar Helian Bobo nadziral paradiranje svojih čet, je že zaključena. Sledi obnova 31 metrov visokega stolpa.<ref>{{Citation |title=National Geographic |edition=online |url=http://www.geographic.hu/index.php?act=napi&id=5207}}</ref><ref>{{cite journal |language=hu |last=Obrusánszky |first=Borbála |date=10 October 2006 |trans-title=Huns in China |title=Hunok Kínában |journal=Amsterdam Studies |issn=1873-3042 |issue=3 |url=http://www.federatio.org/as/AS_0003.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20130718081823/http://www.federatio.org/as/AS_0003.pdf |archive-date=2013-07-18 |url-status=live |access-date=2008-08-18}}</ref> ====Klan Juču in dinastija Severni Liang (401–460)==== Klan Juču je bil veja Šiungnujev.<ref name="Lushuihu">{{navedi knjigo |last1=Xiong |first1=Victor |title=Historical Dictionary of Medieval China |year=2017 |url=https://books.google.com/books?id=fCdCDgAAQBAJ&q=lushuihu+xiongnu+northern+liang&pg=PA315 |page=315 |isbn=9781442276161 |via=Google Books}}</ref> Njegov vodja Juču Mengšun je prevzel dinastijo [[Severni Liang]] tako, da je strmoglavil njenega marionetnega vladarja Duan Jeja. Leta 439 je Jučujevo oblast uničila dinastija Severni Vej. Ostanki klana Juču so bili nato naseljeni v mestu Gaočang, preden so jih uničili [[Rouranski kaganat|Rourani]]. ==Pomen== Konfederacija Šiungnu je bila za stepski imperij neobičajno dolgoživa. Napadi na osrednjo kitajsko nižino niso bili namenjeni samo pridobivanju dobrin, ampak tudi prisiliti njeno prebivalstvo k rednemu plačevanju davkov. Moč vladarja Šiungnuja je temeljila prav na njegovem nadzoru nad davki iz Hana, ki jih je uporabljal za nagrajevanje svojih privržencev. Od davkov ni bil odvisen le vladar, ampak cela država. Velika slabost Šiungnujev je bilo bočno dedovanje vladarskega položaja: če sin pokojnega vladarja ni bil dovolj star, da bi prevzel poveljstvo, je oblast prešla na brata pokojnega vladarja. V prvi generaciji je to delovalo, v naslednji generaciji pa je lahko vodilo v državljansko vojno. Ko se je to zgodilo leta 60 pr. n. št., se je šibkejša stran umaknila proti jugu in se podredila vladajočemu režimu v osrednji kitajski nižini ter nato uporabila vse vire svojega vladarja za vojno proti severu in ponovno vzpostavitev oblasti. Ko se je to zgodilo okoli leta 47 n. št., je ta strategija spodletela. Južni vladar ni mogel premagati severnega in Šiungnuji so ostali razdeljeni.{{sfn|Barfield|1989|p={{page needed|date=April 2022}}}} ==Etnolingvistični izvor Šiungnujev== ===Povezava s Huni=== Šiungnujsko-hunsko hipotezo je prvi predlagal francoski zgodovinar iz 18. stoletja Joseph de Guignes, ki je opazil, da so starodavni kitajski učenjaki člane plemen, povezanih s Šiungnuji, omenjali z imeni, podobnimi imenu "Hun", čeprav pisana različno. Étienne de la Vaissière je ugotovil, da so bili v tako imenovanih "starodavnih sogdijskih pismih" tako Šiungnuji kot Huni imenovani ''γwn'' (''xwn'').<ref name="vaissiere2006"/> Teorijo, da so Šiungnuji predhodniki [[Huni|Hunov]], kot so bili pozneje znani v Evropi, danes sprejemajo številni učenjaki, vendar mnenje ni enotno. Identifikacija Šiungnujev s Huni bi lahko bila napačna ali pa je njihovo ime pretirano poenostavljeno. ===Iranske teorije=== [[Slika:Noin-Ula carpet.jpg|thumb|upright=1.35|Vezena preproga iz šiungnujskega grobišča Noin-Ula; ta luksuzni predmet je bil uvožen iz [[Baktrija|Baktrije]] in naj bi predstavljal Juedže<ref>{{navedi knjigo |last1=Betts |first1=Alison |last2=Vicziany |first2=Marika |last3=Jia |first3=Peter Weiming |last4=Castro |first4=Angelo Andrea Di |title=The Cultures of Ancient Xinjiang, Western China: Crossroads of the Silk Roads |date=19 December 2019 |publisher=Archaeopress Publishing Ltd |isbn=978-1-78969-407-9 |page=104 |url=https://books.google.com/books?id=rxUSEAAAQBAJ&pg=PA104 |quote=}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Francfort |first1=Henri-Paul |author-link= |title=Sur quelques vestiges et indices nouveaux de l'hellénisme dans les arts entre la Bactriane et le Gandhāra (130 av. J.-C.-100 apr. J.-C. environ) |language=fr |trans-title=On some vestiges and new indications of Hellenism in the arts between Bactria and Gandhāra (130 BC-100 AD approximately) |journal=Journal des Savants |date=1 January 2020 |pages=26–27, Fig.8 ''"Portrait royal diadémé Yuezhi"'' ("Diademed royal portrait of a Yuezhi") |url=https://www.academia.edu/45042820}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Polos'mak |first1=Natalia V. |last2=Francfort |first2=Henri-Paul |last3=Tsepova |first3=Olga |title=Nouvelles découvertes de tentures polychromes brodées du début de notre ère dans les "tumuli" n o 20 et n o 31 de Noin-Ula (République de Mongolie) |journal=Arts Asiatiques |date=2015 |volume=70 |pages=3–32 |doi=10.3406/arasi.2015.1881 |jstor=26358181 |issn=0004-3958 |quote=}}</ref><ref name="LN">{{cite journal |last1=Nehru |first1=Lolita |title=KHALCHAYAN |journal=Encyclopaedia Iranica Online |date=14 December 2020 |url=https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-iranica-online/*-COM_215?lang=en |publisher=Brill |quote=" |access-date=2023-11-14 |archive-date=2022-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220126153938/https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-iranica-online/*-COM_215?lang=en |url-status=dead }}</ref>]] Večina znanstvenikov se strinja, da je bila elita Šiungnujev sprva morda [[Sogdija|sogdijskega]] izvora in se kasneje poturčila.<ref>{{navedi knjigo |last1=Neumann |first1=Iver B. |last2=Wigen |first2=Einar |title=The Steppe Tradition in International Relations: Russians, Turks and European State Building 4000 BCE–2017 CE |date=19 July 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-42079-2 |page=103 |url=https://books.google.com/books?id=huRfDwAAQBAJ&pg=PA103 |language=en |via=Google Books|quote=}}</ref> V ''Zgodovini civilizacij osrednje Azije'', ki jo je UNESCO izdal leta 1994, njen urednik János Harmatta trdi, da so kraljeva plemena in kralji Šiungnujev imeli [[Iranski jeziki|iranska]] imena. Avtor omenja tudi to, da je vse šiungnujske besede, ki so jih zapisali Kitajci, mogoče razložiti s skitskim jezikom, in da je torej jasno, da je večina plemen Šiungnujev govorila vzhodnoiranski jezik.<ref name="Harmatta488"/> Po študiji Aleksandra Saveljeva in Choongwona Jeonga, objavljeni leta 2020 v reviji Evolutionary Human Sciences Cambridge University Press, je ''"pretežni del prebivalstva Šiungnuja verjetno govoril turško"''. Pomembne kulturne, tehnološke in politične elemente so tja morda prenesli vzhodnoiransko govoreči stepski nomadi. Te iransko govoreče skupine so se sčasoma asimilirale v prevladujoče turško govoreče večinsko prebivalstvo.<ref name="Savelyev & Jeong, 2020">{{cite journal |last1=Savelyev |first1=Alexander |last2=Jeong |first2=Choongwoon |date=7 May 2020 |title=Early nomads of the Eastern Steppe and their tentative connections in the West |journal=Evolutionary Human Sciences |volume=2 |issue=E20 |doi=10.1017/ehs.2020.18 |pmc=7612788 |pmid=35663512 |s2cid=218935871 |hdl=21.11116/0000-0007-772B-4}}</ref> ===Jenisejske teorije=== [[Slika:Belt plaque in the shape of a kneeling horse, 3rd-1st century BCE, North China.jpg|thumb|Pasna sponka s podobo klečečega konja, izdelana v severni Kitajski za šiungnujske gospodarje, 3.-1. stoletje pr. n. št., pozlačeno srebro{{sfn|Bunker|2002|p=29}}<ref name="metmuseum.org">{{navedi splet |title=Metropolitan Museum of Art |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/44787 |website=www.metmuseum.org}}</ref>]] Lajos Ligeti je prvi predlagal, da so Šiungnuji govorili jenisejski jezik. V zgodnjih 60. letih 20. stoletja je bil predlog podprt z verodostojnimi dokazi. Jenisejska teorija predlaga, da so jenisejski jezik govorili vladajoči Džijeji na zahodu Šiungnuja, prevladujoči jezik Šiungnujev pa je bil verjetno turški ali jenisejski. Šiungnuji so bili vsekakor večetnična družba.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jin Kim |first1=Hyun |title=The Huns |date=November 2015 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1317340904 |pages=6–17 |url=https://books.google.com/books?id=mcf4CgAAQBAJ |via=Google Books}}</ref> Nazivi ''tarkan'', ''tegin'' in ''kagan'', ki so jih kasneje uporabljali turški in mongolski narodi, so podedovani od Šiungnujev in so verjetno jenisejskega izvora. Iz proto-jenisejskega ''tɨŋVr'' naj bi izhajala tudi šiungnujska beseda za nebesa.<ref name="Vovin">{{Cite journal |journal=Academia |url=https://www.academia.edu/1804191|title=Did the Xiongnu speak a Yeniseian language? Part 2: Vocabulary|last1=Vovin|first1=Alexander}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Georg |first1=Stefan |title=A Descriptive Grammar of Ket (Yenisei-Ostyak): Part 1: Introduction, Phonology and Morphology |date=22 March 2007 |publisher=Global Oriental |isbn=978-90-04-21350-0 |page=16 |url=https://books.google.com/books?id=vfV5DwAAQBAJ&pg=PA16 |language=en |via=Google Books}}</ref> Za besedišče šiungnujskih napisov se včasih zdi, da ima jenisejsko sorodstvo. Jenisejskim so na primer podobne šiungnujske besede ''kʷala'' (sin), ''ket kalek'' (mlajši sin), ''sakdak'' (škorenj) in ''dar'' (sever).<ref name="Vovin"/><ref>{{Cite journal |last=Vovin |first=Alexander |title=ONCE AGAIN ON THE ETYMOLOGY OF THE TITLE ''qaγan'' |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |volume=12 |place=Kraków |date=2007 |url=https://core.ac.uk/reader/229243025 |access-date=2022-04-06}}</ref> Alexander Vovin meni, da so nekatera šiungnujska imena konj turške besede z jenisejskimi predponami.<ref>{{Cite thesis |last=Xumeng |first=Sun |date=2020-09-14 |title=Identifying the Huns and the Xiongnu (or Not): Multi-Faceted Implications and Difficulties |website=PRISM: University of Calgary's Digital Repository |url=https://prism.ucalgary.ca/bitstream/handle/1880/112546/ucalgary_2020_sun_xumeng.pdf?sequence=3}}</ref> Analiza Savaljeva in Jeonga je pokazala, da je jenisejska teorija dvomljiva.<ref name="Savelyev & Jeong, 2020"/> ===Turške teorije=== Po študiji Aleksandra Saveljeva in Choongwona Jeonga, objavljeni leta 2020 v reviji ''Evolutionary Human Sciences Cambridge University Press'', je ''"pretežni del prebivalstva Šiungnuja verjetno govoril turško"'', verjetno neko zgodnjo obliko [[Turščina|turščine]].<ref>Craig Benjamin (2007, 49). V Hyun Jin Kim. [https://books.google.com/books?id=fX8YAAAAQBAJ The Huns, Rome and the Birth of Europe]. Cambridge University Press. 2013. str. 176.</ref> Kitajski viri Šiungnuje povezujejo z več turškimi ljudstvi: * Po ''[[Knjiga Džova|Knjigi Džova]]'', ''[[Zgodovina severnih dinastij|Zgodovini severnih dinastij]]'', ''[[Tongdian]]u'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' so bili [[Gokturki]] in njihov vladajoči klan [[Ašina]] sestavni del konfederacije Šiungnu.<ref name="Zhou50">Linghu Defen in drugi. ''Zhoushu'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%91%A8%E6%9B%B8/%E5%8D%B750 vol. 50]</ref><ref>''Beishi'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8C%97%E5%8F%B2/%E5%8D%B7099#%E7%AA%81%E5%8E%A5 "vol. 99 - section Tujue"]</ref><ref>Golden, Peter B. (avgust 2018). [https://www.researchgate.net/publication/326609440_The_Ethnogonic_Tales_of_the_Turks "The Ethnogonic Tales of the Türks"]. ''The Medieval History Journal'', 21 (2): p. 298 of 291-327, fn. 36.</ref><ref name = "tongdian197">Ud You. ''Tongdian'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7197 vol. 197] quote: "突厥之先，平涼今平涼郡雜胡也，蓋匈奴之別種，姓阿史那氏。"</ref><ref>''Xin Tangshu'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7215%E4%B8%8A vol. 215A]. "突厥阿史那氏, 蓋古匈.</ref>'' ** Gokturki iz klana Ašina so trdili, da so "mešani barbari"'', ki so pribežali iz Pinglianga (danes provinca [[Gansu]] na Kitajskem)<ref>Wei Zheng in drugi. ''Suishu'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E7%AA%81%E5%8E%A5 vol. 84] </ref><ref name= "tongdian197"/> ali nejasne države Suo severno od Šiungnuja.<ref>''Zhoushu'', "vol. 50" "或云突厥之先出於索國，在匈奴之北。"</ref><ref>''Beishi'' "vol. 99 - section Tujue" quote: "又曰突厥之先，出於索國，在匈奴之北。"</ref> * [[Ujguri|Ujgurski]] kagani so trdili, da izvirajo iz Šiungnujev. Po kitajskih virih je bil Vešu, ustanovitelj Ujgurskega kaganata, potomec vladarja Šiungnuja.{{sfn|Golden|1992|p=155}}<ref>Wei Shou in drugi. Book of Wei [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7103#%E9%AB%98%E8%BB%8A vol. 103. - section Gaoche]</ref><ref>''Xin Tangshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A vol 217A - Huihu].</ref> * ''[[Knjiga Veja]]'' pravi, da so Juebani potomci ostankov severnih plemen Šiungnujev in da so njihov jezik in običaji podobni gaočejskim. <ref>''Weishu'', "vol. 102 [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%AD%8F%E6%9B%B8/%E5%8D%B7102#%E7%83%8F%E5%AD%AB-%E7%96%8F%E5%8B%92-%E6%82%85%E8%88%AC Wusun, Shule, & Yueban]"</ref> * ''[[Knjiga Džina]]'' navaja devetnajst plemen južnih Šiungnujev, ki so prestopila mejo Zgodnjega Jana in imela turška imena.<ref>''Jinshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%99%89%E6%9B%B8/%E5%8D%B7097#%E5%8C%88%E5%A5%B4 vol. 97 Four Barbarians - Xiongnu]"</ref><ref>''Yuanhe Maps and Records of Prefectures and Counties'' vol. 4 quote: "北人呼駮馬為賀蘭"</ref><ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7200#%E9%A7%AE%E9%A6%AC Vol. 200]. "突厥謂駮馬為曷剌，亦名曷剌國。"</ref> Ob tem je treba reči, da kitajski viri pripisujejo šiungnujsko poreklo tudi paramongolsko govorečim Kumo Šijem in [[Kitani|Kitanom]].<ref name= "Lee2016p105">Lee, Joo-Yup (2016). "The Historical Meaning of the Term Turk and the Nature of the Turkic Identity of the Chinggisid and Timurid Elites in Post-Mongol Central Asia". ''Central Asiatic Journal''. '''59''' (1–2): 105.</ref> ===Mongolske teorije=== [[Slika:Belt Buckle LACMA M.76.97.583.jpg|thumb|upright=1.35|Šiungnujska pasna sponka, 2.-1. stoletje pr. n. št.<ref>{{navedi splet |title=Belt Buckle LACMA Collections |url=https://collections.lacma.org/node/226318 |website=collections.lacma.org}}</ref>{{sfn|Bunker|2002|p=30,110, item 81}}<ref>Prior, Daniel (2016). "FASTENING THE BUCKLE: A STRAND OF XIONGNU-ERA NARRATIVE IN A RECENT KIRGHIZ EPIC POEM" (PDF). The Silk Road. 14: 191.</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=So |first1=Jenny F. |last2=Bunker |first2=Emma C. |title=Traders and raiders on China's northern frontier: 19 November 1995 - 2 September 1996, Arthur M. Sackler Gallery |date=1995 |publisher=Arthur M. Sackler Gallery, Smithsonian Inst. [u.a.] |location=Seattle |isbn=978-0295974736 |pages=90-91, item 2 |url=https://ia601307.us.archive.org/28/items/tradersraiderson00soje/tradersraiderson00soje.pdf}}</ref>]] Mongolski in drugi znanstveniki so domnevali, da so Šiungnuji govorili jezik, soroden mongolskim jezikom,<ref>Ts. Baasansuren "The scholar who showed the true Mongolia to the world", Summer 2010 vol.6 (14) ''Mongolica'', str. 40</ref><ref>{{navedi knjigo|first1=Denis|last1=Sinor|title=Aspects of Altaic Civilization III |year=1990 |page={{page needed|date=May 2021}} }}</ref> mongolski arheologi pa, da so bili ljudje iz [[Kultura ploščastih grobov|kulture ploščastih grobov]] predniki Šiungnujev. Nekateri znanstveniki so predlagali, da so bili Šiungnuji morda predniki [[Mongoli|Mongolov]].<ref name="Tumen"/> Nikita Bičurin je menil, da sta Šiungnu in Šjanbej podskupini (ali dinastiji) iste etnične pripadnosti.<ref name="info">N.Bichurin "Collection of information on the peoples who inhabited Central Asia in ancient times", 1950, p. 227.</ref> Po ''[[Knjiga Songa|Knjigi Songa]]'' so imeli [[Rouranski kaganat|Rourani]], ki jih ''[[Knjiga Veja]]'' šteje za potomce protomongolskega<ref>Pulleyblank, Edwin G. (2000). [https://web.archive.org/web/20171118181857/http://www.dartmouth.edu/~earlychina/docs/2008/ec25_pulleyblank.pdf "Ji 姬 and Jiang 姜: The Role of Exogamic Clans in the Organization of the Zhou Polity"], ''Early China''. str. 20.</ref> ljudstva [[Donghu]],<ref>Wei Shou. ''Book of Wei''. vol. 91 "蠕蠕，東胡之苗裔也，姓郁久閭氏" tr. "Rúrú, offsprings of Dōnghú, surnamed Yùjiŭlǘ"</ref> tudi alternativni imeni: Dàtán (Tatar) in/ali Tántán (Tartar). Po ''[[Knjiga Lianga|Knjigi Lianga]]'' so bili ločena veja Šiungnujev.<ref>''Liangshu'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%A2%81%E6%9B%B8/%E5%8D%B754#%E8%8A%AE%E8%8A%AE%E5%9C%8B Vol. 54] txt: "芮芮國，蓋匈奴別種。" tr: "Ruìruì state, possibly a Xiongnu's separate branch"</ref><ref>Golden, Peter B. "Some Notes on the Avars and Rouran", in ''The Steppe Lands and the World beyond Them''. Ed. Curta, Maleon. Iași (2013). str. 54-55.</ref> ''[[Stara knjiga Tanga]]'' omenja dvajset plemen Šivejev,<ref>Liu Xu et al. ''Old Book of Tang'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B#%E5%AE%A4%E9%9F%8B "vol. 199 section: Shiwei"]</ref> ki jih drugi kitajski viri (''[[Knjiga Suja]]'', ''[[Nova knjiga Tanga]]'') povezujejo s Kitani,<ref name="Elina-Qian 2005 p. 173-178">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. p. 173-178.</ref> ki so izhajali iz Šjanbejev<ref>Xu Elina-Qian (2005). ''[https://helda.helsinki.fi/handle/10138/19205 Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan]''. University of Helsinki. p. 99.</ref> in bili preko njih povezani s Šiongnuji. <ref>Xue Juzheng et al. ''Old History of the Five Dynasties'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E4%BA%94%E4%BB%A3%E5%8F%B2/%E5%8D%B7137 vol. 137]</ref> Na splošno velja, da so bili Šjanbeji, Kitani in Šiveji pretežno mongolsko- in paramongolsko govoreči.<ref name="Elina-Qian 2005 p. 173-178"/><ref>Schönig, Claus. (27 January 2006) "Turko-Mongolic relations" in Janhunen (ed.) ''The Mongolic Languages''. Routledge. p. 393.</ref><ref>Shimunek, Andrew. [https://www.academia.edu/37176756 "Early Serbi-Mongolic-Tungusic lexical contact: Jurchen numerals from the 室韦 Shirwi (Shih-wei) in North China"]. Philology of the Grasslands: Essays in Mongolic, Turkic, and Tungusic Studies, Edited by Ákos Bertalan Apatóczky et al. (Leiden: Brill). Retrieved 22 September 2019.</ref> Kitajski kronisti so izvor Šiungnujev redno pripisovali različnim nomadskim skupinam, na primer paramongolsko govorečim Kumo Šijem ter turško govorečim Gokturkom in Tielejem.<ref name = "Lee2016p105"/> [[Džingiskan]] v svojem pismu daoistu Čju Čudžiju omenja čas [[Modu |Modu čanjuja]] kot ''"oddaljen čas našega čanjuja"''.<ref name="Howorth">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/p1historyofmongo02howouoft|title=History of the Mongols from the 9th to the 19th century|first=Henry H. (Henry Hoyle)|last=Howorth|publisher=London : Longmans, Green|via=Internet Archive}}</ref> Šiungnujska simbola sonca in lune sta podobna mongolskemu simbolu sojombo.<ref>{{navedi splet |url=http://depts.washington.edu/silkroad/archaeology/mongolia/xiongnu/xiongnuarchhist/sunandmoon_th.jpg |title=Sun and Moon |website=depts.washington.edu |format=JPG}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://depts.washington.edu/silkroad/archaeology/mongolia/xiongnu/xiongnuarchhist/xiongnuarchhist.html|title=Xiongnu Archaeology |website=depts.washington.edu}}</ref><ref>[https://www.academia.edu/2086480/Elite_Xiongnu_Burials_at_the_Periphery_Tomb_Complexes_at_Takhiltyn_Khotgor_Mongolian_Altai_Miller_et_al._2009_ Elite Xiongnu Burials at the Periphery] (Miller et al. 2009)</ref> ===Večnarodna teorija=== [[Slika:Genetic history of Xiongnu.png|thumb|300px|Širjenje pašništva v Mongolijo okoli leta 1000 pr. n. št. (zgodnja železna doba) in shematski prikaz nastanka Šiungnujskega imperija v 3. stoletju pr. n. št.<ref>Hyun Jin Kim, The Huns, Rome and the Birth of Europe. {{ISBN|978-1-107-00906-6}}. Cambridge University Press. 2013. page 31.</ref>]] Od začetka 19. stoletja so številni zahodni učenjaki predlagali povezave med različnimi jezikovnimi družinami ali poddružinami in jezikom ali jeziki Šiungnujev. Albert Terrien de Lacouperie je za Šiungnuje menil, da jih tvori več ljudstev.{{sfn|Geng|2005}} S tem se strinja veliko znanstvenikov, čeprav sta tako etnična sestava kot jezik še vedno nedorečena.{{sfn|Di Cosmo|2004|p=165}} Kitajski viri s Šiungnuji povezujejo Tieleje in [[Ašina|klan Ašina]], drugih turških ljudstev pa ne. Po ''[[Knjiga Džova|Knjigi Džova]]'' in ''[[Zgodovina severnih dinastij|Zgodovini severnih dinastij]]'' je bil klan Ašina sestavni del konfederacije Šiungnu,<ref name="Zhou502">Linghu Defen et al. ''Book of Zhou'', [[:zh:s:周書/卷50|Vol. 50.]] {{in lang|zh}}</ref><ref name="Northern992">Li Yanshou ({{lang|zh-hans|李延寿}}), ''History of the Northern Dynasties'', [[:zh:s:北史/卷099|Vol. 99.]] {{in lang|zh}}</ref> vendar je ta povezava sporna.{{sfn|Christian|1998|p=249}} Po ''[[Knjiga Suja|Knjigi Suja]]'' in ''[[Tongdžijan]]u'' so bili Šiungnuji "mešani nomadi" (''zá hú'') iz Pinglianga.<ref name="Sui84">Wei Zheng et al., ''Book of Sui'', [[:zh:s:隋書/卷84|Vol. 84.]] {{in lang|zh}}</ref><ref name="Tong197">{{navedi knjigo |last1=Du |first1=You |author-link=|script-title=zh:《通典》 |trans-title=Tongdian |location=Beijing |publisher=Zhonghua Book Company |volume=197 |script-chapter=zh:辺防13 北狄4 突厥上 |year=1988 |isbn=978-7-101-00258-4 |page=5401 |language=zh-hans}}</ref> Klan Ašina in Tieleji sta bili morda ločeni etnični skupini, ki sta se mešali s Šiungnuji.<ref name="ethnic">{{navedi splet|url=http://rudocs.exdat.com/docs/index-128726.html|title=Об эт нической принадлежности Хунну|website=rudocs.exdat.com|access-date=2014-06-21 |archive-date=2018-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180914203456/http://rudocs.exdat.com/docs/index-128726.html|url-status=dead}}</ref> Kitajski viri so s Šiungnuji povezovali številna nomadska ljudstva na njihovih severnih mejah, tako kot so na primer grško-rimski zgodovinopisci [[Avari|Avare]] in [[Huni|Hune]] imenovali [[Skiti]]. Nekateri [[Ujguri]] so trdili, da izvirajo iz Šiungnujev. Po kitajskih virih je bil Vejšu, ustanovitelj [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], potomec vladarja Šiungnujev.{{sfn|Golden|1992|p=155}} Mnogo sodobnih znanstvenikov meni, da sodobni Ujgori niso potomci tistih iz Ujgurskega kaganata, ker se sodobni ujgurski jezik in stari ujgurski jezik precej razlikujeta.<ref name="Tursun">{{cite journal |url=http://www.isn.ethz.ch/isn/Digital-Library/Publications/Detail/?ots591=0c54e3b3-1e9c-be1e-2c24-a6a8c7060233&lng=en&id=105630 |title= The Formation of Modern Uyghur Historiography and Competing Perspectives toward Uyghur History |author= Nabijan Tursun |journal=The China and Eurasia Forum Quarterly |date= 5 July 2023 |volume= 6 |issue= 3 |pages=87–100 }}</ref> Znanstvniki menijo, da so potomci več ljudstev, med katerimi so bili tudi starodavni Ujguri.<ref name="xinjiang">{{navedi knjigo |author1=James A. Millward |author2=Peter C. Perdue |name-list-style=amp |year=2004 |chapter=Chapter 2: Political and Cultural History of the Xinjiang Region through the Late Nineteenth Century |title= Xinjiang: China's Muslim Borderland |editor = S. Frederick Starr |publisher= M. E. Sharpe |pages= 40–41 |isbn= 978-0-7656-1318-9 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=GXj4a3gss8wC&pg=PA40 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Susan J. Henders|url=https://books.google.com/books?id=fgHlxD4k0z4C&pg=PA135|title=Democratization and Identity: Regimes and Ethnicity in East and Southeast Asia|editor=Susan J. Henders|year=2006|publisher=Lexington Books |page=135|isbn=978-0-7391-0767-6|access-date=2011-09-09}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The ETIM: China's Islamic Militants and the Global Terrorist Threat|first1=J. Todd|last1=Reed|first2=Diana |last2=Raschke|year=2010 |publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-36540-9|page=7 |url=https://books.google.com/books?id=5I2b_hrJO8sC&pg=PA7}}</ref> Po mnenju več zgodovinarjev je možno, da so bila med Šiungnuji tudi plemena korejskega izvora. Nekateri korejski raziskovalci poudarjajo, da so grobovi v Sili in vzhodnem Šiungnuju podobni.<ref>{{navedi knjigo|author=Cho Gab-je|date=5 March 2004|language=ko-kr|script-title=ko:騎馬흉노국가 新羅 연구 趙甲濟(月刊朝鮮 편집장)의 심층취재 내 몸속을 흐르는 흉노의 피|publisher=Monthly Chosun|url=http://monthly.chosun.com/client/news/viw.asp?nNewsNumb=200403100027&ctcd=&cpage=1|access-date=2016-09-25|author-link=|archive-date=2012-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120119135423/http://monthly.chosun.com/client/news/viw.asp?nNewsNumb=200403100027&ctcd=&cpage=1|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=김운회|date=2005-08-30 |language=ko-kr |script-title=ko:김운회의 '대쥬신을 찾아서' <23> 금관의 나라, 신라"|publisher=프레시안|url=http://www.pressian.com/article/article.asp?article_num=40050830181724&Section=04|access-date=2016-09-25}}</ref><ref>{{navedi knjigo|date=2009-02-27|language=ko-kr|script-title=ko:경주 사천왕사(寺) 사천왕상(四天王像) 왜 4개가 아니라 3개일까|publisher=조선일보 |url=http://news.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/26/2009022601873.html|access-date=2016-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141230090440/http://news.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/26/2009022601873.html|archive-date=2014-12-30}}</ref><ref>김창호, 〈문무왕릉비에 보이는 신라인의 조상인식 – 태조성한의 첨보 -〉, 《한국사연구》, 한국사연구회, 1986년</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nl.go.kr/nl/search/SearchDetail.nl?category_code=ct&service=KOLIS&vdkvgwkey=14167918&colltype=YON_ART&place_code_info=132&place_name_info=%EC%97%B0%EC%86%8D%EA%B0%84%ED%96%89%EB%AC%BC%EC%8B%A4(3%EC%B8%B5)&manage_code=MA&shape_code=B&refLoc=portal&category=storage&srchFlag=Y&h_kwd=%E6%96%B0%E7%BE%85%E5%BB%BA%E5%9C%8B%E8%A8%AD%E8%A9%B1%EC%9D%98+%E7%A1%8F%E7%A9%B6%7C4%E8%BC%AF(1972%EB%85%84+5%EC%9B%94),+p.+1-52 |script-title=ko:자료검색>상세_기사 {{!}} 국립중앙도서관 |title= |language=ko |trans-title= |website=www.nl.go.kr|access-date=2019-04-15|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20181002190914/http://www.nl.go.kr/nl/search/SearchDetail.nl?category_code=ct&service=KOLIS&vdkvgwkey=14167918&colltype=YON_ART&place_code_info=132&place_name_info=%EC%97%B0%EC%86%8D%EA%B0%84%ED%96%89%EB%AC%BC%EC%8B%A4%283%EC%B8%B5%29&manage_code=MA&shape_code=B&refLoc=portal&category=storage&srchFlag=Y&h_kwd=%E6%96%B0%E7%BE%85%E5%BB%BA%E5%9C%8B%E8%A8%AD%E8%A9%B1%EC%9D%98+%E7%A1%8F%E7%A9%B6%7C4%E8%BC%AF%281972%EB%85%84+5%EC%9B%94%29%2C+p.+1-52 |archive-date=2018-10-02}}</ref> ===Teorija jezikovnega izolata=== Turkolog Gerhard Doerfer je zanikal kakršno koli povezavo med jezikom Šiungnujev in katerim koli drugim znanim jezikom in celo kakršno koli povezavo s turščino ali mongolščino.{{sfn|Di Cosmo|2004|p=164}} ==Geografsko poreklo== Prvotna geografska lokacija Šiungnujev je sporna. Od 60. let 20. stoletja se geografski izvor Šiungnujev poskuša izslediti z analizo grobišč iz starejše železne dobe, vendar nobena regija nima pogrebnih običajev, ki bi se jasno ujemali s šiungnujskimi.<ref>{{cite journal |last=Honeychurch |first=William |title=Thinking Political Communities: The State and Social Stratification among Ancient Nomads of Mongolia |journal=The Anthropological Study of Class and Consciousness |page=47}}</ref> ===Arheologija=== [[Slika:Xiongnu Leather Robe, Han period, Henan Provincial Museum, Zhengzhou.jpg|thumb|250px|Šiungnujsko usnjeno oblačilo iz obdobja Hana, Muzej province Henan, [[Džengdžov]]]] V 20. letih 20. stoletja je Pjotr Kozlov nadziral izkopavanje kraljevih grobnic na grobišču Noin-Ula v severni Mongoliji, datiranih približno v 1. stoletje n. št. Druga najdišča Šiungnujev so bila odkrita v Notranji Mongoliji, na primer [[ordoška kultura]]. Sinolog Otto Maenchen-Helfen je ugotovil, da imajo obrazi Šiungnujev iz Transbajkala in Ordosa običajno zahodnoevrazijske značilnosti.{{sfn|Maenchen-Helfen|1973|pp=[https://archive.org/details/bub_gb_CrUdgzSICxcC/page/n397 370]–371}} Portreti, odkriti med izkopavanji na grobišču Noin-Ula, in drugi dokazi kažejo na vzajemen vpliv šiungnujske in kitajske umetnosti. Na nekaj portretih iz kurganon Noin-Ula so upodobljeni Šiungnuji z dolgimi lasmi, spetimi s širokimi trakovi, značilnimi za klan [[Ašina]].<ref>Camilla Trever. "Excavations in Northern Mongolia (1924–1925)". Leningrad: J. Fedorov Printing House, 1932 [http://depts.washington.edu/silkroad/museums/shm/trever.pdf]</ref> Dobro ohranjena telesa v grobnicah Šiungnujev in njihovih predhodnikov v Mongoliji in južni Sibiriji imajo tako vzhodnoazijske kot zahodnoevrazijske značilnosti.<ref>The Great Empires of the Ancient World – Thomas Harrison – 2009 – page 288</ref> Analiza lobanjskih ostankov z nekaterih lokacij, pripisanih Šiungnujem, je pokazala, da so imeli dolihocefalne lobanje z vzhodnoazijskimi kraniometričnimi značilnostmi, kar jih ločuje od sosednjih populacij v današnji Mongoliji.<ref>Fu ren da xue (Beijing, China), S.V.D. Research Institute, Society of the Divine Word – 2003 [https://www.google.com/search?&tbm=bks&q=Analysis+of+skeletal+remains+from+sites+attributed+to+the+Xiongnu+provides+an+identification+of+dolichocephalic+Mongoloid%2C+ethnically+distinct+from+neighboring+populations+in+present-day+Mongolia]</ref> Ruske in kitajske antropološke in kraniofacialne študije kažejo, da so bili Šiungnuji fizično zelo heterogeni, s šestimi različnimi skupinami prebivalstva, ki kažejo različne fizične lastnosti zahodne Evrazije in vzhodne Azije.<ref name="Tumen"/> [[Slika:Noin-Ula carpet, animal styleNoin-Ula carpet, animal style.jpg|thumb|250px|Preproga z živalskimi motivi, najdena na pokopališču Noin-Ula, 1. stoletje n. št.<ref>{{navedi splet |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/11.+Textiles%2C+Tapestry/430781}}</ref>]] Trenutno obstajajo štiri v celoti izkopana in dobro dokumentirana grobišča: Ivolga,<ref>A. V. Davydova, Ivolginskii arkheologicheskii kompleks II. Ivolginskii mogil'nik. Arkheologicheskie pamiatniki Siunnu 2 (Sankt-Peterburg 1996). А. В. Давыдова, Иволгинский археологи-ческий комплекс II. Иволгинский могильник. Археологические памятники Сюнну 2 (Санкт-Петербург 1996).</ref> Direstuj,<ref>S. S. Miniaev, Dyrestuiskii mogil'nik. Arkheologicheskie pamiatniki Siunnu 3 (Sankt-Peterburg 1998). С. С. Миняев, Дырестуйский могильник. Археологические памятники Сюнну 3 (Санкт-Петербург 1998).</ref> Burhan Tolgoj<ref>Ts. Törbat, Keramika khunnskogo mogil'nika Burkhan-Tolgoi. Erdem shinzhilgeenii bichig. Arkheologi, antropologi, ugsaatan sudlal 19,2003, 82–100. Ц. Тѳрбат, Керамика хуннского могильника Бурхан-Толгой. Эрдэм шинжилгээний бичиг. Археологи, антропологи, угсаатан судлал 19, 2003, 82–100.</ref><ref>Ts. Törbat, Tamiryn Ulaan khoshuuny bulsh ba Khünnügiin ugsaatny büreldekhüünii asuudald. Tükhiin setgüül 4, 2003, 6–17. Ц. Төрбат, Тамирын Улаан хошууны булш ба Хүннүгийн угсаатны бүрэлдэхүүний асуудалд. Түүхийн сэтгүүл 4, 2003, 6–17.</ref> in Daodunzi.<ref>{{cite journal |author1=Ningxia Cultural Relics and Archaeology Research Institute (寧夏文物考古研究所) |author2=Chinese Academy of Social Sciences Archaeology Institute Ningxia Archaeology Group |author3=Tongxin County Cultural Relics Administration (同心縣文物管理所) |script-title=zh:寧夏同心倒墩子匈奴墓地 |title= |language=zh |trans-title= |journal={{lang|zh-hant|考古學報}} [Archaeology Journal] |year=1988 |issue=3 |pages=333–356}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Miller |first=Bryan |title=Xiongnu Archaeology |year=2011 |publisher=Vor- und Fruhgeschichtliche Archaeologie Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universitat Bonn |location=Bonn |isbn=978-3-936490-14-5 |url=http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |editor-first=Jan |editor-last=Bemmann |access-date=2012-12-13 |archive-date=2013-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130729150654/http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |url-status=dead}}</ref> Razen njih je bilo v Transbajkalju in Mongoliji evidentiranih še več tisoč drugih grobnic. Na grobiščih prevladujeta dve vrsti pokopov: monumentalne grobnice s terasami, pogosto obdane z manjšimi satelitskimi pokopi, in krožni ali obročasti pokopi.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|first=Bryan|title=Xiongnu Archaeology|year=2011|publisher=Vor- und Fruhgeschichtliche Archaologie Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universitat Bonn|location=Bonn|isbn=978-3-936490-14-5|url=http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc|editor=Jan Bemmann|page=23|access-date=2012-12-13|archive-date=2013-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729150654/http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc|url-status=dead}}</ref> Nekateri strokovnjaki menijo, da je gre za elitne in običajne grobove. Drugi strokovnjaki menijo, da je takšna delitev preveč poenostavljena in kaže na ne dovolj dobro poznavanje pogrebnih običajev.<ref>{{navedi knjigo |last=Miller |first=Bryan |title=Xiongnu Archaeology |year=2011 |publisher=Vor- und Fruhgeschichtliche Archaologie Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universitat Bonn |location=Bonn |isbn=978-3-936490-14-5 |url=http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |editor-first=Jan |editor-last=Bemmann |page=24 |access-date=2012-12-13 |archive-date=2013-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130729150654/http://www.vfgarch.uni-bonn.de/veroeffentlichungen/bonn-bonn-contributions-to-asian-archaeology/bcaa-5-toc |url-status=dead}}</ref> ==Kultura== ===Umetnost=== [[Slika:Plaque with 3 Ibexes, 2nd-1st century BCE, Xiongnu.jpg|thumb|right|upright=1.35|Šiungnujska pasna zaponka s tremi kozorogi, 2.-1. stoletje pr. n. št.<ref>{{navedi splet |title=Metropolitan Museum of Art |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/49444 |website=www.metmuseum.org}}</ref>{{sfn|Bunker|2002|p=136}}{{sfn|Bunker|2002|p=30}}]] [[Slika:Belt buckle with animal combat scene, 2nd-1st century BCE, North China.jpg|thumb|right|upright=1.35|Pasna zaponka s prizorom živalskega boja, 2.–1. stoletje pr. n. št., izdelana na severu Kitajske za Šiungnuje{{sfn|Bunker|2002|p=29, 101 item 68}}<ref name="metmuseum.org"/>]] [[Slika:Belt Buckle with Zoomorphic Design, North China, 3rd-2nd century BCE.jpg|thumb|right|upright=1.35|Pasna zaponka z nomadskim zoomorfnim dizajnom, izdelana na Kitajskem za Šiungnuje{{sfn|Bunker|2002|p=100, item 67}}{{sfn|Bunker|2002|p=29}}]] Kultura Šiungnujev je zelo raznolika, odvisna od kraja in časa, a kljub temu tvori celoto, ki se povsem razlikuje od kulture Hanov in nekitajskih ljudstev na severu.{{sfn|Psarras|2003|p={{page needed|date=April 2022}}}} V nekaterih primerih ikonografije ni mogoče uporabiti kot glavni kulturni identifikator, ker se ne razlikuje od ikonografije drugih stepskih ljudstev. Za vse je značilen na primer motiv tigra, ki nosi svoj mrtev plen.{{sfn|Psarras|2003|p={{page needed|date=april 2022}}}} Umetnost šiungnujev je težko razločiti od umetnosti [[Saki|Sakov]] in [[Skiti|Skitov]], vendar so od njih pogosto razlikuje v ikonografiji. Zdi se, da umetnost Sakov ni vključevala prizorov plenjenja in bojevanja istovrstnih živali, vključevala pa je elemente, ki za šiungnujsko ikonografijo niso bili običajni. Mednje so spadali na primer krilati rogati konji.{{sfn|Psarras|2003|p={{page needed|date=April 2022}}}} Kulturi sta upodabljali različne ptičje glave. Ptice Šiungnujev imajo običajno srednje velike oči in kljune, včasih tudi ušesa, medtem ko imajo ptice Sakov izrazite oči in kljun in nimajo ušes.{{sfn|Psarras|2003|pp=102–103}} Sophia-Karin Psarras meni, da so šiungnujske podobe živalskega plenjenja, posebej tigra in mrtvega plena, duhovne, in predstavljajo smrt in ponovno rojstvo, borbe med istovrstnimi živalmi pa simbolizirajo borbo za pridobivanje ali ohranjanje oblasti.{{sfn|Psarras|2003|pp=102–103}} ===Skalna umetnost in pisava=== <!-- [[Slika:Fig6Ishjamts p166R1.gif|thumb|200px|left|Šiungujsko-šjambejska abeceda iz 2. stoletja n. št., Mongolija in Notranja Mongolija{{sfn|Ishjamts|1996|p=166, Fig 5}}]] --> Skalna umetnost na gorah Jin in Helan je datirana v obdobje od 9. tisočletja pr. n. št. do 19. stoletja n. št. in vsebuje predvsem [[petroglif]]e in zelo slik.{{sfn|Demattè|2006}} Kitajski viri kažejo, da Šiungnuji niso imeli ideografske oblike pisave kot Kitajci. Isti viri pripovedujejo, da so Šiungnuji sporočila vrezali na kos lesa (''ke-mu''). Omenja se tudi pisava ''hu''. Na grobišču Noin-Ula in drugih šiungnujskih grobiščih v Mongoliji in severno od Bajkalskega jezera je bilo med predmeti, odkritimi med izkopavanji med letoma 1924 in 1925, več kot 20 vrezanih znakov. Večina njih je identična ali zelo podobna črkam staroturške abecede zgodnjega srednjega veka, najdene v evrazijskih stepah. Iz tega nekateri strokovnjaki sklepajo, da so Šiungnuji uporabljali pisavo, podobno starodavnim evrazijskim runam, in da je bila ta pisava osnova za poznejše turške pisave.{{sfn|Ishjamts|1996|p=166, Fig 6}} ===Vera in prehrana=== Po ''[[Knjiga Hana|Knjigi Hana]]'' so Šiungnuji nebesa imenovali ''čengli'' (撐犁),<ref>Book of Han, Vol. 94-I, 匈奴謂天為「撐犁」，謂子為「孤塗」，單于者，廣大之貌也.</ref> kar je kitajska transkripcija [[Tengri]]ja. Šiungnuji so bili nomadsko ljudstvo. Pasli so črede in trgovali s konji s Kitajsko, iz česar je mogoče sklepati, da je bila njihova prehrana sestavljena predvsem iz ovčetine, konjskega mesa in ulovljenih divjih gosi. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== ===Primarni viri=== {{refbegin|2}} * Ban Gu et al. ''[[Knjiga Hana]]'', zlasti Zvezek 94, 2. del. * Fan Je et al. ''[[Knjiga Kasnejšega Hana]]'', zlasti Zvezek 89. * Sima Čjan et al. ''[[Zapisi velikega zgodovinarja]]'', zlasti Zvezek 110. {{refend}} ===Drugi viri=== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Adas |first=Michael |year=2001 |title=Agricultural and Pastoral Societies in Ancient and Classical History |publisher=American Historical Association/Temple University Press}} * {{navedi knjigo |last=Bailey |first=Harold W. |author-link= |year=1985 |title=''Indo-Scythian Studies: being Khotanese Texts'', VII |url=https://archive.org/details/EtymologyOfXiongnuNamesByTheLateH.w.Bailey |publisher=Cambridge University Press |jstor=312539 |access-date=30 May 2015 }} * {{navedi knjigo|last=Barfield|first=Thomas J.|year=1989|title=The Perilous Frontier: Nomadic Empires and China, 221 BC to AD 1757|url=https://archive.org/details/perilousfrontier0000barf|publisher=Basil Blackwell}} * {{navedi knjigo |last=Beckwith |first=Christopher I. |author-link= |date=16 March 2009 |title=Empires of the Silk Road: A History of Central Eurasia from the Bronze Age to the Present |url=https://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13589-2 |access-date=30 May 2015 }} * {{navedi knjigo |last=Bentley |first=Jerry |year=1993 |title=Old World Encounters: Cross-Cultural Contacts and Exchanges in Pre-Modern Times |url=https://archive.org/details/oldworldencounte00jerr |place=New York |publisher=Oxford University Press}} * {{navedi knjigo |last=Bunker |first=Emma C. |title=Nomadic Art of the Eastern Eurasian Steppes: The Eugene V. Thaw and Other Notable New York Collections |location=New York |publisher=Metropolitan Museum of Art |url=https://archive.org/details/NomadicArtoftheEasternEurasianSteppesTheEugeneVThawandOtherNotableNewYorkCollection/page/n43/mode/2up |year=2002 |isbn=9780300096880 |oclc=819761397 |via=Internet Archive }} ({{navedi splet |title=Via Metropolitan Museum of Art Libraries |url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/96120/rec/302 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203033950/http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/96120/rec/302 |archive-date=2013-12-03 |url-status=dead |access-date=2021-12-27 }}) * {{navedi knjigo |last=Christian |first=David |title=A history of Russia, Central Asia and Mongolia, Vol. 1: Inner Eurasia from prehistory to the Mongol Empire |publisher=Blackwell |year=1998}} * {{cite journal |last1=Damgaard |first1=P. B. |last2=Marchi |first2=N. |s2cid=13670282 |display-authors=1 |date=May 9, 2018 |title=137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |access-date=April 11, 2020 |journal=Nature |publisher=Nature Research |volume=557 |issue=7705 |pages=369–373 |bibcode=2018Natur.557..369D |doi=10.1038/s41586-018-0094-2 |pmid=29743675 |hdl=1887/3202709 |ref={{harvid|Damgaard et al.|2018}} |hdl-access=free }} * {{navedi knjigo |last=Demattè |first=Paola |year=2006 |chapter=Writing the Landscape: Petroglyphs of Inner Mongolia and Ningxia Province (China) |title=Beyond the steppe and the sown: proceedings of the 2002 University of Chicago Conference on Eurasian Archaeology |editor=David L. Peterson |display-editors=et al |publisher=Brill |series=Colloquia Pontica: series on the archaeology and ancient history of the Black Sea area |volume=13 |pages=300–313}} (Proceedings of the First International Conference of Eurasian Archaeology, University of Chicago, May 3–4, 2002.) * {{navedi knjigo |last=Di Cosmo |first=Nicola |year=1999 |chapter=The Northern Frontier in Pre-Imperial China |title=The Cambridge History of Ancient China |editor=Michael Loewe |name-list-style=and |editor2=Edward Shaughnessy |publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo |last=Di Cosmo |first=Nicola |year=2002 |title=Ancient China and its Enemies: The Rise of Nomadic Power in East Asian History |url=https://archive.org/details/ancientchinaitse0000dico |publisher=Cambridge University Press}} (original edition) * {{navedi knjigo |last=Di Cosmo |first=Nicola |year=2004 |title=Ancient China and its Enemies: The Rise of Nomadic Power in East Asian History |publisher=Cambridge University Press}} (First paperback edition) * {{cite journal|last1=Fairbank|first1=J.K.|last2=Têng|first2=S.Y.|title=On the Ch'ing Tributary System |journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=6|number=2|pages=135–246|year=1941|doi=10.2307/2718006 |jstor=2718006}} * {{cite journal|last=Geng|first=Shimin [耿世民]|journal=Yu Yan Yu Fan Yi|script-title=zh:阿尔泰共同语、匈奴语探讨|trans-title=On Altaic Common Language and Xiongnu Language|script-journal=zh:语言与翻译（汉文版）|trans-journal=Language and Translation|year=2005|issue=2|issn=1001-0823|oclc=123501525|url=http://scholar.ilib.cn/A-QCode~yyyfy200502001.html|archive-date=25 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225170056/http://scholar.ilib.cn/A-QCode~yyyfy200502001.html}} * {{navedi knjigo |last=Golden |first=Peter B. |year=1992 |title=An Introduction to the History of the Turkic Peoples: Ethnogenesis and State-Formation in Medieval and Early Modern Eurasia and the Middle East |isbn=978-3-447-03274-2 |chapter=Chapter VI – The Uyğur Qağante (742–840) |url=https://archive.org/details/introductiontohi00gold |url-access=limited }} * {{navedi knjigo |last=Grousset |first=Rene |year=1970 |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-1304-1 |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof }} * Hall, Mark & Minyaev, Sergey. Chemical Analyses of Xiong-nu Pottery: A Preliminary Study of Exchange and Trade on the Inner Asian Steppes. In: ''Journal of Archaeological Science'' (2002) 29, pp.&nbsp;135–144 * {{navedi knjigo |last=Harmatta |first=János |author-link= |chapter=Conclusion |editor1-last=Harmatta |editor1-first=János |editor1-link= |date=1 January 1994 |title=History of Civilizations of Central Asia: The Development of Sedentary and Nomadic Civilizations, 700 B. C. to A. D. 250 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=9U6RlVVjpakC |publisher=[[UNESCO]] |pages=485–492 |isbn=978-9231028465 |access-date=29 May 2015 }} * {{navedi knjigo |last=Harmatta |first=János |author-link= |chapter=The Emergence of the Indo-Iranians: The Indo-Iranian Languages |editor1-last=Dani |editor1-first=A. H. |editor1-link= |editor2-last=Masson |editor2-first=V. M. |date=1992 |title=History of Civilizations of Central Asia: The Dawn of Civilization: Earliest Times to 700 B. C. |url=http://unesdoc.unesco.org/images/0009/000944/094466e.pdf#xml=http://www.unesco.org/ulis/cgi-bin/ulis.pl?database=&set=4DC27DB7_0_203&hits_rec=10&hits_lng=eng |publisher=[[UNESCO]] |pages=346–370 |isbn=978-92-3-102719-2 |access-date=29 May 2015 }} * {{cite journal |author-link=|last=Henning |first=W. B. |date=1948 |jstor=608717 |title=The date of the Sogdian ancient letters |journal=Bulletin of the School of Oriental and African Studies |volume=12 |issue=3–4 |pages=601–615|doi=10.1017/S0041977X00083178 |s2cid=161867825 }} * {{navedi knjigo |last=Hucker |first=Charles O. |year=1975 |title=China's Imperial Past: An Introduction to Chinese History and Culture |url=https://archive.org/details/chinasimperialpa0000huck |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-2353-2|quote="The proto-Turkic Hsiung-nu were now challenged by other alien groups — proto-Tibetans, proto-Mongol tribes called the Hsien-pi, and separate proto-Turks called To-pa (Toba)."}} * {{navedi knjigo |last=Ishjamts |first=N. |year=1996 |chapter=Nomads In Eastern Central Asia |title=History of civilizations of Central Asia |series=Volume 2: The Development of Sedentary and Nomadic Civilizations, 700 bc to ad 250 |editor=Janos Harmatta |display-editors=et al |publisher=UNESCO |isbn=92-3-102846-4 |oclc=928730707 |pages=151–170}} * {{navedi knjigo |last=Jankowski |first=Henryk |author-link=:pl:Henryk Jankowski (turkolog) |date=2006 |title=Historical-Etymological Dictionary of Pre-Russian Habitation Names of the Crimea|series=Handbuch der Orientalistik [HdO], 8: Central Asia; 15. |publisher=Brill Publishers |isbn=978-90-04-15433-9 }} * {{cite journal |last1=Keyser-Tracqui |first1=Christine |last2=Crubézy |first2=Eric |display-authors=1 |date=July 2003 |title=Nuclear and Mitochondrial DNA Analysis of a 2,000-Year-Old Necropolis in the Egyin Gol Valley of Mongolia |journal=American Journal of Human Genetics |publisher=Cell Press |volume=73 |issue=2 |pages= 247–260|doi=10.1086/377005 |pmc=1180365 |pmid=12858290 |ref={{harvid|Keyser-Tracqui et al.|2003}}}} * {{cite journal |last1=Keyser-Tracqui |first1=Christine |last2=Crubézy |first2=Eric |display-authors=1 |date=October 2006 |title=Population origins in Mongolia: genetic structure analysis of ancient and modern DNA |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2006-10_131_2/page/272 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=131 |issue=2 |pages= 272–281|doi=10.1002/ajpa.20429 |pmid=16596591 |ref={{harvid|Keyser-Tracqui et al.|2006}}}} * {{cite journal |last1=Kim |first1=Kijeong |last2=Brenner |first2=Charles H. |display-authors=1 |date=July 2010 |title=A western Eurasian male is found in 2000-year-old elite Xiongnu cemetery in Northeast Mongolia |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2010-07_142_3/page/n90 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=142 |issue=3 |pages= 429–440|doi=10.1002/ajpa.21242 |pmid=20091844 |ref={{harvid|Kim et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo |last=Loewe |first= Michael |year= 1974 |chapter= The campaigns of Han Wu-ti |title=Chinese ways in warfare |editor-first1= Frank A. Jr. |editor-last1=Kierman |editor-first2= John K. |editor-last2= Fairbank |publisher= Harvard Univ. Press}} * {{navedi knjigo |last=Maenchen-Helfen |first=Otto |author-link= |title=The World of the Huns: Studies in Their History and Culture |url=https://books.google.com/books?id=CrUdgzSICxcC |date=1973 |publisher=University of California Press |location=Berkeley, CA |isbn=978-0-520-01596-8 |edition=1st |access-date=February 18, 2015 }}[https://archive.org/details/bub_gb_CrUdgzSICxcC Internet Archive] * {{Citation | last1 =Mallory | first1 =J. P. | author-link =| last2 =Mair | first2 =Victor H. | author2-link = | year =2000 | title =The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West | place =London | publisher =Thames & Hudson}}. * {{cite journal |last1=Neparáczki |first1=Endre |last2=Maróti |first2=Zoltán |display-authors=1 |date=November 12, 2019 |title=Y-chromosome haplogroups from Hun, Avar and conquering Hungarian period nomadic people of the Carpathian Basin |journal=Scientific Reports |publisher=Nature Research |volume=9 |issue=16569 |page= 16569|bibcode= 2019NatSR...916569N|doi=10.1038/s41598-019-53105-5 |pmc=6851379 |pmid=31719606 |ref={{harvid|Neparáczki et al.|2019}}}} * {{cite journal |last=Pritsak |first=O. |year=1959 |title=XUN Der Volksname der Hsiung-nu |language=de |journal=Central Asiatic Journal |volume=5 |pages=27–34}} * {{cite journal |last=Psarras |first=Sophia-Karin |title=Han and Xiongnu: A Reexamination of Cultural and Political Relations |journal=Monumenta Serica |volume=51 |year=2003 |pages=55–236 |jstor=40727370 |s2cid=156676644 |doi=10.1080/02549948.2003.11731391}} * {{cite journal |last=Pulleyblank |first=Edwin G. |author-link= |year=1994 |title=Ji Hu: Indigenous Inhabitants of Shaanbei and Western Shanxi |journal=Opuscula Altaica: Essays Presented in Honor of Henry Schwarz |volume=19 |pages=499–531 |url=https://cedar.wwu.edu/easpress/18/ }} * {{cite journal |last=Pulleyblank |first=Edwin G. |author-link= |url=http://www.dartmouth.edu/~earlychina/docs/2008/ec25_pulleyblank.pdf |title=Ji 姬 and Jiang 姜: The Role of Exogamic Clans in the Organization of the Zhou Polity |journal=Early China |volume=25 |issue=25 |pages=1–27 |year=2000 |doi=10.1017/S0362502800004259 |s2cid=162159081 |access-date=2017-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171118181857/http://www.dartmouth.edu/~earlychina/docs/2008/ec25_pulleyblank.pdf |archive-date=2017-11-18 |url-status=dead }} * {{cite journal|last= Schuessler|first= Axel|title= Phonological Notes on Hàn Period Transcriptions of Foreign Names and Words|journal= Studies in Chinese and Sino-Tibetan Linguistics: Dialect, Phonology, Transcription and Text|series= Language and Linguistics Monograph Series|issue= 53|publisher= Institute of Linguistics, Academia Sinica|location= Taipei, Taiwan|year= 2014|url= http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf|access-date= 2021-12-27|archive-date= 2021-06-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20210607101617/http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf|url-status= dead}} * {{navedi splet |last=Sims-Williams |first=Nicholas |year=2004 |title=The Sogdian ancient letters. Letters 1, 2, 3, and 5 translated into English. |url=http://depts.washington.edu/silkroad/texts/sogdlet.html }} *{{navedi splet|author=State Hermitage Museum|year=2007|url=http://www.hermitagemuseum.org/html_En/03/hm3_2_7.html|title=Prehistoric Art - Early Nomads of the Altaic Region|publisher=The Hermitage Museum|access-date=2007-07-31|archive-date=2007-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20070622035146/http://www.hermitagemuseum.org/html_En/03/hm3_2_7.html|url-status=dead}} * {{navedi knjigo |editor-last=Whitehouse |editor-first=Ruth |title=Macmillan Dictionary of Archaeology |url=https://books.google.com/books?id=TDJdDwAAQBAJ |date=2016 |publisher=Macmillan Education |isbn=978-1349075898 }}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi knjigo |last=Wink |first=A. |year=2002 |title=Al-Hind: making of the Indo-Islamic World |url=https://archive.org/details/alhindmakingofin0011wink |publisher=Brill |isbn=0-391-04174-6}} * {{navedi knjigo |last=Yap |first=Joseph P. |year=2009 |title=Wars with the Xiongnu: A translation from Zizhi tongjian |isbn=978-1-4490-0604-4}} AuthorHouse. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azije]] [[Kategorija:Azijska ljudstva]] 9a47d20m1j1r4lajis3zaikhm7l0xcs Evika Siliņa 0 552038 6690652 6266317 2026-06-17T11:16:43Z Pv21 142817 odstop 6690652 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Evika Siliņa|image=Jaunievēlētās Ministru prezidentes Evikas Siliņas preses konference (cropped).jpg|caption=|order1=|office1=[[Predsednik vlade Latvije|Predsednica vlade Latvije]]|president1=[[Edgars Rinkēvičs]]|term_start1=15. september 2023|term_end1=28. maj 2026|predecessor1=[[Krišjānis Kariņš]]|successor1=[[Andris Kulbergs]]|office2=[[Latvija|Ministrica za blaginjo]]|primeminister2=|term_start2=14. december 2022|term_end2=15. september 2023|predecessor2=[[Gatis Eglītis]]|successor2=[[Uldis Augulis]]|birth_date={{birth date and age|df=yes|1975|08|03}}<ref name="iem.gov.lv" />|birth_place=[[Riga]], [[Latvija]]|death_date=|death_place=|citizenship=|party=Vienotība<ref name="puarocv">{{navedi splet |title=Evika Siliņa (CV) |url=https://puaro.lv/cv/evika-silina/ |website=Puaro.lv |date=15 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230916175904/https://puaro.lv/cv/evika-silina/ |archive-date=16 September 2023 |language=lv|access-date=18 September 2023}}</ref>|spouse=Aigars Siliņš|children=3|education=[[Univerza Latvije]]<br>[[Riga Graduate School of Law]]|signature=|website=|office3=|term_start3=|term_end3=|succeeded1=|premier2=Krišjānis Kariņš}} '''Evika Siliņa''', latvijska pravnica in političarka; * [[3. avgust]] [[1975]], [[Riga]], [[Latvija]]. Med letoma 2023 in 2026 je bila [[predsednik vlade Latvije|predsednica vlade Latvije]].<ref>{{Navedi splet|last=redakcija|first=LSM.lv Ziņu|date=September 15, 2023|title=Saeima ar 53 balsīm apstiprina Evikas Siliņas valdību|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/15.09.2023-saeima-ar-53-balsim-apstiprina-evikas-silinas-valdibu.a523967/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230916124901/https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/15.09.2023-saeima-ar-53-balsim-apstiprina-evikas-silinas-valdibu.a523967/|archivedate=16 September 2023|accessdate=15 September 2023|website=lsm.lv|language=lv}}</ref> Pred tem je bila ministrica za blaginjo v drugi vladi [[Arturs Krišjānis Kariņš|Krišjānisa Kariņša]].<ref>{{Navedi splet|title=Evika Siliņa is New Unity's party pick for PM|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/16.08.2023-evika-silina-is-new-unitys-party-pick-for-pm.a520363/|accessdate=17 August 2023|website=eng.lsm.lv|language=en|archivedate=16 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230816215648/https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/16.08.2023-evika-silina-is-new-unitys-party-pick-for-pm.a520363/}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=16 August 2023|title=Latvia Minister Silina Poised to Succeed Karins as Prime Minister|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-08-16/latvia-s-silina-poised-to-succeed-karins-as-prime-minister|accessdate=17 August 2023|archivedate=16 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230816163633/https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-08-16/latvia-s-silina-poised-to-succeed-karins-as-prime-minister}}</ref> Je članica politične stranke [[Enotnost (Latvija)|Enotnost]]. == Mladost == Siliņa se je 3. avgusta 1975 rodila v [[Riga|Rigi]]<ref name="diepresse">{{Navedi novice|title=Evika Silina führt Lettlands neue Regierungskoalition|url=https://www.diepresse.com/16435931/evika-silina-fuehrt-lettlands-neue-regierungskoalition|date=15 September 2023|work=[[Die Presse]]|language=de|accessdate=17 September 2023|archivedate=18 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230918085719/https://www.diepresse.com/16435931/evika-silina-fuehrt-lettlands-neue-regierungskoalition}}</ref><ref name="iem.gov.lv">{{Navedi splet|date=3 September 2018|title=Parlamentārā sekretāre – Iekšlietu ministrija|url=http://www.iem.gov.lv/lat/ministrija/struktura/ministrs/parlamentarais_sekretars|accessdate=17 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180903142115/http://www.iem.gov.lv/lat/ministrija/struktura/ministrs/parlamentarais_sekretars|archivedate=3 September 2018}}</ref> Od leta 1993 do 1997 je študirala na [[Univerza Latvije|Univerzi v Latviji]], kjer je diplomirala iz prava, in na Visoki šoli za pravo v Rigi magistrirala iz družbenih ved, mednarodnega in evropskega prava.<ref>{{Navedi splet|date=26 May 2019|title=Evika Siliņa|url=https://www.vienotiba.lv/evika_silina|accessdate=17 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190526003247/https://www.vienotiba.lv/evika_silina|archivedate=26 May 2019}}</ref> Med letoma 2003 in 2012 je bila odvetnica, specializirana za mednarodno in domače gospodarsko pravo.<ref name="iem.gov.lv">{{Navedi splet|date=3 September 2018|title=Parlamentārā sekretāre – Iekšlietu ministrija|url=http://www.iem.gov.lv/lat/ministrija/struktura/ministrs/parlamentarais_sekretars|accessdate=17 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180903142115/http://www.iem.gov.lv/lat/ministrija/struktura/ministrs/parlamentarais_sekretars|archivedate=3 September 2018}}</ref> Tudi v tem obdobju je Siliņa sodelovala s pravnimi službami koncernov javnih elektronskih komunikacij (telekomunikacije, internet) ter ustanavljanjem in svetovanjem nevladnim organizacijam.<ref name="iem.gov.lv" /> == Politična kariera == [[Slika:Saeimā_notiek_diskusija_“Tiesiskums_maksātnespējā_–_veselīgai_tautsaimniecībai”_(26823197034).jpg|desno|sličica| Siliņa na konferenci v Saeimi, 3. junija 2016]] [[Slika:Evika_Siliņa_-_14.Saeimas_deputātu_svinīgais_solījums.jpg|desno|sličica| Govor v Saeimi, 1. november 2022]] Med latvijskimi parlamentarnimi volitvami leta 2011 se je Siliņa predstavila kot kandidatka [[Reformna stranka|Zatlersove reformne stranke]] v Rigi, vendar ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cvk.lv/cgi-bin/wdbcgiw/base/Saeima11.galrez11.kandid?NR1=31|title=11. Saeimas vēlēšanas, Centrālā vēlēšanu komisija|archivedate=26 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190526021714/https://www.cvk.lv/cgi-bin/wdbcgiw/base/Saeima11.GalRez11.kandid?NR1=31}}</ref> Od leta 2011 do 2012 je bila pravna svetovalka ministrstva za notranje zadeve. Od januarja 2013 do 23. januarja 2019 je delovala kot parlamentarna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|date=25 August 2023|title=Ministru prezidente|url=https://www.mk.gov.lv/lv/darbinieks/evika-silina?utm_source=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F|website=Government of Latvia|accessdate=16 September 2023|archivedate=18 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230918085720/https://www.mk.gov.lv/lv/darbinieks/evika-silina}}</ref> Ministrstvo je zastopala tudi v nekaterih mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi, [[Interpol|INTERPOL]] in [[CEPOL]].<ref>{{Navedi novice|title=Kas ir Jaunās Vienotības izvirzītā premjera amata kandidāte Evika Siliņa?|url=https://www.tvnet.lv/7836354/kas-ir-jaunas-vienotibas-izvirzita-premjera-amata-kandidate-evika-silina|work=tvnet.lv|date=17 August 2023|language=lv|accessdate=17 September 2023|archivedate=17 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230917223323/https://www.tvnet.lv/7836354/kas-ir-jaunas-vienotibas-izvirzita-premjera-amata-kandidate-evika-silina}}</ref> Po odobritvi kabineta ministrov, ki ga je vodi premier [[Krišjānis Kariņš]] 23. januarja 2019, je prevzela vlogo parlamentarne sekretarke predsednika vlade.<ref name="santa.lv">{{Navedi novice|last=Lūse|first=Lolita|title=Kariņa "labā roka" Evika Siliņa: Es esmu augs, kas nav lolots labā augsnē|url=https://www.santa.lv/plus/raksts/ieva/karina-laba-roka-evika-silina-es-esmu-augs-kas-nav-lolots-laba-augsne-53556/|work=Santa.lv|date=26 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230907000758/https://www.santa.lv/plus/raksts/ieva/karina-laba-roka-evika-silina-es-esmu-augs-kas-nav-lolots-laba-augsne-53556/|archivedate=7 September 2023|language=lv}}</ref><ref name="lasi.lv">{{Navedi novice|last=Libeka|first=Māra|title=Evika Siliņa – cita veida jaunā līdere?|url=https://lasi.lv/par-svarigo/latvija/evika-silina-cita-veida-jauna-lidere.4740|work=Lasi.lv|date=17 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230907000620/https://lasi.lv/par-svarigo/latvija/evika-silina-cita-veida-jauna-lidere.4740|archivedate=7 September 2023|language=lv}}</ref> Siliņa je na latvijskih parlamentarnih volitvah leta 2022 kandidirala iz stranke Nova enotnost in bila izvoljena v 14. sklic parlamenta.<ref>{{Navedi splet|date=25 August 2023|title=Latvian minister Evika Silina asked to take PM role|url=https://www.euractiv.com/section/elections/news/latvian-minister-evika-silina-asked-to-take-pm-role/|accessdate=25 August 2023|website=euractiv.com|language=en-GB|archivedate=25 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230825054949/https://www.euractiv.com/section/elections/news/latvian-minister-evika-silina-asked-to-take-pm-role/}}</ref> 6. decembra 2022 je postala ministrica za blaginjo v drugi vladi [[Arturs Krišjānis Kariņš|Krišjānisa Kariņša]].<ref>{{Navedi splet|title=Evika Siliņa is New Unity's party pick for PM|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/16.08.2023-evika-silina-is-new-unitys-party-pick-for-pm.a520363/|accessdate=17 August 2023|website=eng.lsm.lv|language=en|archivedate=16 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230816215648/https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/16.08.2023-evika-silina-is-new-unitys-party-pick-for-pm.a520363/}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=16 August 2023|title=Latvia Minister Silina Poised to Succeed Karins as Prime Minister|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-08-16/latvia-s-silina-poised-to-succeed-karins-as-prime-minister|accessdate=17 August 2023|archivedate=16 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230816163633/https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-08-16/latvia-s-silina-poised-to-succeed-karins-as-prime-minister}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=ERR|first=ERR News {{!}}|date=6 December 2022|title=New Latvian coalition ministerial posts announced|url=https://news.err.ee/1608811330/new-latvian-coalition-ministerial-posts-announced|accessdate=25 August 2023|website=ERR|language=en|archivedate=25 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230825094101/https://news.err.ee/1608811330/new-latvian-coalition-ministerial-posts-announced}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Saeima confirms the new Karins government|url=https://www.baltictimes.com/saeima_confirms_the_new_karins_government/|accessdate=25 August 2023|website=The Baltic Times|archivedate=25 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230825094428/https://www.baltictimes.com/saeima_confirms_the_new_karins_government/}}</ref> Eden njenih glavnih ciljev na čelu ministrstva je bil dvig minimalnega dohodka.<ref>{{Navedi splet|title=Welfare Minister: Raising minimum income level is priority|url=https://eng.lsm.lv/article/society/society/welfare-minister-raising-minimum-income-level-is-priority.a488941/|date=27 December 2022|website=lsm.lv|accessdate=17 September 2023|archivedate=25 March 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230325165016/https://eng.lsm.lv/article/society/society/welfare-minister-raising-minimum-income-level-is-priority.a488941/}}</ref> 23. februarja 2023 jo je predsednik vlade imenoval za članico novoustanovljenega Tematskega odbora za sklade Evropske unije.<ref>{{Navedi splet|title='EU Fund Committee' formed by PM Kariņš|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/eu-fund-committee-formed-by-pm-karins.a497811/|accessdate=23 February 2023|website=lsm.lv|archivedate=26 February 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230226092750/https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/eu-fund-committee-formed-by-pm-karins.a497811/}}</ref> Njeno ministrstvo je 4. julija 2023 v [[Saeima|Saeimo]] prineslo ratifikacijo [[Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima|Istanbulske konvencije]] z nekaterimi zadržki in nepodporo vladnega partnerja Nacionalnega zavezništva.<ref>{{Navedi splet|title=Welfare Ministry puts forward ratification of Istanbul Convention with reference to Constitutional values for approval|url=https://www.baltictimes.com/welfare_ministry_puts_forward_ratification_of_istanbul_convention_with_reference_to_constitutional_values_for_approval/|date=4 July 2023|website=The Baltic Times|accessdate=17 September 2023|archivedate=4 July 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230704151036/https://www.baltictimes.com/welfare_ministry_puts_forward_ratification_of_istanbul_convention_with_reference_to_constitutional_values_for_approval/}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister on Istanbul Convention: stereotypes are hardest to fight|url=https://eng.lsm.lv/article/society/society/13.07.2023-minister-on-istanbul-convention-stereotypes-are-hardest-to-fight.a516323/|date=13 July 2023|website=lsm.lv|accessdate=17 September 2023|archivedate=18 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230918085718/https://eng.lsm.lv/article/society/society/13.07.2023-minister-on-istanbul-convention-stereotypes-are-hardest-to-fight.a516323/}}</ref> === Predsednica vlade === 16. avgusta 2023 je Nova enotnost po odstopu [[Arturs Krišjānis Kariņš|Krišjanisa Kariņša]] Siliņo izbrala za kandidatko za mesto [[predsednik vlade Latvije|predsednice vlade]].<ref>{{Navedi splet|title="Jaunā Vienotība" oficiāli virza premjera amatam labklājības ministri Eviku Siliņu|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/16.08.2023-jauna-vienotiba-oficiali-virza-premjera-amatam-labklajibas-ministri-eviku-silinu.a520227/|accessdate=17 August 2023|website=lsm.lv|language=lv|archivedate=17 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230817062828/https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/16.08.2023-jauna-vienotiba-oficiali-virza-premjera-amatam-labklajibas-ministri-eviku-silinu.a520227/}}</ref> 24. avgusta jo je predsednik [[Edgars Rinkēvičs]] pozval, naj sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|last=Presse|first=AFP-Agence France|title=Latvian Minister Asked To Take PM Role|url=https://www.barrons.com/news/latvian-minister-asked-to-take-pm-role-650c5825|accessdate=24 August 2023|website=barrons.com|language=en-US|archivedate=24 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230824191342/https://www.barrons.com/news/latvian-minister-asked-to-take-pm-role-650c5825}}</ref> Stranka Združena lista je 29. avgusta zavrnila sodelovanje v koalicijski vladi štirih strank.<ref>{{Navedi splet|title=United List declines Siliņa's four-party coalition offer|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/29.08.2023-united-list-declines-silinas-four-party-coalition-offer.a521943/|date=29 August 2023|website=lsm.lv|accessdate=17 September 2023|archivedate=2 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230902005300/https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/29.08.2023-united-list-declines-silinas-four-party-coalition-offer.a521943/}}</ref> Siliņa je 1. septembra nakazala, da namerava z Zvezo zelenih in kmetov (ZZS) in Naprednjaki (P) oblikovati novo parlamentarno večino.<ref>{{Navedi splet|title=No more tangos: Siliņa to offer another three-party coalition with reduced Saeima majority|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/01.09.2023-no-more-tangos-silina-to-offer-another-three-party-coalition-with-reduced-saeima-majority.a522342/|date=1 September 2023|website=lsm.lv|accessdate=17 September 2023|archivedate=9 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230909211025/https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/01.09.2023-no-more-tangos-silina-to-offer-another-three-party-coalition-with-reduced-saeima-majority.a522342/}}</ref> Dvanajst dni kasneje je razkrila sestavo nove vlade, v kateri je Nova enotnost (JV) imela sedem ministrstev, ZZS štiri in P tri. Prejšnji premier Arturs Krišjānis Kariņš bil imenovan na mesto ministra za zunanje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Precise shape of proposed new Latvian government revealed|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/13.09.2023-precise-shape-of-proposed-new-latvian-government-revealed.a523814/|date=13 September 2023|website=lsm.lv|accessdate=17 September 2023|archivedate=18 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230918085718/https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/13.09.2023-precise-shape-of-proposed-new-latvian-government-revealed.a523814/}}</ref> Vladna koalicija pod vodstvom Siliņe je 15. septembra 2023 dobila zaupnico parlamentarne večine v Saeimi in prejela 53 glasov. <ref>{{Navedi novice|last=Eglitis|first=Aaron|title=Latvia Gets New Prime Minister Evika Silina With Parliament Majority|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-09-15/latvia-gets-new-prime-minister-as-silina-pledges-more-on-defense?embedded-checkout=true|work=[[Bloomberg News]]|accessdate=16 September 2023|archivedate=18 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230918085747/https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-09-15/latvia-gets-new-prime-minister-as-silina-pledges-more-on-defense?embedded-checkout=true}}</ref> Izjavila je, da si bo prizadevala za vključitev [[Ruski jezik v Latviji|rusko govoreče manjšine]] in spodbujala učenje latvijščine za izobraževalni sistem, ki temelji na latvijskem jeziku.<ref name="diepresse">{{Navedi novice|title=Evika Silina führt Lettlands neue Regierungskoalition|url=https://www.diepresse.com/16435931/evika-silina-fuehrt-lettlands-neue-regierungskoalition|date=15 September 2023|work=[[Die Presse]]|language=de|accessdate=17 September 2023|archivedate=18 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230918085719/https://www.diepresse.com/16435931/evika-silina-fuehrt-lettlands-neue-regierungskoalition}}</ref> Vlada namerava tudi povečati vojaški proračun in dokončati gradnjo pregrade na meji države z Rusijo in Belorusijo.<ref name="diepresse" /> Kasneje istega dne se je prvič sestala nova vladna ekipa.<ref>{{Navedi splet|title=New Latvian cabinet has its first meeting|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/15.09.2023-new-latvian-cabinet-has-its-first-meeting.a524179/|date=15 September 2023|website=lsm.lv|accessdate=17 September 2023|archivedate=17 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230917171921/https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/15.09.2023-new-latvian-cabinet-has-its-first-meeting.a524179/}}</ref> Siliņa je druga ženska, ki je postala premierka Latvije, po [[Laimdota Straujuma|Laimdoti Straujumi]] v letih 2014–2016. <ref>{{Navedi splet|date=15 September 2023|title=Evika Siliņa is Latvia's new prime minister|url=https://www.politico.eu/article/evika-silina-is-latvias-new-prime-minister/|accessdate=18 September 2023|website=Politico|language=en|archivedate=18 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230918091229/https://www.politico.eu/article/evika-silina-is-latvias-new-prime-minister/}}</ref> Po vdoru ruskih dronov na ukrajinsko ozemlje, ki so v Latviji vzbudili vprašanja o pripravljenosti zračne obrambe, je odstopila s položaja.<ref>{{Cite web|date=14 May 2026|title=Latvian prime minister resigns after controversy over stray Ukrainian drones|url=https://apnews.com/article/latvia-prime-minister-silina-resigns-93be2f98695cebe4f5d559cfb35c9322|access-date=14 May 2026|website=AP News}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gozzi|first=Laura|date=14 May 2026|title=Latvian PM Evika Silina resigns over response to drone incursions|url=https://www.bbc.com/news/articles/cwy21k5917jo|access-date=14 May 2026|website=[[BBC]]|language=en-GB}}</ref> == Zasebno == Evika Siliņa je poročena z Aigarsom Siliņšem, s katerim ima otroke.<ref name="diepresse">{{Navedi novice|title=Evika Silina führt Lettlands neue Regierungskoalition|url=https://www.diepresse.com/16435931/evika-silina-fuehrt-lettlands-neue-regierungskoalition|date=15 September 2023|work=[[Die Presse]]|language=de|accessdate=17 September 2023|archivedate=18 September 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230918085719/https://www.diepresse.com/16435931/evika-silina-fuehrt-lettlands-neue-regierungskoalition}}</ref> Siliņa poleg svojega maternega jezika [[Latvijščina|latvijščine]] tekoče govori angleško in rusko.<ref name="iem.gov.lv">{{Navedi splet|date=3 September 2018|title=Parlamentārā sekretāre – Iekšlietu ministrija|url=http://www.iem.gov.lv/lat/ministrija/struktura/ministrs/parlamentarais_sekretars|accessdate=17 August 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180903142115/http://www.iem.gov.lv/lat/ministrija/struktura/ministrs/parlamentarais_sekretars|archivedate=3 September 2018}}</ref> == Sklici == <references responsive="1"></references> {{Evropski svet}} == Zunanje povezave == * {{Instagram|evika_silina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Viri CS1 v latvijščini (lv)]] slgmdr4ooqxsfv269vlsr4follrmdwu 3544 Borodino 0 557319 6690656 6575090 2026-06-17T11:27:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690656 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planet |minorplanet=yes |name=3544 Borodino |background=#D6D6D6 |image=003544-asteroid shape model (3544) Borodino.png |image_size=250 |caption=Model oblike ''Borodina'' po spreminjanju svetlosti |discovery_ref=&thinsp;<ref name="MPC-object" /> |discoverer=[[Nikolaj Stepanovič Černih]] |discovery_site={{nowrap|[[Krimski astrofizikalni observatorij]]}} |discovered=7. september 1977 |mpc_name=(3544) Borodino |alt_names={{flatlist|* {{mp|1977 RD|4}} * {{mp|1936 QJ|1}} * 1943 GM * 1947 LO * {{mp|1951 RW|1}} * 1951 SJ * {{mp|1980 FM|11}} * {{mp|1981 RN|5}} }} |named_after=[[Borodino (vas)]]<br />{{small|([[bitka za Borodino]])}} |mp_category={{flatlist|* [[asteroidni pas]]&thinsp;<ref name="MPC-object" /><ref name="jpldata" /> * {{small|(notranji)}}<ref name="lcdb" /> * ozadje&thinsp;<ref name="AstDys-object" />}} |orbit_ref=&thinsp;<ref name="jpldata" /> |epoch=23. marec 2018 ([[julijanski dan|JD]] 2458200,5) |uncertainty=0 |observation_arc=75,06 [[julijansko leto|yr]] (27.414 d) |aphelion=2,9302 [[astronomska enota|AU]] |perihelion=1,8718 AU |semimajor=2,4010 AU |eccentricity=0,2204 |period=3,72 yr (1.359 d) |mean_anomaly=344,02[[stopinja (kot)|°]] |mean_motion={{Deg2DMS|0.2649|sup=ms}} / dan |inclination=8,9017° |asc_node=147,61° |arg_peri=148,82° |rotation={{val|5,435|0,00005|u=h}}<ref name="geneva-obs" /><br />{{val|5.437|0.001|u=h}}<ref name="Cantu-2015" /><br />{{val|5,44|0,01|u=h}}<ref name="Torno-2008" /><br />{{val|5,442|0.002|u=h}}{{efn|name=lcdb-Higgins-2011}} |pole_ecliptic_lat={{plainlist| * (294.0°, −60.0°) (λ<sub>1</sub>/β<sub>1</sub>)<ref name="Hanus-2016a" /> * (157.0°, −57.0°) (λ<sub>2</sub>/β<sub>2</sub>)<ref name="Hanus-2016a" /> }} |albedo={{val|0,2361|0,0290}}<ref name="WISE" /><br />{{val|0,247|0,027}}<ref name="Masiero-2011" /><br />{{val|0,474|0,088}}<ref name="AKARI" /> |spectral_type=[[asteroid tipa S]] {{small|(ocenjeno)}}<ref name="lcdb" /> |abs_magnitude=12,4<ref name="jpldata" /><ref name="lcdb" /><br />12,50<ref name="AKARI" /><ref name="WISE" /> }} '''3544 Borodino''' ([[Začasno označevanje nebesnih teles|začasna oznaka]]: {{Mp|1977 RD|4}}) je kamnit [[Družina asteroidov|asteroid]] iz notranjih predelov [[Asteroidni pas|asteroidnega pasu]] s premerom približno 9 km. 7. septembra 1977 ga je odkril sovjetski astronom [[Nikolaj Stepanovič Černih]] na Krimskem astrofizikalnem observatoriju v Naučniju na polotoku Krim. Verjetno je podolgovati [[asteroid tipa S]]. Njegovo [[Vrtilna doba|rotacijsko obdobje]] znaša 5,44 ure. Ime je dobil po ruski vasi Borodino, kjer je potekala [[bitka pri Borodinu]]. == Orbita in klasifikacija == ''Borodino'' je [[Družina asteroidov|nedružinski]] asteroid iz [[Družina asteroidov|populacije ozadja]] glavnega pasu. Okoli Sonca kroži v [[Kirkwoodova vrzel|notranjem]] asteroidnem pasu na razdalji 1,9–2,9&nbsp;[[Astronomska enota|AU]] enkrat na 3 leta in 9 mesecev (1359 dni; [[Mala in velika polos|velika pol os]] 2,4&nbsp;AU). Njegova orbita ima [[Izsrednost tira|ekscentričnost]] 0,22 in [[Naklon tira|nagnjenost]] 9 [[Kotna stopinja|°]] glede na [[Ekliptika|ekliptiko]]. Asteroid so prvič opazili kot {{Mp|1936 QJ|1}} v observatoriju Johannesburg avgusta 1936. Opazovalni lok telesa se je začel z njegovimi opazovanji kot {{Mp|1943 GM|}} v observatoriju Turku aprila 1943 ali več kot 34 let pred uradnim odkritjem v Nauchniju. == Poimenovanje == Ta [[Planetoid|manjši planet]] je dobil ime po ruski vasi Borodino v bližini Moskve, kjer je septembra 1812 med [[Napoleonske vojne|Napoleonovimi vojnami]] potekala [[bitka pri Borodinu]]. Uradno navedbo poimenovanja je objavil [[Središče za male planete|Center manjših planetov]] 10. novembra 1992 ({{Small|[[Minor Planet Circulars|M.P.C.]] 21130}}). == Fizične lastnosti == Borodino je domnevno kamnit [[asteroid tipa S]], ki se ujema z izmerjenim albedom'','' ki ga je izmeril teleskop Wide-field Infrared Survey Explorer (WISE). === Rotacijska doba === S fotometrijo je bilo od leta 2007 pridobljenih več rotacijskih [[Svetlobna krivulja|svetlobnih krivulj]] asteroida. Najbolje ocenjena svetlobna krivulja avstralskega amaterskega astronoma Davida Higginsa z observatorija Hunters Hill je podala [[Vrtilna doba|rotacijsko obdobje]] 5,442 ure s svetlobno variacijo [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] ({{Small|[[LCDB quality code|U=3]]}}). Druga opazovanja francoskega amaterskega astronoma Patricka Mazela, astronomov s teksaške univerze A&amp;amp;M z uporabo teleskopov SARA konzorcija ''Southeastern Association for Research and Astronomy'' in astronomov z observatorija Southern Sky v Oakleyju v Avstraliji so dala obdobje 5,435, 5,437 in 5,44 ure z amplitudo 0,74, 0,65 oziroma 0,63 magnitude ( {{Small|[[LCDB quality code|U=n.a./3/2+]]}} ). Visoka amplituda svetlosti kaže na nesferično obliko. === Poli === Dve leta 2016 objavljeni svetlobni krivulji sta z uporabo modeliranih fotometričnih podatkov baze podatkov Lowell Photometric Database (LPD) in drugih virov, dali sidersko dobo {{Val|5,43459|0,00001}} oziroma {{Val|5,43460|0,00005}} ur. Vsaka izmed modeliranih svetlobnih krivulj je določila tudi dve vrtilni osi (104°, −57°) in (267°, −53°), kot tudi (294°, −60°) in (157°, −57°) v [[Ekliptični koordinatni sistem|ekliptičnih koordinatah]] (λ,&#x2009;β). === Premer in albedo === Po raziskavah japonskega satelita Akari in misije NEOWISE Nasinega teleskopa WISE, Borodino v premeru meri med 6,11 in 8,688 kilometra, [[albedo]] površine pa med 0,2361 in 0,474. ''Collaborative Asteroid Lightcurve Link'' predpostavlja albedo 0,20 in izračunan premer 9,84 kilometra na podlagi [[Absolutni izsev|absolutne magnitude]] 12,4. ==Opombe== {{notelist|refs= {{efn|name=lcdb-Higgins-2011|1=David Higgins (2011): rotation period {{val|5.442|0.002}} hours with a brightness amplitude of {{val|0.60|0.01}} mag. Quality code is 3. Summary figures for (3544) Borodino at the [http://www.minorplanet.info/PHP/generateOneAsteroidInfo.php?AstInfo=3544 LCDB] and archived website of the Hunters Hill Observatory by [https://web.archive.org/web/20080725094255/http://www.david-higgins.com/Astronomy/asteroid/lightcurves.htm David Higgins].}} }} == Sklici == {{sklici|30em|refs= <ref name="jpldata">{{navedi splet |type = 2018-04-26 last obs. |title = JPL Small-Body Database Browser: 3544 Borodino (1977 RD4) |url = https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=2003544 |publisher = [[Jet Propulsion Laboratory]] |access-date = 15 May 2018}}</ref> <ref name="MPC-object">{{navedi splet |title = 3544 Borodino (1977 RD4) |work = Minor Planet Center |url = https://www.minorplanetcenter.net/db_search/show_object?object_id=3544 |access-date = 15 May 2018}}</ref> <ref name="geneva-obs">{{navedi splet |title = Asteroids and comets rotation curves – (3544) Borodino |last = Behrend |first = Raoul |publisher = Geneva Observatory |url = http://obswww.unige.ch/~behrend/page4cou.html#003544 |access-date = 15 May 2018 |archive-date = 2003-08-03 |archive-url = https://web.archive.org/web/20030803183423/http://obswww.unige.ch/~behrend/page4cou.html#003544 |url-status = dead }}</ref> <ref name="Masiero-2011">{{cite journal |display-authors = 6 |first1 = Joseph R. |last1 = Masiero |first2 = A. K. |last2 = Mainzer |first3 = T. |last3 = Grav |first4 = J. M. |last4 = Bauer |first5 = R. M. |last5 = Cutri |first6 = J. |last6 = Dailey |first7 = P. R. M. |last7 = Eisenhardt |first8 = R. S. |last8 = McMillan |first9 = T. B. |last9 = Spahr |first10 = M. F. |last10 = Skrutskie |first11 = D. |last11 = Tholen |first12 = R. G. |last12 = Walker |first13 = E. L. |last13 = Wright |first14 = E. |last14 = DeBaun |first15 = D. |last15 = Elsbury |first16 = T. IV |last16 = Gautier |first17 = S. |last17 = Gomillion |first18 = A. |last18 = Wilkins |date = November 2011 |title = Main Belt Asteroids with WISE/NEOWISE. I. Preliminary Albedos and Diameters |journal = The Astrophysical Journal |volume = 741 |issue = 2 |page = 20 |bibcode = 2011ApJ...741...68M |doi = 10.1088/0004-637X/741/2/68 |arxiv = 1109.4096|s2cid = 118745497 }}</ref> <ref name="AstDys-object">{{navedi splet |title = Asteroid 3544 Borodino – Proper Elements |publisher = AstDyS-2, Asteroids – Dynamic Site |url = https://newton.spacedys.com/astdys/index.php?pc=1.1.6&n=3544 |access-date= 29 October 2019}}</ref> <ref name="lcdb">{{navedi splet |title = LCDB Data for (3544) Borodino |publisher = Asteroid Lightcurve Database (LCDB) |url = http://www.minorplanet.info/PHP/generateOneAsteroidInfo.php?AstInfo=3544 |access-date = 15 May 2018 |archive-date = 2020-09-14 |archive-url = https://web.archive.org/web/20200914214240/http://www.minorplanet.info/PHP/generateOneAsteroidInfo.php?AstInfo=3544 |url-status = dead }}</ref> <ref name="AKARI">{{cite journal |display-authors = 6 |first1 = Fumihiko |last1 = Usui |first2 = Daisuke |last2 = Kuroda |first3 = Thomas G. |last3 = Müller |first4 = Sunao |last4 = Hasegawa |first5 = Masateru |last5 = Ishiguro |first6 = Takafumi |last6 = Ootsubo |first7 = Daisuke |last7 = Ishihara |first8 = Hirokazu |last8 = Kataza |first9 = Satoshi |last9 = Takita |first10 = Shinki |last10 = Oyabu |first11 = Munetaka |last11 = Ueno |first12 = Hideo |last12 = Matsuhara |first13 = Takashi |last13 = Onaka |date = October 2011 |title = Asteroid Catalog Using Akari: AKARI/IRC Mid-Infrared Asteroid Survey |journal = Publications of the Astronomical Society of Japan |volume = 63 |issue = 5 |pages = 1117–1138 |bibcode = 2011PASJ...63.1117U |doi = 10.1093/pasj/63.5.1117 |doi-access= free }} ([http://vizier.cfa.harvard.edu/viz-bin/VizieR-5?-source=J/PASJ/63/1117/acua_v1&Num=3544 online]{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, [https://core.ac.uk/download/pdf/43545172.pdf AcuA catalog p. 153])</ref> <ref name="WISE">{{cite journal |display-authors = 6 |first1 = A. |last1 = Mainzer |first2 = T. |last2 = Grav |first3 = J. |last3 = Masiero |first4 = E. |last4 = Hand |first5 = J. |last5 = Bauer |first6 = D. |last6 = Tholen |first7 = R. S. |last7 = McMillan |first8 = T. |last8 = Spahr |first9 = R. M. |last9 = Cutri |first10 = E. |last10 = Wright |first11 = J. |last11 = Watkins |first12 = W. |last12 = Mo |first13 = C. |last13 = Maleszewski |date = November 2011 |title = NEOWISE Studies of Spectrophotometrically Classified Asteroids: Preliminary Results |journal = The Astrophysical Journal |volume = 741 |issue = 2 |page = 25 |bibcode = 2011ApJ...741...90M |doi = 10.1088/0004-637X/741/2/90 |arxiv = 1109.6407 |s2cid = 35447010 }} ([http://iopscience.iop.org/0004-637X/741/2/68/fulltext/apj398969t1_mrt.txt catalog])</ref> <ref name="Cantu-2015">{{Cite journal |last1 = Cantu |first1 = Sara |last2 = Adolphson |first2 = Max |last3 = Montgomery |first3 = Kent |last4 = Renshaw |first4 = Thomas |date = January 2015 |title = Lightcurves of Asteroids 2007 McCuskey, 2669 Shostakovich 3544 Borodino, and 7749 Jackschmitt |journal = Minor Planet Bulletin |url = http://www.minorplanet.info/MPB/issues/MPB_42-1.pdf |volume = 42 |issue = 1 |pages = 28–29 |bibcode = 2015MPBu...42...28C |issn = 1052-8091 |access-date = 19 March 2020 |archive-date = 21 February 2020 |archive-url = https://web.archive.org/web/20200221091859/http://www.minorplanet.info/MPB/issues/MPB_42-1.pdf }}</ref> <ref name="Torno-2008">{{Cite journal |last1 = Torno |first1 = Steven |last2 = Oliver |first2 = Robert Lemke |last3 = Ditteon |first3 = Richard |date = June 2008 |title = Asteroid Lightcurve Analysis at the Oakley Southern Sky Observatory - October 2007 |journal = Minor Planet Bulletin |url = http://www.minorplanet.info/MPB/issues/MPB_35-2.pdf |volume = 35 |issue = 2 |pages = 54–55 |bibcode = 2008MPBu...35...54T |issn = 1052-8091 |access-date = 19 March 2020 |archive-date = 2020-02-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20200213124842/http://www.minorplanet.info/MPB/issues/MPB_35-2.pdf |url-status = dead }}</ref> <ref name="Hanus-2016a">{{cite journal |display-authors = 6 |last1 = Hanuš |first1 = J. |last2 = Ďurech |first2 = J. |last3 = Oszkiewicz |first3 = D. A. |last4 = Behrend |first4 = R. |last5 = Carry |first5 = B. |last6 = Delbo |first6 = M. |last7 = Adam |first7 = O. |last8 = Afonina |first8 = V. |last9 = Anquetin |first9 = R. |last10 = Antonini |first10 = P. |last11 = Arnold |first11 = L. |last12 = Audejean |first12 = M. |last13 = Aurard |first13 = P. |last14 = Bachschmidt |first14 = M. |last15 = Baduel |first15 = B. |last16 = Barbotin |first16 = E. |last17 = Barroy |first17 = P. |last18 = Baudouin |first18 = P. |last19 = Berard |first19 = L. |last20 = Berger |first20 = N. |last21 = Bernasconi |first21 = L. |last22 = Bosch |first22 = J. -G. |last23 = Bouley |first23 = S. |last24 = Bozhinova |first24 = I. |last25 = Brinsfield |first25 = J. |last26 = Brunetto |first26 = L. |last27 = Canaud |first27 = G. |last28 = Caron |first28 = J. |last29 = Carrier |first29 = F. |last30 = Casalnuovo |first30 = G. |last31 = Casulli |first31 = S. |last32 = Cerda |first32 = M. |last33 = Chalamet |first33 = L. |last34 = Charbonnel |first34 = S. |last35 = Chinaglia |first35 = B. |last36 = Cikota |first36 = A. |last37 = Colas |first37 = F. |last38 = Coliac |first38 = J. -F. |last39 = Collet |first39 = A. |last40 = Coloma |first40 = J. |last41 = Conjat |first41 = M. |last42 = Conseil |first42 = E. |last43 = Costa |first43 = R. |last44 = Crippa |first44 = R. |last45 = Cristofanelli |first45 = M. |last46 = Damerdji |first46 = Y. |last47 = Debackère |first47 = A. |last48 = Decock |first48 = A. |last49 = Déhais |first49 = Q. |last50 = Déléage |first50 = T. |last51 = Delmelle |first51 = S. |last52 = Demeautis |first52 = C. |last53 = Dróżdż |first53 = M. |last54 = Dubos |first54 = G. |last55 = Dulcamara |first55 = T. |last56 = Dumont |first56 = M. |last57 = Durkee |first57 = R. |last58 = Dymock |first58 = R. |last59 = Escalante del Valle |first59 = A. |last60 = Esseiva |first60 = N. |last61 = Esseiva |first61 = R. |last62 = Esteban |first62 = M. |last63 = Fauchez |first63 = T. |last64 = Fauerbach |first64 = M. |last65 = Fauvaud |first65 = M. |last66 = Fauvaud |first66 = S. |last67 = Forné |first67 = E. |last68 = Fournel |first68 = C. |last69 = Fradet |first69 = D. |last70 = Garlitz |first70 = J. |last71 = Gerteis |first71 = O. |last72 = Gillier |first72 = C. |last73 = Gillon |first73 = M. |last74 = Giraud |first74 = R. |last75 = Godard |first75 = J. -P. |last76 = Goncalves |first76 = R. |last77 = Hamanowa |first77 = Hiroko |last78 = Hamanowa |first78 = Hiromi |last79 = Hay |first79 = K. |last80 = Hellmich |first80 = S. |last81 = Heterier |first81 = S. |last82 = Higgins |first82 = D. |last83 = Hirsch |first83 = R. |last84 = Hodosan |first84 = G. |last85 = Hren |first85 = M. |last86 = Hygate |first86 = A. |last87 = Innocent |first87 = N. |last88 = Jacquinot |first88 = H. |last89 = Jawahar |first89 = S. |last90 = Jehin |first90 = E. |last91 = Jerosimic |first91 = L. |last92 = Klotz |first92 = A. |last93 = Koff |first93 = W. |last94 = Korlevic |first94 = P. |last95 = Kosturkiewicz |first95 = E. |last96 = Krafft |first96 = P. |last97 = Krugly |first97 = Y. |last98 = Kugel |first98 = F. |last99 = Labrevoir |first99 = O. |last100 = Lecacheux |first100 = J. |last101 = Lehký |first101 = M. |last102 = Leroy |first102 = A. |last103 = Lesquerbault |first103 = B. |last104 = Lopez-Gonzales |first104 = M. J. |last105 = Lutz |first105 = M. |last106 = Mallecot |first106 = B. |last107 = Manfroid |first107 = J. |last108 = Manzini |first108 = F. |last109 = Marciniak |first109 = A. |last110 = Martin |first110 = A. |last111 = Modave |first111 = B. |last112 = Montaigut |first112 = R. |last113 = Montier |first113 = J. |last114 = Morelle |first114 = E. |last115 = Morton |first115 = B. |last116 = Mottola |first116 = S. |last117 = Naves |first117 = R. |last118 = Nomen |first118 = J. |last119 = Oey |first119 = J. |last120 = Ogłoza |first120 = W. |last121 = Paiella |first121 = M. |last122 = Pallares |first122 = H. |last123 = Peyrot |first123 = A. |last124 = Pilcher |first124 = F. |last125 = Pirenne |first125 = J. -F. |last126 = Piron |first126 = P. |last127 = Polińska |first127 = M. |last128 = Polotto |first128 = M. |last129 = Poncy |first129 = R. |last130 = Previt |first130 = J. P. |last131 = Reignier |first131 = F. |last132 = Renauld |first132 = D. |last133 = Ricci |first133 = D. |last134 = Richard |first134 = F. |last135 = Rinner |first135 = C. |last136 = Risoldi |first136 = V. |last137 = Robilliard |first137 = D. |last138 = Romeuf |first138 = D. |last139 = Rousseau |first139 = G. |last140 = Roy |first140 = R. |last141 = Ruthroff |first141 = J. |last142 = Salom |first142 = P. A. |last143 = Salvador |first143 = L. |last144 = Sanchez |first144 = S. |last145 = Santana-Ros |first145 = T. |last146 = Scholz |first146 = A. |last147 = Séné |first147 = G. |last148 = Skiff |first148 = B. |last149 = Sobkowiak |first149 = K. |last150 = Sogorb |first150 = P. |last151 = Soldán |first151 = F. |last152 = Spiridakis |first152 = A. |last153 = Splanska |first153 = E. |last154 = Sposetti |first154 = S. |last155 = Starkey |first155 = D. |last156 = Stephens |first156 = R. |last157 = Stiepen |first157 = A. |last158 = Stoss |first158 = R. |last159 = Strajnic |first159 = J. |last160 = Teng |first160 = J. -P. |last161 = Tumolo |first161 = G. |last162 = Vagnozzi |first162 = A. |last163 = Vanoutryve |first163 = B. |last164 = Vugnon |first164 = J. M. |last165 = Warner |first165 = B. D. |last166 = Waucomont |first166 = M. |last167 = Wertz |first167 = O. |last168 = Winiarski |first168 = M. |last169 = Wolf |first169 = M. |date = February 2016 |title = New and updated convex shape models of asteroids based on optical data from a large collaboration network |journal = Astronomy and Astrophysics |volume = 586 |page = 24 |bibcode = 2016A&A...586A.108H |issn = 0004-6361 |doi = 10.1051/0004-6361/201527441 |arxiv = 1510.07422|s2cid = 119112278 }}</ref> }} <!-- end of reflist --> == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=http://www.david-higgins.com/Astronomy/asteroid/lightcurves.htm|title=Lightcurves by David Higgins|accessdate=15 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101025031607/http://www.david-higgins.com/Astronomy/asteroid/lightcurves.htm|archivedate=25 October 2010}} * [http://www.minorplanet.info/PHP/OneAsteroidInfo.php Lightcurve Database Query] (LCDB), na ''www.minorplanet.info'' * [https://books.google.com/books?id=aeAg1X7afOoC&pg Dictionary of Minor Planet Names], Google books * [http://obswww.unige.ch/~behrend/page_cou.html Asteroids and comets rotation curves, CdR] – ''Geneva Observatory'', Raoul Behrend * [https://www.minorplanetcenter.net/iau/lists/NumberedMPs000001.html Discovery Circumstances: Numbered Minor Planets (1)-(5000)] – Minor Planet Center * {{JPL small body}} {{Navigacija Asteroidi|3543 Ningbo|3545 Gaffey}}{{Navpred MaliPlaneti}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1977]] [[Kategorija:Asteroidi tipa S]] 073oxoarewaw8u66qqttrlq0d2tqrsi Zaporožje 0 557790 6690538 6668820 2026-06-17T04:38:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690538 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Zaporožje |native_name = Запоріжжя |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Нічний проспект.jpg |image2 = Січ з висоти польоту.jpg |image3 = Zaporizhzhya Musical and Drama Theatre, Nestorzp (2014).jpg |image4 = Railway-station-of-Zaporozhye.jpg |image5 = Політ над Дніпром.jpg |image6 = Dnieper Hydroelectric Station 2021 G4.jpg}} |image_caption = <small>Z vrha proti dnu, z leve proti desni: Soborni prospekt; Zgodovinsko-kulturni kompleks »Zaporoška Seč« na otoku Hortica; Zaporoško glasbeno-dramsko gledališče; železniška postaja Zaporožje I; Most Preobraženskega; Dneprska hidroelektrarna</small> |image_flag = Прапор міста Запоріжжя (2003).svg |image_shield = Герб Запорожья 2003 года.svg |shield_size = 80px |pushpin_map = Ukrajina |latd=47 |latm=50 |lats=52 |latNS=N |longd=35 |longm=6 |longs=8 |longEW=E |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Ukrajina}} |subdivision_type1 = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]] |subdivision_name1 = [[Slika:Flag of Zaporizhia Oblast.svg|24px]] [[Zaporoška oblast]] |subdivision_type2 = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]] |subdivision_name2 = [[Zaporoški rajon]] |elevation_m = 86 |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |population_as_of = 2021 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://pop-stat.mashke.org/ukraine-cities.htm |title=Cities & towns of Ukraine |accessdate=2023-04-10 |website=pop-stat.mashke.org |archive-date=2012-07-22 |archive-url=https://archive.today/20120722121934/http://pop-stat.mashke.org/ukraine-cities.htm |url-status=dead }}</ref> |population_total = 722713 |population_demonym = Zaporožan, Zaporožanka |timezone = <small>[[vzhodnoevropski čas|vzhodnoevropski]]</small> |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +3 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 69001–69501<ref>{{navedi splet |url=https://www.ukrposhta.ua/files/shares/out/postindex.zip |title=Перелік поштових індексів |accessdate=2024-03-24 |work=Ukrpošta}}</ref> |area_code = +380 612 |website = |footnotes = }} '''Zaporožje''' ({{jezik-uk|Запоріжжя|translit=Zaporižžja}}; {{jezik-ru|Запорожье|translit=Zaporož'je}}) je mesto ob reki [[Dneper]] na jugovzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]] in šesto največje mesto v državi. Je središče istoimenske občine, rajona in [[Zaporoška oblast|Zaporoške oblasti]]. Skupaj z okoliškimi naselji tvori Zaporoško aglomeracijo. Je eno največjih upravnih, industrijskih in kulturnih središč južne Ukrajine z razvitim strojništvom, črno in barvno metalurgijo, kemično in gradbeno industrijo, rečnim pristaniščem in pomembnim železniškim vozliščem. == Ime mesta == Do leta 1921 se je mesto imenovalo '''Aleksandrovsk''' oziroma ukrajinsko '''Oleksandrivsk''' po Aleksandrovski trdnjavi, ustanovljeni na ozemlju današnjega mesta leta 1770. Po kom se je trdnjava imenovala, ni povsem jasno, kot možnosti pa se omenjata ruski general-feldmaršal Aleksander Golicin in princ Aleksander Vjazemski.<ref>{{navedi splet |url=http://www.zounb.zp.ua/resourse/virtvist/ZO/alexandrivsk_history/index.html |title=З історії Олександрівська |accessdate=2014-05-27 |archive-date=2014-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202103905/http://www.zounb.zp.ua/resourse/virtvist/ZO/alexandrivsk_history/index.html}}</ref><ref name="zp-pravda.info-2008-09-25">{{navedi splet |author=Віталій Бондар, Ірина Козлова |date=2010-09-25 |url=http://www.zp-pravda.info/index.php?option=com_content&view=article&id=2088:2010-09-25-17-27-04&catid=38:2009-04-14-10-29-22&Itemid=56 |title=Таємниці унікальних документів |work=Запорізька правда |archiveurl=https://web.archive.org/web/20171022193853/http://www.zp-pravda.info/index.php?option=com_content&view=article&id=2088:2010-09-25-17-27-04&catid=38:2009-04-14-10-29-22&Itemid=56 |archivedate=2017-10-22 |accessdate=2024-03-24 |url-status=dead }}</ref> Marca 1921 so mesto preimenovali v '''Zaporožje'''. Ime pomeni »za brzicami« in spominja na številne [[Dneprove brzice]], ki so se pred izgradnjo [[DniproGES|Dneprske hidroelektrarne]] leta 1932 končevale nad mestom.<ref>{{navedi splet |url=http://akzent.zp.ua/den-v-istorii-segodnya-aleksandrovsk-pereimenovali-v-zaporozhe/ |title=День в истории: сегодня Александровск переименовали в Запорожье |archivedate=2016-08-18 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160818073302/http://akzent.zp.ua/den-v-istorii-segodnya-aleksandrovsk-pereimenovali-v-zaporozhe/}}</ref> Po preimenovanju sta bili nekaj časa v uporabi tako staro kot novo ime, mestni železniški postaji sta na primer ohranili imeni ''Aleksandrovsk I'' in ''II'' vse do leta 1934.<ref>[http://irbis-nbuv.gov.ua/cgi-bin/ua/elib.exe?Z21ID=&I21DBN=UKRLIB&P21DBN=UKRLIB&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=online_book&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=FF=&S21STR=00002128 Постанова ВУЦВК від 11 квітня 1934 року «Про перейменування залізничних станцій Олександрівськ І, Олександрівськ ІІ та Олександрівськ-пристань Катерининської залізниці на Запоріжжя І, Запоріжжя ІІ та Запоріжжя-пристань»] // Збірник законів та розпоряджень робітничо-селянського уряду України.&nbsp;— 1934.&nbsp;— №&nbsp;16.&nbsp;— 22 квітня.&nbsp;— с. 7</ref> == Zemljepis == Zaporožje leži na jugovzhodu Ukrajine na obeh bregovih reke [[Dneper]]. Ta se v Zaporožju razdeli v dva rokava, znana kot »Stari« in »Novi Dneper«, med njima pa leži 12 kilometrov dolg in dva kilometra širok otok [[Horticja|Hortica]] (''Horticja''). == Zgodovina == === Aleksandrovsk === Za letnico ustanovitve Zaporožja velja 1770, ko se je začela graditi Aleksandrovska trdnjava, ena izmed trdnjav t.&nbsp;i. dneprske linije, ki jo je vzpostavila [[Ruski imperij|ruska]] vlada za obrambo pred vdori [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]]. Okoli trdnjave pa se je kmalu izoblikovalo naselje, ki je leta 1785 dobilo status [[Posad|posada]] – naselja mestnega tipa.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.zabor.zp.ua/zaporozhye/istoria_zaporozhye.htm|title=История Запорожья|accessdate=2024-03-26|website=zabor.zp.ua|language=ru}}</ref> S priključitvijo [[Krimski kanat|Krimskega kanata]] Rusiji je dneprska obrambna linija izgubila strateški pomen in je bila leta 1797 opuščena. Leta 1806 je Aleksandrovsk dobil status mesta in postal eno številnih mest [[Jekaterinoslavska gubernija|Jekaterinoslavske gubernije]]. V drugi polovici 19. stoletja se je iz nepomembnega podeželskega mesta razvil v manjše industrijsko središče. Prelomnici, ki sta spodbudili razvoj, sta bili izgradnja železniške proge Lozovo–Sevastopol in Kičkaškega mostu čez Dneper leta 1908. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je v mesto umaknilo veliko število industrijskih podjetij s frontnih črt, na primer iz [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburga]], [[Riga|Rige]] in [[Varšava|Varšave]]. V ruski državljanski vojni je bilo zaradi svoje strateške pomembnosti prizorišče hudih spopadov med [[Rdeča armada|rdečo]] in [[Bela armada|belo armado]], vojsko [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] ter nemško-avstrijskimi enotami. === V Sovjetski zvezi === [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] oblast je mesto, preimenovano v Zaporožje, obnovila in industrializirala: v 20. in 30. letih 20. stoletja so bile zgrajene [[hidroelektrarna]] na Dnepru, metalurški tovarni Zaporožstal in Dneprospecstal, tovarna letalskih motorjev, danes znana kot [[Motor Sič]], in druge. Deset kilometrov od starega mestnega središča je bilo zgrajeno stanovanjsko naselje Socgorod. Leta 1939 je Zaporožje postalo središče novoustanovljene [[Zaporoška oblast|Zaporoške oblasti]].<ref name=":0" /> Po izbruhu [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vojne med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo]] leta 1941 je vlada pričela evakuirati zaporoško industrijo v Sibirijo.<ref name=":0" /> Nemške enote so mesto dosegle 18. avgusta 1941 in zasedle Hortico.<ref>{{navedi splet|url=http://www.theeasternfront.co.uk/timeline1941.htm|title=The Eastern Front, Timeline 1941|access-date=18 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719023845/http://www.theeasternfront.co.uk/timeline1941.htm|archive-date=19 July 2011|url-status=dead}}</ref> Tega dne je Rdeča armada razstrelila del jezu dneprske hidroelektrarne in sprožila poplavni val, ki je zalil vasi in mesta vse do [[Nikopol|Nikopola]]<ref name=":0" /> in ubil vojake obeh armad, kot tudi civilne prebivalce; število smrtnih žrtev zgodovinarji ocenjujejo na 20&nbsp;000 do 100&nbsp;000.<ref>{{Navedi novice|title=Ukrainian Activists Draw Attention To Little-Known WWII Tragedy|date=2023-08-23|url=https://www.rferl.org/a/european-remembrance-day-ukraine-little-known-ww2-tragedy/25083847.html|language=en|work=Radio Free Europe/Radio Liberty}}</ref> Kljub odporu je Tretji rajh Zaporožje zavzel v začetku oktobra. Nemška okupacija je trajala dve leti, v katerih so usmrtili več kot 35&nbsp;000 ljudi, 58&nbsp;000 pa jih poslali na prisilno delo v Nemčijo.<ref name=":0" /> V nemškem obrambnem sistemu je igralo Zaporožje pomembno vlogo: v njem je bil med februarjem in septembrom 1943 glavni štab [[Armadna skupina Jug (Wehrmacht)|armadne skupine Jug]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nazi.org.uk/military%20pdfs3/ErichVonManstein-LostVictories-WarMemoirsOfHitlersMostBrilliantGeneral.pdf|title=Lost Victories, feldmaršal Eric von Manstein, prevedel Anthony G Powell|pages=267-270, 290}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> bilo pa je tudi [[mostišče]] v okviru obrambne linije »Ostwall«.<ref name=":0" /> Levi breg mesta je jugozahodna fronta Rdeče armade osvobodila z nočnim tankovskim naskokom 13. oktobra 1943,<ref name="Lelyushenko">[http://militera.lib.ru/memo/russian/lelyushenko_dd/index.html ''Moscow-Stalingrad-Berlin-Prague, Memories of Army Commander'' ("Москва-Сталінград-Берлін-Прага". Записки командарма)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130515115811/http://militera.lib.ru/memo/russian/lelyushenko_dd/index.html|date=15 May 2013}}, by Dmitri Danilovich Lelyushenko (Лелюшенко Дмитро Данилович), pub Nauka, Moscow, 1987, chapter 4.</ref> z desnega brega in Hortice pa so se Nemci umaknili konec decembra istega leta.<ref name=":0" /> === V samostojni Ukrajini === Leta 2004 se je pričela gradnja novega, tretjega cestnega mostu čez Dneper. Most, ki je postal največji v Ukrajini,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inform.zp.ua/ru/2021/08/23/123646_vantovyj-most-v-zaporozhe-budet-samym-bolshim-v-ukraine/|title=Вантовый мост в Запорожье будет самым большим в Украине|date=2021-08-23|website=inform.zp.ua|language=ru}}</ref> je bil polovično dokončan in odprt januarja 2022.<ref>{{Navedi novice|title=Володимир Зеленський відкрив у Запоріжжі вантовий міст|date=2022-01-22|url=https://zp.gov.ua/uk/articles/item/11203/volodimir-zelenskij-vidkriv-u-zaporizhzhi-vantovij-mist|work=Uradno spletno mesto Zaporoške mestne rade|language=uk|accessdate=2024-03-26|archive-date=2024-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20241130150654/https://zp.gov.ua/uk/articles/item/11203/volodimir-zelenskij-vidkriv-u-zaporizhzhi-vantovij-mist|url-status=dead}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] februarja 2022 je Rusija okupirala dele Zaporoške oblasti, vendar ni prodrla do samega Zaporožja; 27.&nbsp;februarja so poročali o spopadih v južnih predmestjih.<ref>{{navedi novice|title=Техніка росіян зайшла до Бердянська, в Запоріжжі зброю дають усім готовим захищати обласний центр|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-rosijany-v-berdyansku-zaporizhzhia-teroborona/31726585.html|website=Радіо Свобода|date=27 February 2022|language=uk|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227161249/https://www.radiosvoboda.org/a/news-rosijany-v-berdyansku-zaporizhzhia-teroborona/31726585.html|url-status=live}}</ref> Odtlej je bilo mesto večkrat tarča raketnih napadov, med drugim 13. maja,<ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3482044-invaders-fire-missiles-on-zaporizhzhia-sumy-region-at-night.html|title=Invaders fire missiles on Zaporizhzhia, Sumy region at night|date=13 May 2022|archive-date=16 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220516004811/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3482044-invaders-fire-missiles-on-zaporizhzhia-sumy-region-at-night.html|url-status=live|website=ukrinform.net}}</ref> 30. septembra,<ref>{{Navedi novice|title=At least 30 civilians killed in Russian strike on convoy, Ukraine says|date=2022-09-30|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-missile-strike-hits-ukrainian-civilian-convoy-regional-governor-2022-09-30/|work=Reuters|language=en}}</ref> 6. oktobra,<ref>{{Navedi novice|title=V ruskem napadu v Zaporožju enajst smrtnih žrtev|date=2022-10-07|url=https://www.sta.si/3090188|work=STA}}</ref> 9. oktobra 2022,<ref>{{Navedi novice|title=V novem obstreljevanju Zaporožja 17 mrtvih|date=2022-10-09|url=https://www.sta.si/3090873|work=STA}}</ref> 2. marca<ref>{{Navedi novice|title=V ruskem zračnem napadu v Zaporožju več smrtnih žrtev|date=2023-03-02|url=https://www.sta.si/3144939|work=STA}}</ref> in 22. marca 2023.<ref>{{Navedi novice|title=В Запорожье под ракетный удар попали многоэтажные дома|date=2023-03-22|url=https://www.bbc.com/russian/news-65040187|language=ru|work=BBC}}</ref> == Upravna delitev == [[Slika:Zaporizhzhia Ukr.svg|sličica|180x180px|Rajoni Zaporožja]] Mesto je upravno razdeljeno na 7 rajonov: # Oleksandrivski (''Олександрівський район'') # Zavodski (''Заводський район'') # Komunarski (''Комунарський район'') # Dniprovski (''Дніпровський район'') # Voznesenivski (''Вознесенівський район'') # Hortiški (''Хортицький район'') # Ševčenkivski (''Шевченківський район'') == Prebivalstvo == Število prebivalcev Zaporožja se zmanjšuje od prvih let samostojnosti Ukrajine. [[Slika:Zaporizhia Population Chart.png|sredina|540px|Gibanje števila prebivalcev v letih 1781-2017]] === Narodnostna sestava === Ob popisu leta 2001 je bila narodnostna sestava prebivalstva naslednja:<ref>{{navedi splet |author=Lozovoj, Nikolaj |date=2011-01-17 |url=http://establishment.com.ua/articles/2011/1/17/3256/ |title=Этнические войны: украинская версия |publisher=Истеблишмент| url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110815201533/http://establishment.com.ua/articles/2011/1/17/3256/ |archive-date=2011-08-15}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%" ! [[Ukrajinci]] !! [[Rusi]] !! [[Belorusi]] !! [[Bolgari]] !! [[Judje]] !! [[Gruzijci]] !! [[Armenci]] !! [[Tatari]] !! [[Azerbajdžanci|Azerbaj-<br/>džanci]] !! [[Romi]] !! [[Poljaki]] |- | 70,28 % || 25,39 % || 0,67 % || 0,44 % || 0,42 % || 0,38 % || 0,38 % || 0,27 % || 0,15 % || 0,11 % || 0,10 % |} == Mednarodni odnosi == Zaporožje je pobrateno z naslednjimi mesti:<ref>{{navedi splet |title=Міста-побратими |url=https://zp.gov.ua/uk/page/pobratymy |website=zp.gov.ua |access-date=2024-03-24 |archive-date=2024-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240723021014/https://zp.gov.ua/uk/page/pobratymy |url-status=dead }}</ref> {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} * {{ikonazastave|Finska}} [[Lahti]], Finska (1953) * {{ikonazastave|Francija}} [[Belfort]], Francija (1967) * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]], Združeno kraljestvo (1973) {{col-break|gap=2em}} * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Linz]], Avstrija (1983) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Oberhausen]], Nemčija (1986) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Jičang]], Kitajska (1997) {{col-break|gap=2em}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Magdeburg]], Nemčija (2008) * {{ikonazastave|Izrael}} [[Ašdod]], Izrael (2011) * {{ikonazastave|Kanada}} [[Steinbach]], Kanada (2018)<ref>{{navedi novice |url=https://steinbachonline.com/articles/steinbach-becomes-twin-city-with-zaporizhia |title=Steinbach Becomes Twin City With Zaporizhia |work=SteinbachOnline.com |date=2018-04-09 |language=en}}</ref> {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Ukrajini]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Zaporizhzhia|Zaporožje}} * [https://zp.gov.ua/ Uradno spletno mesto zaporoške mestne skupščine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zaporoška oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] ipvlphodtedcldtst7cktoj2qm6clj7 Malanka 0 560320 6690396 6221236 2026-06-16T16:58:14Z Redaktor GLAM 237272 Higher resolution version of image 6690396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Praznik | holiday_name = Malanka | type = ethnic | image = Wodzenie kozy (101776074).jpg | image_size = | caption = [[Vodenje koze]] | official_name = | nickname = | alt = Vodenje koze, ki se izvaja na Melanko | observedby = | litcolor = | longtype = | significance = | begins = | ends = | date = 31. december | scheduling = | duration = 1 dan | frequency = vsako leto | celebrations = Vodenje koze, petje pesmi, napovedovanje sreče | observances = | relatedto = }} '''Malanka''', tudi '''Ščedri večir''' (velikodušni večer), ({{Jezik-uk|Маланка}}, tudi {{Jezik-uk|Щедрий Вечір|lit=|translit=Ščedryj Večir|label=none}}) je [[Ukrajinci|ukrajinski]] ljudski [[praznik]], ki se praznuje v noči iz 31. decembra na 1. januar. Danes se praznuje po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] na [[silvestrovo]], včasih pa so ga praznovali 13. januarja, kar ustreza 31. decembru po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]]. Tradicionalno so na malanko od hiše do hiše hodili mladi, ki so bili preoblečeni v like predkrčanskega izvora in jedla se je posebna hrana. Čeprav se je danes praznik spremenil, še ohranja tradiconalne prvine. == Izvor, ime in regionalne različice == [[Slika:Mummers_Play_in_Poland.jpg|sličica| Procesija na [[Poljaki|poljski]] božični voščilnici iz leta 1929, ki prikazuje nekaj značilnih likov]] Običaji obiskovanja od hiše do hiše se pojavljajo po vsej Evropi. Na [[Irska|Irskem]] in v [[Anglija|Angliji]] je podoben običaj [[mummering]], v [[Nemčija|Nemčiji]] pa [[:de:Seetaler Winterbräuche|Winterbräuche]] ali [[:de:Faslam|Faslam]]. V [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanskih]] deželah se pojavljajo običaju zelo podobni malanki, pri običaju obiskovanja na [[Poljska|Poljskem]] se pojavljajo zelo podobni liki, ki so značilni za malanko. Malanka izhaja iz pokristjanjenih ljudskih običajev poganskega izvora. Zgodba malanke temelji na hčerki [[Bog stvarnik|boga stvarnika]] [[Rod (mitologija)|Praboga]], katerega štirje sinovi so bili [[Veles (bog)|Veles]] (»Hudič«), [[Jarilo]] ([[sveti Jurij]]), Raj ([[sveti Janez]]) in Lado oz. Mir. Imel je tudi hči [[Lada|Lado]], ki je bila [[Boginja mati|mati Zemlja]] in je imela dva otroka: sina, imenovanega [[Luna]] (tudi Vasil), in hčer »Pomlad-maj«, pozneje imenovana Milanka, ker je bila ljubeča ({{Jezik-uk|мила|translit=myla}}). V različici mita o [[Had (grški bog)|Hadu]] in [[Perzefona|Perzefoni]] je Milankin zlobni stric (Veles/Hudič) želel njeno prisotnost v podzemlju in ko je bila nekega dne na lovu, jo je ugrabil. Ko ni bilo Milanke, na Zemlji ni bilo ponovnega rojstva pomladi, dokler ni bila izpuščena in so rože zopet zacvetele in razširilo se je zelenje. Ukrajinci malanko praznujejo kot simbol začetka pomladi.<ref name="Malanka">{{Navedi splet|url=http://www.uast.org/malanka.htm|title=Malanka|publisher=Uast.org|date=18 July 2013|accessdate=3 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140404030811/http://www.uast.org/malanka.htm|archivedate=4 April 2014}}</ref> Po drugi teoriji naj bi lik Malanke/Milanke bil povezan s svetnico [[Sveta Melanija mlajša|Melanijo mlajšo]], ki je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] god praznovala 31. decembra (13. januarja po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]).<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Klymasz|first=Robert B.|author-link=Robert Klymasz|date=January 1985|title='Malanka': Ukrainian Mummery on the Prairies|journal=Canadian Folk Music Journal|publication-place=Calgary|volume=13|pages=32–36}}</ref> Melanka je v večjem delu Ukrajine in [[Belorusija|Belorusije]] poznana tudi pod imenom Ščedri večir oz. velikodušni večer. Isto ime pa se tudi uporablja za večer pravoslavne [[Sveti trije kralji (praznik)|Epifanije]] (sveti trije kralji) oz. v zahodni Ukrajini Teofanije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bazylianie.pl/?option=com_content&view=article&id=584|title=Щедрий Вечір — "другий Свят-Вечір"|accessdate=9 January 2012|archivedate=12 November 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101112060911/http://www.bazylianie.pl/?option=com_content&view=article&id=584}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://otokar.com.ua/712.html|title=Щедра кутя (13 січня) – Олександр Токар|website=otokar.com.ua|accessdate=2016-09-02|archivedate=10 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160610084226/http://otokar.com.ua/712.html}}</ref> V vzhodnoslovanskih jezikih tradicionalni način imenovanja praznikov v božičnem času izhaja iz [[Kutja|kutje]], tip ritualne kaše. Z božičnim večerom je povezana ''bagata kutja'' (brez mlečnih izdelkov), z malanko oz. novim letom pa ''ščedra kutja'' (velikodušna kutja), od tu tudi alternativno poimenovanje malanke.<ref name="skurat">''Василь Скуратівський.'' Русалії.&nbsp;— Київ: Довіра, 1996.&nbsp;— С. 532—533. ISBN 966-507-028-2</ref> Opisi malanke iz devetnajstega stoletja omenjajo ljudsko igro z likom poimenovanim Malanka. Pogosto omenjajo tudi tradicijo [[Vodenje koze|vodenja koze]] od hiše do hiše za srečo. V nekaterih regijah zahodne Ukrajine in v Romuniji se namesto žive koze uporablja plesalka v kozji koži. == Ukrajinske tradicije == [[Slika:Stamp of Ukraine s700.jpg|sličica|Znamka s prizorom malanke]] V nekaterih vaseh [[Viniška oblast|Viniške regije]] na ta dan pripravijo tradicionalne praznične [[Krvavica|krvavice]], ki jih prav tako imenujejo malanka. Pečejo tudi posebne kruhe, ki se imenujejo Malanka in Vasil. Zjutraj se pripravi druga obredna [[kutja]] - ''ščedra kutja''. Za razliko od ''bagate kutje'' na božični večer, je narejena iz [[Postni čas|nepostnih sestavin]]. Podobno kot za božični večer, je kutja postavljena v kot v hiši, kjer so verske ikone, nasproti peči (podobno kot v Sloveniji »bogkov kot«). Ženske naredijo še palačinke, pirhe in cmoke s sirom, ki jih kasneje podarijo obiskovalcem. Pri malanki hrana igra zelo pomembno vlogo, saj velja, da se pestrost in obloženost mize odraža v prihajajočem letu. Jedi morajo biti zadovoljive, kuhanje rib pa se šteje za slab znak, saj se lahko zaradi njih sreča »izlije« iz hiše. Nujne so jedi iz svinjine, ker so simbol obilja. Tradicionalno se pripravlja [[Aspik|holodec]], [[krvavice]], [[Klobasa|svinjske klobase]], versački (pečena svinjina marinirana v pesnem ''[[Kvas (pijača)|kvasu]]''), [[salo]] (sušena svinjska maščoba) itd. Zvečer in do polnoči se koledniki sprehajajo po vaških hišah. Po izročilu se novoletno koledovanje »malankarja« tako kot božično koledovanje zgodi po sončnem zahodu, ko zavladajo zli duhovi. Najstnice same ali v skupini tečejo k sosedom koledovat in so nagrajene s hrano in sladkarijami. [[Slika:Красноїльська Маланка. Персонажі — Циган й Ведмеді.jpg|sličica|Malanka v Krasnojilsku, maska »cigan in medvedi«]] Na malanko hodijo tudi mladeniči. To se imenuje »vodenje Mаlanke«. V maskah izrekajo dobre želje in zabavajo s smešnimi pesmimi, plesi in skeči. Ena izmed fantov je običajno oblečen v ženska oblačila in se imenuje Melanka. Po navadi so mladeniči po opravljenem obrednem obhodu naslednje jutro odšli na razpotje, da bi zažgali ''Did'' oz. ''Diduh'' – snop žita, ki je stal v kotu hiše od božiča – in nato skočili čez ogenj. To naj bi jih očistilo po celonočnem ukvarjanju z zlimi duhovi. Naslednji dan (na [[Bazilij Veliki|Vasiljevo]]) gredo mladeniči zjutraj po sončnem vzhodu »sejati žito«. Žito nosijo v rokavici ali vrečki. Najprej obiščejo botre in druge sorodnike ter bližnje, nato sosede. Ko vstopi v hišo, sejalec poseje žito in pozdravi vse z novim letom:<poem> Sejem, sejem, sejem, pozdravljam vas z novim letom! Sreča in zdravje v novem letu, naj vaša polja to leto obrodijo boljše kot lansko, rž, pšenica in vsa žita, predivo na kupih do strehe v velikih zvitkih. Bodite zdravi v novem letu in Vasiljevem dnevu! Bog podari nam to! </poem>Srečo v hišo prinese prvi sejalec, ki vstopi v novem letu. Po ljudskem prepričanju dekleta ne prinašajo sreče, ampak le fantje, zato se ne spodobi, da dekleta hodijo na »setev«. == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Novo leto]] [[Kategorija:Ukrajinska kultura]] sw221cs7a9ivi240nvowulx2jycm15o Čuvaška državna univerza 0 561262 6690579 6233263 2026-06-17T07:51:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690579 wikitext text/x-wiki {{Infobox university |name = Čuvaška državna univerza |native_name = Чувашский государственный университет имени И. Н. Ульянова<br />(ЧувГУ им. И. Н. Ульянова)<br />Чӑваш патшалӑх И. Н. Ульянов ячӗллӗ университечӗ |image = Здание Чебоксарского медицинского техникума.jpg |image_size = |image_alt = |caption = Glavna stavba kampusa |latin_name = Universitas Tschuvaschica Ulianoviana |motto = |mottoeng = |established = 17. avgust 1967 |closed = |type = |affiliation = |endowment = |budget = |officer_in_charge = |chairman = |chancellor = |president = |vice-president = |superintendent = |provost = |vice_chancellor = |rector = [[Andrej Aleksandrov]] |principal = |dean = |director = |head_label = |head = |academic_staff = |administrative_staff = |students = 17.500 |undergrad = 825 (Bacc. / В.Sc., B.A.) |postgrad = {{ubl|9218 (Mag./ M.Sc., M.A.)|7000 (Dr. / M.D., J.D.)}} |doctoral = {{ubl|446 (Ph.D.)|11 (Dr. Habil.)}} |city = [[Čeboksari]], [[Republika Čuvašija]] |country = [[Rusija]] |coor = {{coord|56|8|44|N|47|13|28|E|display=title,inline}} |campus = mestni |former_names = |free_label = |free = |colors = |colours = |athletics = |sports = |nickname = |mascot = |affiliations = |website = {{URL|www.chuvsu.ru}} |logo = |footnotes = }} '''Čuvaška državna univerza I. N. Uljanova''' je [[javna univerza]], ki se nahaja v mestu [[Čeboksari]], glavnem mestu [[Čuvašija|Republika Čuvašije]] v Rusiji. Univerza je ena vodilnih visokošolskih ustanov v Rusiji in je [[Znanost|znanstveno]], izobraževalno in kulturno središče [[Privolško federalno okrožje|Privolške zvezne regije]] [[Rusija|Ruske federacije]].<ref>{{Navedi splet|title=Organisations: Chuvash State University: Chuvash State University, Russia|url=http://www.mathnet.ru/eng/org2508|accessdate=2021-05-07|website=www.mathnet.ru|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507120309/http://www.mathnet.ru/eng/org2508|url-status=dead}}</ref> Čuvaška državna univerza ima več kot 10.000 študentov in 3.865 učiteljev, vključno s 150 profesorji (dr. habil.) in 600 docenti, ki imajo naziv doktorja znanosti (Ph.D.). [[Andrej Jurjevič Aleksandrov]], rektor Čuvaške državne univerze, je javno izrazil podporo [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] s podpisom pisma podpore.<ref name="RSR2022">{{Navedi splet|url=https://rsr-online.ru/news/2022-god/obrashchenie-rossiyskogo-soyuza-rektorov1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220307120502/https://rsr-online.ru/news/2022-god/obrashchenie-rossiyskogo-soyuza-rektorov1/|archivedate=7 March 2022|title=Обращение Российского Союза ректоров 04.03.2022|date=March 4, 2022|website=Российский Союз Ректоров}}</ref><ref name="sanctions2022">{{Navedi splet|url=https://sanctions.nazk.gov.ua/ru/sanction-company/5408/|title=Среди компаний, на которые уже наложены санкции Чувашский государственный университет имени И.Н. Ульянова|date=2022-03-08|accessdate=2024-02-05|website=Война и санкции}}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="sanctions2022b">{{Navedi splet|url=https://sanctions.nazk.gov.ua/ru/sanction-person/2587/|title=среди лиц, уже под санкциями: Александров Андрей Юрьевич|date=2022-03-08|accessdate=2024-02-05|website=Война и санкции}}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina == Leta 1920 je revolucionarni odbor sprejel odločitev o ustanovitvi univerze v [[Čeboksari]]ju. Vprašanje o ustanovitvi Čuvaške državne univerze se je znova pojavilo v letih 1958–1919, vendar tudi takrat tega ni bilo mogoče storiti zaradi številnih težav, povezanih z odsotnostjo materialne baze in pomanjkanjem znanstvenega osebja v republiki. Univerza je bila ustanovljena 17. avgusta 1967 z združitvijo Volške podružnice [[Moskovski energetski inštitut|Moskovskega energetskega inštituta]] [[Red Lenina|Leninovega reda]] in zgodovinsko-filološkega oddelka I. Ja. Jakovljeva, [[Čuvaški državni pedagoški inštitut|Čuvaškega državnega pedagoškega inštituta]]. Univerza je bila poimenovana po [[Ilja Uljanov|Ilji Nikolajeviču Uljanovu]], ki je bil znan pedagog. Univerzi se je pridružil del filološke fakultete Čuvaškega pedagoškega inštituta, ki je bil odprt že leta 1930. == Fakultete == Univerza ima 15 fakultet: * Fakulteta za informatiko in računalništvo * Fakulteta za uporabno matematiko, fiziko in informacijsko tehnologijo * Fakulteta za radio elektroniko in avtomatizacijo * Fakulteta za gradbeništvo * Fakulteta za strojništvo * Fakulteta za energetiko in elektrotehniko * Fakulteta za menedžment in socialne tehnologije * Fakulteta za zgodovino in geografijo * Medicinska fakulteta * Fakulteta za kemijo in farmacijo * Fakulteta za tuje jezike * Fakulteta za rusko in čuvaško filologijo ter novinarstvo * Ekonomska fakulteta * Pravna fakulteta * Fakulteta za umetnost Te fakultete so nadalje razdeljene na 88 oddelkov. == Znani alumni == * [[Nikolaj Fjodorov (politik)|Nikolaj Fjodorov]] – politik in nekdanji [[predsednik Čuvaške republike]] * [[Julija Poljačihina]] – model in Miss Rusije 2018 == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.chuvsu.ru/ Uradno spletno mesto] {{V jeziku|ru}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Čuvašija]] [[Kategorija:Univerze v Rusiji]] 2eaejex0ns71pc7t7flk5t85xdk7yzq Müllerjeva vila 0 562160 6690320 6646006 2026-06-16T13:44:37Z Erardo Galbi 166658 6690320 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vila v Pragi}} {{Infopolje Zgradba | name = Müllerjeva vila | native_name = {{native name|cs|Müllerova vila}} | image = Villa-Mueller-Prag-3.jpg | caption = Sprednja stran, obrnjena proti mestu | architectural_style = [[Modernizem|Moderna arhitektura]] | location = [[:en:Střešovice|Praga-Střešovice]], [[Češka]] | client = František in Milada Müller | coordinates = {{coord|50|05|33|N|14|22|42|E|type:landmark_region:CZ_scale:10000|display=inline,title}} | completion_date = 1930 | architect = Adolf Loos }} '''Müllerjeva vila''' (tudi ''Loosova vila'', {{lang-cs|Müllerova vila}}), zgrajena leta 1930, je modernistična vila v [[Praga|Pragi]] na [[Češka|Češkem]]. Zasnoval jo je avstrijski arhitekt Adolf Loos kot domovanje Františka in Milade Müller. František je bil direktor in glavni lastnik gradbenega podjetja Kapsa-Müller iz [[Plzen|Plzna]]. Podjetje je bilo specializirano za stavbe iz armiranega [[beton]]a in je razvijalo nove tehnike gradnje.<ref name="VM"/> {{clear|left}} == Zgodovina == Za naročnika Františka (1890–1951) in Milado (roj. Krátká, 1900–1969) Müller sta hišo v letih 1928–1930 zgradila arhitekta Adolf Loos in Karel Lhota, potem ko se je leta 1926 družina Müller preselila iz Plzna v Prago. Lhota je sodeloval pri oblikovanju zaradi Loosovega slabega zdravja.<ref name="FMB"/> Müllerjeva vila je bila zasnovana po načelih funkcionalizma, značilnega za Loosov opus, in teorije raumplana, njegovega načina organizacije notranjih prostorov, ki temelji na oblikovanju in diferenciaciji le-teh tudi v navpični in ne le vodoravni osi, glede na namembnost.<ref name="ALW"/> Kljub temu je celoten prostor prepleten na različnih nivojih. Stavba ima armiranobetonsko ogrodje, in je uvrščena v katalog moderne arhitekture Iconic Houses.<ref name="VMIH"/> Po državnem udaru leta 1948 je bila hiša nacionalizirana in vdova Františka Müllerja je smela obdržati samo dve sobi – v vseh drugih so bile razne državne ustanove, kot je Državna pedagoška založba. Milada Müllerová je skušala ohraniti čim več umetniških zbirk in pohištva – česar ni podarila prijateljem, je prodala. Po njeni smrti sta preostalo opremo in zbirke odkupila Muzej uporabne umetnosti in Narodna galerija. Tako je bilo po padcu režima mogoče spet zbrati večino predmetov in jih vrniti nazaj. Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] leta 1989 je bila hiša vrnjena hčerki Müllerjevih Evi Maternovi, od nje pa jo je leta 1995 odkupilo mesto Praga. Upravljanje vile je prevzel Muzej mesta Prage, jo leta 1998 obnovil kar se da verno po ohranjenih fotografijah. Skupni stroški obnove so znašali 47.000.000 CZK (1,2 mil. evrov po vrednosti leta 2023). Od leta 2000 je vila odprta kot muzej.<ref name="VM"/> == Arhitektura == Vila, zgrajena v istem času kot podobno odmevni Vila Savoye v Parizu ([[Le Corbusier]]) in [[Vila Tugendhat]] v [[Brno|Brnu]] ([[Ludwig Mies van der Rohe]]), je znana kot inovativna znamenitost zgodnje modernistične arhitekture in uteleša Loosove ideje o ekonomičnosti in funkcionalnosti. Že omenjena prostorska zasnova, "raumplan", z večnivojskimi deli posameznih prostorov nakazuje njihovo funkcijo in simbolni pomen. Razvidna je tako v notranjosti kot v zunanjosti stavbe.<ref name="WWGC"/> Zunanjost je zasnovana v skladu z Loosovo teorijo, ki jo je obravnaval v svojem eseju "[[Ornament]] in zločin" iz leta 1908. V njem je Loos kritiziral okrasje v arhitekturi in se zoperstavil takrat prevladujočemu slogu [[Art nouveau]], še posebej pa [[Dunajska secesija|Dunajski secesiji]].<ref name="OV"/> Za zunanjost vile Müller je Loos zasnoval belo kubično fasado. Želel je tudi razlikovati med zunanjostjo, kjer je pogled viden očem javnosti, in notranjostjo, zasebnimi prostori tistih, ki bodo tam živeli. Zato je notranjost razkošna, z udobnim pohištvom iz različnih obdobij ter površinami iz marmorja, lesa in svile. V koncept je vključen tudi vrt, ki je nastal v sodelovanju med Loosom in krajinskimi arhitekti Camillo Schneider, Karlom Foersterjem in Hermannom Matternom.<ref name="VMP"/><ref name="ALF"/> Zadnji projekt Adolfa Loosa je zasnova podobne, a manjše in skromnejše vile, ki se je ohranila v obliki arhitekturne študije iz leta 1932. Gre za vilo, namenjeno Evi Maternovi, hčeri Františka Müllerja.<ref name="PDAL"/> == Fotogalerija == <gallery> File:Střešovice Müllerova vila 9.jpg|Pogled z juga File:Villa-Mueller-Prag.jpg|Glavni vhod, z zahoda File:Villa Muller 054.jpg|Pogled s severa File:Villa Muller 046.jpg|Pogled s severozahoda File:Villa Muller 097.jpg|Okna na jugozahodu </gallery> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="VM">{{navedi splet | first = Maria | last = Szadkowska | date = 2024 | language = en | title = Adolf Loos in Prague / The Villa Müller | publisher = Muzeum hlavního města Prahy | url = https://adolfloos.cz/en/villa-muller | access-date = 31. maja 2024}}</ref> <ref name="ALW">{{cite magazine | first = Martina | last = Malešič | language = sl | title = Adolf Loos und Wien | magazine = Bilten SUZD | issue = 15 | year = 2011 | publisher = Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo | page = 359 | url = http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-15-2011/347-ocene-in-predstavitve/359-martina-malesic-adolf-loos-und-wien | access-date = 31. maja 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="VMIH">{{navedi splet | date = 2024 | language = en | title = Villa Müller | publisher = The Iconic Houses Foundation | url = https://www.iconichouses.org/houses/villa-muller | access-date = 31. maja 2024}}</ref> <ref name="FMB">{{navedi splet | date = 2024 | language = en | title = František Müller / The Builder | publisher = Muzeum hlavního města Prahy | url = https://www.muzeumprahy.cz/en/professional-services-research-sdcn-frantisek-muller/ | access-date = 31. maja 2024}}</ref> <ref name="WWGC">{{cite journal | first = Jan Otakar | last = Fischer | language = en | title = White Walls in the Golden City / The Return of the Villa Müller [Bele stene v Zlatem mestu / Vrnitev Müllerjeve vile] | journal = Harvard Design Magazine | issue = 15 | year = 2001 | publisher = Harvard University Graduate School of Design | url = http://www.gsd.harvard.edu/research/publications/hdm/back/15fischer.html | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20080509034647/http://www.gsd.harvard.edu/research/publications/hdm/back/15fischer.html | archive-date = 9. maja 2008 | access-date = 31. maja 2024}}</ref> <ref name="VMP">{{navedi splet | first = Simon | last = Glynn | language = en | title = Villa Müller, Prague / Adolf Loos 1930 | year = 2005 | publisher = Galinsky.com | url = http://www.galinsky.com/buildings/villamueller/index.htm | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20080208084507/http://www.galinsky.com/buildings/villamueller/index.htm | archive-date = 8. februarja 2008 | access-date = 31. maja 2024}}</ref> <ref name="PDAL">{{navedi splet | date = 2020 | language = cs | title = Poslední dům Adolfa Loose [Zadnja hiša Adolfa Loosa] | publisher = Atelier Girsa | url = https://poslednidum.cz | access-date = 31. maja 2024}}</ref> <ref name="ALF">{{navedi knjigo | editor-first = Annette | editor-last = Tietenberg | year = 2015 | title = Muster im Transfer [Vzorci v prehodu] | language = de | publisher = Böhlau Verlag | location = Dunaj | chapter = Adolf Loos und die Folgen [Adolf Loos in posledice] | first = Rainald | last = Franz | pages = 119–134 | url = https://www.vr-elibrary.de/doi/abs/10.7788/9783412218829-008 | access-date = 1. junija 2024}}</ref> <ref name="OV">{{navedi splet | first = Adolf | last = Loos | date = 1908 | language = de | title = Ornament und Verbrechen [Okrasje in zloćin] | url = https://de.wikisource.org/wiki/Ornament_und_Verbrechen | access-date = 1. junija 2024}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.mullerovavila.cz}} * [https://www.youtube.com/watch?v=fS_54QInfQw Video prikaz Müllerjeve vile] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Pragi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1930]] aytyn6d9046pubyqybk08qpluqdx2qa Seznam restavracij z Michelinovimi zvezdicami v Sloveniji 0 562994 6690304 6453200 2026-06-16T13:08:22Z Sporti 5955 2026 6690304 wikitext text/x-wiki '''Seznam restavracij z Michelinovimi zvezdicami v Sloveniji'''. [[Michelinov vodnik]] ocenjuje restavracije of leta 1900, v Sloveniji od leta 2020.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/michelinove-zvezdice-bodo-koncno-zasijale-tudi-v-sloveniji/504698 |title=Michelinove zvezdice bodo končno zasijale tudi v Sloveniji |accessdate=2024-06-19 |date=2019-11-12 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Seznam restavracij== {| class="wikitable sortable" style="width:60%;" |- ! Restavracija ! Chef ! Lokacija ! 2020<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/pet-slovenskih-restavracij-z-eno-zvezdico-hisa-franko-pa-kar-z-dvema/527265 |title=Pet slovenskih restavracij z eno zvezdico, Hiša Franko pa kar z dvema |accessdate=2024-06-19 |date=2020-06-16 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ! 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/hisa-franko-obdrzala-dve-zvezdici-nova-zvezdica-gostiscu-gric/594957 |title=Hiša Franko obdržala dve zvezdici, nova zvezdica Gostišču Grič |accessdate=2024-06-19 |date=2021-09-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ! 2022<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/michelinove-zvezdice-ana-ros-obdrzala-dve-devet-restavracij-dobilo-eno/639724 |title=Michelinove zvezdice: Ana Roš obdržala dve, devet restavracij dobilo eno |accessdate=2024-06-19 |date=2022-09-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ! 2023<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/ana-ros-s-hiso-franko-med-140-restavracijami-na-svetu-s-tremi-michelinovimi-zvezdicami/681880 |title=Ana Roš s Hišo Franko med 140 restavracijami na svetu s tremi Michelinovimi zvezdicami |accessdate=2024-06-19 |date=2023-09-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ! 2024<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/z-michelinovimi-zvezdicami-letos-nagrajenih-deset-slovenskih-restavracij-ena-vec-kot-lani/712137 |title=Z Michelinovimi zvezdicami letos nagrajenih deset slovenskih restavracij, ena več kot lani |accessdate=2024-06-19 |date=2024-06-18 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ! 2025<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/hisa-franko-obdrzala-tri-michelinove-zvezdice/748722 |title=Hiša Franko obdržala tri Michelinove zvezdice |accessdate=2025-06-12 |date=2025-06-12 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ! 2026<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/michelinove-zvezdice-desetim-slovenskim-restavracijam-ana-ros-s-hiso-franko-obdrzala-tri/785502 |title=Michelinove zvezdice desetim slovenskim restavracijam, Ana Roš s Hišo Franko obdržala tri |accessdate=2026-06-16 |date=2026-06-16 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- | Atelje | [[Jorg Zupan]] | [[Ljubljana]] | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} |- | COB | [[Filip Matjaž]] | [[Portorož]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} |- | Dam | [[Uroš Fakuč]] | [[Nova Gorica]] | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} |- | Galerija okusov | [[Marko Magajne]] | [[Petrovče]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{Michelin stars|1}} |- | Gostilna pri Lojzetu | [[Tomaž Kavčič (kuhar)|Tomaž Kavčič]] | [[Zemono]] | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} |- | Gostišče Grič | [[Luka Košir (kuhar)|Luka Košir]] | [[Šentjošt nad Horjulom]] | {{sort dash}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} |- | Hišo Denk | [[Gregor Vračko]] | [[Zgornja Kungota]] | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} |- | Hiša Franko | [[Ana Roš Stojan]] | [[Staro selo]] | {{Michelin stars|2}} | {{Michelin stars|2}} | {{Michelin stars|2}} | {{Michelin stars|3}} | {{Michelin stars|3}} | {{Michelin stars|3}} | {{Michelin stars|3}} |- | Hiša Linhart | [[Uroš Štefelin]] | [[Radovljica]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} |- | Restavracija Milka | [[David Žefran]] | [[Kranjska Gora]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|2}} | {{Michelin stars|2}} | {{Michelin stars|2}} | {{Michelin stars|2}} |- | Restavracija Pavus | [[Marko Pavčnik]] | [[Laško]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} |- | Restavracija Strelec | [[Igor Jagodic]] | [[Ljubljana]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} |- | Vila Podvin | [[Uroš Štefelin]] | [[Radovljica]] | {{Michelin stars|1}} | {{Michelin stars|1}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} | {{sort dash}} |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Michelin]] [[Kategorija:Slovenska kuhinja]] r6wglyb714q18je78pezvtehz6z46po Predloga:Uporabnik iz občine 10 563996 6690636 6633017 2026-06-17T10:35:52Z Janezdrilc 3152 pp slika 6690636 wikitext text/x-wiki {{Uporabniško polje | id = [[Slika:{{#switch: {{{1|}}} | Ajdovščina = Grb Ajdovščina.jpg | Ankaran = Ankaran Grb - Coat of Arms.svg | Apače = Grb Apače.png | Beltinci = Beltinci.png | Benedikt = Benedikt.png | Bistrica ob Sotli = Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg | Bled = Coat of arms of Bled.png | Bloke = Bloke.png | Bohinj = Coat of arms of Bohinj.png | Borovnica = Coat of Arms of Borovnica.png | Bovec = Coat of arms of Bovec.png | Braslovče = Grb Braslovče.png | Brda = Grb Brda.png | Brezovica = Coat of arms of Brezovica.png | Brežice = BreziceGRB.png | Cankova = Grb Cankova.png | Celje = Coat of arm of Celje.png | Cerklje na Gorenjskem = Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png | Cerknica = Grb Občine Cerknica.gif | Cerkno = Grb Cerkno.png | Cerkvenjak = Coat of arms of Cerkvenjak.png | Cirkulane = Grb Občine Cirkulane.png | Črenšovci = Črenšovci CoA.png | Črna na Koroškem = Grb Črna na Koroškem.png | Črnomelj = Coat of arms of Črnomelj (since 2021).svg | Destrnik = Destrnik.png | Divača = Wappen Divaca.jpg | Dobje = DobjeGrb.png | Dobrepolje = Dobrepolje.png | Dobrna = Coat of arms of Dobrna.png | Dobrova - Polhov Gradec | Dobrova-Polhov Gradec = Grb Dobrova - Polhov Gradec.gif | Dobrovnik = Grb Občine Dobrovnik.jpg | Dol pri Ljubljani = Grb Dol pri Ljubljani.png | Dolenjske Toplice = Grb Dolenjske Toplice.png | Domžale = Domžale.png | Dornava = Grb Dornava.png | Dravograd = Grb Dravograd.png | Duplek = Grb Duplek.png | Gorenja vas - Poljane | Gorenja vas-Poljane = Coat of Arm of Gorenja vas-Poljane.png | Gorišnica = Grb Gorišnica.png | Gorje = Coat of Arm of Gorje.png | Gornja Radgona = Grb Gornja Radgona.png | Gornji Grad = Grb Gornji Grad.png | Gornji Petrovci = Grb Gornji Petrovci.png | Grad = Coat of arms of Občina Grad.png | Grosuplje = Grb Grosuplje.png | Hajdina = Hajdina.png | Hoče - Slivnica | Hoče-Slivnica = Coat of arms of Hoče-Slivnica.png | Hodoš = Hodoš grb.png | Horjul = Grb Horjul.png | Hrastnik = Coat of arms of Hrastnik.svg | Hrpelje - Kozina | Hrpelje-Kozina = Grb Hrpelje - Kozina.png | Idrija = Coat of arms of Idrija.png | Ig = Grb občine Ig (2015).png | Ilirska Bistrica = COA-Ilirska Bistrica.gif | Ivančna Gorica = Grb Občine Ivančna Gorica.jpg | Izola = Coat of arms of Izola.svg | Jesenice = Coat of arms of Jesenice.gif | Jezersko = Coat of arms of Jezersko.png | Juršinci = Grb Juršinci.png | Kamnik = Coat of arms of Kamnik.png | Kanal ob Soči = Grb Kanal ob Soči.png | Kidričevo = Grb Občine Kidričevo.png | Kobarid = Grb Kobarid.png | Kobilje = Kobilje.png | Kočevje = COA-Kočevje.gif | Komen = Coat of Arms of Komen.gif | Komenda = Komenda.png | Koper = Grb Koper.png | Kostanjevica na Krki = Grb Občine Kostanjevica na Krki.png | Kostel = Kostel.png | Kozje = Grb Kozje.png | Kranj = SredinskiMOK – kopija.png | Kranjska Gora = Coat of arms of Kranjska Gora.png | Križevci = Cropped-grb-krizevci-512-300x300.png | Krško = Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg | Kungota = Grb Občine Kungota.jpg | Kuzma = Grb Kuzma.png | Laško = Coat of arms of Laško.png | Lenart = Coat of arms of Lenart.png | Lendava = Grb Lendava.png | Litija = Grb Občine Litija.jpg | Ljubljana = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg | Ljubno = Grb Ljubno.png | Ljutomer = Grb Občine Ljutomer.jpg | Log - Dragomer | Log-Dragomer = Log-Dragomer.wappen.png | Logatec = Grb Občine Logatec.png | Loška dolina = COA-Loška Dolina.gif | Loški Potok | Loški potok = COA-Loški Potok.gif | Lovrenc na Pohorju = COA-Lovrenc na Pohorju.gif | Luče = Luce grb.png | Lukovica = Grb Lukovica.png | Majšperk = COA-Majšperk.gif | Makole = COA-Makole.gif | Maribor = Coat of arms of Maribor.svg | Markovci = COA-Markovci.gif | Medvode = Grb Medvode.jpg | Mengeš = Grb Občine Mengeš.png | Metlika = Grb Občine Metlika.jpg | Mežica = Grb Mežica.png | Miklavž na Dravskem polju = Miklavž na Dravskem polju.png | Miren - Kostanjevica | Miren-Kostanjevica = Miren-Kostanjevica.png | Mirna = Coat of arms of Municipality of Mirna.svg | Mirna Peč = Coat of Arms of Municipality of Mirna Peč.svg | Mislinja = Grb Mislinja.png | Mokronog - Trebelno | Mokronog-Trebelno = COA - Grb obcine mokronog trebelno.jpg | Moravče = Grb Moravče.png | Moravske Toplice = Moravske Toplice grb.gif | Mozirje = Coat of arms of Mozirje.png | Murska Sobota = MS seal.svg | Muta = Grb Občine Muta.png | Naklo = Coat of arm of Naklo.gif | Nazarje = Grb Nazarje.png | Nova Gorica = Grb Mestne občine Nova Gorica.jpg | Novo mesto = COA-Novo mesto.gif | Odranci = Odranci.png | Oplotnica = Oplotnica.png | Ormož = Ormož.png | Osilnica = Coat of arms of Osilnica.png | Pesnica = Grb Pesnica.png | Piran = Coat of arms of Piran.svg | Pivka = Grb Pivka.png | Podčetrtek = Grb Podčetrtek.png | Podlehnik = Podlehnik.png | Podvelka = Grb Podvelka.png | Poljčane = Grb Poljčane.png | Polzela = Grb Polzela.gif | Postojna = COA-Postojna.gif | Prebold = Coat of arms of Prebold.png | Preddvor = Grb Preddvor.png | Prevalje = COA-Prevalje.gif | Ptuj = Ptuj-grb.png | Puconci = Coat of arms of Puconci.png | Rače - Fram | Rače-Fram = Coat of arms of Rače-Fram.png | Radeče = Wappen Radeče.png | Radenci = Grb Radenci.png | Radlje ob Dravi = COA-Radlje ob Dravi.gif | Radovljica = Coat of arms of Radovljica.png | Ravne na Koroškem = Grb Ravne na Koroškem.png | Razkrižje = Grb Občine Razkrižje.jpg | Rečica ob Savinji = Grb Rečica ob Savinji.png | Renče - Vogrsko | Renče-Vogrsko = Grb Renče - Vogrsko.png | Ribnica = Grb občine Ribnica.png | Ribnica na Pohorju = Ribnica na Pohorju.png | Rogaška Slatina = Grb Rogaška Slatina.jpg | Rogašovci = Rogašovci.png | Rogatec = Grb Občine Rogatec.jpg | Ruše = Grb Ruše.png | Selnica ob Dravi = Selnica ob Dravi.png | Semič = Semič.png | Sevnica = Grb logotip obcina sevnica.png | Sežana = Coat of Arms of Sezana.png | Slovenj Gradec = Grb Slovenj Gradec.gif | Slovenska Bistrica = Slovenska Bistrica.png | Slovenske Konjice = Slovenske Konjice grb.gif | Sodražica = Sodražica-grb-novi.png | Solčava = Grb Solčava.png | Središče ob Dravi = Središče ob Dravi.png | Starše = Grb Starše.png | Straža = Grb Občine Straža.jpg | Sveta Ana = Sveta Ana.png | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = Grb Sveta Trojica v Slovenskih goricah.png | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = Grb Sveti Andraž v Slovenskih goricah.gif | Sveti Jurij ob Ščavnici = Grb Sveti Jurij ob Ščavnici.png | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png | Sveti Tomaž = Grb Sveti Tomaž.png | Šalovci = Šalovci.png | Šempeter - Vrtojba | Šempeter-Vrtojba = Grb Šempeter - Vrtojba.png | Šenčur = Grb Občine Šenčur.png | Šentilj = Grb Šentilj.png | Šentjernej = Šentjernej.png | Šentjur = Grb Občine Šentjur.png | Šentrupert = Grb občine Šentrupert coat of arms of Šentrupert.png | Škocjan = Škocjan.png | Škofja Loka = Grb Škofja Loka.png | Škofljica = Škofljica.png | Šmarje pri Jelšah = Šmarje pri Jelšah.png | Šmarješke Toplice = Šmarješke Toplice.png | Šmartno pri Litiji = Šmartno pri Litiji.png | Šmartno ob Paki = Grb Šmartno ob Paki.png | Šoštanj = Grb Šoštanj.png | Štore = Grb Štore.png | Tabor = Grb Tabor.png | Tišina = Tišina.png | Tolmin = COA-Tolmin.gif | Trbovlje = Trbovlje.png | Trebnje = Grb Občine Trebnje.jpg | Trnovska vas = Trnovska vas.png | Trzin = Trzin.png | Tržič = Coat of arms of Tržič.png | Turnišče = Turnišče.png | Velenje = Coat of arms of Velenje.png | Velika Polana = Velika Polana.png | Velike Lašče = Grb Velike Lašče.png | Veržej = Coat of arms of Veržej.png | Videm = Videm.png | Vipava = Grb Vipava.png | Vitanje = Vitanje.png | Vodice = Grb Vodice.png | Vojnik = Grb Vojnik.png | Vransko = Grb Vransko.png | Vrhnika = Vrhnika.png | Vuzenica = Grb Vuzenica.png | Zagorje ob Savi = Coat of arms of Zagorje ob Savi.png | Zavrč = Grb Zavrč.png | Zreče = Zreče.png | Žalec = Občina Žalec grb.gif | Železniki = Grb Železniki.png | Žetale = COA-Žetale.gif | Žiri = Grb Žiri.png | Žirovnica = Grb Žirovnica.png | Žužemberk = Coat of arms of Žužemberk.png }}|45px]] | id-c = white | info = Ta uporabnik je iz '''[[{{#switch: {{{1|}}} | Celje | Koper | Kranj | Krško | Ljubljana | Maribor | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ptuj | Slovenj Gradec | Velenje = Mestna občina {{{1|}}}{{!}}Mestne občine {{{1|}}} | #default = Občina {{{1|}}}{{!}}Občine {{{1|}}} }}]]'''. | info-c = #fff8cb | border-c = #32c9d5 }}<includeonly>{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | Uporabnik | [[Kategorija:Wikipedisti iz {{#switch: {{{1|}}} | Celje | Koper | Kranj | Krško | Ljubljana | Maribor | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ptuj | Slovenj Gradec | Velenje = Mestne občine | #default = Občine }} {{{1|}}}]] }}</includeonly><noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> svk4i0huwnelx3fg2nhtwppvhz6s6n0 6690665 6690636 2026-06-17T11:49:10Z Janezdrilc 3152 slike iz [[Uporabnik:Upwinxp/peskovnik]] 6690665 wikitext text/x-wiki {{Uporabniško polje | id = [[Slika:{{#switch: {{{1|}}} <!-- --> | Ajdovščina = Grb Občine Ajdovščina.png | Ankaran = Coat of arms of Ankaran.svg | Apače = Grb Apače.png | Beltinci = Coat of arms of Beltinci.svg | Benedikt = Grb Občine Benedikt.gif | Bistrica ob Sotli = Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg | Bled = Coat of arms of Bled.svg | Bloke = Coat of arms of Bloke.svg | Bohinj = Coat of arms of Bohinj.svg | Borovnica = Coat of Arms of Borovnica.png | Bovec = Grb Občine Bovec.jpg | Braslovče = Logo of Braslovce.svg | Brda = Grb Občine Brda.png | Brezovica = Coat of arms of Brezovica.png | Brežice = Grb Občine Brežice.png | Cankova = Coat of arms Cankova.svg | Celje = Coat of arms of Celje.svg | Cerklje na Gorenjskem = Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png | Cerknica = Coat of arms of Cerknica.svg | Cerkno = Grb Občine Cerkno.png | Cerkvenjak = Coat of arms of Cerkvenjak.png | Cirkulane = Grb Občine Cirkulane.png | Črenšovci = Grb Občine Črenšovci.png | Črna na Koroškem = Grb Občine Črna na Koroškem.png | Črnomelj = Coat of arms of Črnomelj (since 2021).svg | Destrnik = Grb Občine Destrnik.png | Divača = Wappen Divaca.jpg | Dobje = Občina Dobje grb.gif | Dobrepolje = Grb Občine Dobrepolje.png | Dobrna = Coat of arms of Dobrna.png | Dobrova - Polhov Gradec = Grb Občine Dobrova - Polhov Gradec.png | Dobrovnik = Grb Občine Dobrovnik.jpg | Dol pri Ljubljani = Grb Občine Dol pri Ljubljani.png | Dolenjske Toplice = Coat of arms of Dolenjske Toplice.svg | Domžale = Coat of arms of Domžale.svg | Dornava = Grb Občine Dornava.png | Dravograd = Grb Občine Dravograd.png | Duplek = Coat of arms of Duplek.svg | Gorenja vas - Poljane = Coat of arms of Gorenja vas - Poljane.svg | Gorišnica = Grb Občine Gorišnica.png | Gorje = Coat of Arm of Gorje.png | Gornja Radgona = Coat of arms of Gornja Radgona.svg | Gornji Grad = Grb Občine Gornji Grad.png | Gornji Petrovci = Grb gornji-petrovci.svg | Grad = Coat of arms of Grad.svg | Grosuplje = Coat of arms of Grosuplje.svg | Hajdina = Grb Občine Hajdina.png | Hoče - Slivnica = Coat of arms of Hoče-Slivnica.svg | Hodoš = Hodoš grb.png | Horjul = Grb Občine Horjul.png | Hrastnik = Coat of arms of Hrastnik.svg | Hrpelje - Kozina = Coat of arms of Hrpelje-Kozina.svg | Idrija = Coat of arms of Idrija.svg | Ig = Grb občine Ig (2015).png | Ilirska Bistrica = COA-Ilirska Bistrica.gif | Ivančna Gorica = Grb Občine Ivančna Gorica.jpg | Izola = Coat of arms of Izola.svg | Jesenice = Coat of arms of Jesenice.svg | Jezersko = Coat of arms of Jezersko.svg | Juršinci = Grb Občine Juršinci.png | Kamnik = Grb Kamnika.svg | Kanal = Grb Občine Kanal.png | Kidričevo = Grb Občine Kidričevo.png | Kobarid = Grb Občine Kobarid.png | Kobilje = Coat of arms of Kobilje.svg | Kočevje = Coat of arms of Kočevje.svg | Komen = Coat of Arms of Komen.gif | Komenda = Grb Občine Komenda.png | Koper = Coa Koper.grb.svg | Kostanjevica na Krki = Grb Občine Kostanjevica na Krki.png | Kostel = Grb Občine Kostel.png | Kozje = Grb Občine Kozje.png | Kranj = Coat of arms of Kranj.svg | Kranjska Gora = Coat of arms of Kranjska Gora.png | Križevci = Cropped-grb-krizevci-512-300x300.png | Krško = Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg | Kungota = Grb Občine Kungota.jpg | Kuzma = Obcine kuzma grb.svg | Laško = Coat of arms of Laško.svg | Lenart = Coat of Arms of Lenart.svg | Lendava = Grb Občine Lendava.png | Litija = Grb Občine Litija.jpg | Ljubljana = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg | Ljubno = Grb Občine Ljubno.png | Ljutomer = Grb Občine Ljutomer.jpg | Log - Dragomer = Coat of arms of Log-Dragomer.svg | Logatec = Grb Občine Logatec.png | Loška dolina = COA-Loška Dolina.gif | Loški potok = COA-Loški Potok.gif | Lovrenc na Pohorju = Coat of arms of Lovrenc na Pohorju (municipality).svg | Luče = Luce grb.png | Lukovica = Grb Občine Lukovica.png | Majšperk = Coat of arms of Majšperk.svg | Makole = Grb Občine Makole.jpg | Maribor = Coat of arms of Maribor (2020).svg | Markovci = Coat of arms of Markovci.svg | Medvode = Coat of arms of Medvode.svg | Mengeš = Grb Občine Mengeš.png | Metlika = Grb Občine Metlika.jpg | Mežica = Grb Občine Mežica.jpg | Miklavž na Dravskem polju = Miklavž na Dravskem polju.png | Miren - Kostanjevica = Grb Občine Miren - Kostanjevica.png | Mirna = Coat of arms of Municipality of Mirna.svg | Mirna Peč = Coat of Arms of Municipality of Mirna Peč.svg | Mislinja = Grb Občine Mislinja.png | Mokronog - Trebelno = Grb Občine Mokronog-Trebelno.png | Moravče = Grb Občine Moravče.png | Moravske Toplice = Moravske Toplice grb.gif | Mozirje = Coat of arms of Mozirje.png | Murska Sobota = Coat of arms of Murska Sobota.svg | Muta = Grb Občine Muta.png | Naklo = Coat of arms of Naklo.svg | Nazarje = Grb Občine Nazarje.png | Nova Gorica = COA-Nova Gorica.svg | Novo mesto = Coat of arms of Novo Mesto.svg | Odranci = Odranci.png | Oplotnica = Oplotnica.png | Ormož = Ormož.png | Osilnica = Grb Občine Osilnica.jpg | Pesnica = Grb Občine Pesnica.png | Piran = Wappen piran.svg | Pivka = Grb Občine Pivka.png | Podčetrtek = Grb Občine Podčetrtek.png | Podlehnik = Coat of arms of Podlehnik.svg | Podvelka = Grb Občine Podvelka.png | Poljčane = Coat of arms of Poljčane.svg | Polzela = Grb Občine Polzela.png | Postojna = Coat of arms of Postojna.svg | Prebold = Grb Občine Prebold.png | Preddvor = Grb Občine Preddvor.png | Prevalje = COA-Prevalje.gif | Ptuj = Coat of arms of Ptuj.svg | Puconci = Coat of arms of Puconci.png | Rače - Fram = Coat of arms of Rače-Fram.png | Radeče = Coat of arms of Radeče.svg | Radenci = Grb Občine Radenci.png | Radlje ob Dravi = COA-Radlje ob Dravi.gif | Radovljica = Grb Občine Radovljica.png | Ravne na Koroškem = Grb Občine Ravne na Koroškem.jpg | Razkrižje = Grb Občine Razkrižje.jpg | Rečica ob Savinji = Grb Občine Rečica ob Savinji.gif | Renče - Vogrsko = Grb Občine Renče - Vogrsko.svg | Ribnica = Coat of arms of Ribnica.svg | Ribnica na Pohorju = Grb Občine Ribnica na Pohorju.png | Rogaška Slatina = Coat of arms of Rogaška Slatina.svg | Rogašovci = Grb občine Rogašovci.png | Rogatec = Grb Občine Rogatec.jpg | Ruše = Coat of arms of Ruše.svg | Selnica ob Dravi = Selnica ob Dravi.png | Semič = Coat of arms of Semič.svg | Sevnica = Coat of arms of Sevnica.svg | Sežana = Coat of arms of Sežana.svg | Slovenj Gradec = Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png | Slovenska Bistrica = Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg | Slovenske Konjice = Slovenske Konjice grb.gif | Sodražica = Sodražica-grb-novi.png | Solčava = Grb Občine Solčava.png | Središče ob Dravi = Grb Občine Središče ob Dravi.png | Starše = Občine Starše grb.png | Straža = Grb Občine Straža.jpg | Sveta Ana = Grb Občine Sveta Ana.png | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = Coat of arms of Sveta Trojica.svg | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = Grb Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.png | Sveti Jurij ob Ščavnici = Grb občine Sveti Jurij ob Ščavnici.jpg | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png | Sveti Tomaž = Grb Občine Sveti Tomaž.png | Šalovci = Coat of arms of Šalovci.svg | Šempeter - Vrtojba = Grb Občine Šempeter - Vrtojba.png | Šenčur = Grb Občine Šenčur.png | Šentilj = Grb Občine Šentilj.png | Šentjernej = Šentjernej.png | Šentjur = Coat of arms of Šentjur.svg | Šentrupert = Coat of arms of Šentrupert.svg | Škocjan = Grb Občine Škocjan.png | Škofja Loka = Coat of arms of Škofja Loka.svg | Škofljica = Grb Občine Škofljica.png | Šmarje pri Jelšah = Grb Občine Šmarje pri Jelšah.png | Šmarješke Toplice = Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg | Šmartno ob Paki = Coat of arms of Šmartno ob Paki.svg | Šmartno pri Litiji = Grb Občine Šmartno pri Litiji.png | Šoštanj = Grb Občine Šoštanj.png | Štore = Grb Občine Štore.png | Tabor = Grb Občine Tabor.svg | Tišina = Tišina.png | Tolmin = Coat of arms of Tolmin.svg | Trbovlje = Trbovlje.svg | Trebnje = Grb Občine Trebnje.png | Trnovska vas = Grb Občine Trnovska vas.png | Trzin = Grb Občine Trzin.png | Tržič = Grb Občine Tržič.png | Turnišče = Coat of arms of Turnišče.svg | Velenje = Coat of arms of Velenje.svg | Velika Polana = Coat of arms of Velika Polana.svg | Velike Lašče = Grb Občine Velike Lašče.png | Veržej = Coat of arms of Veržej.png | Videm = Videm.png | Vipava = Grb Občine Vipava.png | Vitanje = Grb Občine Vitanje.jpg | Vodice = Grb Občine Vodice.png | Vojnik = Grb Občine Vojnik.png | Vransko = Grb Občine Vransko.png | Vrhnika = ObcinaVrhnika.png | Vuzenica = Grb Občine Vuzenica.png | Zagorje ob Savi = Coat of arms of Zagorje ob Savi.png | Zavrč = Grb Občine Zavrč.png | Zreče = Zreče.png | Žalec = Občina Žalec grb.gif | Železniki = Grb Občine Železniki.png | Žetale = COA-Žetale.gif | Žiri = Coat of arms of Žiri.svg | Žirovnica = Coat of arms of Žirovnica.svg | Žužemberk = Obcina Zuzemberk grb.png }}|45px]] <!-- --> | id-c = white | info = Ta uporabnik je iz '''[[{{#switch: {{{1|}}} | Celje | Koper | Kranj | Krško | Ljubljana | Maribor | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ptuj | Slovenj Gradec | Velenje = Mestna občina {{{1|}}}{{!}}Mestne občine {{{1|}}} | #default = Občina {{{1|}}}{{!}}Občine {{{1|}}} }}]]'''. | info-c = #fff8cb | border-c = #32c9d5 }}<includeonly>{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | Uporabnik | [[Kategorija:Wikipedisti iz {{#switch: {{{1|}}} | Celje | Koper | Kranj | Krško | Ljubljana | Maribor | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ptuj | Slovenj Gradec | Velenje = Mestne občine | #default = Občine }} {{{1|}}}]] }}</includeonly><noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> flcjnidbbbfxvu1ooisx641bwxwls7u Pavel Hrovatin 0 569310 6690369 6676000 2026-06-16T15:30:05Z Erardo Galbi 166658 6690369 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Pavel''' (Paolo) '''Hrovatin''', [[kipar]], * [[28. avgust]] [[1954]], [[Zgonik]]. == Življenje in delo == Pavel Hrovatin se je rodil v [[Zgonik|Zgoniku]] na [[Kras|Krasu]], oče je bil Albin, kamnosek, mati Lidia (rojena Skabar). Obvezno šolanje je opravil v slovenskih šolah v rojstni vasi in v Nabrežini, maturiral je leta 1973 na Slovenski višji srednji šoli v [[Trst|Trstu]]. Zaposlil se je kot časnikar pri [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]] v Trstu, a je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izbral samostojno poklicno pot in se posvetil umetnosti kot kipar samouk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.izvoznookno.si/Dokumenti/AKTUALNO/2018/Umetnostna%20obrt%20Zgibanka%202018-def.pdf|title=https://www.izvoznookno.si/Dokumenti/AKTUALNO/2018/Umetnostna%20obrt%20Zgibanka%202018-def.pdf|date=31. oktober 2024|website=zgibanka}}</ref> Hrovatin ima svojo delavnico v [[Briščiki|Briščikih]] pri Zgoniku, kjer obdeluje kraški kamen (repen, nabrežinec, apnenčev kapnik alabaster). V figurativno originalnem stilu ga oblikuje v nizke reliefe različnih velikosti, ustvarja pa tudi abstraktne primerke. V svoji delavnici ustvarja tudi originalne vodomete, mize, obeske in uhane, vaze, ure, male in večje krožnike, v katerih se barve različnih kamnov prelivajo iz ene v drugo, kot kraška pokrajina v jesenskem času.<ref>{{Navedi splet|title=Umetniki {{!}} Raz_ume|url=http://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=26018|website=razume.mg-lj.si|accessdate=2024-10-31}}</ref> Pavel Hrovatin je že mnogo razstavljal,<ref>{{Navedi splet|url=https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=26018|title=raz_ume|date=31. oktober 2024|website=}}</ref> bodisi na skupinskih<ref>{{Navedi splet|title=V umetnosti ni meje|url=https://primorske.svet24.si/2012/02/10/v-umetnosti-ni-meje|website=Primorske Novice|accessdate=2024-10-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.teaterssg.com/event/skupinska-razstava-gozd/|title=https://www.teaterssg.com/event/skupinska-razstava-gozd/|date=31. oktober 2024|website=Slovensko stalno gledališče Trst}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot samostojnih razstavah po celem svetu<ref>{{Navedi splet|title=Kraški kamen v Darmstadtu|url=https://www.primorski.eu/kultura/186377-kraki-kamen-v-darmstadtu-NKPR190850|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-31|language=sl}}</ref> (Avstriji, Nemčiji, Franciji, na Japonskem), a še posebno v Italiji<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Hrovatin odprl Teden kriških zavetnikov|url=https://www.primorski.eu/trzaska/272231-pavel-hrovatin-odprl-teden-krikih-zavetnikov-CJPR294204#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Il Carso ispira la scultura: una mostra di Hrovatin - Il Piccolo|url=https://ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2005/08/04/MF_16_COBR.html|website=Archivio - Il Piccolo|date=2005-08-04|accessdate=2024-10-31|language=it}}</ref> in Sloveniji,<ref>{{Navedi splet|title=Dialog s kamnom|url=https://primorske.svet24.si/kultura/dialog-s-kamnom.aspx|website=Primorske Novice|accessdate=2024-10-31}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Skupaj: 10 tržaških likovnikov v Kosovelovem domu Sežana: razstava ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku: Kosovelov dom Sežana, Velika galerija, 8. februar - 4. marec 2012|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/260432896|publisher=Kosovelov dom|date=2012|location=Sežana|first=Piero|last=Conestabo|first2=Elisa|last2=Delise|first3=Annamaria|last3=Ducaton|first4=Pavel|last4=Hrovatin}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Rdeča nit = Filo conduttore|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/254685696#full|publisher=Obalne galerije; Gallerie costiere|date=2010|location=Piran; = Pirano|first=Janina|last=Cotič|first2=Matjaž|last2=Hmeljak|first3=Pavel|last3=Hrovatin|first4=Rado|last4=Jagodic}}</ref> večkrat se udeležuje tudi kakšnih umetniških kolonij.<ref>{{Navedi splet|title=X. Dvorski likovni dnevi - ustvarjajo do petka, ko bo razstava|url=https://lokalno.svet24.si/2021/08/02/251371/zgodba/X_Dvorski_likovni_dnevi___ustvarjajo_do_petka__ko_bo_razstava/|website=Dolenjski list|accessdate=2024-10-31}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krka jim je dajala navdih za ustvarjanje (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/krka-jim-je-dajala-navdih-za-ustvarjanje-foto/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-31|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marmor in barve med Rižano in oljkami|url=https://primorske.svet24.si/novice/istra/marmor-in-barve-med-rizano-in-oljkami|website=Primorske Novice|accessdate=2024-10-31}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rezljevi znova gostijo pisano druščino umetnikov|url=https://dolenjskilist.svet24.si/2024/08/08/291963/novice/dolenjska/rezljevi_znova_gostijo_pisano_druscino_umetnikov/|website=Dolenjski list|accessdate=2024-10-31|language=sl}}</ref> Prejel je mnogo prestižnih nagrad in priznanj. V prostem času Pavel Hrovatin zelo rad igra šah.<ref>{{Navedi splet|title="Zamejsko prvenstvo"; prvaki: Pino Lakovič, Lejla Juretič in (U16) Jasna Brecelj|url=https://www.slosport.org/novica/danes-v-sempolaju-zamejsko-prvenstvo/|website=slosport|accessdate=2024-10-31|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejsko prvenstvo v pospešenem šahu; prvaka: Jasna Brecelj in Robert Devetak, U16: Jaro Brecelj|url=https://www.slosport.org/novica/zamejsko-sahovsko-prvenstvo-bo-v-soboto-v-nabrezini/|website=slosport|accessdate=2024-10-31|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hrovatin, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] pz2jza1wxvepo2l96o5p9ywkgwuftw0 Ruda, Videm 0 570425 6690318 6358100 2026-06-16T13:32:50Z Erardo Galbi 166658 6690318 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Ruda | official_name = Comune di Ruda<br>Comun di Rude | native_name = Rude | image_skyline = Ruda aereo.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Ruda od zgoraj | image_shield = Ruda-Stemma.jpg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Ruda (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 50 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 24 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(2,326)_region:IT | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Alture/Ulturis, Cortona/Cartone, La Fredda/La Frede, Mortesins/Murtisins, Perteole/Parteulis, Saciletto/Sassîl, San Nicolò | mayor_party = leva sredina | mayor = Franco Lenarduzzi | area_footnotes = | area_total_km2 = 19,47 | population_footnotes = <ref name="istat">Vsi demografski in statistični podatki: Italijanski statistični inštitut [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].</ref> | population_total = 2782 | population_as_of = 30. september 2021 | population_demonym = it. rudesi<br>fur. rudês, crots (žabe) | elevation_footnotes = | elevation_m = 12 | twin1 = | twin1_country = | istat = 030098 | saint = [[sv. Štefan]] | day = 26. december | postal_code = 33050 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comunediruda.it/}} | footnotes = }} '''Ruda''' ({{Jezik-fur|Rude}}) je vas in občina z {{formatnum:2782}} prebivalci (september 2021) v italijanski deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] na vhodu v [[Furlanska nižina|Furlanski nižini]]. == Naselja == V občini ležijo naselja: * Alture / Ulturis * Cortona / Cartone (lok. ''Cartona'') * Mortesins / Murtisins * Perteole / Parteulis * Saciletto / Sacîl (lok. ''Sassîl'') * San Nicolò == Viri in sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Ruda}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] lg6tyxs9j9l44kyo88com1jwqjt7vpe Tungri 0 572075 6690497 6575608 2026-06-16T20:28:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690497 wikitext text/x-wiki [[Slika:Germanie-inferieure.jpg|thumb|right|300px|Rimska provinca [[Spodnja Germanija]]; ozemlje, naseljeno s Tungri, ima svetlo zelena krajevna imena]] '''Tungri''' ali '''Tongri''' so bili pleme ali skupina plemen, ki so v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] živela v [[belgi]]jskem delu [[Galija|Galije]]. Njihovo ozemlje znotraj Rimskega imperija se je imenovalo Civitas Tungrorum. Po njih se imenuje več krajev v [[Belgija|Belgiji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], vključno s [[Tongeren]]om v Belgiji, ki se je v rimskem času imenoval Atuatuca in je bil glavno mesto njihove province Civitas Tungrorum, pa tudi mestom Tongerle<ref>{{Citation|url=https://books.google.com/books?id=l_4UAAAAIAAJ&pg=PA236|title=Nederlandse Plaatsnamen|last=Moerman|year=1956|publisher=Brill| page=236}}</ref> in opatijo Tongerlo. ==Izvor== [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] v svoji knjigi ''Germania'' pripominja, da so se Tungri, ki so imeli stike z [[Galci]], sprva imenovali Germani. Tacitova trditev je bila predmet pogostih razprav. Izraz Germani je bil vsekakor nov<ref>For the Latin version: {{cite book |last1=Tacitus |first1=Cornelius |editor1-last=Church |editor1-first=Alfred Jogn |editor2-last=Brodribb |editor2-first=William Jackson |title=Complete Works of Tacitus |date=1942 |publisher=Random House |location=New York |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0083%3Achapter%3D2 |chapter=Chapter 2}}</ref> in naj bi ga Tungri uporabljali za ljudstva vzhodno od [[Ren]]a, a je vsekakor kmalu prišel v široko rabo.<ref>J.B. Rives. ''Cornelius Tacitus: Germania''. Oxford University Press, 1999. str. 117.</ref> [[Slika:Map of Liège diocese until 1559.png|thumb|250px| Dioceza Liège pred letom 1559 (rumeno), ki se je razvila iz Civitas Tungrorum, in sodobni belgijski provinci Liège in Limburg, razmejeni z debelejšo rdečo črto. Oranžne črte so meje sedanjih držav. Pred rimskim obdobjem se je ozemlje Cisrenskih (levobrežnih) Gemanov raztezalo do [[Köln]]a.]] Julij Cezar nekaj generacij pred Tacitom Tungrov ne omenja in pravi, da so ozemlju kasnejših Tungrov živeli Kondrusi, [[Eburoni]], Kerozi in Pemani s skupnim imenom Germani. Na tem ozemlju so živeli že pred [[Kimbrska vojna|kimbrsko vojno]] (113-101 pr. n. št.). Vsi so sodelovali v uporu [[Belgi|Belgov]] proti Cezarju, v katerem so bili najpomembnejši Eburoni. Eburone, ki so očitno živeli na vzhodu do Kölna, sta vodila [[Ambioriks]] in [[Kativolk]].<ref>''[[De Bello Gallico]]'' [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0001:book=2:chapter=4&highlight=aduatuci 2.4]</ref> V bližini omenjenih plemen so živeli tudi Aduatuki, po Cezarjevem mnenju potomci Kimbrov in Tevtonov.<ref>''[[De Bello Gallico]]'' [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0001:book=2:chapter=29&highlight=cimbri 2.29]</ref> Potomci Aduatukov, če sploh, so domnevno živeli med Tungri. Že med Cezarjevo kampanjo so Tenkteri in Usipeti prečkali Ren in ropali živino na ozemlju Menapov, Eburonov in Kondruzov, kar je dalo Cezarju izgovor za nov vojaški poseg na tem območju. Roparje je zasledoval čez Ren, kjer so se mu pridružili Sikambri. Kasneje je Cezar spodbudil Sikambre, da plenijo na ozemlju Eburonov.<ref>''De Bello Gallico'' [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0001:book=6:chapter=35&highlight=sigambri 6.35]</ref> Na plemena, ki so prečkala Ren in postala del rimske [[Spodnja Germanija|Spodnje Germanije]], je očitno močno vplivala galska kultura. Nekatera so začela uporabljati galska osebna in plemenska imena. Ko je to območje postalo del Rimskega imperija, je [[Tiberij]] prisilil nekaj plemen z desnega brega Rena, vključno s Sikambri in Ubijci, da so se naselila na severovzhodu Galije. V romaniziranih provincah so se priseljence združili s staroselci, ki so tam živeli že pred Cezarjem. V tem času so nastali Tungri in druga plemena v Spodnji Germaniji.<ref>{{Citation|title=Gallia Belgica|last=Wightman|first =Edith Mary|year=1985|publisher= University of California Press| url=https://books.google.com/books?id=aEyS54uSj88C|isbn=9780520052970}} str. 53.</ref> Rimska Civitas Tungrorum je bila manjša od območja, ki ga je Cezar pripisal zgodnejšim Cisrenskim Germanom. Urejena je bila kot vojaška meja in vsaj delno poseljena z vojaki in priseljenci z druge obale Rena. Natančna zgodovina posameznih plemen ni znana. Severno od Tungrov v delti Rena in [[Meuse]] so živeli [[Batavi]], podobna nova tvorba, ki so jo očitno sestavljali prišleki [[Hati (germansko pleme)|Hati]] in morda [[Eburoni]]. Severovzhodno od Tungrov ob Renu so živeli Cugerni, za katere se domneva, da so bili Sikambri, okoli Kölna in Bonna pa Ubijci.<ref>{{Citation|title=Gallia Belgica|last=Wightman|first =Edith Mary|year=1985|publisher= University of California Press| url=https://books.google.com/books?id=aEyS54uSj88C|isbn=9780520052970}} pages 37, 45, etc.</ref><ref>Nico Roymans, ''[https://books.google.com/books?id=qfpKN-oMaWoC Ethnic Identity and Imperial Power. The Batavians in the Early Roman Empire]''. Amsterdam Archaeological Studies 10. Amsterdam, 2004. Str. 24 in 43.</ref> ==Ozemlje== [[Slika:Belgae rivers.png|right|thumb|300px|Zemljevid porečij [[Šelda|Šelde]], [[Meuse]] in [[Ren]]a. Tungri so živeli med Šeldo in Renom. Na jugu je njihovo ozemlje vključevalo Condroz in se na severu raztezalo v ravninsko pokrajino Campine.]] [[Plinij starejši]] je bil prvi, ki je omenil Tungre kot državljane rimske [[Belgijska Galija|Belgijske Galije]]. V svojem ''Naravoslovju'' omenja, da je bil na njihovem ozemlju<ref>''Natural History'' [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137%3Abook%3D4%3Achapter%3D31 IV.31] and [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0137:book=31:chapter=8&highlight=tungri XXXI.8].</ref> : ''zelo znan izvir, ki se iskri, ko vre navzven z neštetimi mehurčki, in ima okus po železu, ki se zazna šele, ko se voda popije. Voda je močno odvajalno sredstvo, zdravi tercijske mrzlice in razbija sečne kamne. Med segrevanjem postane motna in nazadnje rdeča.'' Domneva se, da se opis nanaša na dobro znane vrelce [[Spa]] v provinci [[Liège]]<ref>{{Citation|url=https://books.google.com/books?id=EqwBAAAAYAAJ&pg=PT598|title=A dictionary of ancient geography|first1=Alexander| last1=MacBean| author-link1= |first2=Samuel |last2=Johnson| year=1773}}</ref> ali na vrelce v [[Tongeren]]u z veliko vsebnostjo [[železo|železa]], ki se zdaj imenujejo Plinijev izvir.<ref>{{Cite web | url=https://books.google.com/books?id=BAhBAAAAcAAJ&pg=PA99 | title=Verhandelingen van de Maatschappij der Nederlandsche Letterkunde te Leyden| year=1838}}</ref> Tako Plinijeva kot [[Ptolemaj]]eva ''Geografija'' sta razen za prestolnico Tongeren nejasni glede natančnih meja ozemlja Tungrov, oba pa sta jih postavila na ozemlje vzhodno od Šelde, severno od Ardenskega gozda (''Arduenna Silva'') in nekako v sredino spodnje Meuse. Pod Rimljani je Civitas Tungrorum najprej spadal v Belgijsko Galijo. Ko je bila provinca kasneje razdeljena, je njen severovzhodni del pripadel [[Spodnja Germanija|Spodnji Germaniji]] (''Germania Inferior''), ostali del pa [[Spodnja Germanija|Drugi Germaniji]] (''Germania Secunda''). ==Tungri v Rimskem cesarstvu== [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] v svoji ''Zgodovini''<ref>Tacitus, ''Histories'', [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0080%3Abook%3D2%3Achapter%3D14 ii.14.1] and [https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0080%3Abook%3D2%3Achapter%3D28 ii.28.1].</ref> omenja dve [[Kohorta|kohorti]] Tungrov, ki sta sodelovali v državljanski vojni leta 69 n. št. Tungri so bili omenjeni v ''[[Notitia dignitatum]]'', dokumentu iz zgodnjega 5. stoletja, v katerem so bili navedeni vsi vojaški in vladni položaji v poznem Rimskem cesarstvu. Dokument omenja tribuna I. kohorte Tungrov,<ref>[https://www.roman-britain.co.uk/regiments/coh1tun/{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Cohors Primae Tungrorum [milliaria]]</ref> nameščenega v Vercoviciumu (Housesteads, [[Northumberland (grofija)|Northumberland]]) na [[Hadrijanov zid|Hadrijanovem zidu]], kjer je bil od leta 205/208. <ref>RIB 1631b</ref> II. kohorta Tungrov, imenovana tudi ''milliaria equitata'', nominalno 1000 mož, je bila od leta 159 do približno 184 nameščena v utrdbi Birrens. IV. kohorta Tungrov je imela v 2. stoletju sedež v Abusini.<ref>Nouwen, Robert. (1997). ''The Vexillationes of the Cohortes Tungrorum During the Second Century'', Conference: XVI Roman Frontier Studies 1995</ref> Tavzij, rimski vojak, ki je ubil cesarja [[Pertinaks]]a, je bil Tunger. ==Vera== Boginja [[Vihansa]], ime verjetno pomeni 'sveto božanstvo', je omenjena na bronasti plošči, najdeni blizu [[Tongeren]]a. Ploščo je vgraviral stotnik, ki je božanstvu posvetil svoj ščit in sulico.<ref>{{Cite journal|last=Raepsaet-Charlier|first=Marie-Thérèse|date=1995|title=Municipium Tungrorum|journal=Latomus|volume=54|issue=2|pages=361–369|issn=0023-8856|jstor=41537302}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} {{Germani}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Germani]] p4ydaicyq3va5gtdl43uzzridiff46v Telefonski klic Putinu 0 574817 6690399 6664636 2026-06-16T16:59:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690399 wikitext text/x-wiki '''Telefonski klic Putinu''' ({{Langx|ru|звонок Путину|zvonok Putinu}}) je [[Sleng|slengovski]] izraz za metodo [[Mučenje|mučenja]], ki se uporablja v [[Ruska policija|ruski policiji]] in [[Oborožene sile Ruske federacije|ruski vojski]]. Mučenje se izvaja z električnimi šoki v ušesa, nos in/ali [[Spolni organ|genitalije]] žrtve.<ref name="newsweek">{{Navedi novice|first=Anna|last=Nemtsova|title=A Phone Call to Putin. How do Kremlin authorities deal with whistle-blowers? Silence them|url=http://www.newsweek.com/id/46885|quote=In one recent landmark ruling, the court awarded €250,000 to Aleksei Mikheyev of Nizhny Novgorod, falsely accused of rape and murder in 1998. Investigators had extracted a written confession by administering electric shocks to Mikheyev's earlobes, a torture method widely known as 'a phone call to Putin.'|work=[[Newsweek]]|date=March 13, 2006|accessdate=2009-01-19}}</ref><ref name="Torture">{{Navedi novice|title=My Only Thought Was To Escape The Torture|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2007/10/2b0c6a68-453a-4af9-8586-8bc997c3ab81.html|quote=Torture is so common in Russian police stations that the method used on Mikheyev even has a name: the "phone call to Putin." It consists of inflicting electric shocks through wires attached to the victim's earlobes.|work=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|accessdate=2009-01-21|archive-date=2008-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20080724125832/http://www.rferl.org/featuresarticle/2007/10/2b0c6a68-453a-4af9-8586-8bc997c3ab81.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Putin reveals his need for G8|url=http://www.accessmylibrary.com/coms2/summary_0286-12555302_ITM|quote=The first was that when Russian police torture a suspect these days, they attach electric wires to the victim's earlobes, turn on the current and call it a "zvonok Putinu," a phone call to Putin.|work=[[United Press International]]|date=January 31, 2006|accessdate=2009-01-19}}</ref> Največkrat se za mučenje uporablja vojaški telefon [[TA-57]], od kjer tudi izhaja poimenovanje. Po podatkih [[Amnesty International]] je tak način mučenja pogost v ruskih zaporih in kazenskih kolonijah.<ref name="AI_Russia">[https://www.amnesty.org/russia/torture.html Amnesty International report] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021104221620/http://www.amnesty.org/russia/torture.html|date=2002-11-04}}</ref><ref name="rights">{{Navedi splet|url=https://www.amnesty.org/russia/pdfs/justice-report-eng.pdf|title=Justice Report by Amnesty International|accessdate=2016-12-04|archivedate=2009-03-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090325142206/http://www.amnesty.org/russia/pdfs/justice-report-eng.pdf}}</ref><ref name="torture">[https://www.amnesty.org/russia/torture.html Torture and ill-treatment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021104221620/http://www.amnesty.org/russia/torture.html|date=2002-11-04}}</ref><ref name="hrw4">{{Navedi splet|url=http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|title=UN Committee against Torture Must Get Commitments From Russia to Stop Torture|accessdate=2009-02-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081111221054/http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|archivedate=2008-11-11}}</ref><ref name="tor1">[http://news.amnesty.org/library/Index/ENGEUR460041997?open&of=ENG-345 Torture in Russia "This man-made Hell"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070308090138/http://news.amnesty.org/library/Index/ENGEUR460041997?open&of=ENG-345|date=2007-03-08}} - by Amnesty International, 3 April 1997</ref><ref name="urlRussian intelligence agency FSB accused of torturing suspects with electric shocks">{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/story/russian-intelligence-agency-fsb-accused-of-torturing-suspects-with-electric-shocks-11406132|title=Russian intelligence agency FSB accused of torturing suspects with electric shocks}}</ref> Ta metoda mučenja je postala znana s primerom Alekseja Mihejeva. Mihejev je leta 2006 bil lažno obtožen umora, čeprav je domnevna žrtev bila živa. Policija ga je mučila z metodo »telefonskega klica Putinu«. Da bi pobegnil je skočil skozi okno tretjega nadstropja. Ob padcu si je poškodoval hrbtenico in postal paraplegik. Njegov primer je bil vložen v tožbi proti Rusiji na [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskemu sodišču za človekove pravice]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] [[Francija|v Franciji]] in postal znan kot »prva resna zmaga v primeru mučenja« proti ruski vladi.<ref name="newsweek3">{{Navedi novice|first=Anna|last=Nemtsova|title=A Phone Call to Putin. How do Kremlin authorities deal with whistle-blowers? Silence them|url=http://www.newsweek.com/id/46885|quote=In one recent landmark ruling, the court awarded €250,000 to Aleksei Mikheyev of Nizhny Novgorod, falsely accused of rape and murder in 1998. Investigators had extracted a written confession by administering electric shocks to Mikheyev's earlobes, a torture method widely known as 'a phone call to Putin.'|work=[[Newsweek]]|date=March 13, 2006|accessdate=2009-01-19}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 se je pojavilo veliko poročil o mučenju z uporabo vojaških telefonov s strani [[Oborožene sile Ruske federacije|ruskih sil]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/putin-orders-military-operations-in-eastern-ukraine-as-un-meets|title=Russian forces launch full-scale invasion of Ukraine|publisher=[[Al Jazeera English|Al Jazeera]]|date=24 February 2022|accessdate=5 April 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=21 March 2022|title=Chilling account of Radio France fixer who was kidnapped and tortured by Russian soldiers in Ukraine {{!}} Reporters without borders|url=https://rsf.org/en/news/chilling-account-radio-france-fixer-who-was-kidnapped-and-tortured-russian-soldiers-ukraine|accessdate=31 March 2022|website=RSF}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Ott|first=Haley|date=22 March 2022|title=Journalist reportedly kidnapped and tortured by Russian soldiers in Ukraine|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-journalist-reportedly-kidnapped-tortured-by-russia-soldiers-rsf-says/|accessdate=23 March 2022|website=CBS News}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=21 March 2022|title=Le récit glaçant de ce fixeur ukrainien de Radio France arrêté par les Russes|url=https://www.huffingtonpost.fr/entry/ukraine-un-fixeur-de-radio-france-raconte-avoir-ete-torture-par-larmee-russe_fr_6238d72ee4b046c938df284f|accessdate=31 March 2022|website=Le HuffPost|language=fr}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=18 May 2022|title=Ukraine: Executions, Torture During Russian Occupation Apparent War Crimes in Kyiv, Chernihiv Regions|website=Human Rights Watch|url=https://www.hrw.org/news/2022/05/18/ukraine-executions-torture-during-russian-occupation|accessdate=31 May 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ibtimes.com/i-would-not-have-kidneys-left-ukrainian-village-deputy-speaks-about-russian-torture-3527390|title='I Would Not Have Kidneys Left': Ukrainian Village Deputy Speaks About Russian Torture, Threat|website=[[International Business Times]]|date=June 2022}}</ref> Oksana Minenko iz [[Herson|Hersona]] je poročala, da so jo ruski vojaki mučili z električnimi šoki in mučenje poimenovali »telefonski klic Zelenskemu«.<ref>{{Navedi splet|url=https://texty.org.ua/articles/108697/russians-put-me-next-to-my-husbands-fresh-grave-and-amused-themselves-by-shooting-over-my-head/|title='Russians put me next to my husband's fresh grave and amused themselves by shooting over my head'|website=Texty.org.ua|date=12 January 2023}}</ref> »Klic Putinu« Rusi pogosto uporabljajo za mučenje in zasmehovanje vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=«Звонок Путину». ООН раскрыла методы пыток российской армии в Украине|url=https://www.moscowtimes.ru/2023/03/16/zvonok-putinu-oon-raskrila-metodi-pitok-rossiiskoi-armii-v-ukraine-a37047|website=Русская служба The Moscow Times|date=2023-03-16|accessdate=2025-02-01|language=ru|first=Русская служба The Moscow|last=Times|archive-date=2024-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240324194252/https://www.moscowtimes.ru/2023/03/16/zvonok-putinu-oon-raskrila-metodi-pitok-rossiiskoi-armii-v-ukraine-a37047|url-status=dead}}</ref> Po [[Napad na dvorano Krokus (2024)|napadu na dvorano Krokus]] leta 2024 se je na [[Telegram (programje)|Telegram]] kanalu povezanem z najemniško [[Skupina Wagner|skupino Wagner]] pojavila fotografija enega izmed osumljencev, na kateri so na njegove genitalije pritrjene sponke telefona TA-57, ki se uporablja pri tej metodi mučenja.<ref>{{Navedi splet|title=Российские силовики признались в том, что пытают подозреваемых в совершении теракта током. И даже показали фото|url=https://istories.media/news/2024/03/24/rossiiskie-siloviki-priznalis-v-tom-chto-pitayut-podozrevaemikh-v-sovershenii-terakta-tokom-i-dazhe-pokazali-foto/|website=istories.media|accessdate=2025-02-01|language=ru|archive-date=2024-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240615155509/https://istories.media/news/2024/03/24/rossiiskie-siloviki-priznalis-v-tom-chto-pitayut-podozrevaemikh-v-sovershenii-terakta-tokom-i-dazhe-pokazali-foto/|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Ruske mučilnice v Ukrajini]] == Sklici == {{Sklici|30em}} [[Kategorija:Vladimir Putin]] [[Kategorija:Človekove pravice v Rusiji]] [[Kategorija:Ruski vojni zločini]] [[Kategorija:Mučenje]] sl4ca2lwynpzs789dgvuttbu7ykpeq3 Info360 0 576061 6690433 6689116 2026-06-16T18:22:25Z VidicK01 193275 /* Sezone */ 83. epizoda 2. sezone (16.6.2026) 6690433 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |83 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (62x), Pertinač (20x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|31 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|20 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|20 |- | Peter Jančič | align=center|19 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|11 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|143 | align=center|12. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Vse o aferi Black Cube | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] oh9171k3p5vyjq21kabb7xl5mmva477 6690435 6690433 2026-06-16T18:23:06Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR144 - 83. oddaja 2. sezone 6690435 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |83 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (63x), Pertinač (20x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|31 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|21 |- | Peter Jančič | align=center|20 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|20 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|11 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|143 | align=center|12. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Vse o aferi Black Cube | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] q1h88onoo6ftu69iysfm5qs8qbvo6vp 6690439 6690435 2026-06-16T18:26:41Z VidicK01 193275 /* 2. sezona */ UR144 - Prvi dnevi 4. Janševe vlade: referendumi da, kolesarji še ne (Gregorčič, Jančič) 6690439 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |83 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (63x), Pertinač (20x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|31 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|21 |- | Peter Jančič | align=center|20 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|20 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|11 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|143 | align=center|12. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Vse o aferi Black Cube | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- | align=center|144 | align=center|16. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Prvi dnevi 4. Janševe vlade: referendumi da, kolesarji še ne | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] 7lwh3w0huyxp706rh4vse2iq979ekne 6690440 6690439 2026-06-16T18:27:15Z VidicK01 193275 6690440 wikitext text/x-wiki {{Infobox Website | name = Info360.si | favicon = | logo = | screenshot = | caption = | url = [https://info360.si/ info360.si] | commercial = da | type = spletni medij | language = [[Slovenščina|slovenski]] | owner = Media X, filmska in video produkcija, d.o.o. | revenue = | launch date = [[2024]] | registration = brezplačno | editor = Vesna Zadravec | founder = [[Aleš Štrancar]]<br>Mediainvest d.o.o. | current status = aktivna }} '''Info360''' je [[Slovenci|slovenski]] spletni [[medij]], ki ga izdaja družba Media X pod okriljem podjetnika [[Aleš Štrancar|Aleša Štrancarja]]. Ustanovljen je bil oktobra 2024, odgovorna urednica je [[Vesna Zadravec]].<ref>{{Navedi splet|title=Podjetnik Aleš Štrancar ustanovil nov medij, vodila ga bo nekdanja novinarka RTV |url=https://siol.net/novice/slovenija/podjetnik-ales-strancar-ustanovil-nov-medij-vodila-ga-bo-nekdanja-novinarka-rtv-646223|website=siol.net|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> Poleg novic na spletnem portalu medij izdaja tudi oddajo Ura resnice, ki jo vodi [[Bojan Požar]], ter oddajo<br> V središču, ki jo vodi Suzana Kos.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem|url=https://info360.si/ura-resnice/|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V središču s Suzano Kos|url=https://info360.si/v-srediscu/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-09|language=sl}}</ref> == Ustvarjalci == Medij trenutno soustvarjajo:<ref>{{Navedi splet|title=Info360 - Avtorji|url=https://www.info360.si/ustvarjalci-info360|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> *'''Odgovorna urednica:''' Vesna Zadravec *'''Urednica uredništva:''' Pia Pangos *'''Novinarska ekipa:''' Pia Pangos, Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar, Iztok Hočevar *'''Voditeljici V središču:''' Suzana Kos, Brigite Ferlič Žgajnar *'''Voditelj Ure resnice:''' Bojan Požar *'''Nadomestni voditelj Ure resnice:''' Aljuš Pertinač *'''Komentatorji Ure resnice:''' [[Edvard Kadič]], Miran Videtič, [[Sebastjan Jeretič]], [[Aljuš Pertinač]], [[Boštjan M. Turk]], Peter Jančič, [[Peter Gregorčič]] *'''Ustvarjalec digitalnih vsebin:''' Jan Vasilijević. == Ura resnice == Ura resnice je komentatorska pogovorno-analitična oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji z dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref> Trenutno izhaja vsak torek in petek ob 20. uri na Info360, na voljo je tudi v obliki avdio in video [[podkast]]a na platformah.<ref>{{Navedi splet|title=Danes ob 20.00 nova Ura resnice!|url=https://x.com/BojanPozar/status/1888860234745033123|website=X.com |accessdate=2025-02-25|language=sl|first=B.|last=Požar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=UR01 - Geneza Jankovićevega pisma Vučiću |url=https://www.info360.si/podkasti-epizode/geneza-jankovicevega-pisma-vucicu|website=Info360.si|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref> V prvi sezoni je bila na sporedu vsak ponedeljek, sredo in petek. === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |83 | width=120|2. september 2025 | width=120| |} === Komentatorji === ==== 1. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} ==== 2. sezona ==== <small>Voditelja: Požar (63x), Pertinač (20x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|31 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|21 |- | Peter Jančič | align=center|20 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|20 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|18 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|16 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|11 |- |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|143 | align=center|12. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Vse o aferi Black Cube | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- | align=center|144 | align=center|16. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Prvi dnevi 4. Janševe vlade: referendumi da, kolesarji ne | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- |} == V središču == V središču je pogovorna oddaja, ki nastaja v produkciji Info360.si. Voditeljici Suzana Kos in Brigite Ferlič Žgajnar v oddaji soočata dva politika ali politična analitika o različnih družbeno-političnih temah. Izhaja vsak četrtek ob 6. uri na Info360 ter kasneje na Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Prva oddaja #Vsredišču|url=https://x.com/info360_si/status/19125141637687134743|website=X.com |accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> Prva epizoda je bila na sporedu 17. aprila 2025.<ref>{{Navedi splet|title=VS01 - Gosta: Anže Logar in Jani Prednik|url=https://info360.si/v-srediscu/vs01-gosta-anze-logar-in-jani-prednik/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-14|language=sl}}</ref> === Sezone === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#d40001;"| |1 |10 | width=120|17. april 2025 | width=120|26. junij 2025 |-align=center |style="background:#59424f;"| |2 |19 | width=120|28. avgust 2025 | width=120| |} === Seznam oddaj === ==== 1. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40001; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #d40001; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #d40001; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40001; width:240px; color:white" colspan=2|Gosta |- | align=center|1 | align=center|17. april 2025 | align=center|Suzana Kos | width=150|Anže Logar <small>(Demokrati)</small> | width=150|Jani Prednik <small>(SD)</small> |- | align=center|2 | align=center|24. april 2025 | align=center|Suzana Kos | Vida Čadonič Špelič <small>(NSi)</small> | Luka Goršek <small>(SD)</small> |- | align=center|3 | align=center|8. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Senko Pličanič <small>(Demokrati)</small> | Lena Grgurević <small>(Svoboda)</small> |- | align=center|4 | align=center|15. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Aleš Hojs <small>(SDS)</small> | Mirko Bandelj |- | align=center|5 | align=center|22. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Jernej Vrtovec <small>(NSi)</small> | Mojca Šetinc Pašek <small>(NeP)</small> |- | align=center|6 | align=center|29. maj 2025 | align=center|Suzana Kos | Danijel Krivec <small>(SDS)</small> | Meira Hot <small>(SD)</small> |- | align=center|7 | align=center|5. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasna Humar | Tomaž Glažar |- | align=center|8 | align=center|12. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | colspan=2 align=center| Marjan Šarec, Matej Tonin, Branko Grims |- | align=center|9 | align=center|19. junij 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Tomaž Mrlak | Robert Sabol |- | align=center|10 | align=center|26. junij 2025 | align=center|Suzana Kos | Robert Šumi | Aleksej Šinigoj |- |} ==== 2. sezona ==== {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #59424f; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #59424f; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #59424f; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #59424f; width:200px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #59424f; width:420px; color:white"|Gostje |- | align=center|11 | align=center|28. avgust 2025 | align=center|Suzana Kos | Si Golob zasluži drugi mandat? | Miro Haček, Bogdan Biščak |- | align=center|12 | align=center|4. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Skupaj v novo koalicijo? | Jernej Vrtovec, Jani Prednik |- | align=center|13 | align=center|11. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Legalna kraja zemljišč | Andrej Udovč, Alojz Kovšca |- | align=center|14 | align=center|18. september 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Jasno, da ni nič jasno | Samo Fakin, Rajko Pirnat |- | align=center|15 | align=center|25. september 2025 | align=center|Suzana Kos | Zastoji! Smo talci interesov? | Danijel Krivec, Meira Hot, Niko Gamulin |- | align=center|16 | align=center|2. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Zastrupitev ali pomoč | Aleš Primc, Luka Goršek, Bojanka Štern, Igor Pribac |- | align=center|17 | align=center|9. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | Laži in zavajanja o pokojninah | Janez Cigler Kralj, Matej T. Vatovec, Goran Novković, Maks Tajnikar |- | align=center|18 | align=center|16. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Propad urgentnih centrov | Klemen Mojškerc, Denis Tomše, Matej Rubelli Furman, Darko Čander |- | align=center|19 | align=center|23. oktober 2025 | align=center|Suzana Kos | SDH: Debeljakov vrtiček | Anže Logar, Klemen Grošelj, Borut Bratina |- | align=center|20 | align=center|30. oktober 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Paliativa – boj za življenje | Maja Ebert Moltara, Alenka Križnik, Janko Babič |- | align=center|21 | align=center|6. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Kastrirana policija | Janez Žakelj, Predrag Bakovič, Damijana Žišt, Janez Stušek |- | align=center|22 | align=center|13. november 2025 | align=center|Suzana Kos | Prihaja Udba 2.0? | Janez Žakelj, Mojca Šetinc Pašek, Andrej Rupnik |- | align=center|23 | align=center|20. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Šutarjev zakon: rešitev ali predvolilna poteza? | Vida Čadonič Špelič, Soniboj Knežak, Alen Pust |- | align=center|24 | align=center|27. november 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Starejši bodo na boljšem | Alen Gril, Luka Omladič |- | align=center|25 | align=center|4. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Golobova vlada hodi po robu? | Rado Gladek, Jožef Horvat, Matevž Frangež, Jože P. Damijan |- | align=center|26 | align=center|11. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | V zdravstvu vse bolj vre | Tea Jedlovčnik, Bojan Kostić, Marjan Sušelj |- | align=center|27 | align=center|18. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Plačane ankete in komentatorji | Luka Simonič, Eva Irgl, Luka Goršek, Dušan Vučko |- | align=center|28 | align=center|25. december 2025 | align=center|Brigite F. Žgajnar | Razpad vrednot | Karel Gržan, Leonida Zalokar, Sebastjan Kristovič |- | align=center|29 | align=center|31. december 2025 | align=center|Suzana Kos | Janša boljši od Goloba? | Jernej Pikalo, Ljudmila Novak, Žiga Turk |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske spletne strani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]] j9qz1g7nz0345wpoy54cdk03aexuuag MediaWiki:BlockedExternalDomains.json 8 576720 6690611 6682559 2026-06-17T09:12:01Z A09 188929 Dodaj blokirano zunanjo domeno club.lev.casino z opombami: casino spam 6690611 json application/json [ { "domain": "harekrsnatv.com", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "valdesi.eu", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "business-vector.info", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "newslab.ru", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "spokesman.com", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "carlsbadambassadors.us", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "littlesaigoncafe.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "getsholidays.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "ahmcorp.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "proinshots.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "spletnestave.com", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "e-casino.si", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "oglasevanjenaspletu.si", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "stave123.com", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "forum.termometropolitico.it", "notes": "LTA spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "lovingecards.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "penis.com", "notes": "gore spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "balkasino.com", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "rmooosh.net", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "bellehub.ru", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "sportsurge.click", "notes": "cw spam v [[Jordan Clarkson]]", "addedBy": "A09" }, { "domain": "crack-streams.work", "notes": "cw spam v [[Jordan Clarkson]], isti spamring", "addedBy": "A09" }, { "domain": "club.lev.casino", "notes": "casino spam", "addedBy": "A09" } ] arj8nbqsdl32mcftl73lktvpmvnnwjy Zuluji 0 583013 6690549 6442400 2026-06-17T06:32:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690549 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Zuluji<br />AmaZulu | image = ZuluWarriors.jpg | pop = 15.723.791<ref name=":5">{{Cite web |date=10 October 2023 |title=Census 2022: Statistical Release |url=https://census.statssa.gov.za/assets/documents/2022/P03014_Census_2022_Statistical_Release.pdf |access-date=12 October 2023 |website=statssa.gov.za |page=6}}</ref> | regions = | region1 = {{flag|Južna Afrika}} | pop1 = | ref1 = | region2 = {{flagcountry|Zimbabve}} | pop2 = | ref2 = | region3 = {{flagcountry|Lesoto}} | pop3 = | ref3 = | region4 = {{flag|Esvatini}} | pop4 = | ref4 = | region5 = {{flagcountry|Malavi}} | pop5 = | ref5 = | region6 = {{flagcountry|Mozambik}} | pop6 = | ref6 = | region7 = {{flagcountry|Botsvana}} | pop7 = | ref7 = | languages = {{hlist | [[Zulujščina]] | [[Tsongajščina]] | [[Sotščina]] | [[Xhosa]] | | [[angleščina]] }} | religions = [[Krščanstvo]], [[Zulu vera]] | related = Xhosa, Svaziji, Hlubi, Thembu, [Južni Ndebeli, Severni Ndebeli in Ngoni, [[Grmičarji]] }} '''Zuluji''' ({{jezik-zu|amaZulu}}) so avtohtoni narod Ngunijev v [[Južna Afrika (regija)|južni Afriki]]. Zuluji so največja etnična skupina in narod v [[Južna Afrika|Južni Afriki]], ki živi predvsem v provinci [[KwaZulu-Natal]]. Izvirajo iz skupnosti Nguni, ki so tisočletja sodelovale v migracijah [[Bantujci|Bantujcev]]. Ko so se klani povezovali, je vladanje [[Shake]] prineslo uspeh narodu Zulujev zaradi njegovih izboljšanih vojaških taktik in organizacije. Zuluji so ponosni na svoje obrede, kot je ''Umhlanga'' ali ples s trstiko, in na različne oblike izdelovanja perlic.<ref>{{Cite web |title=Zulu |url=http://aflang.humanities.ucla.edu/language-materials/zulu/ |access-date=2025-01-22 |website=African Languages at UCLA |language=en-US}}</ref> Umetnost in spretnost izdelovanja perlic sodelujeta pri identifikaciji ljudstva Zulu in delujeta kot oblika komunikacije in predanosti narodu ter specifičnim tradicijam. Danes so Zuluji pretežno krščanski, vendar so ustvarili sinkretično religijo, ki je združena s prejšnjimi sistemi verovanja Zulujev.<ref name="Groenewald-2003">{{Cite journal|last=Groenewald|first=H. C.|date=2003|title=Zulu Oral Art|journal=Oral Tradition|language=en|volume=18|issue=1|pages=87–90|doi=10.1353/ort.2004.0017|issn=1542-4308|doi-access=free}}</ref> == Zgodovina ljudstva Zulu == === Izvor === Zuluji so bili prvotno manjši klan na območju današnjega severnega KwaZulu-Natala, ki ga je okoli leta 1574 ustanovil Zulu kaMalandela. V jezikih Nguni pomeni ''iZulu'' nebo ali vreme. Takrat je območje zasedalo veliko velikih skupnosti in klanov Nguni (imenovanih tudi ljudstvo ali narod ''isizwe'' ali ''isibongo'', kar se nanaša na njihov klan ali družinsko ime). Skupnosti Nguni so se tisočletja selile po vzhodni obali Afrike kot del migracij Bantujcev. Ko se je narod začel razvijati, je vladavina Shake (približno 250 let po ustanovitvi) združila klane, da bi zgradili povezano identiteto za Zuluje. === Moč naroda Zulu === [[File:Utimuni.png|thumb|Utimuni, nečak kralja [[Shaka|Shake]], v bojevniški pozi]] Rast in moč naroda Zulu sta temeljili na njegovi vojaški organizaciji in veščinah med Shakovo vladavino in vladavino njegovih naslednikov. Vojska je bila organizirana po sistemu ''ukubuthwa'' ('biti vpisan'), ki je večinoma odpravil iniciacijske slovesnosti. Vsaka starostna skupina ali skupina mladeničev iste starosti je bila dodeljena istemu polku (''ibutho'', ednina; ''amabutho'', množina) v skladu s sistemom. Tudi dekleta so bila podvržena ''ukubuthi'', vendar so bila običajno dodeljena starostni skupini in ne polku. ''Amabuthi'' so bili nastanjeni v vojaških barakah (ednina, ''ikhanda''; množina, ''amakhanda''), ki so bile po vsem kraljestvu in so bile pod poveljstvom bližnjega sorodnika (ali nekoga drugega, ki ga je imenoval) kralj. Vojašnice so bile zasnovane in razporejene podobno kot ''umuzi'', vendar v veliko večjem obsegu. Poleg vojaških dolžnosti so bili ''izinsizwa'' ('mladi moški') odgovorni tudi za popravilo in vzdrževanje svojih vojašnic. === Kraljestvo === {{glavni|Zulujska kraljevina}} [[File:KingShaka.jpg|thumb|Kralj Shaka]] Zuluji so leta 1816 pod vodstvom Shake ustanovili močno državo.<ref>{{cite book|last=Bulliet|title=The Earth and Its Peoples|year=2008|publisher=Houghton Mifflin Company|location=US|isbn=978-0-618-77148-6|page=708}}</ref> Shaka, kot zulujski poveljnik kraljestva Mthethva in naslednik Dingisvaya, je združil nekdanjo konfederacijo gospostev v impozanten imperij pod zulujsko hegemonijo. Shaka je zgradil militariziran sistem, znan kot ''Impi'', ki je vključeval vojaško obveznost, stalno vojsko, novo orožje, regimentacijo in taktiko obkolitvenega boja. Širitev Zulujev je bila glavni dejavnik Mfecane ('Drobljenja'), ki je izpraznil velika območja južne Afrike.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/537814/Shaka/537814rellinks/Related-Links |title=Shaka (Zulu chief) |website=Encyclopædia Britannica |access-date=30 October 2011}}</ref><ref>{{cite book|author=W. D. Rubinstein|title=Genocide: A History|url=https://books.google.com/books?id=nMMAk4VwLLwC&pg=PA22|access-date=26 June 2013|year=2004|publisher=Pearson Longman|isbn=978-0-582-50601-5|page=22}}</ref> V tem obdobju je Shaka razporedil vojaški polk za ropanje narodov na severu. Polk, ki je bil pod Mzilikazijem, ni ubogal Shake in je skoval načrt za nadaljevanje ropanja proti severu, s čimer je oblikoval še eno narečje zulujskega jezika, imenovano severni Ndebele (danes v Zimbabveju). Druga skupina pod Zwangendabo, ki je bil Shakov sorodnik iz klana Gumbi iz Pongole in vojaški poveljnik, se je leta 1835 odpravila proti severu in prečkala reko Zambezi pri Chirunduju v Zambijo ter ustanovila narod Ngoni, ki se je raztezal v Malavi, Mozambik in južno Tanzanijo.<ref>{{Cite journal |last=Zulu |first=Edwin |date=2012-08-14 |title=Interpreting the Exodus Among the Ngoni People |journal=Scriptura |volume=108 |issue=1 |doi=10.7833/108-1-9 |issn=2305-445X|doi-access=free }}</ref> ==== Konflikt z Britanci ==== {{glavni|Angleško-zulujska vojna}} Sredi decembra 1878 so odposlanci britanske krone 11 poglavarjem, ki so zastopali takratnega zulujskega kralja Cetshvaja, izročili ultimat. Po britanskih pogojih, izročenih Zulujem, bi moral Cetshvajo razpustiti svojo vojsko in sprejeti britansko suverenost. Cetshvajo je to zavrnil in vojna med zuljskimi in afriškimi kontingenti britanske krone se je začela 12. januarja 1879. Kljub zgodnji zmagi Zulujev v bitki pri Isandlvani 22. januarja so se Britanci borili in zmagali v bitki pri Rorke's Drift, do julija pa so odločno premagali zuljsko vojsko v bitki pri Ulundiju. ==== Vključitev v Natal ==== [[File:ZuluWarriors adj.jpg|thumb|right|Zuljski bojevniki konec 19. stoletja, z Evropejci v ozadju]] Po Cetshvajevem ujetju mesec dni po njegovem porazu so Britanci Zuljsko kraljevino razdelili na 13 delov. Podkraljestva so se med seboj bojevala do leta 1883, ko je bil Cetshvajo ponovno postavljen za kralja Zululandije. To še vedno ni ustavilo spopadov in zulujskega monarha je Zibhebhu, eden od 13 kraljev, ki so ga podpirali burski plačanci, prisilil, da je zapustil svoje kraljestvo. Cetshvajo je februarja 1884 umrl zaradi srčnega napada, prestol pa je podedoval njegov sin, 15-letni Dinuzulu. Notranji boji med Zulujem so se nadaljevali leta, dokler leta 1897 Zululandija ni bila v celoti vključena v britansko [[kolonija Natal|kolonijo Natal]]. === Leta apartheida === ==== Domovina KwaZuluja ==== [[File:Zuludänzer.jpg|thumb|left|upright|Zulujski moški izvaja tradicionalni bojevniški ples]] Pod [[apartheid]]om je bila za ljudstvo Zulu ustanovljena domovina KwaZulu (''Kwa'' pomeni kraj). Leta 1970 je zakon o domovinskem državljanstvu Bantujcev določil, da bodo vsi Zuluji postali državljani KwaZuluja in izgubili južnoafriško državljanstvo. KwaZulu je bil sestavljen iz številnih nepovezanih kosov zemlje na območju današnjega [[KwaZulu-Natal]]. Na stotine tisoč Zulujev, ki so živeli na zasebnih 'črnih točkah' zunaj KwaZuluja, so bili razlaščeni in prisilno preseljeni v [[bantustan]]e – slabša zemljišča, ki so bila prej rezervirana za belce in so mejila na obstoječa območja KwaZuluja. Do leta 1993 je v KwaZuluju živelo približno 5,2 milijona Zulujev, v preostalem delu Južne Afrike pa približno 2 milijona. Glavni minister KwaZuluja od njegove ustanovitve leta 1970 (kot Zululand) je bil poglavar Mangosuthu Buthelezi. Leta 1994 se je KwaZulu pridružil provinci Natal in tako oblikoval sodobni KwaZulu-Natal.<ref>{{Cite journal |title=The Peace Deal: The Formation of the Ingonyama Trust and the IFP Decision to Join South Africa's 1994 Elections|last=Lynd |first=Hilary |journal=South African Historical Journal |date=2021-04-03 |volume=73 |issue=2 |pages=318–360 |doi=10.1080/02582473.2021.1909116|doi-access=free }}</ref> ==== Inkatha YeSizwe ==== ''Inkatha YeSizwe'' pomeni 'krona naroda'. Leta 1975 je Buthelezi oživil ''Inkatha YaKwaZulu'', predhodnico Stranke svobode Inkatha. Ta organizacija je bila nominalno protestno gibanje proti apartheidu, vendar je imela bolj konzervativna stališča kot ANC. Inkatha je na primer nasprotovala oboroženemu boju in sankcijam proti Južni Afriki. Inkatha je bila sprva v dobrih odnosih z ANC, vendar sta se organizaciji po letu 1976 po vstaji v Sovetu vse bolj spopadali. == Jezik == [[File:South Africa 2011 Zulu speakers proportion map.svg|thumb|left|Zemljevid Južne Afrike, ki prikazuje glavno govorno območje zulujskega jezika v odtenkih temnejše zelene]] {{glavni|Zulujščina}} Jezik ljudstva Zulu je ''isiZulu'', jezik Bantu; natančneje, del podskupine Nguni. Zulujski jezik je najbolj razširjen jezik v Južni Afriki, kjer je uradni jezik. Razume ga več kot polovica južnoafriškega prebivalstva, saj ima več kot 13,78 milijona govorcev prvega jezika in več kot 15 milijonov govorcev drugega jezika.<ref>{{cite web|title=Ethnologue report for language code ZUL|url=http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=zul|publisher=www.ethnologue.com }}</ref> Mnogi Zulujski ljudje govorijo tudi xitsonga, sesoto in druge jezike izmed 12 uradnih jezikov Južne Afrike. == Praznovanja == [[File:South_africa_-_zulu_reed_dance_ceremony_(6478982761).jpg|thumb|Zuluji se zberejo na slovesnosti plesa s trstiko]] === Umhlanga === Zuluji praznujejo vsakoletni dogodek, ki je bil ustanovljen leta 1984, imenovan ''Umhlanga'' ali ples s trstiko. Ta dogodek poteka v kraljevi prestolnici blizu Nongome.<ref name="preston-1994">{{cite book |last1=Preston-Whyte |first1=Eleanor |title=Speaking with Beads |url=https://archive.org/details/speakingwithbead00morr |date=1994 |publisher=Thames and Hudson |location=New York, New York |isbn=0-500-27757-5 |pages=[https://archive.org/details/speakingwithbead00morr/page/n96 1]–96}}</ref> To tradicionalno slovesnost izvajajo mlade ženske iz vseh delov kraljestva, da nastopijo pred monarhom in njegovimi gosti. Namen tega dogodka je spodbujati ponos do nedolžnosti in omejevati spolne odnose.<ref name="Derwent-1998">{{Cite book|title=Zulu|last=Derwent|first=Sue|publisher=Struik Publishers|year=1998|isbn=1-86872-082-9|location=Cape Town, South Africa|pages=103–109}}</ref> Izdelovanje perlic je pomembno oblačilo, ki se nosi na ''Umhlangi''. Izdelovanja perlic ne nosijo le plesalci, temveč tudi gostje. ''Umhlanga'' ni namenjena zgolj plesu. Kralj ta čas izkoristi tudi za pogovor z mladimi moškimi in ženskami naroda. Kralj razpravlja o aktualnih političnih vprašanjih. [[File:South Africa - Zulu reed dance ceremony (6482557081).jpg|thumb|Poročene Zulu ženske v pokrivalih na letni slovesnosti Reed Dance]] == Izdelovanje perlic == === Zgodovina izdelovanja perlic === Izdelava perlic sega v vojne čase ljudstva Zulu. Ta posebna oblika izdelovanja perlic je bila znana kot ''iziqu'', vojni medaljoni. Perlice, ki so jih pogosto nosili kot ogrlico, so bile razstavljene v križni formaciji čez ramena. Ta skupek perlic, ki so jih bojevniki nosili, je predstavljal simbol poguma. Preden je bila uporaba stekla očitna Zulujem, so perlice izdelovali iz lesa, semen in jagod. Šele s prihodom Evropejcev je steklo postalo trgovski material s Portugalci, ki je kmalu postalo obilno dostopno Zulujem. === Namen izdelovanja perlic === Izdelovanje perlic je za ljudstvo Zulu oblika komunikacije. Običajno je nošenje več perlic znak bogastva. Več perlic kot nekdo nosi, bogatejši se zdi.<ref name="Boram-Hayes-2005">{{Cite journal|last=Boram-Hayes |first=Carol |date=Summer 2005|title=African Arts|journal=Borders of Beads: Questions of Identity in the Beadwork of the Zulu-Speaking People |volume=38 |issue=2 |pages=38–49+92–93|jstor=3338083}}</ref> Perlice lahko posredujejo informacije o starosti, spolu in zakonskem stanu osebe. Oblika perlic pogosto sporoča določeno sporočilo. Vendar pa je treba poznati kontekst njihove uporabe, da bi sporočilo pravilno prebrali. Glede na območje, kjer so bile izdelane perlice, lahko nekateri modeli prikazujejo različna sporočila v primerjavi z drugimi območji. Sporočilo je lahko vdelano v barve in strukturo perlic ali pa je lahko zgolj dekorativno. Perlice se lahko nosijo v vsakdanjem življenju, vendar se pogosto nosijo ob pomembnih priložnostih, kot so poroke ali slovesnosti. Na primer, perlice so predstavljene med odraščanjem mladega dekleta ali pa se nosijo med plesom. Elementi perlic dopolnjujejo kostume, ki jih nosijo Zuluji, da bi poudarili občutek elegance ali prestiža. === Oblačila === [[File:National_Museum_of_Ethnology,_Osaka_-_Love_letter_made_of_beads_-_Zulu_people_in_South_Africa_-_Collected_in_1996.jpg|thumb|Ogrlica iz perlic Zulujev]] Perlice nosijo vsi moški, ženske in otroci vseh starosti. Glede na življenjsko obdobje posameznika perlice nakazujejo različne pomene. Perlice se pretežno nosijo, ko mladi Zuluji dvorijo ali iščejo ljubezenske zveze. Nošenje okrasnih perlic lahko deluje kot poskus pritegniti pozornost nekoga nasprotnega spola. Tudi darovanje perlic je način izražanja zanimanja z ljubimci. Med prehodom iz samske v poročeno žensko se perlice prikazujejo skozi predpasnik iz perlic, ki se nosi čez nagubano usnjeno krilo. Pri starejših ali zrelih ženskah se perlice prikazujejo v podrobnih pokrivalih in krilih iz kravje kože, ki segajo čez kolena. Ta dolga krila so vidna tudi pri neporočenih ženskah in mladih dekletih v starosti za poroko. Moški so bolj konzervativni pri nošenju perlic. Če pa mladega fanta vidimo z več ogrlicami, je to znak, da ga ta darila različnih deklet zelo zanimajo. Več daril kot nosi, večji ugled pridobi. [[File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Kralen halssieraad voor jonge Zulu vrouwen 'Liefdesbrief' TMnr 3279-45.jpg|thumb|Ogrlica iz perlic]] === Barve perlic === Različne oblike perličnega vezenja najdemo v različnih barvnih shemah. Običajno obstajajo štiri različne vrste barvnih shem: *Isisshunka – bela, svetlo modra, temno zelena, bledo rumena, roza, rdeča, črna. Menijo, da ta barvna shema nima posebnega pomena. *Isithembu – svetlo modra, travnato zelena, svetlo rumena, rdeča, črna. Ta barvna shema izhaja iz klanov ali klanovskih območij. *Umzansi – bela, temno modra, travnato zelena, rdeča. Tudi ta barvna shema izhaja iz klanov ali klanovskih območij. *Isinyolovane – kombinacija barv, ki niso skladne z drugimi barvnimi shemami. Ta barvna shema je pogosto povezana s konotacijami popolnosti in šarma. Barve perlic imajo lahko različne pomene glede na območje, iz katerega izvirajo. To lahko pogosto privede do napačne predstavitve ali zmede pri poskusu razumevanja, kaj perlično vezenje sporoča. Ne moremo domnevati, da je barvni sistem standarden po vsej Južni Afriki. Na nekaterih območjih zelena barva simbolizira ljubosumje, na drugih pa travo.[11] Za pravilno razlago sporočila je treba poznati izvor perlic. == Oblačila == [[File:iQhugwane-binneruimte in die Mtonjaneni-museum.jpg|thumb|right|Notranji prostor tradicionalne koče ali ''iQhugwane'']] Zuluji nosijo različna oblačila, tako tradicionalna za slovesna ali kulturna praznovanja kot moderna zahodnjaška oblačila za vsakodnevno uporabo. Ženske se oblačijo različno, odvisno od tega ali so samske, zaročene ali poročene. Moški so nosili usnjen pas z dvema trakovoma kože, ki sta visela spredaj in zadaj. V Južni Afriki mini krilo obstaja že od predkolonialnih časov. V afriških kulturah, kot so Basotho, Batsvana, Bapedi, Amasvati in AmaZulu, so ženske nosile tradicionalna mini krila kot kulturno oblačilo.<ref name="Sanders-2016">{{Cite book|title=Learning Zulu|url=https://archive.org/details/learningzulusecr0000sand|last=Sanders|first=Mark|date=2016-03-22|publisher=Princeton University Press|isbn=9780691167565|doi = 10.23943/princeton/9780691167565.001.0001}}</ref> Ta krila ne veljajo za nesramna, ampak se uporabljajo za pokrivanje ženskih genitalij. Krila se imenujejo ''isigcebhezana'' in so bistvena pri zulujskih slovesnostih. ''Umemulo'' je na primer slovesnost za ženske, ki dopolnijo 21 let. Predstavlja veliko preobrazbo v življenju ženske, saj simbolizira njeno pripravljenost sprejeti fanta in celo poroko. Poleg tega vsako fazo življenja Zulujev določa posebna vrsta oblačil. Neporočena ženska nosi krilo in nič zgoraj, toda ko odraste, začne pokrivati ​​svoje telo, ker bo prišel čas, ko bo poročena ženska in stara ženska. Kljub temu je za nosečnice rezervirana posebna vrsta oblačil. Ko je ženska noseča, nosi ''isibambo'', debel pas iz posušene trave, prekrit s steklenimi ali plastičnimi perlicami, da podpira njen nabrekli trebuh in njegovo dodatno težo.<ref>{{Cite web|url=https://eshowe.com/traditional-zulu-clothing/|title=Traditional Zulu Clothing|website=Eshowe|language=en-US|access-date=2019-10-26|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017100234/https://eshowe.com/traditional-zulu-clothing/|url-status=dead}}</ref> == Družbene vloge == === Moški === Pri Zulujih vlada patriarhalna družba. Moški veljajo za glave gospodinjstva in veljajo za avtoritativne osebnosti. Zulujski moški se identificirajo z velikim ponosom in dostojanstvom. Primerjajo se tudi z lastnostmi močnih divjih živali, kot so biki, levi in ​​sloni. Moški prispevajo k družbi tako, da delujejo kot branilci, lovci in ljubimci. Zulujski moški so odgovorni tudi za pašo živine, izobraževanje o življenju discipliniranih bojevnikov, ustvarjanje orožja in učenje umetnosti bojevanja s palicami. === Bojevanje s palicami === Umetnost bojevanja s palicami je za zulujske moške praznovanje moškosti. Ti moški se lahko začnejo učiti te borilne umetnosti že pri petih letih. Obstaja več razlogov, zakaj se moški učijo bojevanja s palicami. Na primer, moški se morda želijo učiti, da bi lahko popravili morebitne krivice ali žalitve, ki so jim bile storjene. Drugi razlogi, zakaj se nekateri moški odločijo za učenje, so športni namen, dokazovanje spretnosti ali moškosti in samoobramba. Cilj boja s palicami je poškodovati nasprotnika in včasih celo ubiti. Obstajajo pravila bontona, ki jih je treba upoštevati pri boju s palicami. Moški se lahko borijo le z moškim, ki je iste starosti kot oni. Nasprotnika ni mogoče udariti, če izgubi palico. Med bojem so dovoljene samo palice. === Ženske === Ženske v zulujski družbi pogosto opravljajo gospodinjska opravila, kot so čiščenje, vzgoja otrok, zbiranje vode in drv, pranje perila, skrb za pridelke, kuhanje in šivanje oblačil. Ženske lahko štejemo za edine zaslužkarje v gospodinjstvu. Ženske življenjske faze vodijo do cilja poroke. Ko se ženska približa puberteti, je znana kot ''tshitshi''. ''Tshitshi'' razkrije svojo samskost z nošenjem manj oblačil. Samske ženske običajno ne nosijo oblačil, ki bi pokrivala glavo, prsi, noge in ramena. Zaročene ženske nosijo mrežice za lase, da družbi pokažejo svoj zakonski stan, poročene ženske pa se pokrivajo z oblačili in pokrivali. Ženske se učijo tudi, naj se podrejajo moškim in z njimi ravnajo z velikim spoštovanjem. Ženske so vedno vezane na moško figuro. == Religija in prepričanja == [[File:AAC Worshippers.jpg|thumb|left|Zulujski častilci v Združeni afriški apostolski cerkvi blizu soteske Oribi]] Večina Zulujev izjavlja, da so kristjani. Nekatere najpogostejše cerkve, ki jim pripadajo, so afriške iniciirane cerkve, zlasti krščanska cerkev Sion, baptistična cerkev Nazaret in Združena afriška apostolska cerkev, čeprav je pogosto tudi članstvo v večjih evropskih cerkvah, kot so nizozemska reformirana, anglikanska in katoliška cerkev. Kljub temu mnogi Zuluji ohranjajo svoj tradicionalni predkrščanski sistem verovanja čaščenja prednikov vzporedno s svojim krščanstvom. Tradicionalna zulujska religija vključuje vero v Boga stvarnika (''uNkulunkulu''), ki je nad vplivom na vsakdanje človeško življenje, čeprav se zdi, da to prepričanje izvira iz prizadevanj zgodnjih krščanskih misijonarjev, da bi idejo o krščanskem Bogu predstavili v zulujskih izrazih.<ref>{{cite journal|url=https://www.ucalgary.ca/~nurelweb/papers/irving/skyking.html|title=Lord of the Sky-King of the Earth: Zulu traditional religion and belief in the sky god|author=Irving Hexham|publisher=University of Waterloo|year=1979|journal=Studies in Religion|access-date=26 October 2008}}</ref> Tradicionalno je bilo močneje zakoreninjeno prepričanje Zulujev v duhove prednikov (''amaThongo'' ali ''amaDlozi''), ki so imeli moč posegati v življenja ljudi, v dobrem ali slabem.<ref>{{cite book|title=The Religious System of the Amazulu|author=Henry Callaway| year=1870| publisher=Springvale| chapter-url=http://www.sacred-texts.com/afr/rsa/index.htm|chapter=Part I:uNkulunkulu}}</ref> To prepričanje je še vedno razširjeno med sodobnim prebivalstvom Zulu.<ref name="ashforth">{{cite journal|title=Muthi, Medicine and Witchcraft: Regulating 'African Science' in Post-Apartheid South Africa?|journal=Social Dynamics: A Journal of African Studies|author=Adam Ashforth|url=http://web.uct.ac.za/depts/cas/default.php?pageName=social.php|year=2005|volume=31|issue=2|access-date=16 November 2008|archive-date=4 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130604205912/http://web.uct.ac.za/depts/cas/default.php?pageName=social.php|url-status=dead}}</ref> Tradicionalno Zuluji prepoznavajo več elementov, ki so prisotni v človeku: fizično telo (''inyama yomzimba'' ali ''umzimba''); dih ali življenjsko silo (''umoya womphefumulo'' ali ''umoya''); in 'senčni' ugled ali osebnost (''isithunzi''). Ko ''umoya'' zapusti telo, lahko ''isithunzi'' živi naprej kot duh prednikov (''idlozi'') le, če so bili v življenju izpolnjeni določeni pogoji.<ref name="asante">{{cite book|title=Encyclopedia of African religion, Volume 1| author=Molefi K. Asante, Ama Mazama|url=https://books.google.com/books?id=B667ATiedQkC&q=zulu+ancestor+isithunzi&pg=PT209|year=2009|publisher=Sage| isbn=9781412936361}}</ref><ref name="berglund">{{cite book|title=Zulu thought-patterns and symbolism| author=Axel-Ivar Berglund|url=https://archive.org/details/zuluthoughtpatte0000berg|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/zuluthoughtpatte0000berg/page/85 85]|quote=isithunzi.|year=1976|publisher=C. Hurst & Co. Publishers| isbn=9780903983488}}</ref> Obnašanje v skladu z ''ubuntujem'' ali izkazovanje spoštovanja in velikodušnosti do drugih krepi moralni ugled ali ugled v skupnosti, njegov ''isithunzi''. Nasprotno pa lahko negativno ravnanje do drugih zmanjša ''isithunzi'' in ta lahko popolnoma izgine.<ref name="tshawane">{{cite thesis|title=The Rainbow Nation: A Critical Analysis of the Notions of Community in the Thinking of Desmond Tutu| author=Nwamilorho Joseph Tshawane|url=http://uir.unisa.ac.za/bitstream/handle/10500/3761/thesis_tshawane_n.pdf?sequence=1|format=PDF|year=2009|publisher=submitted in fulfillment of the requirements of the degree of Doctorate in Theology, University of South Africa}}</ref> [[File:Sangomas-greeting.jpg|thumb|Zulujski ''sangomi'' (vedeževalci)]] Da bi se lahko obrnil na svet duhov, mora vedeževalec (''sangoma'') s postopki vedeževanja priklicati prednike, da bi ugotovil težavo. Nato zeliščar (''inyanga'') pripravi mešanico (''muthi''), ki jo zaužijejo, da bi vplivali na prednike. Kot taki imajo vedeževalci in zeliščarji pomembno vlogo v vsakdanjem življenju Zulujev. Vendar pa obstaja razlika med belim ''muthijem'' (''umuthi omhlope''), ki ima pozitivne učinke, kot so zdravljenje ali preprečevanje ali odpravljanje nesreče, in črnim ''muthijem'' (''umuthi omnyama''), ki lahko drugim prinese bolezen ali smrt ali pa uporabniku nezakonito pridobljeno bogastvo. Uporabniki črnega muthija veljajo za čarovnice in jih družba zavrača. Krščanstvo se je težko uveljavilo med Zuluji, in ko se mu je to zgodilo, je bilo to na sinkretičen način. Isaiah Shembe, ki velja za zulujskega mesijo, je predstavil obliko krščanstva (Nazaretska baptistična cerkev), ki je vključevala tradicionalne običaje.<ref>{{cite web|url=http://www.uiowa.edu/~africart/toc/people/Zulu.html|title=Art & Life in Africa Online - Zulu|publisher=University of Iowa|access-date=6 June 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070531061804/http://www.uiowa.edu/~africart/toc/people/Zulu.html|archive-date=31 May 2007|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Poleg tega Zuluji izvajajo tudi slovesnost, imenovano ''Ukweshwama''. Uboj bika je del ''Ukweshwame'', letne slovesnosti, ki slavi novo žetev. To je dan molitve, ko se Zuluji zahvaljujejo svojemu stvarniku in prednikom. Po tradiciji se nov polk mladih bojevnikov sooči z bikom, da bi dokazal svoj pogum, in podeduje moč zveri, ko ta umre. Verjame se, da je bila ta moč nato prenesena na zulujskega kralja.<ref name="Bearak-2009">{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2009/12/09/world/africa/09safrica.html|title=Spilling the Blood of Bulls to Preserve Zulu Tradition|last=Bearak|first=Barry|date=2009-12-08|work=The New York Times|access-date=2019-12-09|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> == Nevestino bogastvo == Zuluji imajo sistem, imenovan ''ilobolo''. Ta izraz Zuluji uporabljajo zlasti, ko gre za nevestino bogastvo. Vsaka afriška etnična skupina ima drugačne zahteve glede nevestinega bogastva. V predkapitalistični zulujski družbi je bil ''ilobolo'' neločljivo povezan z lastništvom goveda.<ref name="Rudwick-2014">{{Cite journal|last1=Rudwick|first1=Stephanie|last2=Posel|first2=Dorrit|date=2014-01-02|title=Contemporary functions of ilobolo (bridewealth) in urban South African Zulu society|journal=Journal of Contemporary African Studies|volume=32|issue=1|pages=118–136|doi=10.1080/02589001.2014.900310|s2cid=145116947|issn=0258-9001}}</ref> V tistem času ni bilo določenega števila goveda, potrebnega za poroko; plačalo se je lahko pred poroko ali med poroko. Ženin vzame govedo iz očetove črede, da ohrani družinsko dediščino. Kljub temu se je ta ritual spremenil med kolonizacijo, saj je leta 1869 Theophilus Shepstone, takratni natalni sekretar za domorodne zadeve, formaliziral plačilo ''ilobola'' na 10 goved za navadne ljudi (plus krava ''ingquthu'' za mater), 15 za dedne poglavarjeve brate in sestre ter 20+ za hčere poglavarja. Zdelo se jim je preveč popustljivo, da bi ženin dal poljubno vsoto, zato so se odločili, da določijo določeno število goveda, ki bi ga potrebovali pred ali na začetku poroke. To so sprejeli Zulujski moški, ki so se izobraževali v misijonskih šolah, vendar so po mnenju bolj ritualnih ljudi to postalo 'netradicionalno'. Poleg tega so se nekateri Zulujski moški z uvedbo Natalnega zakonika odločili za drug način zmanjšanja ''iloba'': ponuditi simbolično plačilo ali prinesti darilo za očeta bodoče neveste, da bi zmanjšali znesek ''ilobola'', ki ga je treba plačati.<ref>{{Cite journal| last1=Posel| first1=Dorrit| last2=Rudwick| first2=Stephanie| date=2014-08-18|title=Marriage and Bridewealth (Ilobolo) in Contemporary Zulu Society|journal=African Studies Review|volume=57|issue=2|pages=51–72|doi=10.1017/asr.2014.47|s2cid=146749403|issn=0002-0206}}</ref> Plačilo ''ilobola'' je lahko za nekatere družine težavno, a ker pogosto velja za simbol ponosa in spoštovanja, so mnogi pripravljeni to tradicijo ohraniti čim dlje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [https://web.archive.org/web/20070126230248/http://zululand.kzn.org.za/zululand/about/ History section of the official page for the Zululand region], Zululand.kzn.org * [http://www.wakahina.co.za/listings/i/surname/izithakazelo Izithakazelo], wakahina.co.za {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Afriki]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Bocvani]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Južni Afriki]] qd7egwc9583w9jbm5yds0ecjjuockwe Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) 118 584108 6690410 6689832 2026-06-16T17:28:14Z Raprep 220594 uredil in dodal besedilo in vire 6690410 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze pred in po plebiscitu; nekatere med njimi v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 24. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev, s katerim je v Sloveniji odredila izključno gotovinsko carinjenje.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil tudi namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na zunanji meji SFRJ izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd. Po sprejetju "carinskega odloka" je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carini, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]] in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Štajerski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nimata pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES RS in RH niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.<sup>Repe:81</sup> V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir dohodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni dohodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[psihološke operacije]] slovenske strani, temelječe na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}){{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.<sup>Repe:286</sup>}}, se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A [[:hr:Veljko_Kadijević|Kadijević]] je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.<sup>Nikolić,Petrović:61</sup>}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.<sup>Remškar:85,86,88;</sup><sup>Utenkar</sup>}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe:372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ aer63exnu78cpd3w3jptgj6akf81fbx Šangri-La, Junan 0 586814 6690591 6506590 2026-06-17T08:05:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Šangri-La | native_name = {{lang|zh|香格里拉市}}{{·}}{{bo-textonly|སེམས་ཀྱི་ཉི་ཟླ་གྲོང་ཁྱེར།}} | official_name = | settlement_type = Mesto na ravni okrožja | motto = | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2 | image1 = 香格里拉市天际线 (45877399154).jpg | image2 = 57450-Shangri-La (28450195392).jpg | image3 = 云南香格里拉独克宗古城1.JPG }} | imagesize = 280px | image_caption = | image_seal = | seal_size = | image_map = 香格里拉市位置图.svg | mapsize = 250px | map_caption = Lega Šangri-La (rdeča) v [[tibetanski avtonomni prefekturi Dičing]] (rožnata) znotraj Junana | image_map1 = | mapsize1 = | map_caption1 = | image_dot_map = | pushpin_map = Kitajska | pushpin_label = Šangri-La | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Lega sedeža okrožja v Junanu | pushpin_mapsize = 250 <!-- Location ------------------> | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] | subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Junan]] | subdivision_type2 = [[Avtonomna prefektura]] | subdivision_name2 = Tibetanska avtonomna prefektura Dičing | seat_type = Sedež občine | seat = Džjantang <!-- Politics -----------------> | government_footnotes = | government_type = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | established_title = | established_date = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 11,613 | area_land_km2 = <!-- Population -----------------------> | population_as_of = 2020 popis | population_footnotes = <ref>{{cite web |url = http://www.diqing.gov.cn/zfxxgk_dqzzf_ztjj/fdzdgknr/jjhshfztj/202105/20210527_159132.html |title =迪庆州第七次全国人口普查主要数据公报 |publisher = Government of Diqing Prefecture |language = zh |date = 27 May 2021 }}</ref> | population_note = | population_total = 186412 | population_density_km2 = auto <!-- General information ---------------> | timezone = China Standard Time | utc_offset = +8 | coor_pinpoint = Vlada prefekture Diqing | coordinates = {{wikidataCoord||type:adm3rd|format=dms|display=it}} | elevation_footnotes = <ref>{{cite web |title=Shangri-La (Xiānggélǐlā 香格里拉), chef-lieu de la préfecture autonome tibétaine de Diqing, Yunnan (Yúnnán 云南) |url=http://www.channaryetfrancoisashanghai.net/Archives_Photos/Chine/Yunnan/Shangri_la/Shangri_la.html |website=channaryetfrancoisashanghai.net |language=fr |access-date=10 August 2015 |archive-date=2018-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218122515/http://www.channaryetfrancoisashanghai.net/Archives_Photos/Chine/Yunnan/Shangri_la/Shangri_la.html |url-status=dead }}</ref> | elevation_m = 3160 <!-- Area/postal codes & others --------> | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 674400 | area_code = 0887 | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | website = {{URL|xianggelila.diqing.gov.cn}} | footnotes = }} {{Infobox Chinese | c = {{linktext|lang=zh|香格里拉}} | p = Xiānggélǐlā | j = {{tone superscript|Hoeng1gaak3lei5laai1}} | c2 = {{linktext|lang=zh|中|甸}} | p2 = Zhōngdiān | j2 = {{tone superscript|Zung1din6}} | order = st | tib = སེམས་ཀྱི་ཉི་ཟླ། | wylie = sems kyi nyi zla | zwpy = Semkyi'nyida }} '''Šangri-La''' ({{zh|c=香格里拉|p=Xiānggélǐlā}}; {{bo|t=སེམས་ཀྱི་ཉི་ཟླ།}}) je mesto na ravni okrožja v severozahodni provinci [[Junan]] na Kitajskem, poimenovano po mitični deželi, upodobljeni v romanu ''Izgubljeno obzorje'' iz leta 1933. Je glavno in največje mesto tibetanske avtonomne prefekture Dičing. Na jugu meji na mesto [[Lidžjang]], na severozahodu, severu in vzhodu pa na provinco [[Sečuan]]. == Geografija == Mesto Šangri-La leži na vzhodu prefekture Dičing, v severozahodnem delu Junana. Meji na okrožja Daočeng in Muli, na vzhodu na Sečuan, na jugu na okrožje Julong na Lidžjang in okrožje Veiši, na zahodu na okrožje Dečin ter na severu in severozahodu na okrožje Derong in okrožje Šjangčeng v Sečuanu. === Podnebje === Šangri-La ima bodisi suho zimsko, toplo-poletno vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dwb'') z izotermo 0 °C bodisi suho zimsko subtropsko višavsko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija: ''Cwb'') z izotermo -3 °C, ki sta zaradi visoke nadmorske višine, ki se giblje med 2700 in 3500 metri, nenavadno hladni po junanskih standardih. Zime so hladne, a sončne, s 24-urno povprečno januarsko temperaturo -2,0 °C, poletja pa so hladna, s 24-urno povprečno julijsko temperaturo 13,9 °C in pogosto deževje; več kot 70 % letnih padavin pade od junija do septembra. Letno povprečje je 6,32 °C. Razen poleti so noči običajno precej hladnejše od dni. Kljub suhemu zimskemu času je majhna količina padavin običajno dovolj, da povzroči večje prometne motnje in izolira območje med novembrom in marcem. == Ime == Mesto je bilo prvotno okrožje z imenom Džongdjan ({{zh|labels=no|s=中甸县 |p=Zhōngdiàn Xiàn}}); tibetansko prebivalstvo je območje imenovalo po tradicionalnem imenu Gjalthang ({{bo|t=རྒྱལ་ཐང་|w=rgyal thang|z=Gyaitang}}), kar pomeni 'kraljevske ravnice'. Kitajska vlada je 17. decembra 2001 okrožje preimenovala v Šangri-La po izmišljeni deželi Šangri-La iz romana Jamesa Hiltona Lost Horizon iz leta 1933. To preimenovanje, skupaj z nadgradnjo okrožja v mesto na ravni okrožja 16. decembra 2014, je bilo del prizadevanj kitajske vlade za spodbujanje turizma na tem območju. Kitajsko ime sedeža okrožja, Džjantang ({{zh|labels=no|c=建塘 |p=Jiàntáng}}), odraža mandarinščino za Gjalthang. == Zgodovina == Zgodaj zjutraj 11. januarja 2014 je v 1000 let stari tibetanski soseski Dukezong izbruhnil požar. Uničenih je bilo približno 242 domov in trgovin, 2600 prebivalcev pa je bilo razseljenih.<ref>{{cite news| url=http://www.toledoblade.com/World/2014/01/11/Night-fire-burns-for-hours-destroys-ancient-Tibetan-town-in-southwest-China-s-Shangri-La-county.html| title=Night fire burns for hours, destroys ancient Tibetan town in southwest China's Shangri-La county| publisher=Toledo Blade| date=11 January 2014| accessdate=2025-07-13| archive-date=2023-02-04| archive-url=https://web.archive.org/web/20230204132341/https://www.toledoblade.com/World/2014/01/11/Night-fire-burns-for-hours-destroys-ancient-Tibetan-town-in-southwest-China-s-Shangri-La-county.html| url-status=dead}}</ref> Požar je uničil približno polovico starega mestnega jedra. Kasneje so se prebivalci lahko vrnili v svoje domove in trgovine. Do konca leta 2014 se je začela obnova in turizem se je začel vračati. Turizem na splošno ni bil prizadet zaradi požara, saj glavne znamenitosti v starem mestnem jedru, kot sta molitveno kolo in templji, niso bili poškodovani. Številne druge glavne znamenitosti se nahajajo zunaj starega mestnega jedra. == Demografija in jeziki == Južno polovico mesta naseljuje ljudstvo Naši, ki govori jezik Naši, lolo-burmanski jezik, ločen od tibetanskih jezikov. Severno polovico naseljujejo Khampi, ki govorijo južno različico tibetanskega jezika Khams. Jugozahodno mandarinščino po vsem mestu govorijo Han Kitajci. Vzdušje mesta je izrazito tibetansko z molitvenimi zastavami, ki plapolajo, gorami, znanimi po svetih imenih, lamaserijami in skalami, na katerih so v tibetanskem jeziku napisane budistične sutre.<ref name="Reilly">{{Cite book |last=Reilly |first=James O' |url=https://books.google.com/books?id=-F0wjDPxkzwC&dq=Songzanlin+Monastery&pg=PA162 |title=Travelers' Tales China: True Stories |author2=Sean O'Reilly |author3=Larry Habegger James |publisher=Travelers' Tales |year=2004 |isbn=1-932361-07-3 |page=162 |accessdate=2010-03-18}}</ref><ref name="Mansfield">{{Cite book |last=Mansfield |first=Stephen |url=https://books.google.com/books?id=5mU5dN3mDeIC&dq=Gandan+Sumtseling+Monastery&pg=PP1 |title=China: Yunnan Province |author2=Martin Walters |publisher=Bradt Travel Guides |year=2007 |isbn=978-1-84162-169-2 |pages=165–166 |accessdate=2010-03-17}}</ref><ref name="Shangrila">{{Cite web |title=Shangri-La, Ganden Sumtseling Monastery |url=http://www.virtourist.com/asia/china/shangrila/02.htm |accessdate=2010-03-17 |publisher=Virtual Tourist}}</ref> == Narodni park == [[Narodni park Pudacuo]], prvi narodni park na Kitajskem, ki izpolnjuje standarde IUCN, je del zaščitenih območij svetovne dediščine [[Zavarovana območja v narodnem parku treh vzporednih rek v provinci Junan]]. <gallery> File:Zhongdian festival (6170322414).jpg|Letni festival konjskih dirk, 2. junij 1995 File:57244-Shangri-La (28273611770).jpg|Pogled na staro mestno jedro Šangri-La File:DSC02188 (32727628768).jpg|[[Samostan Gandan Sumtseling]] File:Shangri-la Railway Station (20230929174655).jpg|Železniška postaja Shangri-La pred obratovanjem (september 2023) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Shangrila}} {{Commons category|Shangri-La, Yunnan}} * [https://web.archive.org/web/20100104085817/http://www.xianggelila.org/ Shangri-La City Official Website] [[Kategorija:Junan]] [[Kategorija:Geografija Tibeta]] h3p46wnkso9q3ldbtn00olwzlimlqp9 Tianzi (gora) 0 589440 6690429 6681737 2026-06-16T18:12:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690429 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = gora Tianzi | photo = [[File:China Tianzi Gebirge.JPG|230px]] | photo_size = | photo_alt = | photo_caption = Gora Tianzi in običajna megla | elevation = | location = [[Hunan]], [[Ljudska republika Kitajska]] | range = | prominence = | coordinates = | topo = | type = | age = | last_eruption = | first_ascent = | easiest_route = | listing = }} '''Tianzi''' ({{zh|c=天子山}}) je gora v [[Džangdžjadžje]]u<ref>{{Cite news |url=https://www.usatoday.com/picture-gallery/travel/destinations/2019/12/17/exploring-zhangjiajie-china-land-avatar/2663790001/|title=Undiscovered China: Zhangjiajie, the land of 'Avatar'|date=Dec 17, 2019|work=USA Today }}</ref> v [[province Kitajske|provinci]] [[Hunan]] na Kitajskem, blizu doline Suoši v južno-osrednji Kitajski.<ref>{{cite news|title=A day at 'Avatar' national park|url=http://www.stuff.co.nz/travel/destinations/asia/9184307/A-day-at-Avatar-national-park|access-date=20 November 2016|agency=Fairfax Australia|date=19 September 2013|archive-date=2018-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20181209002842/http://www.stuff.co.nz/travel/destinations/asia/9184307/A-day-at-Avatar-national-park|url-status=dead}}</ref> Pred [[dinastija Ming|dinastijo Ming]] je bila gora Tianzi zaradi svojih zelenih kamnov znana kot ''gora Čingjan''.<ref>{{Cite news|url=http://sangzhi.zjj.gov.cn/c3370/20170428/i146923.html|title=Tianzi Mountain Scenic Area|date=Apr 28, 2017|work=sangzhi.zjj.gov.cn}}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Gora je dobila ime po kmetu iz zgodnje dinastije Ming, Šjang Dakunu iz etnične skupine Tujia, ki je vodil uspešen upor lokalnih kmetov in se imenoval ''Šjang Vang Tianzi'', kar pomeni sin nebes, kar je tradicionalni vzdevek kitajskega cesarja.<ref>{{Cite news|url=http://www.xinhuanet.com/travel/2015-09/17/c_128239829.htm|title=Tips for self-guided tours in Zhangjiajie 2015|date=September 17, 2015|work=Xinhua News Agency|accessdate=2025-09-03|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624200752/http://www.xinhuanet.com/travel/2015-09/17/c_128239829.htm|url-status=dead}}</ref> Najvišji steber gore Tianzi je vrh Kunlun z nadmorsko višino 1262,5 metra,<ref>Hu Min.{{Cite news|url=https://archive.shine.cn/feature/Sitting-on-a-mountain-perch/shdaily.shtml|title=Sitting on a mountain perch|date=October 31, 2011|work=Shanghai Daily|accessdate=2025-09-03|archive-date=2023-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230322191812/https://archive.shine.cn/feature/Sitting-on-a-mountain-perch/shdaily.shtml|url-status=dead}}</ref> najnižji steber pa je Šilanju z nadmorsko višino 534 metrov.<ref>{{Cite news |url=http://www.cnr.cn/lvyou1/200511/t20051105_504123693_3.html|title=A glimpse of Tianzi Mountain|date=2005-11-05|work=China National Radio }}</ref> Gora Tianzi je del slikovitega območja [[Vulingjuan]] in je bila leta 1992 dodana na seznam svetovne dediščine UNESCO.<ref name=unesco-wulingyuan>{{cite web | title=Wulingyuan Scenic and Historic Interest Area | work = Unesco World Heritage Centre | publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization | url=https://whc.unesco.org/en/list/640 | access-date = 16 December 2013}}</ref> == Izvor imena == Pred dinastijo Ming se je gora Tianzi skupaj z [[Džangdžjadžje]]m imenovala ''gora Čingjan''. Po legendi ljudstva Tujia se je Šjang Dakun, ki je bil nezadovoljen s takratno vlado, leta 1353 odpravil na ''goro Čingjan'', se s pomočjo Li Boruja uprl in vzpostavil režim ter prevzel naziv ''Šjang Vang Tianzi''. Ker je Šjang zastopal interese vseh etničnih skupin, predvsem Tujia, so ga podprli domačini in ustanovil trdnjavo z ''goro Tianzi'' kot osjo.<ref>{{Cite news|url=https://zjj.jsu.edu.cn/UploadFiles/gljg/2015/6/201506161707174493.pdf|title=Tianmen Academy -Jishou University Zhangjiajie College|date=Jun 16, 2015|work=zjj.jsu.edu.cn|accessdate=2025-09-03|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908112141/https://zjj.jsu.edu.cn/UploadFiles/gljg/2015/6/201506161707174493.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 1385 je Šjangov režim hudo oblegalo več kot deset tisoč elitnih vojakov pod poveljstvom cesarja [[Hongvu]]ja, ki so bili v manjšini in poraženi. Šjang Dakun je v bitki umrl in padel v zaliv Šentang.<ref>{{Cite news |url=http://www.chinatoday.com.cn/ctenglish/2018/tourism/201903/t20190304_800159022.html|title=Wulingyuan: The Mythical Land of Avatar Is Real|date=2019-03-04|work=China Today}}</ref> Od takrat domačini kraje, kjer se je boril in živel, v njegov spomin imenujejo ''Tianzi''. [[Dinastija Čing]] je uporabila različne represivne ukrepe za prisilno ukinitev besede ''Tianzi'', vendar so ljudje Tujia to goro vedno imenovali ''gora Tianzi''. == Velikost == Te stebrom podobne gore imajo vrh na 1212 m. Površina, ki jo zavzemajo te gore, je približno 67 kvadratnih kilometrov.<ref>{{Cite web|url=https://www.travelchinaguide.com/attraction/hunan/zhangjiajie/tianzi-mountain.htm|title=Tianzi Mountain Nature Reserve, Zhangjiajie, Hunan|website=www.travelchinaguide.com|access-date=5 October 2018}}</ref> == Nastanek == Gore so iz kremenčevega [[peščenjak]]a in so nastale pred približno 400 milijoni let zaradi nepravilnih vzpenjajočih se vzorcev zemeljske skorje, te visoke in ozke gore pa so nastale s približno 318 milijoni let erozije.<ref>{{Cite web|url=https://allthatsinteresting.com/tianzi-mountain|title=Tianzi Mountain Inspired The Alien Landscapes Of 'Avatar' — But The Real Thing Is Even Better|date=2018-06-16|website=All That's Interesting|language=en-US|access-date=2019-07-02}}</ref> Ta geološka formacija pripada tektonskemu sistemu ''New Cathaysian''. == Verski pomen == Gorovje Tianzi imajo mnogi Sulamiti, ki so nekoč naseljevali zunanje regije Hunana, za sveto.<ref>{{Cite web |title=Zhangjiajie Tianzi Mountain |url=https://amazingchinatrip.com/culture-heritage/china-highlights/zhangjiajie/zhangjiajie-tianzi-mountain.html |access-date=2022-06-02 |website=amazingchinatrip.com}}</ref> Septembra 2014 so odkrili, da so pripadniki ljudstva Mal Oghlum pod gorovjem Tianzi pustili sledi svojih pogrebnih obredov, kar je privedlo do tega, da je skupina ''Jalan'', ki sta jo vodila Eybi Sulam in Yavshak Karadeniz, zaprosila kitajsko vlado za dovoljenje, na katerega pa se do leta 2015 ni odzvala. == Turizem == Kraj je priljubljen med turisti. V določenih mesecih v letu, predvsem po deževju, so gore Tianzi prekrite z morjem megle. Letne temperature se gibljejo od srednjih do zgornjih 30 °C v juliju do najnižjih približno 5 °C. Padavine so največje poleti. Na goro je speljana tudi žičnica. == V popularni kulturi == Te gore so navdihnile gorsko pokrajino ''Pandora'' v filmu ''[[Avatar (film)|Avatar]]'' [[James Cameron|Jamesa Camerona]], tam pa je bil ustvarjen tudi tematski park, posvečen filmu.<ref>{{Cite web|url=https://charismaticplanet.com/tag/mal-oghlum/|title=Mal Oghlum Archives - Charismatic Planet|website=Charismatic Planet|language=en-US|access-date=5 October 2018}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tianzi Mountain}} {{coord|29.2167|N|110.8000|E|source:wikidata|display=title}} [[Kategorija:Hunan]] [[Kategorija:Gore na Kitajskem]] f6zp92l6hrkdzunptm1f94w12ou9r8d Marko Hanžič 0 589985 6690525 6612735 2026-06-16T22:11:45Z MaksiKavsek 244409 pp, slog 6690525 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marko Hanžič''' (tudi '''Marko Hansiz, Marcus Hansiz''', '''Marka Hanzic''', '''Marka Hanžič''', '''Marcus Hansizius'''<ref name=":0" />) [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[Družba Jezusova|jezuit]], [[duhovnik]], [[Filozofija|filozof]] in [[zgodovinar]], * [[25. april]] [[1683]], [[Velikovec]], † [[5. september]] [[1766]], [[Dunaj]]. Hanžič se je rodil aprila 1683 v kmečki [[Koroški Slovenci|slovenski koroški]] družini v Velikovcu.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi224287/|title=Hanžič, Marko (1683–1766)|date=2013|accessdate=13. september 2025|website=slovenska-biografija.si|last=Glonar|first=Joža}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Struktura in tehnika zgodovinske vede|last=Grafenauer|first=Bogo|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1980|location=Ljubljana}}</ref> Pri petnajstih letih je vstopil v Družbo Jezusovo v bližnji [[Dobrla vas|Dobrli vasi]]. Leta 1700 je odšel na Dunaj, kjer je končal filozofske in teološke študije in se pod vplivom bibliotekarja J. B. Gentillotija začel ukvarjati z zgodovinopisjem.<ref name=":0" /> Leta 1708 je bil posvečen v duhovnika. Po končanem študiju je postal profesor humanističnih ved na Dunaju. Od leta 1713 do 1717 je poučeval [[Filozofija|filozofijo]] v [[Gradec|Gradcu]], od leta 1717 pa se je v posvetil tudi zgodovinopisju. Hanžič je zbiral gradivo za zgodovino [[Škofija Regensburg|regensburške]], [[Nadškofija Dunaj|dunajske]], [[Škofija Dunajsko Novo mesto|neustadtske]], [[Škofija Gradec - Sekova|sekavske]], [[Krška škofija|krške]], [[Lavantinska škofija|lavantinske škofije]] in za posvetno zgodovino [[Vojvodina Koroška|Vojvodine Koroške]]. Vendar je bil edini rezultat njegove prizadevnosti, ki ga je objavil na te teme, predhodna raziskava najzgodnejših obdobij regensburške škofije, ''Germaniae sacrae tomus tortius''. Njegovi obsežni zapiski so ohranjeni v Hofbibliotheki (dvorni knjižnici) na Dunaju. Hanžič velja tudi za prvega zgodovinarja, ki je predstavil teorijo o [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|slovenski naselitvi Vzhodnih Alp]] na prelomu [[Antika|antike]] v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnji srednji vek]], ki so jo kasneje zgodovinarji na splošno sprejeli.<ref>{{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–67|cobiss=3161698}}</ref> Z leti je prenehal z raziskavami, vendar je spodbudil svoje mlajše jezuitske vrstnike v Gradcu in [[Celovec|Celovcu]], da so prevzeli in nadaljevali njegovo delo. Umrl je 5. septembra 1766 na Dunaju. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Joseph Pletz, {{Jezik|de|Wiener Theologische Zeitschrit}} (1834) * {{Jezik|de|[[Allgemeine Deutsche Biographie]]}} X (1879) * {{Medjezikovna povezava|Hugo Hurter|de}}, {{Jezik|la|Nomenclator}} * {{Cite book |last=Mihelič |first=Darja |title=Jezuit Marko Hanžič v luči svoje koroške zgodovine |year=1992 |publisher=Inštitut za zgodovino Cerkve : Provincialat slovenske province Družbe Jezusove |location=Ljubljana |id=|cobiss=35809581}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hanžič, Marko}} [[Kategorija:Slovenski jezuiti]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] haxe9965k6a20uyt11y52vgy6d0poxd Svetokriški rokopis 0 590156 6690418 6612810 2026-06-16T17:46:17Z SirFranzPaul 189873 /* Primerjava zapisa števnikov */ preobrnil tabelo 6690418 wikitext text/x-wiki [[Slika:Svetokriški rokopis-Heiligenkreuzer Handschrift.jpg|sličica|Svetokriški rokopis]] '''Svetokriški rokopis'''<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> ali '''Heiligenkreuški rokopis'''<ref name=":0" /><ref name=":1" /> je latinski rokopis s slovenskimi števiniki iz 12. stoletja in je za [[Brižinski spomeniki|Brižinskimi spomeniki]] najstarejše besedilo v [[Slovenščina|slovenskem jeziku]]. Vsebuje najstarejši zapis slovenskih števnikov od 1 do 10. Imenuje se po avstrijskem [[Cistercijanski samostan Heiligenkreuz|samostanu Heiligenkreuz]] (slovensko ''Sveti križ''), kjer ga hranijo in kjer je bil leta 2022 odkrit. == Sestava in slog == Rokopis je sestavljen iz dveh ločenih delov.<ref name=":0">K. (2022)</ref> Začetni del je napisan med letoma 1133 in 1147 v času prvega opata [[Cistercijanski samostan Heiligenkreuz|samostana Heiligenkreuz]] [[Gottschalk (opat)|Gottschalka]], drugi, katerega besedilo pa ni omenjeno v seznamu rokopisov iz Gottschalkovega obdobja, pa je napisal drugi pisar.<ref name=":0" /> Slog drugega dela rokopisa se po navedbah [[Franz Lackner|Franza Lacknerja]] razlikuje od prvega, po paleografskih ugotovitvah pa ga je mogoče drugi del uvrstiti v tretjo četrtino 12. stoletja.<ref name=":0" /> Po [[Alois Haidinger|Aloisu Haidingeru]], je srednjeveški rokopis današnjo velikost dobil šele v 14. stoletju, ko so oba dela kodeksov povezali v en zvezek.<ref name=":0" /> Pisec, ki je zapisal slovenske števnike je v Heiligenkreuzu zapisal še tri druge rokopise.<ref name=":1">Kožar, Kos Gnamuš (2022)</ref> Poleg tega pa je prepisoval tudi rokopise v [[Opatija Rein|opatiji Rein]], ki je imela tesne stike z dolenjskim [[Cistercijanski samostan Stična|samostanom Stična]], zato obstaja možnost, da je pisec sam izhajal iz slovenskega prostora.<ref name=":1" /><ref name=":2">Rupar (2022)</ref> === Primerjava zapisa števnikov === {| class="wikitable" |- !Sodobna slovenščina |eno |drugi |tretji |štiri |pet |šest |sedem |osem |devet |deset |- !Zapis v rokopisu |[[Slika:Svetokriški rokopis-1.png|sredina|119x119_pik]]edno |[[Slika:Svetokriški rokopis-2.png|sredina|119x119_pik]]drugi |[[Slika:Svetokriški rokopis-3.png|sredina|118x118_pik]]tretji |[[Slika:Svetokriški rokopis-4.png|sredina|119x119_pik]]čtiri/štiri |[[Slika:Svetokriški rokopis-5.png|sredina|119x119_pik]]pęt |[[Slika:Svetokriški rokopis-6.png|sredina|119x119_pik]]šest |[[Slika:Svetokriški rokopis-7.png|sredina|119x119_pik]]sedǝm |[[Slika:Svetokriški rokopis-8.png|sredina|119x119_pik]]osǝm |[[Slika:Svetokriški rokopis-9.png|sredina|119x119_pik]]devęt |[[Slika:Svetokriški rokopis-10.png|sredina|119x119_pik]]desęt |} == Odkritje == Strokovnjaka za rokopise [[Alois Haidinger]] in [[Franz Lackner]] sta v knjižnici [[Cistercijanski samostan Heiligenkreuz|samostana Heiligenkreuz]] preučevala latinske rokopise iz 12. stoletja.<ref name=":1" /> V kodeksu 250 sta naletela na kustode (oznake na dnu zadnje strani, namenjene ohranitvi pravega zaporedja besedila), ki sta jih opazila že leta 2013, šele okoli leta 2021 pa sta z velikim presenečenjem odkrila, da gre za številčenje od 1 do 10, kakršnega še nista videla.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>stift-heiligenkreuz.org (2022)</ref> Jasno jima je bilo, da ne gre za [[Nemščina|nemščino]] ali [[Latinščina|latinščino]], temveč nek slovanski jezik, zato sta odkritje posredovala poljskim kolegom.<ref name=":1" /> Zatem je leta 2021 o odkritih ''slovanskih'' števnikih izšel članek v poljski znanstveni reviji.<ref name=":1" /> Medtem, ko v članku ni bilo izključeno, da gre za [[Poljščina|poljski]] jezik, je slovenski jezikoslovec [[Matej Šekli]] leta 2022 s svojo analizo potrdil, da gre za zgodnjo slovenščino, ki je bila tedaj značilna za vzhodnoalpski prostor ob [[Donava|Donavi]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":2" /> {{Citatni blok|text=Ima še ohranjene nosne samoglasnike, recimo pent, devent, desent ... ki so danes ohranjeni samo še v podjunskem narečju koroške narečne skupine. In pa seveda v lehitskih zahodnoslovanskih jezikih, kar ne more biti poljsko, kašubsko ali polabsko, je pa števnik ''čtiri'', ki ima današnji slovenski ''i'' in ne nekdanjega poljskega.|author=M. Šekli}}Nemudoma po odkritju so staroslovenski števniki že bili vključeni v šolsko gradivo, v gimnazijskem učbeniku za slovenščino ''Moč jezika'', ki je s tiskom začel 14. junija 2022.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Viri == * {{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/veliko-odkritje-v-svetokriskem-rokopisu-najstarejsi-zapis-slovenscine-po-brizinskih-spomenikih/630717|title=Veliko odkritje v Svetokriškem rokopisu: najstarejši zapis slovenščine po Brižinskih spomenikih|date=12. junij 2022|accessdate=15. september 2025|website=rtvslo.si|last=Kožar|first=Špela|first2=Petra|last2=Kos Gnamuš}} * {{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nedavno-odkriti-stevniki-v-zgodnji-slovenscini-so-sestavni-del-prvega-dela-svetokriskega-rokopisa/634195|title=Nedavno odkriti števniki v zgodnji slovenščini so sestavni del prvega dela Svetokriškega rokopisa|date=14. junij 2022|accessdate=15. september 2025|website=rtvslo.si|last=K.|first=M.}} * {{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/v-avstrijskem-samostanu-odkrili-najstarejsi-zapis-stevnikov-v-slovenscini|title=Prvi zapis števnikov v slovenščini, Svetokriški rokopis, samostan Heiligenkreuz, Matej Šekli|date=13. junij 2022|accessdate=15. september 2025|website=druzina.si|last=Rupar|first=Ana}} * {{Navedi splet|url=https://www.stift-heiligenkreuz.org/die-slowenischen-ziffern-schlummern-in-unserer-bibliothek-15-06-2022/|title=Die slowenischen Ziffern schlummern in unserer Bibliothek|date=15. junij 2022|accessdate=15. september 2025|website=stift-heiligenkreuz.org}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Rokopisi]] [[Kategorija:Dela 12. stoletja]] [[Kategorija:Slovenščina]] k5zcsyjcqener5v5fdbv2zyeiwspag5 6690419 6690418 2026-06-16T17:47:45Z SirFranzPaul 189873 /* Primerjava zapisa števnikov */ drsnik 6690419 wikitext text/x-wiki [[Slika:Svetokriški rokopis-Heiligenkreuzer Handschrift.jpg|sličica|Svetokriški rokopis]] '''Svetokriški rokopis'''<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> ali '''Heiligenkreuški rokopis'''<ref name=":0" /><ref name=":1" /> je latinski rokopis s slovenskimi števiniki iz 12. stoletja in je za [[Brižinski spomeniki|Brižinskimi spomeniki]] najstarejše besedilo v [[Slovenščina|slovenskem jeziku]]. Vsebuje najstarejši zapis slovenskih števnikov od 1 do 10. Imenuje se po avstrijskem [[Cistercijanski samostan Heiligenkreuz|samostanu Heiligenkreuz]] (slovensko ''Sveti križ''), kjer ga hranijo in kjer je bil leta 2022 odkrit. == Sestava in slog == Rokopis je sestavljen iz dveh ločenih delov.<ref name=":0">K. (2022)</ref> Začetni del je napisan med letoma 1133 in 1147 v času prvega opata [[Cistercijanski samostan Heiligenkreuz|samostana Heiligenkreuz]] [[Gottschalk (opat)|Gottschalka]], drugi, katerega besedilo pa ni omenjeno v seznamu rokopisov iz Gottschalkovega obdobja, pa je napisal drugi pisar.<ref name=":0" /> Slog drugega dela rokopisa se po navedbah [[Franz Lackner|Franza Lacknerja]] razlikuje od prvega, po paleografskih ugotovitvah pa ga je mogoče drugi del uvrstiti v tretjo četrtino 12. stoletja.<ref name=":0" /> Po [[Alois Haidinger|Aloisu Haidingeru]], je srednjeveški rokopis današnjo velikost dobil šele v 14. stoletju, ko so oba dela kodeksov povezali v en zvezek.<ref name=":0" /> Pisec, ki je zapisal slovenske števnike je v Heiligenkreuzu zapisal še tri druge rokopise.<ref name=":1">Kožar, Kos Gnamuš (2022)</ref> Poleg tega pa je prepisoval tudi rokopise v [[Opatija Rein|opatiji Rein]], ki je imela tesne stike z dolenjskim [[Cistercijanski samostan Stična|samostanom Stična]], zato obstaja možnost, da je pisec sam izhajal iz slovenskega prostora.<ref name=":1" /><ref name=":2">Rupar (2022)</ref> === Primerjava zapisa števnikov === <div style="overflow-x: auto; width: 100%;"> {| class="wikitable" |- !Sodobna slovenščina |eno |drugi |tretji |štiri |pet |šest |sedem |osem |devet |deset |- !Zapis v rokopisu |[[Slika:Svetokriški rokopis-1.png|sredina|119x119_pik]]edno |[[Slika:Svetokriški rokopis-2.png|sredina|119x119_pik]]drugi |[[Slika:Svetokriški rokopis-3.png|sredina|118x118_pik]]tretji |[[Slika:Svetokriški rokopis-4.png|sredina|119x119_pik]]čtiri/štiri |[[Slika:Svetokriški rokopis-5.png|sredina|119x119_pik]]pęt |[[Slika:Svetokriški rokopis-6.png|sredina|119x119_pik]]šest |[[Slika:Svetokriški rokopis-7.png|sredina|119x119_pik]]sedǝm |[[Slika:Svetokriški rokopis-8.png|sredina|119x119_pik]]osǝm |[[Slika:Svetokriški rokopis-9.png|sredina|119x119_pik]]devęt |[[Slika:Svetokriški rokopis-10.png|sredina|119x119_pik]]desęt |} </div> == Odkritje == Strokovnjaka za rokopise [[Alois Haidinger]] in [[Franz Lackner]] sta v knjižnici [[Cistercijanski samostan Heiligenkreuz|samostana Heiligenkreuz]] preučevala latinske rokopise iz 12. stoletja.<ref name=":1" /> V kodeksu 250 sta naletela na kustode (oznake na dnu zadnje strani, namenjene ohranitvi pravega zaporedja besedila), ki sta jih opazila že leta 2013, šele okoli leta 2021 pa sta z velikim presenečenjem odkrila, da gre za številčenje od 1 do 10, kakršnega še nista videla.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>stift-heiligenkreuz.org (2022)</ref> Jasno jima je bilo, da ne gre za [[Nemščina|nemščino]] ali [[Latinščina|latinščino]], temveč nek slovanski jezik, zato sta odkritje posredovala poljskim kolegom.<ref name=":1" /> Zatem je leta 2021 o odkritih ''slovanskih'' števnikih izšel članek v poljski znanstveni reviji.<ref name=":1" /> Medtem, ko v članku ni bilo izključeno, da gre za [[Poljščina|poljski]] jezik, je slovenski jezikoslovec [[Matej Šekli]] leta 2022 s svojo analizo potrdil, da gre za zgodnjo slovenščino, ki je bila tedaj značilna za vzhodnoalpski prostor ob [[Donava|Donavi]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":2" /> {{Citatni blok|text=Ima še ohranjene nosne samoglasnike, recimo pent, devent, desent ... ki so danes ohranjeni samo še v podjunskem narečju koroške narečne skupine. In pa seveda v lehitskih zahodnoslovanskih jezikih, kar ne more biti poljsko, kašubsko ali polabsko, je pa števnik ''čtiri'', ki ima današnji slovenski ''i'' in ne nekdanjega poljskega.|author=M. Šekli}}Nemudoma po odkritju so staroslovenski števniki že bili vključeni v šolsko gradivo, v gimnazijskem učbeniku za slovenščino ''Moč jezika'', ki je s tiskom začel 14. junija 2022.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Viri == * {{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/veliko-odkritje-v-svetokriskem-rokopisu-najstarejsi-zapis-slovenscine-po-brizinskih-spomenikih/630717|title=Veliko odkritje v Svetokriškem rokopisu: najstarejši zapis slovenščine po Brižinskih spomenikih|date=12. junij 2022|accessdate=15. september 2025|website=rtvslo.si|last=Kožar|first=Špela|first2=Petra|last2=Kos Gnamuš}} * {{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nedavno-odkriti-stevniki-v-zgodnji-slovenscini-so-sestavni-del-prvega-dela-svetokriskega-rokopisa/634195|title=Nedavno odkriti števniki v zgodnji slovenščini so sestavni del prvega dela Svetokriškega rokopisa|date=14. junij 2022|accessdate=15. september 2025|website=rtvslo.si|last=K.|first=M.}} * {{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/v-avstrijskem-samostanu-odkrili-najstarejsi-zapis-stevnikov-v-slovenscini|title=Prvi zapis števnikov v slovenščini, Svetokriški rokopis, samostan Heiligenkreuz, Matej Šekli|date=13. junij 2022|accessdate=15. september 2025|website=druzina.si|last=Rupar|first=Ana}} * {{Navedi splet|url=https://www.stift-heiligenkreuz.org/die-slowenischen-ziffern-schlummern-in-unserer-bibliothek-15-06-2022/|title=Die slowenischen Ziffern schlummern in unserer Bibliothek|date=15. junij 2022|accessdate=15. september 2025|website=stift-heiligenkreuz.org}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Rokopisi]] [[Kategorija:Dela 12. stoletja]] [[Kategorija:Slovenščina]] hogbvdq9e3riwsbohif6zcogix1n2q7 Slovensko prosvetno društvo Mačkolje 0 592487 6690367 6560898 2026-06-16T15:17:02Z Erardo Galbi 166658 6690367 wikitext text/x-wiki '''Slovensko prosvetno društvo Mačkolje''' je kulturno društvo, ki so ga Slovenci ustanovili v [[Mačkolje|Mačkoljah]] 5. maja 1952, ko so z ustanovnim občnim zborom potrdili nastanek društva z imenom ''Slovenska katoliška prosveta Mačkolje''. Delovanje v vasi je bilo zelo živahno, mladina se je rada zbirala, prepevali so, ustanovili so zbor, ljudje so radi shajali pod lipo sredi vasi ali pod kostanji pred cerkvijo in med sabo živahno kramljali. Tedanji župnijski upravitelj [[Stanko Janežič]] je večkrat vabil na vaški oddih svoje prijatelje iz [[Trst|Trsta]], ki so radi prihajali k njemu – [[Jože Peterlin|Peterlin]], [[Vinko Beličič|Beličič]], [[Maks Šah|Šah]] in drugi. Med njimi se je porodila zamisel o kulturnem društvu, ki so jo zelo podprli tudi vaščani, saj so se zbirali ob srečanjih s kulturno in izobraževalno vsebino, ki so jih menovali Slovenski večeri. Leta 1976 so odborniki spremenili statut in društvu dali ime ''Prosvetno društvo Mačkolje''.<ref>{{Navedi splet|title=SPD Mačkolje {{!}} Spletna stran vasi Mačkolje|url=http://www.mackolje.org/spdm/|accessdate=2025-10-30|language=sl-SI}}</ref> Leta 2001 so društvo dokončno poimenovali v ''Slovensko prosvetno društvo Mačkolje'', da bi poudarili slovenskost društva.<ref>{{Navedi splet|title=Mačkolje|url=https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/article/3508|website=Istrapedia|accessdate=2025-10-30|language=hr|first=FWD grupa|last=d.o.o}}</ref> Leta 1963 so člani društva na binkoštno nedeljo prvič priredili ''[[Praznik češenj - Mačkolje|Praznik češenj]]'', kot družabno srečanje družin in je z leti postal eden izmed najbolj priljubljenih vaških praznikov na Tržaškem in ga še prirejajo.<ref>{{Navedi splet|title=Praznik češenj tudi na Tržaškem|url=https://slovenskenovice.delo.si/lifestyle/stil/praznik-cesenj-tudi-na-trzaskem|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2025-10-30|language=sl}}</ref> Največ zaslug so tedaj imeli [[Ljuba Smotlak]], Matilda Slavec, Danjel Novak in župnik [[Stanko Janežič]] z drugimi odborniki društva.<ref>{{Navedi splet|title=Dvojno slavje v Mačkoljah|url=https://www.primorski.eu/trzaska/200868-dvojno-slavje-v-makoljah-FAPR208397|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-30|language=sl}}</ref> Praznik češenj organizirajo vsako leto ob koncu meseca maja na društvenih prostorih na domači Metežici, pomaga približno 100 domačih prostovoljcev, udeležuje se ga ogromno število ljudi, ki prihajajo iz celotne dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] in tudi od drugod.<ref>{{Navedi splet|title=Češnje že 61. leto vabijo v Mačkolje|url=https://www.primorski.eu/trzaska/cesnje-ze-61-leto-vabijo-v-mackolje-AE1611064|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-30|language=sl}}</ref> Zanimivo je, da so oglasni plakati za ''Praznik češenj'' od vedno le v slovenskem jeziku,<ref>https://slovita.info/event/praznik-cesenj-2025/{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> a to ni nikoli motilo italijanskih gostov,<ref>{{Navedi splet|title=Caresana, la festa delle ciliegie è nata nel 1963 dall’idea di un parroco|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/caresana-la-festa-delle-ciliegie-e-nata-nel-1963-dallidea-di-un-parroco-js34dmm8|website=Il Piccolo|date=2015-03-22|accessdate=2025-10-30|language=it}}</ref> ki vedno radi prihajajo v Mačkolje za to priložnost.<ref>{{Navedi splet|title=Že 62. leto vabijo češnje v Mačkolje! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ze-62-leto-vabijo-cesnje-v-mackolje/|website=Noviglas|date=2025-05-22|accessdate=2025-10-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Praznik češenj... v vasi češenj » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/praznik-cesenj-v-vasi-cesenj2/|website=Noviglas|date=2016-05-25|accessdate=2025-10-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovenskemu prosvetnemu društvu Mačkolje se je pridružil tudi slovenski cerkveni pevski zbor (ki je po fašističnem obveznem premoru znova začel z delovanjem leta 1949 najprej le v ženski zasedbi, nato so se jim pridružili še moški glasovi in je vsekakor gojil bodisi cerkveno kot posvetno pesem), ki je postal stalni in najživahnejši društveni odsek.<ref>{{Navedi splet|title=MePZ Mačkolje: 60 let petja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/71225-mepz-makolje-60-let-petja-BJPR71470|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-30|language=sl}}</ref> Zbor redno nastopa in je med svoje člane privabil tudi mnogo mladih.<ref>{{Navedi splet|title=Sedemdeset let zvesti jeziku, kulturi in veri|url=https://www.primorski.eu/trzaska/sedemdeset-let-zvesti-jeziku-kulturi-in-veri-CB1120859|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-30|language=sl|first=Martin|last=Poljsak {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Coro misto Mačkolje {{!}} coro misto|url=https://www.italiacori.it/coro-misto-mackolje-caresana|website=Cori Italiani|accessdate=2025-10-30|language=it}}</ref><ref>{{Citat|title=MePZ Mačkolje: 70 let pevskega zanosa|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2019/12/tdd-70-letnica-MePZ-Mackolje-proslava-dokumentarec-8bd90acc-c291-41a6-83fd-10118e232136.html|date=2019-12-02|accessdate=2025-10-30|language=sl|first=Igor|last=Gregori}}</ref> V Slovenskem prosvetnem društvu Mačkolje redno organizirajo razne prireditve, člani se posvečajo tudi ljubiteljskim dramskim uprizoritvam, prirejajo Miklavževanja, Prešernove proslave, razna predavanja, razstave, društvene izlete. Še posebno skrbijo za ohranjanje etnološkega bogastva in zgodovinskega spomina, tako so leta 2010 po vasi postavili kamnite table s starimi narečnimi imeni,<ref>{{Navedi splet|title=Narečna imena v Mačkoljah|url=https://primorske.svet24.si/svet/narecna-imena-v-mackoljah|website=primorske.svet24.si|date=2010-08-23|accessdate=2025-10-30|language=sl}}</ref> napise je izdelal umetnik in kamnosek [[Pavel Hrovatin]].<ref>{{Navedi splet|title=Mačkolje|url=https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/mackolje|website=Slovenski etnografski muzej|accessdate=2025-10-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Skrbimo za ohranjanje našega etnološkega bogastva in zgodovinskega spomina » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/skrbimo-za-ohranjanje-nasega-etnoloskega-bogastva-in-zgodovinskega-spomina/|website=Noviglas|date=2015-10-02|accessdate=2025-10-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umetnost pritrkavanja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/umetnost-pritrkavanja/|website=Noviglas|date=2018-03-02|accessdate=2025-10-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Obeta se pestro jubilejno leto » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/obeta-se-pestro-jubilejno-leto/|website=Noviglas|date=2022-05-04|accessdate=2025-10-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drobci domače ustvarjalnosti v Mačkoljah » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/drobci-domace-ustvarjalnosti-v-mackoljah/|website=Noviglas|date=2024-03-15|accessdate=2025-10-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>http://stara.pina.si/wp-content/uploads/2015/04/Vzgano-v-spominih_Mackolje_sporocilo-za-medije.pdf</ref> Leta 2012 je Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prejelo [[Peterlinova nagrada|Peterlinovo nagrado]] ob svoji 60-letnici delovanja. == Sklici == [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] nhpxtsec4jtetxix94eg09lzu8xy6wf Grobišče borcev NOB, Radovljica 0 593203 6690381 6676868 2026-06-16T16:12:44Z Hladnikm 6240 pravi rojstni kraj 6690381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Grobišče borcev NOB v Radovljici |image = File:Radovljica Gorenjska cesta Park Buchen-Allee 10042017 7451.jpg |caption = Drevored v Grajskem parku, v ozadju grobnica s spomenikom<ref>Posnetka spomenika tu ni zaradi slovenske avtorske zakonodaje.</ref> |location = V Grajskem parku v Radovljici |designer = [[Edvard Ravnikar]], [[Janja Lap]] |type = kamnit steber z napisom, 28 napisnih stebričkov, kamnita grobnica in posoda |material = hotaveljski marmor, istrski kamen |length = 30 m |width = 5 m |height = 1065 cm |begin = 1956 |complete = 1960 |open = |dedicated_to = partizanom, padlim na Jelovici |map_image = |map_text = |map_width = |relief = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |lat = |long = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radovljica - Grobnica borcev NOB | rkd_tip = | razglasitev_rkd_tip = 15. julija 1987 | refšt = 5527 | arhitekt = Edvard Ravnikar, Janja Lap | lokacija = | občina = Radovljica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[File:Na Jelovici zajeti, mučeni in pobiti partizani (1).jpg|thumb|200 px|Ustreljeni partizan na Lipniški planini]] '''Grobišče borcev NOB''' v [[Radovljica|Radovljici]] se nahaja v Grajskem parku v Radovljici. Sestavljajo ga 1065 cm visok peterokotni steber v obliki stilizirane plamenice z napisom ''Tu je pokopan narodni heroj Jože Gregorčič z 71 partizani, padlimi na Jelovici'', grobnica, cvetlična greda (14 m x 2,45 m), obdana z dvema simetričnima vrstama s po 14 napisnimi stebriči, in posoda premera 120 cm, ki je bila načrtovana kot vodnjak, vse iz domačih vrst kamna. Prvi osnutek spomenika, ki ga je podpisala učenka [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] [[Janja Lap]], je iz leta 1956. Še leta 1962 na stebru ni bilo nobenega napisa, v načrtih tudi ni imen padlih za napisne stebričke. Po zmagi nad nemškim okupatorjem v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so trupla partizanov, padlih na Jelovici, na pobudo svojcev in soborcev pokopali v skupno grobnico v trikotniku med Gorenjsko cesto in hotelom Grajski dvor. V sedanjo grobnico v grajskem parku so jih ob nov spomenik položili leta 1960. Prvi prekop se je zgodil septembra 1949, trupla štirih partizanov so odkopali na Rastovki pri Rovtarici 9. junija 1961,<ref>Odkrito grobišče padlih borcev na Jelovici. Arhiv ZB Jesenice 26/102/143. Arhiv Slovenje.</ref> zadnje posmrtne ostanke partizanov z Jelovice so v grobnico spravili leta 1963. Evidenca pokopanih v grobnici ni popolna, med 72 pokopanimi v petih velikih krstah je identificiranih 29, v glavnem iz [[Spopad na Mošenjski planini|spopada na Mošenjski planini]] 13. januarja 1942, kjer je padlo 12 borcev, in iz [[Spopad na Lipniški planini|spopada na Lipniški planini]] 9. septembra 1942, kjer je padlo 28 borcev. 43 posmrtnih ostankov je brez imen. {| | valign=top| Z Mošenjske planine so tu pokopani: * [[Henrik Biček]] (rojen 1917, Prapetno Brdo, Tolmin) * Miha Fister (1918, Cegelnica pri Naklem) * Ciril Golja (1920, Trebenče nad Cerknim) * Jurij Gračan (1919, Kovačji Grad pri Vinici) * Jernej Kokalj (1922, Dolenčice pod Starim vrhom) * Ivan Kovačič starejši (1889, Radohova vas pri Pivki) * Karel Mlakar (1910, Recklinghausen)<ref>Tudi Karol oz. Karl.</ref> * Stanislav Oman (1924, Hotovlja) * Benedikt Padovan (1914, Števerjan) * Mirko Šubic (1921, Hotovlja) * Edvard Tominec (1921, Hruševje pri Postojni) | Z Lipniške planine so tu pokopani: * Anton Benedičič - Tonček (1922, Brezovica pri Kropi) * Franc Bergant (1923, Kropa) * Janez Branc - Gošar (1903, Hrušica pri Jesenicah) * [[Jože Gregorčič]] - Gorenjc (1903, Volosko pri Opatiji, sicer z Jesenic) * Angela Košnjek - Micka (1920, Ljubljana, sicer iz Krope) * dvojčka Sava Ciril Osredkar - Čiro in * Radko Metod Osredkar - Tedi (1922, Ljubljana) * Karel Perdih - Žar (1920, Velenje, sicer iz Kranja) * Stanislav Pesjak (1925, Kranj) * Frančiška Pogačnik - Pepa (1925, Kropa) * Jože Pogačnik (1907, Kropa) * Peter Pogačnik - Skala (1916, Zaloše pri Podnartu) * brata s Križne Gore nad Škofjo Loko Benjamin/Janko Ravnihar (Ravnikar) - Beno (1924) in * Leopold Ravnihar (Ravnikar) - Henrik (1918) * Frančiška Staroverski - Špela (1889, Kropa) * Gregorčičevo dekle Marta Tavčar - Rija (1920, Moste pri Žirovnici) |} Med pokopanimi sta tudi Ive Osredkar - Stipe (1915, Ljubljana), padel avgusta 1942 pod Blegošem, in Franc (Frančišek) Pogačnik (1912, Kropa), padel avgusta 1942 na planini Kališnik.<ref>Po Sistory naj bi bil v Radovljici pokopan tudi [https://www.sistory.si/ww2/087382FA-5378-4FB2-87A7-A234B8AF725E Mirko Šušteršič.]</ref> {| | [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949.jpg|thumb|250 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]] | [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949 02.jpg|thumb|200 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]] | [[Slika:Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949.jpg|thumb|200 px|Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949. Arhiv Slovenije]] |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Slike partizanskih spomenikov v Občini Radovljica]] * [[Partizanski spomenik]] == Zunanje povezave == * [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.342243149&lng=14.173862747&layers=&layer=partisanmemorial&id=57 Grobišče Jožeta Gregorčiča in 71 borcev, Radovljica.] Partizanstvo.si. * Alojz Kos (ur.): ''[https://znaci.org/00003/1055.pdf Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica]]. Radovljiški zbornik'', 1990. * Ivan Jan: ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975. 256–282. * Idejni projekt grobišča v Radovljici. RO ZZB NOV SLO. Arhiv Slovenije 1238. 491. * ''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] * [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla2.pdf Informacijska tabla pred Grobiščem borcev NOB, Radovljica.] * [[:v:Padli na Jelovici|Padli na Jelovici]]. Wikiverza, na osnovi izpisov [https://www.sistory.si/ww2 žrtev 2. svetovne vojne] na Sistory. * [[:v:Napisi na Grobišču borcev NOB v Radovljici|Napisi na Grobišču borcev NOB v Radovljici]]. Wikiverza. {{commons|Category:History of Jelovica}} [[Kategorija:Spomeniki v Občini Radovljica]] [[Kategorija:Dela Edvarda Ravnikarja]] [[Kategorija:Dela leta 1960]] [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Radovljica]] [[Kategorija: Grobišča NOB|Radovljica]] [[Kategorija:Radovljica]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] qrxsaiputtbhqi6s1024x40kpumut6t Zavarovalna skupina Sava 0 593259 6690539 6539273 2026-06-17T04:51:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690539 wikitext text/x-wiki {{KOI}} [[Slika:Sava-logo.png|alt=Bel S na zelenem o zadju - logo od Zavarovalne skupine Sava|sličica|Logo od Zavarovalne skupine Sava]] Zavarovalna skupina Sava se ukvarja s pozavarovanji, zavarovanji v [[Slovenija|Sloveniji]] in v tujini, pokojninskimi zavarovanji, asistencami in z upravljanjem premoženja. Je ena večjih zavarovalnih skupin v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]]. Matična družba skupine je Sava Re, ki je največja pozavarovalnica s sedežem v [[Srednja Evropa|srednji]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]<ref>{{Cite web |title=Predstavitev 20 največjih družb portfelja RS in SDH |url=https://www.sdh.si/sl-si/druzbe/22/sava-re-d-d- |access-date=2025-11-10 |website=sdh.si |language=sl |archive-date=2025-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251217001644/https://sdh.si/sl-si/druzbe/22/sava-re-d-d- |url-status=dead }}</ref>. Skupina ima bonitetno oceno A+ (stabilno) od S&P Global Ratings<ref>{{Cite web |title=Sava Re Group's Core Entities Upgraded To 'A+' On Improved Economic Resilience; Outlook Stable |url=https://www.sava-re.si/media/store/savare/sl-si/doc/2025/Sava-Re_Press-release_2025JUN11.PDF |access-date=2025-11-10 |website=sava-re.si |language=sl}}</ref>. == O skupini == Zgodovina skupine sega v leto 1977, ko je bila ustanovljena Pozavarovalna skupnost Sava. Leta 1990 se je preoblikovala v delniško družbo Pozavarovalnica Sava, ki je kasneje postala Sava Re, d.d.. Skupina se je postopoma širila z nakupi in ustanovitvami zavarovalnic v Sloveniji in tujini. Leta 2019 se je uradno preimenovala v Zavarovalno skupino Sava<ref name=":0">{{Cite web |title=Predstavitev skupine |url=https://www.sava-re.si/sl-si/zavarovalna-skupina-sava/predstavitev/ |access-date=2025-11-10 |website=sava-re.si |language=sl}}</ref>. === Organiziranost === Zavarovalna skupina Sava je prisotna v šestih državah regije Adriatik: Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Severni Makedoniji, Črni gori in na Kosovu. Vključuje več neposredno in posredno odvisnih družb, med drugim:<ref name=":0" /> * Sava Re, d.d. – pozavarovalnica (Slovenija) * [[Zavarovalnica Sava|Zavarovalnica Sava, d.d.]] – kompozitna zavarovalnica (Slovenija) * Sava pokojninska družba, d.d. – pokojninska družba (Slovenija) * Sava Infond, d.o.o. – upravljanje finančnih skladov (Slovenija) * Vita, d.d. – življenjska zavarovalnica (Slovenija) * Diagnostični center Bled, d.o.o. – zdravstvene storitve (Slovenija) * Sava osiguranje, d.d., Podružnica Hrvatska - podružnica (Hrvaška) * Sava osiguranje, a.d. – premoženjska zavarovalnica (Črna gora) * Illyria, sh.a. in Illyria Life, sh.a. – zavarovalnici (Kosovo) * Sava neživotno osiguranje, a.d.o. in Sava životno osiguranje, a.d.o. – zavarovalnici (Srbija) * Sava osiguruvanje, a.d. in Sava penzisko društvo, a.d. – zavarovalnici (Severna Makedonija) == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.sava-re.si/sl-si/}} bbcgied4u16fu8cwoskeutoxll7ktx7 Casino Lev 0 593535 6690593 6544485 2026-06-17T08:08:13Z ~2026-35236-81 261742 add site 6690593 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} '''Casino Lev''' je igralni salon, ki deluje v pritličju in kletnih prostorih hotela [[Hotel Lev|Hotela Lev]] na Vošnjakovi ulici 1 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Hotel upravlja družba Eurostars Hotel Company pod blagovno znamko Exe Lev, medtem ko igralni program v isti stavbi deluje pod blagovno znamko Casino Admiral Ljubljana center.<ref>Exe Lev – Official Website, dostopano 15. novembra 2025.</ref> Upravljavec igralnega salona je družba Admiral Ljubljana d.o.o., ki na istem naslovu vodi poslovno enoto Casino Admiral Ljubljana center.<ref>Telefonski imenik Slovenije / najdi.si, dostopano 15. novembra 2025.</ref><ref>Admiral Ljubljana center – osnovna predstavitev, itis.siol.net, dostopano 15. novembra 2025.</ref> Po podatkih upravljavca salon ponuja približno 180 igralnih mest, ki vključujejo [[Igralni avtomat|igralne avtomate]] in elektronske rulete.<ref>Admiral Ljubljana Center – predstavitev igralnega salona, admiral.si, dostopano 15. novembra 2025.</ref> == Zgodovinsko ozadje == Igralni salon je umeščen v hotel Lev, katerega gradnja se je začela leta 1961 po načrtih arhitekta Emila Medveščka, odprtje pa je sledilo leta 1964.<ref>Union hoteli – Zgodovina hotela Lev, dostopano 15. novembra 2025.</ref><ref>Delo – »Nekoč v Ljubljani: Petdeset let Hotela Lev«, dostopano 15. novembra 2025.</ref> V letih 1995–1999 je hotel doživel obsežnejšo prenovo.<ref>Kongres Magazine – »Hotel Lev – the first InterContinental Hotel in Ljubljana«, dostopano 15. novembra 2025.</ref> == Pravni okvir == Igralni salon deluje v skladu z [[Zakon o igrah na srečo (Slovenija)|Zakonom o igrah na srečo]] (ZIS), ki ureja pogoje za prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji.<ref>Zakon o igrah na srečo (ZIS), Uradni list RS, št. 27/1995 in kasnejše spremembe, dostopano 15. novembra 2025.</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * https://www.admiral.si – uradna stran upravljavca * https://www.exelev.com – uradna stran hotela * https://club.lev.casino/ - official site f5t8d6re5i6xntnzr20p7hhsxntbz0l 6690597 6690593 2026-06-17T08:40:47Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-35236-81|~2026-35236-81]] ([[User talk:~2026-35236-81|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6544485 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} '''Casino Lev''' je igralni salon, ki deluje v pritličju in kletnih prostorih hotela [[Hotel Lev|Hotela Lev]] na Vošnjakovi ulici 1 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Hotel upravlja družba Eurostars Hotel Company pod blagovno znamko Exe Lev, medtem ko igralni program v isti stavbi deluje pod blagovno znamko Casino Admiral Ljubljana center.<ref>Exe Lev – Official Website, dostopano 15. novembra 2025.</ref> Upravljavec igralnega salona je družba Admiral Ljubljana d.o.o., ki na istem naslovu vodi poslovno enoto Casino Admiral Ljubljana center.<ref>Telefonski imenik Slovenije / najdi.si, dostopano 15. novembra 2025.</ref><ref>Admiral Ljubljana center – osnovna predstavitev, itis.siol.net, dostopano 15. novembra 2025.</ref> Po podatkih upravljavca salon ponuja približno 180 igralnih mest, ki vključujejo [[Igralni avtomat|igralne avtomate]] in elektronske rulete.<ref>Admiral Ljubljana Center – predstavitev igralnega salona, admiral.si, dostopano 15. novembra 2025.</ref> == Zgodovinsko ozadje == Igralni salon je umeščen v hotel Lev, katerega gradnja se je začela leta 1961 po načrtih arhitekta Emila Medveščka, odprtje pa je sledilo leta 1964.<ref>Union hoteli – Zgodovina hotela Lev, dostopano 15. novembra 2025.</ref><ref>Delo – »Nekoč v Ljubljani: Petdeset let Hotela Lev«, dostopano 15. novembra 2025.</ref> V letih 1995–1999 je hotel doživel obsežnejšo prenovo.<ref>Kongres Magazine – »Hotel Lev – the first InterContinental Hotel in Ljubljana«, dostopano 15. novembra 2025.</ref> == Pravni okvir == Igralni salon deluje v skladu z [[Zakon o igrah na srečo (Slovenija)|Zakonom o igrah na srečo]] (ZIS), ki ureja pogoje za prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji.<ref>Zakon o igrah na srečo (ZIS), Uradni list RS, št. 27/1995 in kasnejše spremembe, dostopano 15. novembra 2025.</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * https://www.admiral.si – uradna stran upravljavca * https://www.exelev.com – uradna stran hotela c120c5qk1u1wkaburgb4dartb1fjuor 6690610 6690597 2026-06-17T09:11:17Z A09 188929 pmm nepomembnost, vsi viri so bodisi izpiski podatkovnih baz ali govorijo o hotelu, sumim AI smeti 6690610 wikitext text/x-wiki #REDIRECT[[Hotel Lev]] tt0ptks9p9g6ks0xog2my3d8glygkwo Tjaša Mislej 0 594026 6690467 6671888 2026-06-16T18:46:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tjaša Mislej''', [[Slovenci|slovenska]] [[Dramatika|dramatičarka]], [[Dramaturg|dramaturginja]], [[Lektor|lektorica]] in [[Pedagogika|pedagoginja]] * [[4. marec]] [[1985]]. == Življenjepis == Študirala je primerjalno književnost in filozofijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer diplomirala leta 2011 z delom ''Tragedija in subjekt: Tragedija kot relikvija skozi očala [[Krištof Jacek Kozak|Krištofa Jaceka Kozaka]]'' pri mentorju [[Janez Vrečko|Janezu Vrečku]] in [[Valentina Hribar Sorčan|Valentini Hribar Sorčan]]. Na drugi stopnji je nadaljeva študij na slovenistiki in vzporedno na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] smer dramaturgija. Študij je leta 2017 zaključila z magistrskim delom ''Dramska pisava [[Dragica Potočnjak|Drage Potočnjak]] in [[Simona Semenič|Simone Semenič]]: Analiza in primerjava dramske forme izbranih besedil'' pri prof. [[Mateja Pezdirc Bartol|Mateji Pezdirc Bartol]] na Oddelku za slovenistiko. V času študija je opravljala priložnostna dela v trgovini, lokalih, občasno čistila, preizkušala v novinarstvu na [[Radio Študent|Radiu Študent]]. <ref>{{Navedi revijo|last=Paukovič|first=Lara|date=22. 5. 2020|title=Tjaša Mislej Dramatičarka ... ki secira malega človeka v kolesja kapitalizma|url=https://pgk.si/files/media/315/files/2020.05.22MladinaIntervjuTjasaMislej.pdf|magazine=Mladina}}</ref> Delala je kot mentorica v mladinskih gledaliških skupinah v Mengšu (Zorana) in Kamniku (Oksimoron). V času študija (2014–2016) je bila asistentka režije v SNG Drama in PGK in pisala članke za gledališke liste. Po zaključku magistrskega študija se je zaposlila na gimnaziji Kamnik, kjer je poučevala filozofijo in slovenščino. Med letoma 2016 in 2020 je v Kranju izvajala medkulturne aktivnosti za vključevanje priseljencev. Od 2023 je samozaposlena v kulturi. <ref>https://www.bizi.si/TJASA-MISLEJ-SAMOZAPOSLENA-V-KULTURI-KNJIZEVNICA-DRAMATURGINJA-KRITICARKA-RECENZENTKA-LEKTORICA-PEDAGOGINJA/</ref> == Bibliografija == === Dramatika === * Black Thunder. V ''Dramski krožnik'', 2012, str. 70–75 * Panj. V ''Dramski krožnik'' , 2012, str. 76–84 * Panj [tipkopis], 2013 * Praznovanje v mestu [tipkopis], 2015 * Panj (3. dejanje, 2. prizor). Besedoholik, 2015/16, št. 5, str. 80–87 * ''Naše skladišče''. Sodobnost, l. 84, št. 7/8, 2020 * omnibus Tišina med nami – Drugi del: Lunin ples. [https://www.mgl.si/sl/predstave/tisina-med-nami/ Gledališki list MGL 2020/21]. * omnibus Monologi s kavča – Korenine in krila. [https://pgk.si/files/show/587/files/PGKMonologiskavcaGLWEB.pdf Gledališki list PGK 2020/21]. * Petnajst [tipkopis], 2023 * ''Naše skladišče''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023 * ''Prva beseda je mama''. Gledališki list SNG Drama Ljubljana, l. CV (2025/26), št. 2, str. 43–95 === Mladinska dramatika === * Zarja in svit. V ''Spetka!'', 2014 === Kratka proza === * ''Ocean na steni'' (Zbirka Nova slovenska knjiga). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2025 === Radijske igre === * Grške počitnice, RTV Slovenija, 2021 * Prva beseda je mama (radijska serija, 5 delov), RTV Slovenija, 2025 === Uprizoritve === * Panj – 2015, rež. Tjaša Mislej, KD Kamnik (Oksimoron) ([https://www.domkulture.org/sl/program/mladinska-gledaliska-skupina-oksimoron-panj%203%2004-2015 Vir]) * Naše skladišče – 13. oktober 2020, rež. Mateja Kokol, PGK * omnibus Tišina med nami – 2. del:Lunin ples (Barbara Zemljič, Mislej, Iza Strehar) – 13. november 2020, rež. Nina Šorak, MGL * Monologi s kavča: Gledališki omnibus osmih monologov (del Korenine in krila) – 22. maj 2021, rež. Luka Marcen, PGK * Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek: Prva beseda je mama, Vranica (diptih) – 10. oktober 2025, rež. Brina Klampfer Merčnik, [https://www.drama.si/dogodek/prva-beseda-je-mama-vranica/ SNG Drama] === Bralne uprizoritve === * Panj – 12. november 2014, rež. Eva Nina Lampič, SNG Drama<ref>https://repertoar.sigledal.org/predstava/10742</ref> * Zarja in svit – 1. april 2016, rež. Juš A. Zidar, SNG Drama<ref>https://repertoar.sigledal.org/predstava/10957</ref> * Skladišče – 25. marec 2018, rež. Mateja Kokolj, 2. Festival Vzkrik<ref>https://www.mini-teater.si/si/articles/3590/festival-vzkrik{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * <s>Ena kri – 22. marec 2020, rež. Mojca Madon, 4. Festival Vzkrik</s> (odpoved)<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Mislej je prvo ime Tedna slovenske drame kot ga še ni bilo. Pa še bo, saj je 50. {{!}} Radio KAOS|url=https://www.radiokaos.info/prispevki/tjasa-mislej-je-prvo-ime-tedna-slovenske-drame-kot-ga-se-ni-bilo-pa-se-bo-saj-je-50/|date=2020-04-10|accessdate=2025-11-25|language=en-GB|last=Uredništvo}}</ref> * Posebna večerja – 21. november 2020, rež. Mojca Madon, Festival Vzkrik [spletni dogodek]<ref>https://www.youtube.com/watch?v=Xlrb9nl2Mdk</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.2021.tsd.si/dodatni-program/spletne-uprizoritve-festivala-vzkrik-2020/ |title=arhivska kopija |accessdate=2025-11-25 |archive-date=2026-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260109072122/https://www.2021.tsd.si/dodatni-program/spletne-uprizoritve-festivala-vzkrik-2020/ |url-status=dead }}</ref> == Nagrade in nominacije == === Nagrade === * '''2014''' [[nagrada za mladega dramatika]] za ''Panj'' * '''2020''' [[Grumova nagrada]] za ''Naše skladišče'' === Nominacije === * '''2024''' nominacija za [[Grumova nagrada]] za ''Prva beseda je mama'' === Priznanja === * '''2019''' kulturna ambasadorka [[Gimnazija Ledina|Gimnazije Ledina]]<ref>https://www.ledina.si/2019/03/kulturni-ambasador-gimnazije-ledina/</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://sigledal.org/geslo/Tja%C5%A1a_Mislej Geslo Sigledal] * [https://pgk.si/files/media/315/files/2020.05.22MladinaIntervjuTjasaMislej.pdf Portet Mladina 22. 5. 2020] * [https://www.dnevnik.si/kultura/oder/tjasa-mislej-dramaticarka-in-dobitnica-grumove-nagrade-ujeti-v-izmene-brez-konca-2227483/ Butala Gregor: intervju s Tjašo Mislej. Dnevnik, 14. 4. 2020] {{Grumovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Tjaša}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] hbk1qlnst6ehl4zpucht3myctcl0eje Vita Ædwardi regis 0 594900 6690533 6559014 2026-06-17T01:17:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690533 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infobox Medieval text | name = ''Vita Ædwardi Regis qui apud Westmonasterium Requiescit'' | alternative title(s) = ''Življenje kralja Edvarda, ki počiva v Westminstru'' | image = File:Vita Ædwardi Regis.jpg | author(s) = neznan | patron = [[Edita Wesseška]] | width = | caption = Faksimile druge strani rokopisa Britanska knjižnica Harley MS 526 | date = {{circa|lk=no}} 1065&ndash;1067 | language = Latin | provenance = nejasen | authenticity = verjetno avtentičen prepis prejšnjega vira | genre = zgodovinska pripoved (knjiga i), poezija (knjiga i), hagiografija (knjiga ii) | subject = dejanja Godvina, grofa Wessexa, in njegovih otrok (knjiga i), svetost kralja [[Edvard Spovednik|Edvarda Spovednika]] (knjiga ii) | period covered = 1020s&ndash;1066 | principal manuscript(s) = Britanska knjižnica Harley MS 526 }} '''''Vita Ædwardi Regis qui apud Westmonasterium Requiescit''''' (''Življenje kralja Edvarda, ki počiva v Westminstru'') ali preprosto '''''Vita Ædwardi Regis''''', je [[biografija]] angleškega kralja [[Edvard Spovednik|Edvarda Spovednika]], ki jo je okoli leta 1067 napisal neznani avtor. Pisanje biografije je naročila anglosaška kraljica vdova [[Edita Wesseška]], ki je bila tudi sestra prestolonaslednika [[Harold II. Angleški|Harolda Godwinsona]]. Delo je bilo vsaj delno napisano po normanski osvojitvi Anglije s strani vojvode [[Viljem Osvajalec|Viljema]]. Avtor ni znan, zagotovo pa je bil član gospodinjstva kraljice Edite in flamskega porekla. Med možnimi kandidati sta Goscelin in Folcard, oba meniha iz opatije Saint Bertin v Saint-Omerju. Besedilo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del obravnava Anglijo v desetletjih pred normansko osvojitvijo leta 1066. Podrobno obravnava tudi dejavnosti Godwinove družine, kateri je kot hči [[Grof|jarla]] Godwina pripadala tudi Edita Wesseška. Drugi del besedila se nanaša na svetost kralja Edvarda. Oba dela sta bila prvotno verjetno načrtovana kot neodvisna drug od drugega. Prvi del je posvetna zgodovina, drugi del pa je bolj hagiografski. ==Datum nastanka== Zgodovinar Frank Barlow opisuje datiranje biografije kot relativno preprosto.<ref>Barlow (ur.): ''Life of King Edward''. str. xxix.</ref> Zadnji zgodovinski dogodek, na katerega se sklicuje besedilo, je [[bitka pri Hastingsu]] oktobra 1066, besedilo pa je moralo biti končano pred odstavitvijo nadškofa Stiganda in smrtjo kraljice Edite. Ta dva dogodka sta se zgodila v letih 1070 in 1075.<ref>Barlow (ur.): ''Life of King Edward''. str. xxix.</ref> Pisanje biografije, ki še posebej slavi njenega moža Edvarda, njenega očeta Godwina Wesseškega ter njena brata Tostiga in Harolda Godwinsona, je naročila Edita Wesseška, ki naj bi bila tudi možna [[mecen]]a [[Tapiserija iz Bayeuxa|Tapiserije iz Bayeuxa]]. Delo se je morda zgledovalo po ''[[Encomium Emmae Reginae|Encomiumu Emmae Reginae]]'' (''Hvalnica kraljice Eme''), katere pisanje je naročila njena predhodnica [[Ema Normandijska]]. Avtor ''Vitae'' je imel dostop do informacij, ki jih lahko poznal le član kraljeve družine. Obstajajo dokazi, da je bil prvi del biografije delno napisan v času kraljevega življenja. V prvem zvezku igra kralj relativno majhno vlogo. Veliko več besedila je posvečenega Editi, njenemu očetu in njenima bratoma. Po Edvardovi smrti je angleški prestol zasedel Editin brat [[Harold II. Angleški|Harold II.]], uspešno odbil skandinavski napad v bitki pri Stamford Bridgeu, nekaj tednov pozneje pa v [[Bitka pri Hastingsu|bitki pri Hastingsu]] skupaj z dvema bratoma podlegel v napadu normanskega vojvode Viljema. Po bitki je angleški prestol zasedel [[Viljem Osvajalec]]. Delo na prvem zvezku je bilo domnevno opuščeno in šele kasneje vključeno v zvezek, ki je bolj posvečen kralju Edvardu.<ref>Barlow (ur.): ''Life of King Edward''. str. xxxi.</ref> Drugi del ''Vitae'' je relativno kratek in omenja vrsto čudežev ali čudežem podobnih dogodkov, ki poudarjajo Edvardovo svetost. Ta del je bil skoraj zagotovo napisan, preden je bil odstavljennadškof Stigand. Zgodovinar Frank Barlow meni, da je bil verjetno napisan leta 1067.<ref>Barlow (ur.): ''Life of King Edward''. str. xxxii.</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} *Frank Barlow: Folcard (d. after 1085), monk, musician, and hagiographer. V: Henry Colin Gray Matthew, Brian Harrison (ur.): Oxford Dictionary of National Biography, from the earliest times to the year 2000 (ODNB). Oxford University Press, Oxford 2004, ISBN 0-19-861411-X; doi:10.1093/ref:odnb/9783 (Lizenz erforderlich), Stand: 2004. * Frank Barlow (ur.): ''The Life of King Edward who Rests at Westminster Attributed to a Monk of Saint-Bertin''. 2. Auflage. Clarendon Press, Oxford 1992, ISBN 0-19-820203-2 * Antonia Gransden: ''Historical Writing in England, 1, c. 550–c.1307''. Routledge, London 1997, ISBN 0-415-15124-4 * J. L. Grassi: ''The Vita Ædwardi Regis: The Hagiographer as Insider''. In John Gillingham: ''Anglo-Norman Studies: Proceedings of the Battle Conference'', XXVI. Boydell & Brewer, Woodbridge 2003, ISBN 1-84383-072-8, str.&nbsp;87–102; {{ISSN|0954-9927}}, [http://www.battleconference.com/battle/43830728.HTM battleconference.com]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Biografije]] [[Kategorija:Srednjeveška Anglija]] [[Kategorija:11. stoletje]] [[Kategorija:Dela v latinščini]] nz0kg4ka4g10edft554wasxv4rct5ss Stari Montreal 0 594952 6690302 6555955 2026-06-16T13:06:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690302 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Stari Montreal | official_name = Vieux-Montréal | settlement_type = soseska <!-- Images --> | image_skyline = Old Port of Montreal (French- Vieux-Port de Montréal).jpg | image_caption = Pogled na stari Montreal iz starega pristanišča v Montrealu | image_flag = | image_seal = | motto = <!-- Maps --> | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Kanada | pushpin_label_position = bottom | pushpin_map_caption = <!-- Location --> | coordinates = {{coord|45|30|18|N|73|33|18|W|region:CA-QC|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Kanada]] | subdivision_type1 = [[Province in ozemlja Kanade|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Quebec]] | subdivision_type2 = [[mesto]] | subdivision_name2 = [[Montreal]] | subdivision_type3 = Okrožje | subdivision_name3 = Ville-Marie | established_title = | established_date = | government_type = | government_footnotes = | leader_title = | leader_name = <!-- Area --> | unit_pref = Metric | area_footnotes = <ref name="4620055.01">{{cite web|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2011/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=CT&Code1=4765&Geo2=CMA&Code2=462&Data=Count&SearchText=&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=All&Custom=|title=Census Profile: Census Tract: 4620055.01|work=Canada 2011 Census|date=February 8, 2012 |publisher=Statistics Canada|access-date=April 1, 2012}}</ref> | area_total_km2 = | area_land_km2 = 0,71 | area_water_km2 = | elevation_footnotes = | elevation_m = <!-- Population --> | population_footnotes = | population_total = 4531 | population_as_of = štetje 2011 | population_density_km2 = 6381,7 | population_blank1_title = Spremeba&nbsp;{{small|(2006-11)}} | population_blank1 = {{profit}}21,8% | population_blank2_title = | population_blank2 = <!-- General information --> | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = <!-- Area/postal codes & others --> | postal_code_type = Postal Code | postal_code = H2Y, H2Z | area_codes = 514, 438 | website = | footnotes ={{Designation list | embed=yes | designation1 = Quebec | designation1_offname = Site patrimonial de Montréal | designation1_type =Site patrimonial déclaré | designation1_criteria = | designation1_date = 1964-01-08 | designation1_partof = | designation1_number = [http://www.patrimoine-culturel.gouv.qc.ca/rpcq/detail.do?methode=consulter&id=93528&type=bien 93528] }} }} '''Stari Montreal''' ({{langx|fr|Vieux-Montréal}}, {{IPA|fr|vjø mɔ̃ʁeal|pron}}) je zgodovinska soseska v občini Montréal v [[Province in ozemlja Kanade|provinci]] [[Quebec]] v [[Kanada|Kanadi]]. V njej je staro pristanišče Montreal; na zahodu meji na ulico McGill, na severu na ulico Ruelle des Fortifications, na vzhodu na ulico Saint-André in na jugu na reko Saint Lawrence. Po nedavnih spremembah se je soseska razširila in vključuje ulico Rue des Soeurs Grises na zahodu, ulico Saint Antoine na severu in ulico Saint Hubert na vzhodu. Stari Montreal, ki so ga leta 1642 ustanovili francoski naseljenci kot utrdbo Ville-Marie, je dom številnih struktur iz obdobja Nove Francije.<ref name="VM">{{Cite web|url=http://www.vieux.montreal.qc.ca/histoire/eng/v_mara.htm|title=Old Montréal / Centuries of History - Ville-Marie|website=www.vieux.montreal.qc.ca|access-date=October 1, 2018}}</ref> Naselje iz 17. stoletja je dalo ime okrožju, v katerem leži soseska, Ville-Marie. Leta 1964 je minister za kulturne zadeve Québec velik del starega Montreala razglasil za zgodovinsko okrožje. == Zgodovina == === Zgodnja francoska naselbina === [[File:Premiere eglise Ville-Marie.jpg|thumb|left|Prikaz prve cerkve v Fort Ville-Marie. Naselbina je bila ustanovljena leta 1642 pod vodstvom ''Société Notre-Dame de Montréal''.]] Leta 1605 je [[Samuel de Champlain]] ustanovil postojanko za trgovanje s krznom na Place Royale (Stari Montreal) ob sotočju reke sv. Lovrenca in Petite Rivière St-Pierre, nekdanje reke na tem območju. Stala je poleg današnjega Place D'Youville in muzeja Pointe-à-Callière. Vendar so bili naseljenci kasneje zaradi vdorov [[Irokezi|Irokezov]] prisiljeni zapustiti postojanko. Prvotna naselbina Montreal je bila ustanovljena leta 1642. Znana je bila kot Ville-Marie in je bila približno na istem mestu kot trgovska postojanka, ki jo je ustanovil de Champlain. Ustanovitelj, Paul Chomedey de Maisonneuve, je leta 1643 zgradil utrdbo, ki je služila kot sedež ''Société Notre-Dame de Montréal'', organizacije, katere poslanstvo je bilo spreobrniti pripadnike Prvih narodov v krščanstvo in ustanoviti krščansko naselje v [[Nova Francija|Novi Franciji]]. Podjetje, odgovorno za upravljanje naselja, sta ustanovila sulpicijan Jean-Jacques Olier in Jérôme Le Royer (Sieur de La Dauversière). === Francoska kolonija === [[File:Montreal 1725.jpg|thumb|Zemljevid Montreala in njegovih utrdb leta 1725]] Po razpustitvi ''Société Notre-Dame'' 9. marca 1663<ref>{{Cite web |url=http://www.patrimoine-culturel.gouv.qc.ca/rpcq/detail.do?methode=consulter&id=15945&type=pge#.W6FCw0qnE2w |title=Société de Notre-Dame de Montréal |website=patrimoine-culturel.gouv.qc.ca |access-date=January 6, 2019}}</ref> so sulpicijanci (ki so prispeli leta 1657) postali montrealski gospodje, saj je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] prevzel osebni nadzor nad kolonijo. Novi sistem jim je dal otok Montreal z obveznostjo, da tam živijo in zagotavljajo njegov razvoj z obdelovanjem zemlje. Leta 1665 je Ludvik XIV. poslal 1200 mož iz polka Carignan-Salières. Sulpicijanci so v središču otoka organizirali gospostva. François Dollier Casson je v koloniji vzpostavil prvo mrežo ulic, ki je sledila obstoječim stezam. Med temi zgodnjimi ulicami so bile Rue Notre-Dame, Rue Saint-Paul in Rue Saint-Jacques. Med stavbami iz tistega obdobja so Hôtel-Dieu de Montréal, staro semenišče Saint-Sulpice in cerkev Notre-Dame (ki jo je kasneje nadomestila [[bazilika Notre-Dame, Montreal|bazilika Notre-Dame]]). V začetku 18. stoletja je ime ''Montreal'' (ki se je prvotno nanašalo na goro Mont-Royal) postopoma nadomestilo ime Ville-Marie. Prihod Marguerite Bourgeoys leta 1657 (ki je ustanovila kongregacijo Notre-Dame) in prihod [[Družba Jezusova|jezuitov]] in rekoletov leta 1692 sta pripomogla k zagotovitvi katoliškega značaja naselja. Prvotne utrdbe Montreala, ki jih je leta 1717 postavil Gaspard Chaussegros de Léry, so takrat tvorile meje Montreala. De Léry je dal zgraditi utrdbe, da bi zavaroval naselje pred britansko invazijo in omogočil prihodnjo širitev znotraj obzidja. Čeprav je obzidje morda zagotavljalo varnost pred invazijo, je ustvarilo drugačen problem: velika koncentracija lesenih hiš (s kamini) je povzročila številne uničujoče požare. Leta 1721 je Montreal prejel kraljevi ukaz Francije o prepovedi lesene gradnje; stavbe so morale biti zgrajene iz kamna, vendar prepoved ni bila nikoli v celoti spoštovana. === Britanski nadzor === [[File:Capitulation Montreal.jpg|thumb|Kapitulacija Montréala med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]]. Montréal in preostanek Nove Francije sta po vojni postala britanska kolonija.]] Kanada (Nova Francija) je postala britanska kolonija leta 1763 po [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]. Britanska vladavina je korenito spremenila podobo starega Montreala, deloma zaradi velikih požarov, ki so uničili velik del mesta in Britancem dali mandat za njegovo obnovo. Maja 1765 je požar uničil približno 110 hiš, preden je uničil stari hotel Hôtel de Callière in nekdanjo splošno bolnišnico. Aprila 1768 je zgorelo 88 hiš med ulico Saint-Jean-Baptiste in hotelom Vaudreuil, vključno s samostanom kongregacije Notre-Dame. Med obema požaroma je bila uničena skoraj polovica stavb v mestu. V naslednjih letih je bilo mesto obnovljeno še bolj gosto. 6. junija 1803 je obsežen požar uničil zapor, cerkev in jezuitske depandanse, ducat hiš in Château Vaudreuil. Dva špekulanta sta kupila vrtove gradu, eno tretjino ponudila mestu, preostanek pa razdelila na sedem lastnih parcel. Najstarejši javni spomenik v mestu, [[Nelsonov steber, Montréal|Nelsonov steber]],<ref>{{Cite web |url=https://nationalpost.com/travel/explore-montreals-history-through-its-monuments-public-art-four-must-sees-among-hundreds-of-pieces |title=Explore Montreal's history through its monuments, public art: Four must-sees among hundreds of pieces |website=nationalpost.com |access-date=January 6, 2019 }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je bil postavljen leta 1809 na delu nekdanje vrtne parcele in podarjen mestu. Ta prostor je postal novi tržni trg, imenovan ''Marché Neuf'' (Nova tržnica), preden je leta 1845 prevzel sedanje ime ''Place Jacques-Cartier''. Prostor, ki ga je zasedala jezuitska cerkev, je postal ''Place Vauquelin'', mestna hiša v Montrealu pa je leta 1873 nastala iz starih jezuitskih vrtov. Leta 1812 je požar uničil razkošen hotel Mansion House, ki je bil priljubljen pri klubu Beaver in je gostil prvo javno knjižnico v Montrealu. Nadomestil ga je hotel British-American, v katerem je bilo gledališče Royal Theatre, ki ga je zgradil John Molson, prvo stalno gledališče v mestu. Hotel je leta 1833 pogorel in bil leta 1845 obnovljen na tržnici Bonsecours. Leta 1849 je izbruh požara s političnimi posledicami povzročil množica torijevcev, ki je protestirala proti zakonu in požgala stavbo parlamenta v starem trgu Marché Saint-Anne na Place d'Youville. Na mestu požara parlamenta je bila leta 1903 prva gasilska postaja v Montrealu; stavba še vedno obstaja kot ''Center d'histoire de Montréal''. Kolonialne oblasti so se leta 1804 odločile za prvo radikalno preobrazbo območja z uničenjem utrdb, ki so obdajale središče Montreala. To je bilo dokončano leta 1815, povečalo je obseg starega Montreala in izboljšalo dostop do primestnih skupnosti. V 19. stoletju se je pojavila buržoazija, sestavljena predvsem iz škotskih trgovcev. Naraščajoča dejavnost pristanišča je spremenila urbano pokrajino. Stari Montreal je postal manj stanovanjski, saj so bogati škotski in angleški trgovci zgradili razkošne domove bližje Mount Royalu (na območju, ki bo kasneje postalo [[Golden Square Mile]]). Anglofonski vpliv je postal prevladujoča sila na področju bančništva, proizvodnje, trgovine in financ. Ulica St. James je postala finančno središče Montréala z velikimi bankami, kot sta Bank of Montreal in Royal Bank of Canada, zavarovalnicami in borzo. <gallery> File:Basílica de Notre-Dame, Montreal, Canadá, 2017-08-11, DD 26-28 HDR.jpg|Bazilika Notre-Dame je katoliška cerkev, dokončana leta 1865 File:Rue Saint Amable - Montréal - 2019.jpg|Rue Saint Amable File:Place Jacques-Cartier 131.jpg|V začetku 21. stoletja je mesto Montréal začelo s prizadevanji za revitalizacijo več območij v starem Montrealu, vključno s trgom Place Jacques-Cartier </gallery> Večino finančnih stavb na ulici St. James so zasnovali anglofonski arhitekti. Enako velja za institucionalne stavbe, kot sta Stara sodna hiša in Carinarnica, ki ju je zasnoval John Ostell, tržnica Bonsecours in celo bazilika Notre-Dame (katere fasada je delo irskega protestanta iz New Yorka, Jamesa O'Donnella). Edina omembe vredna izjema je mestna hiša v Montrealu, ki jo je navdihnil Hotel de Ville de Rennes. Karakter viktorijanskega sloga stavb iz poznega 19. stoletja je bil pomembna sprememba v primerjavi s kamnitim zidom, ki se je uporabljal v francoski dobi, in je vplival na videz starega Montreala. === Upad, ohranitev in obnova === Okrožje je v začetku 20. stoletja še naprej raslo, kar dokazuje gradnja prestižnih stavb, kot so stavba Aldred (1929–1931), stavba La Sauvegarde (1913) in prva borza (1903–1904). Pristaniške dejavnosti, finančni sektor in občinska uprava so pripomogli k ohranjanju dejavnosti vse do začetka velike depresije leta 1929. Med veliko gospodarsko krizo je selitev pristaniških objektov dlje proti vzhodu prikrajšala stari Montréal za številna podjetja, povezana s pomorsko trgovino, zaradi česar je ostalo veliko zapuščenih skladišč in poslovnih stavb. Selitev središča mesta nekaj blokov proti severu in skoraj popolna odsotnost prebivalcev (leta 1950 jih je bilo le nekaj sto) sta povzročili izpraznitev okrožja, ko so se podjetja ob koncu dneva zaprla. Takrat je pomanjkanje nočnega življenja okrožju dalo sloves nevarnega mesta ponoči. Stari Montréal se je vse bolj spreminjal, da bi se prilagodil vzponu avtomobilizma. Več prestižnih lokacij, kot so Place d'Armes, Place d'Youville in Place Jacques-Cartier, je bilo sredi 20. stoletja prometno obremenjenih. Za občinske oblasti, ki se niso zavedale njegove potencialne dediščinske vrednosti, je bil stari Montréal anomalija. Mestni načrtovalci so razmišljali o širših ulicah, kar bi pomenilo rušenje številnih starejših stavb. Predlagana dvignjena cesta ob reki čez ulico rue de la Commune je spodbudila gibanje za ohranitev okrožja. Nizozemski arhitekt in urbanist Daniel van Ginkel je imel pomembno vlogo pri reševanju okrožja pred uničenjem v zgodnjih 1960-ih. Kot pomočnik direktorja novo ustanovljenega oddelka za načrtovanje mesta Montreal je prepričal oblasti, naj opustijo načrte za hitro cesto, ki bi prečkala staro mesto.<ref name="G&M">{{cite news|url=https://www.theglobeandmail.com/news/national/sandy-van-ginkel-rescued-old-montreal-from-freeway-developers/article1229337/|title=Sandy van Ginkel rescued Old Montreal from freeway developers|last=Martin|first=Sandra|date=July 23, 2009|work=The Globe and Mail|access-date=2009-07-24}}</ref> Leta 1964 je bila večina starega Montreala uvrščena med zgodovinska okrožja; kljub temu je vlada Quebeca porušila več stavb iz 19. stoletja, da bi zgradila novo sodišče. Poleg vrnitve stanovanjske baze je območje postalo privlačno za hotelsko industrijo. Medtem ko so bili v 19. stoletju vsi večji hoteli v starem Montrealu, jih do leta 1980 ni bilo več. Leta 2009 je bilo približno 20 hotelov, večinoma v obnovljenih starejših stavbah. Stalni tok turistov in prisotnost novih prebivalcev spodbujata nočno življenje in zabavo. Poleg tega so občinske oblasti vložile velike vsote v obnovo infrastrukture območja. Trg Place Jacques-Cartier in del trga Place d'Youville sta bila prenovljena, v teku pa je tudi obnova trga Place d'Armes. Razvit je bil tudi načrt razsvetljave, ki poudarja različne sloge fasad. Zdaj obstaja soglasje, da je zgodovinska zapuščina starega Montréala njegova glavna prednost. S pomočjo prenove je zdaj vodilna turistična destinacija v Montrealu. == Arhitektura in urbanistično načrtovanje == [[File:Marche' Bonsecours Bonsecours Market (8390998355).jpg|thumb|Tržnica Bonsecours je v vzhodnem delu starega Montréala]] Stari Montréal je pomembna turistična atrakcija.<ref>{{Cite web |url=http://www.arvm.ca/le-v-m-dans-les-medias/communiques/364-quais-du-vieux-port-de-montreal-bilan-positif-pour-lete-2009.htm |title=Quais du Vieux-Port de Montréal : Bilan positif pour l'été 2009 |website=arvm.ca/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20120315114834/http://www.arvm.ca/le-v-m-dans-les-medias/communiques/364-quais-du-vieux-port-de-montreal-bilan-positif-pour-lete-2009.htm |archive-date=March 15, 2012 |url-status=dead |access-date=January 6, 2019}}</ref> Z nekaterimi stavbami, ki datirajo v 17. stoletje, je eno najstarejših urbanih območij v Severni Ameriki. V vzhodnem delu starega mestnega jedra (blizu trga Place Jacques-Cartier) so naslednje pomembne stavbe: mestna hiša v Montréalu, tržnica Bonsecours in kapela Notre-Dame-de-Bon-Secours, pa tudi ohranjene kolonialni dvorci, kot sta Château Ramezay in nacionalno zgodovinsko najdišče Sir George-Étienne Cartier v Kanadi. Zahodno od trga Place d'Armes na južni strani dominira bazilika Notre-Dame, ki jo spremlja semenišče Saint-Sulpice (najstarejša ohranjena stavba v Montrealu). Druge strani trga so namenjene trgovini; na severu je nekdanji sedež Bank of Montreal, na zahodu pa stavba Aldred in stavba New York Life iz leta 1888, najstarejši nebotičnik v Kanadi. Preostanek ulice Saint Jacques je obdan s starimi bančnimi stavbami (kot je stavba stare kraljeve banke) iz časov njenega razcveta kot kanadskega finančnega središča. Na jugozahodu starega mesta so pomembni arheološki ostanki prvega naselja v Montréalu (okoli trga Place d'Youville in trga Place Royale) v muzeju Pointe-à-Callière. Arhitektura in tlakovane ulice v starem Montréalu so bile ohranjene ali obnovljene, da bi ohranili videz mesta v njegovih najzgodnejših dneh kot naselja, to podobo pa ohranjajo tudi konjske vprege. Rečni breg starega mestnega jedra zaseda staro pristanišče (Vieux-Port), katerega pomorske objekte obdajajo rekreacijski prostori ter številni muzeji in znamenitosti. Terminal Iberville na pomolu Aleksandre služi kot terminal za križarke za približno 50.000 potnikov letno z velikih križark, ki plujejo po morski poti sv. Lovrenca. === Marsovo polje === Marsovo polje je velik javni prostor med mestno hišo v Montréalu in cesto Ville-Marie. Ponuja pogled na središče Montréala in kitajsko četrt. Pomembna je zaradi svoje lokacije in arheoloških ostankov. Dve vzporedni kamniti vrsti sta eno redkih mest v današnjem Montrealu, kjer si še vedno lahko ogledate fizične dokaze utrjene naselbine iz kolonialnih časov. == Promet == Stari Montréal je dostopen iz središča mesta prek Podzemnega mesta in je povezan z več avtobusnimi linijami STM ter postajami podzemne železnice Champ-de-Mars, Place-d'Armes in Square-Victoria-OACI. Poleti so na voljo trajekti do mesta Longueuil na južni obali, prav tako pa tudi mreža kolesarskih poti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Old Montreal}} {{Wikivoyage|Montreal/Old Montreal}} *[http://www.vieux.montreal.qc.ca/ Old Montreal&nbsp;— official site] *[http://www.anglarco.site90.net/ Architecture of Old Montréal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110714005105/http://www.anglarco.site90.net/ |date=July 14, 2011 }} *[http://www.hanifworld.com/Montreal-Pictures.htm Photo Gallery of Old Montréal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070228031010/http://www.hanifworld.com/Montreal-Pictures.htm |date=February 28, 2007 }} *[http://www.imtl.org/montreal/urbain.php?Montreal=Old%20Montreal&TYPE=2 Picture of Old Montréal on Images Montréal] *[https://web.archive.org/web/20090907134006/http://www.marguerite-bourgeoys.com/en/museum/museum.asp Marguerite Bourgeoys Museum in Old Montreal] *[https://walkmontreal.com/walks/old-montreal/ Walking Old Montreal] [[Kategorija:Montréal]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1642]] 5dij7e7lif4jdvu7lxsuxbw88cibvhv Osnutek:Fani Čampa 118 595410 6690300 6679166 2026-06-16T13:00:03Z Ihana Aneta 242446 6690300 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}}{{V delu}}'''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželahje bila znana tudi kot Fanni, Fanny ali Franziska Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> == Delo == === V kvartetu === Tri vnukinje Franca in Ka-tarine Ipavec, ki so se rodile v zakonu njune hčerke Ivanke z legacijskim in dvornim svetnikom Alojzem Čampom, so sku-paj z Marianne Gallowitsch osnovale Prvi avstrijski damski kvartet, ki se je v začetku leta 1877 imenoval Graški. Za svetovno zgodovino glasbe so bile pomembne kot premierne izvajalke pesmi svojega dobrega znanca Johannesa Brahmsa, ki so ga nekoč spravile celo v Sveti Jurij. Pa tudi drugače so F(r)an(č)i(ška), Amalija in Marija Čam-pa blestele med sodobnicami: v poldrugem desetletju, ko so bile s svojimi glasovi na vrhuncu gibkosti in sonornosti, so koncertirale od Rusije na vzhodu do Francije na zahodu. O njih je decembra 1884 pisal celo znameniti arbiter dobrega muzikalnega okusa na Dunaju Eduard Hanslick. Najvplivnej-ši zagovornik umetnosti Johannesa Brahmsa je pevke po na-stopu v veliki dvorani Društva ljubiteljev glasbe - nič čudne-ga! - hvalil. A šele potem, ko je dodobra pretresel in analiziral njihovo poustvarjalno prakso. Nič manj ni bil pomemben nastop Prvega avstrijskega damskega kvarteta v leipziškem svetišču muz - v Gewandhausu. Pojočim sestram je bil zelo naklonjen tudi Wilhelm Kienzl, ki se je kot nekakšen Wagner za podeželane proslavil z ljudsko opero Der Evangelimann. Se v letih svojega mladostnega popotovanja je nekoč kot pianist nastopil s štajerskimi damami, frak pa mu je za to priložnost posodil natakar, ki je razumel njegovo stisko ob nenadnem vskoku v program. Pozneje je nalašč zanje napisal četverospev Sandmännchen. Članicam Prvega avstrijskega damskega kvar-teta je bil blizu tudi graški kiparski mojster Hans Brandstetter ki se je večkrat podal k njim na počitnice v Sveti Jurij. Prav tako ne gre spregledovati intenzivnih stikov Fa(n)ni/Fa(n)ny Čampa z Brahmsovim prijateljem in tesnim sodelavcem Gu stavom Jennerjem v dunajskem Združenju glasbenih umetni kov ter z očetom graške filozofske šole Alexiusom Meinon-gom vitezom von Handschuhsheimom. A tedaj je gospa že bila renomirana učiteljica petja v prestolnici ob lepi modri Donavi. V samem epicentru glasbe Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Eleonore Sorger Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> , === Samostojno === == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.<ref>{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/12381911?tid=&pid=&queryId=f1c43137-cdcd-4715-82ae-c4724d7dd329&usePUBJs=true|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] 4llpadrqb3g7inxkoqtk2vjvagx6bsi 6690311 6690300 2026-06-16T13:19:29Z Ihana Aneta 242446 6690311 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}}{{V delu}}'''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželahje bila znana tudi kot Fanni, Fanny ali Franziska Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> == Delo == === V kvartetu === Tri vnukinje Franca in Ka-tarine Ipavec, ki so se rodile v zakonu njune hčerke Ivanke z legacijskim in dvornim svetnikom Alojzem Čampom, so sku-paj z Marianne Gallowitsch osnovale Prvi avstrijski damski kvartet, ki se je v začetku leta 1877 imenoval Graški. Za svetovno zgodovino glasbe so bile pomembne kot premierne izvajalke pesmi svojega dobrega znanca Johannesa Brahmsa, ki so ga nekoč spravile celo v Sveti Jurij. Pa tudi drugače so F(r)an(č)i(ška), Amalija in Marija Čam-pa blestele med sodobnicami: v poldrugem desetletju, ko so bile s svojimi glasovi na vrhuncu gibkosti in sonornosti, so koncertirale od Rusije na vzhodu do Francije na zahodu. O njih je decembra 1884 pisal celo znameniti arbiter dobrega muzikalnega okusa na Dunaju Eduard Hanslick. Najvplivnej-ši zagovornik umetnosti Johannesa Brahmsa je pevke po na-stopu v veliki dvorani Društva ljubiteljev glasbe - nič čudne-ga! - hvalil. A šele potem, ko je dodobra pretresel in analiziral njihovo poustvarjalno prakso. Nič manj ni bil pomemben nastop Prvega avstrijskega damskega kvarteta v leipziškem svetišču muz - v Gewandhausu. Pojočim sestram je bil zelo naklonjen tudi Wilhelm Kienzl, ki se je kot nekakšen Wagner za podeželane proslavil z ljudsko opero Der Evangelimann. Se v letih svojega mladostnega popotovanja je nekoč kot pianist nastopil s štajerskimi damami, frak pa mu je za to priložnost posodil natakar, ki je razumel njegovo stisko ob nenadnem vskoku v program. Pozneje je nalašč zanje napisal četverospev Sandmännchen. Članicam Prvega avstrijskega damskega kvar-teta je bil blizu tudi graški kiparski mojster Hans Brandstetter ki se je večkrat podal k njim na počitnice v Sveti Jurij. Prav tako ne gre spregledovati intenzivnih stikov Fa(n)ni/Fa(n)ny Čampa z Brahmsovim prijateljem in tesnim sodelavcem Gu stavom Jennerjem v dunajskem Združenju glasbenih umetni kov ter z očetom graške filozofske šole Alexiusom Meinon-gom vitezom von Handschuhsheimom. A tedaj je gospa že bila renomirana učiteljica petja v prestolnici ob lepi modri Donavi. V samem epicentru glasbe Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Eleonore Sorger Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Cite news|date=15 October 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=19 November 2022|language=de}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> , === Samostojno === == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.<ref>{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/12381911?tid=&pid=&queryId=f1c43137-cdcd-4715-82ae-c4724d7dd329&usePUBJs=true|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] 98eo8p2ok3cw5nk2of7qtkn6y2ye4zw 6690312 6690311 2026-06-16T13:19:57Z Ihana Aneta 242446 6690312 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}}{{V delu}}'''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželahje bila znana tudi kot Fanni, Fanny ali Franziska Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> == Delo == === V kvartetu === Tri vnukinje Franca in Ka-tarine Ipavec, ki so se rodile v zakonu njune hčerke Ivanke z legacijskim in dvornim svetnikom Alojzem Čampom, so sku-paj z Marianne Gallowitsch osnovale Prvi avstrijski damski kvartet, ki se je v začetku leta 1877 imenoval Graški. Za svetovno zgodovino glasbe so bile pomembne kot premierne izvajalke pesmi svojega dobrega znanca Johannesa Brahmsa, ki so ga nekoč spravile celo v Sveti Jurij. Pa tudi drugače so F(r)an(č)i(ška), Amalija in Marija Čam-pa blestele med sodobnicami: v poldrugem desetletju, ko so bile s svojimi glasovi na vrhuncu gibkosti in sonornosti, so koncertirale od Rusije na vzhodu do Francije na zahodu. O njih je decembra 1884 pisal celo znameniti arbiter dobrega muzikalnega okusa na Dunaju Eduard Hanslick. Najvplivnej-ši zagovornik umetnosti Johannesa Brahmsa je pevke po na-stopu v veliki dvorani Društva ljubiteljev glasbe - nič čudne-ga! - hvalil. A šele potem, ko je dodobra pretresel in analiziral njihovo poustvarjalno prakso. Nič manj ni bil pomemben nastop Prvega avstrijskega damskega kvarteta v leipziškem svetišču muz - v Gewandhausu. Pojočim sestram je bil zelo naklonjen tudi Wilhelm Kienzl, ki se je kot nekakšen Wagner za podeželane proslavil z ljudsko opero Der Evangelimann. Se v letih svojega mladostnega popotovanja je nekoč kot pianist nastopil s štajerskimi damami, frak pa mu je za to priložnost posodil natakar, ki je razumel njegovo stisko ob nenadnem vskoku v program. Pozneje je nalašč zanje napisal četverospev Sandmännchen. Članicam Prvega avstrijskega damskega kvar-teta je bil blizu tudi graški kiparski mojster Hans Brandstetter ki se je večkrat podal k njim na počitnice v Sveti Jurij. Prav tako ne gre spregledovati intenzivnih stikov Fa(n)ni/Fa(n)ny Čampa z Brahmsovim prijateljem in tesnim sodelavcem Gu stavom Jennerjem v dunajskem Združenju glasbenih umetni kov ter z očetom graške filozofske šole Alexiusom Meinon-gom vitezom von Handschuhsheimom. A tedaj je gospa že bila renomirana učiteljica petja v prestolnici ob lepi modri Donavi. V samem epicentru glasbe Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Eleonore Sorger Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 October 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=19 November 2022|language=de}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> , === Samostojno === == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.<ref>{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/12381911?tid=&pid=&queryId=f1c43137-cdcd-4715-82ae-c4724d7dd329&usePUBJs=true|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] 40q3bez8agzy1eckicoxdfy0g7z52m5 6690314 6690312 2026-06-16T13:22:20Z Ihana Aneta 242446 6690314 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}}{{V delu}}'''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželahje bila znana tudi kot Fanni, Fanny ali Franziska Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> == Delo == === V kvartetu === Tri vnukinje Franca in Ka-tarine Ipavec, ki so se rodile v zakonu njune hčerke Ivanke z legacijskim in dvornim svetnikom Alojzem Čampom, so sku-paj z Marianne Gallowitsch osnovale Prvi avstrijski damski kvartet, ki se je v začetku leta 1877 imenoval Graški. Za svetovno zgodovino glasbe so bile pomembne kot premierne izvajalke pesmi svojega dobrega znanca Johannesa Brahmsa, ki so ga nekoč spravile celo v Sveti Jurij. Pa tudi drugače so F(r)an(č)i(ška), Amalija in Marija Čam-pa blestele med sodobnicami: v poldrugem desetletju, ko so bile s svojimi glasovi na vrhuncu gibkosti in sonornosti, so koncertirale od Rusije na vzhodu do Francije na zahodu. O njih je decembra 1884 pisal celo znameniti arbiter dobrega muzikalnega okusa na Dunaju Eduard Hanslick. Najvplivnej-ši zagovornik umetnosti Johannesa Brahmsa je pevke po na-stopu v veliki dvorani Društva ljubiteljev glasbe - nič čudne-ga! - hvalil. A šele potem, ko je dodobra pretresel in analiziral njihovo poustvarjalno prakso. Nič manj ni bil pomemben nastop Prvega avstrijskega damskega kvarteta v leipziškem svetišču muz - v Gewandhausu. Pojočim sestram je bil zelo naklonjen tudi Wilhelm Kienzl, ki se je kot nekakšen Wagner za podeželane proslavil z ljudsko opero Der Evangelimann. Se v letih svojega mladostnega popotovanja je nekoč kot pianist nastopil s štajerskimi damami, frak pa mu je za to priložnost posodil natakar, ki je razumel njegovo stisko ob nenadnem vskoku v program. Pozneje je nalašč zanje napisal četverospev Sandmännchen. Članicam Prvega avstrijskega damskega kvar-teta je bil blizu tudi graški kiparski mojster Hans Brandstetter ki se je večkrat podal k njim na počitnice v Sveti Jurij. Prav tako ne gre spregledovati intenzivnih stikov Fa(n)ni/Fa(n)ny Čampa z Brahmsovim prijateljem in tesnim sodelavcem Gu stavom Jennerjem v dunajskem Združenju glasbenih umetni kov ter z očetom graške filozofske šole Alexiusom Meinon-gom vitezom von Handschuhsheimom. A tedaj je gospa že bila renomirana učiteljica petja v prestolnici ob lepi modri Donavi. V samem epicentru glasbe Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Eleonore Sorger Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> , === Samostojno === == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.<ref>{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/12381911?tid=&pid=&queryId=f1c43137-cdcd-4715-82ae-c4724d7dd329&usePUBJs=true|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] eyrs1ej434y2hkkqfwq9ta4m8wqoytq 6690373 6690314 2026-06-16T15:52:08Z Ihana Aneta 242446 6690373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}}{{V delu}}'''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželahje bila znana tudi kot Fanni, Fanny ali Franziska Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> == Delo == === V kvartetu === Tri vnukinje Franca in Ka-tarine Ipavec, ki so se rodile v zakonu njune hčerke Ivanke z legacijskim in dvornim svetnikom Alojzem Čampom, so sku-paj z Marianne Gallowitsch osnovale Prvi avstrijski damski kvartet, ki se je v začetku leta 1877 imenoval Graški. Za svetovno zgodovino glasbe so bile pomembne kot premierne izvajalke pesmi svojega dobrega znanca Johannesa Brahmsa, ki so ga nekoč spravile celo v Sveti Jurij. Pa tudi drugače so F(r)an(č)i(ška), Amalija in Marija Čam-pa blestele med sodobnicami: v poldrugem desetletju, ko so bile s svojimi glasovi na vrhuncu gibkosti in sonornosti, so koncertirale od Rusije na vzhodu do Francije na zahodu. O njih je decembra 1884 pisal celo znameniti arbiter dobrega muzikalnega okusa na Dunaju Eduard Hanslick. Najvplivnej-ši zagovornik umetnosti Johannesa Brahmsa je pevke po na-stopu v veliki dvorani Društva ljubiteljev glasbe - nič čudne-ga! - hvalil. A šele potem, ko je dodobra pretresel in analiziral njihovo poustvarjalno prakso. Nič manj ni bil pomemben nastop Prvega avstrijskega damskega kvarteta v leipziškem svetišču muz - v Gewandhausu. Pojočim sestram je bil zelo naklonjen tudi Wilhelm Kienzl, ki se je kot nekakšen Wagner za podeželane proslavil z ljudsko opero Der Evangelimann. Se v letih svojega mladostnega popotovanja je nekoč kot pianist nastopil s štajerskimi damami, frak pa mu je za to priložnost posodil natakar, ki je razumel njegovo stisko ob nenadnem vskoku v program. Pozneje je nalašč zanje napisal četverospev Sandmännchen. Članicam Prvega avstrijskega damskega kvar-teta je bil blizu tudi graški kiparski mojster Hans Brandstetter ki se je večkrat podal k njim na počitnice v Sveti Jurij. Prav tako ne gre spregledovati intenzivnih stikov Fa(n)ni/Fa(n)ny Čampa z Brahmsovim prijateljem in tesnim sodelavcem Gu stavom Jennerjem v dunajskem Združenju glasbenih umetni kov ter z očetom graške filozofske šole Alexiusom Meinon-gom vitezom von Handschuhsheimom. A tedaj je gospa že bila renomirana učiteljica petja v prestolnici ob lepi modri Donavi. V samem epicentru glasbe Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Eleonore Sorger Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> , === Samostojno === Okoli leta 1906 sta se Marija in Amalija kot pevki upokojili in se umaknili na materino posest v Šentjurju. == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.<ref>{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/12381911?tid=&pid=&queryId=f1c43137-cdcd-4715-82ae-c4724d7dd329&usePUBJs=true|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] 0dtp9eib3icv1ifkdvwqi3ezhvoxxd0 6690378 6690373 2026-06-16T16:03:14Z Ihana Aneta 242446 6690378 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}}{{V delu}}'''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželah je bila znana tudi kot Fanni, Fanny ali Franziska Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> == Delo == === V kvartetu === Tri vnukinje Franca in Ka-tarine Ipavec, ki so se rodile v zakonu njune hčerke Ivanke z legacijskim in dvornim svetnikom Alojzem Čampom, so sku-paj z Marianne Gallowitsch osnovale Prvi avstrijski damski kvartet, ki se je v začetku leta 1877 imenoval Graški. Za svetovno zgodovino glasbe so bile pomembne kot premierne izvajalke pesmi svojega dobrega znanca Johannesa Brahmsa, ki so ga nekoč spravile celo v Sveti Jurij. Pa tudi drugače so F(r)an(č)i(ška), Amalija in Marija Čam-pa blestele med sodobnicami: v poldrugem desetletju, ko so bile s svojimi glasovi na vrhuncu gibkosti in sonornosti, so koncertirale od Rusije na vzhodu do Francije na zahodu. O njih je decembra 1884 pisal celo znameniti arbiter dobrega muzikalnega okusa na Dunaju Eduard Hanslick. Najvplivnej-ši zagovornik umetnosti Johannesa Brahmsa je pevke po na-stopu v veliki dvorani Društva ljubiteljev glasbe - nič čudne-ga! - hvalil. A šele potem, ko je dodobra pretresel in analiziral njihovo poustvarjalno prakso. Nič manj ni bil pomemben nastop Prvega avstrijskega damskega kvarteta v leipziškem svetišču muz - v Gewandhausu. Pojočim sestram je bil zelo naklonjen tudi Wilhelm Kienzl, ki se je kot nekakšen Wagner za podeželane proslavil z ljudsko opero Der Evangelimann. Se v letih svojega mladostnega popotovanja je nekoč kot pianist nastopil s štajerskimi damami, frak pa mu je za to priložnost posodil natakar, ki je razumel njegovo stisko ob nenadnem vskoku v program. Pozneje je nalašč zanje napisal četverospev Sandmännchen. Članicam Prvega avstrijskega damskega kvar-teta je bil blizu tudi graški kiparski mojster Hans Brandstetter ki se je večkrat podal k njim na počitnice v Sveti Jurij. Prav tako ne gre spregledovati intenzivnih stikov Fa(n)ni/Fa(n)ny Čampa z Brahmsovim prijateljem in tesnim sodelavcem Gu stavom Jennerjem v dunajskem Združenju glasbenih umetni kov ter z očetom graške filozofske šole Alexiusom Meinon-gom vitezom von Handschuhsheimom. A tedaj je gospa že bila renomirana učiteljica petja v prestolnici ob lepi modri Donavi. V samem epicentru glasbe Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Eleonore Sorger Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> , === Samostojno === Okoli leta 1906 sta se Marija in Amalija kot pevki upokojili in se umaknili na materino posest v Šentjurju. == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.<ref>{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/12381911?tid=&pid=&queryId=f1c43137-cdcd-4715-82ae-c4724d7dd329&usePUBJs=true|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] b9jz1g1r7jb1ca0utavku003voit0xq 6690389 6690378 2026-06-16T16:38:08Z Ihana Aneta 242446 6690389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}}{{V delu}}'''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželah je bila znana tudi kot Fanni, Fanny ali Franziska Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> Okoli leta 1860 je njena mati podedovala družinsko posest v Šentjurju.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref> Tam je Marijina družina preživela vedno več časa, dokler se niso po očetovi upokojitvi tja preselili.<ref name=":5" /> == Delo == === V kvartetu === Tri vnukinje Franca in Ka-tarine Ipavec, ki so se rodile v zakonu njune hčerke Ivanke z legacijskim in dvornim svetnikom Alojzem Čampom, so sku-paj z Marianne Gallowitsch osnovale Prvi avstrijski damski kvartet, ki se je v začetku leta 1877 imenoval Graški. Za svetovno zgodovino glasbe so bile pomembne kot premierne izvajalke pesmi svojega dobrega znanca Johannesa Brahmsa, ki so ga nekoč spravile celo v Sveti Jurij. Pa tudi drugače so F(r)an(č)i(ška), Amalija in Marija Čam-pa blestele med sodobnicami: v poldrugem desetletju, ko so bile s svojimi glasovi na vrhuncu gibkosti in sonornosti, so koncertirale od Rusije na vzhodu do Francije na zahodu. O njih je decembra 1884 pisal celo znameniti arbiter dobrega muzikalnega okusa na Dunaju Eduard Hanslick. Najvplivnej-ši zagovornik umetnosti Johannesa Brahmsa je pevke po na-stopu v veliki dvorani Društva ljubiteljev glasbe - nič čudne-ga! - hvalil. A šele potem, ko je dodobra pretresel in analiziral njihovo poustvarjalno prakso. Nič manj ni bil pomemben nastop Prvega avstrijskega damskega kvarteta v leipziškem svetišču muz - v Gewandhausu. Pojočim sestram je bil zelo naklonjen tudi Wilhelm Kienzl, ki se je kot nekakšen Wagner za podeželane proslavil z ljudsko opero Der Evangelimann. Se v letih svojega mladostnega popotovanja je nekoč kot pianist nastopil s štajerskimi damami, frak pa mu je za to priložnost posodil natakar, ki je razumel njegovo stisko ob nenadnem vskoku v program. Pozneje je nalašč zanje napisal četverospev Sandmännchen. Članicam Prvega avstrijskega damskega kvar-teta je bil blizu tudi graški kiparski mojster Hans Brandstetter ki se je večkrat podal k njim na počitnice v Sveti Jurij. Prav tako ne gre spregledovati intenzivnih stikov Fa(n)ni/Fa(n)ny Čampa z Brahmsovim prijateljem in tesnim sodelavcem Gu stavom Jennerjem v dunajskem Združenju glasbenih umetni kov ter z očetom graške filozofske šole Alexiusom Meinon-gom vitezom von Handschuhsheimom. A tedaj je gospa že bila renomirana učiteljica petja v prestolnici ob lepi modri Donavi. V samem epicentru glasbe Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Eleonore Sorger Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> , === Samostojno === Okoli leta 1906 sta se Marija in Amalija kot pevki upokojili in se umaknili na materino posest v Šentjurju. == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.<ref>{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/12381911?tid=&pid=&queryId=f1c43137-cdcd-4715-82ae-c4724d7dd329&usePUBJs=true|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] qm4tyqkhp9e42o3mynhwnav3zdoienq 6690390 6690389 2026-06-16T16:38:47Z Ihana Aneta 242446 6690390 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Amalija Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}}{{V delu}}'''Frančiška Ksaverija Marija Čampa''', znana tudi kot '''Fani Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželah je bila znana tudi kot Fanni, Fanny ali Franziska Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|klasična pevka]], [[Sopran|sopranistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]], * [[27. marec]] [[1853]], [[Slovenske Konjice]], † [[3. maj]] [[1927]], [[Dunaj]]. == Otroštvo == Rojena je bila kot najmlajši otrok v premožni slovenski družini 27. marca 1853 v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]].<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02635 {{!}} 174 Slovenske Konjice {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice/02635/?pg=206|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-25|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|date=1844-1863}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":1" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot [[Jeannette Ipavec Čampa]], sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz [[Celje|Celja]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je tri starejše sestre, med katerimi sta bili poznejši koncertni pevki [[Marija Čampa]] (1847–1916) in [[Amalija Čampa]] (1848–1917).<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":1" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":1" /> Okoli leta 1860 je njena mati podedovala družinsko posest v Šentjurju.<ref name=":1" /> Tam je Marijina družina preživela vedno več časa, dokler se niso po očetovi upokojitvi tja preselili.<ref name=":1" /> == Delo == === V kvartetu === Tri vnukinje Franca in Ka-tarine Ipavec, ki so se rodile v zakonu njune hčerke Ivanke z legacijskim in dvornim svetnikom Alojzem Čampom, so sku-paj z Marianne Gallowitsch osnovale Prvi avstrijski damski kvartet, ki se je v začetku leta 1877 imenoval Graški. Za svetovno zgodovino glasbe so bile pomembne kot premierne izvajalke pesmi svojega dobrega znanca Johannesa Brahmsa, ki so ga nekoč spravile celo v Sveti Jurij. Pa tudi drugače so F(r)an(č)i(ška), Amalija in Marija Čam-pa blestele med sodobnicami: v poldrugem desetletju, ko so bile s svojimi glasovi na vrhuncu gibkosti in sonornosti, so koncertirale od Rusije na vzhodu do Francije na zahodu. O njih je decembra 1884 pisal celo znameniti arbiter dobrega muzikalnega okusa na Dunaju Eduard Hanslick. Najvplivnej-ši zagovornik umetnosti Johannesa Brahmsa je pevke po na-stopu v veliki dvorani Društva ljubiteljev glasbe - nič čudne-ga! - hvalil. A šele potem, ko je dodobra pretresel in analiziral njihovo poustvarjalno prakso. Nič manj ni bil pomemben nastop Prvega avstrijskega damskega kvarteta v leipziškem svetišču muz - v Gewandhausu. Pojočim sestram je bil zelo naklonjen tudi Wilhelm Kienzl, ki se je kot nekakšen Wagner za podeželane proslavil z ljudsko opero Der Evangelimann. Se v letih svojega mladostnega popotovanja je nekoč kot pianist nastopil s štajerskimi damami, frak pa mu je za to priložnost posodil natakar, ki je razumel njegovo stisko ob nenadnem vskoku v program. Pozneje je nalašč zanje napisal četverospev Sandmännchen. Članicam Prvega avstrijskega damskega kvar-teta je bil blizu tudi graški kiparski mojster Hans Brandstetter ki se je večkrat podal k njim na počitnice v Sveti Jurij. Prav tako ne gre spregledovati intenzivnih stikov Fa(n)ni/Fa(n)ny Čampa z Brahmsovim prijateljem in tesnim sodelavcem Gu stavom Jennerjem v dunajskem Združenju glasbenih umetni kov ter z očetom graške filozofske šole Alexiusom Meinon-gom vitezom von Handschuhsheimom. A tedaj je gospa že bila renomirana učiteljica petja v prestolnici ob lepi modri Donavi. V samem epicentru glasbe Vodila in spremljala jih je njihova mati <ref>{{Navedi revijo|last=Barle|first=Janko|author-link=Janko Barle|date=|year=1909|title=Ipavci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU3TR1O2|magazine=Dom in svet|language=Sl|publisher=Katoliško tiskovno društvo|pages=21–27, 63–70, 118–124}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Tschampa Fanny – biografiA|url=http://biografia.sabiado.at/tschampa-fanny/|accessdate=2025-12-23|language=de|website=biografiA}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oester­reichs (Gau 1)|date=3. marec 1908|newspaper=Arbeiter Zeitung|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=aze&datum=19080303&query=&ref=anno-search|language=De|trans-title=Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)|page=6}}</ref>n Z marianne gallowitz Eleonore Sorger Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> , === Samostojno === Okoli leta 1906 sta se Marija in Amalija kot pevki upokojili in se umaknili na materino posest v Šentjurju. == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 3. maja 1927 na Dunaju, kjer je bila tudi pokopana.<ref>{{Navedi splet|title=Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Alservorstadtkrankenhaus; Signatur: 9054; Laufendenummer: 03-039|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61634/records/12381911?tid=&pid=&queryId=f1c43137-cdcd-4715-82ae-c4724d7dd329&usePUBJs=true|website=wikipedialibrary.wmflabs.org|accessdate=2025-12-23|language=en|date=1927|publisher=Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien|location=Dunaj|trans-title=Katoliški cerkveni zapisniki; župnija: Alservorstadtkrankenhaus; oznaka: 9054; tekoča številka: 03-039}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čampa, Fani}} [[Kategorija:Rojeni leta 1853]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] i61wchum6gpivsydooysohuhimc9n3x Osnutek:Amalija Čampa 118 595425 6690376 6638109 2026-06-16T16:00:17Z Ihana Aneta 242446 6690376 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska koncertna pevka in kontraltistka (1848–1917)}} {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Fani Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}} '''Amalija Čampa''', znana tudi kot '''Amalie Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželahje bila znana tudi kot Amalia ali Amalie Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Alt|kontraltistka]], * [[18. maj]] [[1848]], [[Celje]], † [[19. november]] [[1917]], [[Linz]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila kot drugi otrok v premožni slovenski družini 18. maja 1848 v [[Celje|Celju]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00237 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00237/?pg=174|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":2" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot Jeannette Ipavec Čampa, sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz Celja.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je starejšo sestro, koncertno pevko [[Marija Čampa|Marijo Čampa]] (1847–1916), ter dve mlajši sestri, med katerima je bila koncertna pevka in prdagoginja [[Fani Čampa]] (1853–1927).<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":1" /><ref name=":3" /> Kasneje se je njena družina preselila v [[Slovenske Konjice]], kjer je bila leta 1853 rojena Fani, ki je bila najmlajši otrok v družini.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":5" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":5" /> <ref>{{Navedi novice|title=Feuilleton|date=15 december 1877|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=apr&datum=18771215&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search|newspaper=Die Presse|page=3|language=De|trans-title=Umetnostni del}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref> Z marianne gallowitz Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> <ref name=":3">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref>n Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Okoli leta 1906 sta s sestro Marijo kot pevki upokojili in se preselili na materino posest v Šentjurju. Po materini smrti leta 1911 sta se Umrla je 19. novembra 1917 v Linzu.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Katholische Kirchenbücher 306_1917|publisher=Archiv de Diözese Linz|year=1917|location=Linz, Avstrija|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61799/records/7635811?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=Amalie_Tschampa&death=1917_vienna-wien-vienna-austria_309276&gender=f&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=ddf4c5a5-e0df-4bef-988e-93876dc0d572%27,%27successSource%27)}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Čampa, Amalija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1848]] [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenske altistke]] dqbavnq3wsdhoer2dxdauw2nzv0cpie 6690386 6690376 2026-06-16T16:34:52Z Ihana Aneta 242446 6690386 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska koncertna pevka in kontraltistka (1848–1917)}} {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Fani Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}} '''Amalija Čampa''', znana tudi kot '''Amalie Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželah je bila znana tudi kot Amalia ali Amalie Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Alt|kontraltistka]], * [[18. maj]] [[1848]], [[Celje]], † [[19. november]] [[1917]], [[Linz]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila kot drugi otrok v premožni slovenski družini 18. maja 1848 v [[Celje|Celju]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00237 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00237/?pg=174|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":2" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot Jeannette Ipavec Čampa, sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz Celja.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je starejšo sestro, koncertno pevko [[Marija Čampa|Marijo Čampa]] (1847–1916), ter dve mlajši sestri, med katerima je bila koncertna pevka in prdagoginja [[Fani Čampa]] (1853–1927).<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":1" /><ref name=":3" /> Kasneje se je njena družina preselila v [[Slovenske Konjice]], kjer je bila leta 1853 rojena Fani, ki je bila najmlajši otrok v družini.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":5" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":5" /> == Delo == <ref>{{Navedi novice|title=Feuilleton|date=15 december 1877|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=apr&datum=18771215&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search|newspaper=Die Presse|page=3|language=De|trans-title=Umetnostni del}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref> Z marianne gallowitz Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> <ref name=":3">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref>n Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Okoli leta 1906 sta s sestro Marijo kot pevki upokojili in se preselili na materino posest v Šentjurju. Po materini smrti leta 1911 sta se preselili v Umrla je 19. novembra 1917 v Linzu.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Katholische Kirchenbücher 306_1917|publisher=Archiv de Diözese Linz|year=1917|location=Linz, Avstrija|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61799/records/7635811?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=Amalie_Tschampa&death=1917_vienna-wien-vienna-austria_309276&gender=f&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=ddf4c5a5-e0df-4bef-988e-93876dc0d572%27,%27successSource%27)}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Čampa, Amalija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1848]] [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenske altistke]] ci56l72o4iuzd6ncgiaaw8ovpkmyrlw 6690388 6690386 2026-06-16T16:35:18Z Ihana Aneta 242446 6690388 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska koncertna pevka in kontraltistka (1848–1917)}} {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Fani Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}} '''Amalija Čampa''', znana tudi kot '''Amalie Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželah je bila znana tudi kot Amalia ali Amalie Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Alt|kontraltistka]], * [[18. maj]] [[1848]], [[Celje]], † [[19. november]] [[1917]], [[Linz]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila kot drugi otrok v premožni slovenski družini 18. maja 1848 v [[Celje|Celju]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00237 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00237/?pg=174|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":2" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot Jeannette Ipavec Čampa, sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz Celja.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je starejšo sestro, koncertno pevko [[Marija Čampa|Marijo Čampa]] (1847–1916), ter dve mlajši sestri, med katerima je bila koncertna pevka in prdagoginja [[Fani Čampa]] (1853–1927).<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":1" /><ref name=":3" /> Kasneje se je njena družina preselila v [[Slovenske Konjice]], kjer je bila leta 1853 rojena Fani, ki je bila najmlajši otrok v družini.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":5" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":5" /> == Delo == <ref>{{Navedi novice|title=Feuilleton|date=15 december 1877|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=apr&datum=18771215&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search|newspaper=Die Presse|page=3|language=De|trans-title=Umetnostni del}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref> Z marianne gallowitz Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> <ref name=":3">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref>n Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Okoli leta 1906 sta s sestro Marijo kot pevki upokojili in se preselili na materino posest v Šentjurju. Po materini smrti leta 1911 sta se preselili na Dunaj. Umrla je 19. novembra 1917 v Linzu.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Katholische Kirchenbücher 306_1917|publisher=Archiv de Diözese Linz|year=1917|location=Linz, Avstrija|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61799/records/7635811?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=Amalie_Tschampa&death=1917_vienna-wien-vienna-austria_309276&gender=f&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=ddf4c5a5-e0df-4bef-988e-93876dc0d572%27,%27successSource%27)}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Čampa, Amalija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1848]] [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenske altistke]] trykuhta8h1yk3f4q6x3xokckqbnx5v 6690391 6690388 2026-06-16T16:39:44Z Ihana Aneta 242446 6690391 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska koncertna pevka in kontraltistka (1848–1917)}} {{Infopolje Oseba|relatives=[[Franc Ipavec]] (ded)<br>[[Alojz Ipavec]] (stric)<br>[[Benjamin Ipavec]] (stric)<br>[[Gustav Ipavec]] (stric)<br>[[Marija Čampa]] (sestra)<br>[[Fani Čampa]] (sestra)<br>[[Josip Ipavec]] (bratranec)}} '''Amalija Čampa''', znana tudi kot '''Amalie Čampa''',{{Efn|V nemško govorečih deželah je bila znana tudi kot Amalia ali Amalie Tschampa.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Alt|kontraltistka]], * [[18. maj]] [[1848]], [[Celje]], † [[19. november]] [[1917]], [[Linz]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila kot drugi otrok v premožni slovenski družini 18. maja 1848 v [[Celje|Celju]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00237 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00237/?pg=174|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":2" /> Njena mati je bila ena prvih slovenskih pesnic in kasnejša posestnica Marija Ana Ivana Ipavec (1817–1911) iz [[Šentjur|Šentjurja]], ki je bila zaradi svoje velike galofilije znana tudi kot Jeannette Ipavec Čampa, sestra skladateljev in zdravnikov [[Alojz Ipavec|Alojza]], [[Benjamin Ipavec|Benjamina]] in [[Gustav Ipavec|Gustava Ipavca]], ki so uglasbili tudi nekaj njenih pesmi, njen oče pa je bil pravnik Alojz Čampa (1817–1887) iz Celja.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Grdina|first=Igor|author-link=Igor Grdina|date=1997|title=Ipavci|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/166|magazine=Zgodovinski časopis|language=Sl|volume=3|pages=323–374}}</ref><ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Slovenski Mozart|last=Grdina|first=Igor|publisher=Beletrina|year=2021|isbn=978-961-284-780-7|cobiss=43195395|authorlink=Igor Grdina}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref><ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 5429 {{!}} 248 Šentjur pri Celju {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sentjur-pri-celju/5429/?pg=159|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-17|date=1890–1919|publisher=Nadškofijski arhiv Maribor}}</ref> Imela je starejšo sestro, koncertno pevko [[Marija Čampa|Marijo Čampa]] (1847–1916), ter dve mlajši sestri, med katerima je bila koncertna pevka in prdagoginja [[Fani Čampa]] (1853–1927).<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":1" /><ref name=":3" /> Kasneje se je njena družina preselila v [[Slovenske Konjice]], kjer je bila leta 1853 rojena Fani, ki je bila najmlajši otrok v družini.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Vse tri je mati, ki je po svoji materi [[Katarina Schweighofer|Katarini Schweighofer]], pianistki in harfistki, ki je med operacijami moža [[Franc Ipavec|Franca Ipavca]] paciente pomirjala z igranjem na klavir, podedovala glasbeni talent, poučevala glasbo in petje.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Leta 1858, ko je družina stanovala v [[Budim|Budimu]], je njena mati hudo zbolela, zato se je k njim preselil Gustav Ipavec, ki je ravnokar doktoriral, da jo je pozdravil.<ref name=":5" /> Nečakinje je učil glasbe in petja.<ref name=":5" /> Okoli leta 1860 je njena mati podedovala družinsko posest v Šentjurju.<ref name=":5" /> Tam je Marijina družina preživela vedno več časa, dokler se niso po očetovi upokojitvi tja preselili.<ref name=":5" /> == Delo == <ref>{{Navedi novice|title=Feuilleton|date=15 december 1877|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=apr&datum=18771215&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search|newspaper=Die Presse|page=3|language=De|trans-title=Umetnostni del}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Theater, kunft Ind literatur|date=2.4.1904|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=dvb&datum=19040402&query=%22Podgornik%22&ref=anno-search|newspaper=Deutsches Volksblatt|language=De|trans-title=Gledališče, prihodnost in literatura}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=OPERISSIMO|url=https://web.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabeesp|website=web.operissimo.com|accessdate=2025-12-23}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=BLKÖ:Tschampa, Fanny, Marie und Amalie – Wikisource|url=https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Tschampa,_Fanny,_Marie_und_Amalie|website=de.wikisource.org|accessdate=2025-12-23|language=de}}</ref> Z marianne gallowitz Pele so v slovenščini, nemščini in madžarščini.<ref>{{Navedi novice|title=Grazer und Provinzial-Nachrichten.|date=3. januar 1877|language=De|newspaper=Tagespost <Graz>|page=3|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=gpt&datum=18770103&query=%22Tschampa%22&ref=anno-search}}</ref> <ref name=":3">{{Navedi splet|title=Tschampa, Franziska (Fanny, Fanni)|url=https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_T/Tschampa_Franziska_1853_1927.xml|website=ISBN 978-3-7001-3213-4|date=2003|accessdate=2025-12-23|language=de|first=Österreichisches Biographisches Lexikon und biographische|last=Dokumentation}}</ref>n Dolga leta jih je na koncertih spremljala avstrijska pianistka {{ill|Paula Dürrnberger|lt=Paula Dürrnberger|de}} (1854–1915).<ref>{{Navedi splet|title=Dürrnberger (Dürnberger) von, Familie|url=https://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_D/Duerrnberger_Johann.xml|website=ISBN 978-3-7001-3043-7|date=2002|accessdate=2026-06-16|language=de|first=|last=Forschungen|publisher=Institut für kunst-und musikhistorische|trans-title=Dürrnberger (Dürnberger) von, družina}}</ref> Leta 1979 jih je spremljala judovska pianistka {{ill|Fanny Basch-Mahler|lt=Fanny Basch-Mahler|en}} (1854–1942).<ref>{{Navedi novice|date=15 oktober 1879|title=Der erste osterreichische Damen-Quartett|pages=1|work=(Neuigkeits) Welt Blatt|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=nwb&datum=18791015&query=%22Fanny+Mahler%22&ref=anno-search&seite=5|access-date=|language=de|trans-title=Prvi avstrijski damski kvartet}}</ref> Med letoma 1887 in 1888 je skupaj s kvartetom in z avstrijsko pevko in pianistko {{ill|Susanne Pilz|lt=Susanne Pilz|de}} (1862–1937) gostovala v [[Praga|Pragi]], [[Chemnitz|Chemnitzu]], Jeni in [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].<ref>{{Navedi splet|title=Pilz, Susanne|url=https://www.sophie-drinker-institut.de/pilz-susanne|website=www.sophie-drinker-institut.de|accessdate=2026-06-16|publisher=Sophie Drinker Institut|trans-title=Pilz, Susanne|date=2014|last=Hoffmann|first=Freia}}</ref> Med drugimi je kot članica kvarteta sodelovala z avstrijsko violinistko {{ill|Natalie Bauer-Lechner|lt=Natalie Bauer-Lechner|en}} (1858–1921),<ref>{{Navedi knjigo|title=Wiener Schule: Geigenausbildung bei Josef Hellmesberger|year=2024|chapter=III. Biographien und Handlungsräume der Hellmesberger-Schüler*innen|trans-chapter=III. Življenjepisi in delovno okolje Hellmesbergerjevih učencev|url=https://www.jstor.org/stable/jj.14996053.8|last=Babbe|first=Annkatrin|pages=159|language=En|trans-title=Sunajska šola: Učenje violine pri Josefu Hellmesbergerju|last2=Hellmesberger|first2=Josef}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Okoli leta 1906 sta s sestro Marijo kot pevki upokojili in se preselili na materino posest v Šentjurju. Po materini smrti leta 1911 sta se preselili na Dunaj. Umrla je 19. novembra 1917 v Linzu.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Katholische Kirchenbücher 306_1917|publisher=Archiv de Diözese Linz|year=1917|location=Linz, Avstrija|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/61799/records/7635811?_phcmd=u(%27https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/?name=Amalie_Tschampa&death=1917_vienna-wien-vienna-austria_309276&gender=f&searchMode=advanced&successSource=Search&queryId=ddf4c5a5-e0df-4bef-988e-93876dc0d572%27,%27successSource%27)}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Čampa, Amalija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1848]] [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenske altistke]] g8c6lbeum1vcgtw32uuvsrynizfwh8i Seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike 0 595919 6690669 6685709 2026-06-17T11:58:15Z ~2026-32552-67 260877 /* P */ 6690669 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * {| class="wikitable" |Štefan |Požlep |} * * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] nicsheclfup4oxkodjttao86t4635dk Mirca Župnek Sancin 0 597851 6690404 6688765 2026-06-16T17:04:42Z Ihana Aneta 242446 /* Delo */ 6690404 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|parents=[[Franc Župnek]] (oče)}} '''Marija Jožefa Valerka Župnek Sancin'',''''' znana tudi kot '''Mirica Župnek Sancin''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]], [[Glasba|glasbena pedagoginja]] in [[Skladatelj|skladateljica]], * [[3. marec]] [[1901]], [[Ljubljana]], † [[23. julij]] [[1970]], [[Celje]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. marca 1901 v premožni slovenski družini v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04032 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04032/?pg=417|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-05|date=1892-1901|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Njena mati je bila posestnica Ana Petrič (1873–1938) iz [[Verd|Verda]], njen oče pa pravnik [[Franc Župnek]] (1860–1938) iz [[Šedina|Šedine]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Hčerki Marija in Ana|url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/hcerki-marija-in-ana/|accessdate=2026-02-05|date=13.10.2025|publisher=Cankarjeva knjižnica Vrhnika|language=Sl|website=kamra.si}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-192-Poljanski_nasip-006-01-00592.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Župnek, Franc (1860–1938) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi915746/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-20|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Svetina|first=Anton}}</ref> Njena mati je bila glasbeno izobražena in velika podpornica in dobrotnica glasbenikov.<ref name=":2" /><ref name=":42">{{Navedi splet|title=Marijina nečakinja Mirca Sancin in godalni kvartet Zika|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/marijina-necakinja-mirca-sancin-in-godalni-kvartet-zika/|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|date=13.10.2025|publisher=Cankarjeva knjižnica Vrhnika|website=kamra.si}}</ref> Poskrbela je, da, se je vsak izmed njenih otrok učil kakega instrumenta.<ref name=":52">{{Navedi novice|title=Gospa Mirca Sancin - naša nada|date=februar 1940|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5U5OSOS|volume=2|newspaper=Ženski svet|publisher=Konzorcij Ženski svet|pages=44-45|language=Sl}}</ref> Mirca je začela z učenjem glasbe in klavirja že pri treh letih.<ref name=":52" /> Njena prva učiteljica klavirja je bila Silvia Oberecker Della Martina, mati italijanske filmske igralke {{ill|Alida Valli|lt=Alide Valli|it|Alida Valli}}.<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Jakomin|first=Dušan|author-link=Dušan Jakomin|date=marec 1958|title=Slovenski tržaški skladatelji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ESH8ZSR|magazine=Mladika|language=Sl|publisher=Mladika|volume=3|pages=46-47}}</ref> V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo in dva razreda dekliškega liceja ter se učila klavirja pri skladatelju [[Josip Pavčič|Josipu Pavčiču]].<ref name=":0" /> Še pred Mircinim devetim letom sta se njena starša razšla, vendar se nikoli nista uradno ločila.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-192-Poljanski_nasip-006-01-00592.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/2/bdf18a51-0225-49d8-9d41-96516638026c?p=31|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-23|title=Popis prebivalcev Ljubljane|date=1931|publisher=Mesto Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=† Vladni svetnik Franc Župnek|date=14.5.1938|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UIGHSDQ|volume=110|language=Sl|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna|page=4}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Mirca je skupaj z brati in sestrami ostala z materjo.<ref name=":32" /> == Izobraževanje == Leta 1911 se je z materjo preselila v Gradec, kjer je začela študirati klavir na konservatoriju v Gradcu pri profesorju {{ill|Hans Schmidt|lt=Hansu Schmidtu|de|Hans Schmidt (Musiker)}} (1854–1923), baltsko-nemškem skladatelju in pianistu ter učencu [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /><ref name=":6" /> Tam se je šolala do prevrata leta 1920, ko se je z materjo preselila na [[Vrhnika|Vrhniko]] in nadaljevala študij klavirja na [[Ljubljanski glasbeni konservatorij|konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani]] pri glasbeniku in dirigentu [[Ivan Brezovšek|Ivanu Brezovšku]] ter pianistu in skladatelju [[Janko Ravnik|Janku Ravniku]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04830 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04830/?pg=135|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-05|date=1920-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Metem je spoznala slovenskega violinista in skladatelja Ivana Karla Sancina (1893–1974), člana in soustanovitelja godalnega kvarteta Zika (pozneje Československé kvarteto), ki sta ga njena mati in sestra njene matere finančno podpirala, in se z njem 3. julija 1921 poročila.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":42" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /> Kmalu za tem se je z možem preselila v Avstrijo in tam nadaljevala študij pri avstrijskem pianistu {{ill|Hugo Kroemer|lt=Hugu Kroemerju|de|Hugo Kroemer}} (1888–1971) in avstrijskem glasbenem pedagogu {{ill|Hermann von Schmeidel|lt=Hermannu von Schmeidelu|de|Hermann von Schmeidel}} (1894–1953) na konservatoriju v Gradcu.<ref name=":0" /><ref name=":52" /> Leta 1923 je zaključila šolanje in se z možem preselila v [[Celje]].<ref name=":0" /><ref name=":4" /> Od takrat naprej je v Gradcu opravljala le izpite. Leta 1936 je na graškem konservatoriju opravila mojstrski izpit iz poučevanja klavirja.<ref name=":0" /> Leta 1937 je na graški akademiji diplomirala iz klavirja, leta 1938 pa iz kompozicije.<ref name=":0" /> == Delo == === Pedagoško delo === Leta 1923 se je zaposlila kot učiteljica klavirja in glasbe na glasbeni šoli [[Glasbena matica|Glasbene matice]] v Celju, kjer je delovala do leta 1941.<ref name=":0" /> Tam je bil njen učenec tudi kasnejši slovenski violinist Miran Viher.<ref name=":42" /> V zakonu je leta 1924 rodila sina Maria Sancina (1924–1970), edinca, kasnejšega trobentača in programista v glasbenem uredništvu [[Radio Trst A|Radia Trst A]].<ref name=":0" /><ref name=":52" /> Leta 1941 se je z družino preselila v Ljubljano in se zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli Glasbene matice v Ljubljani, kjer je delala štiri leta.<ref name=":0" /> Tam je bil njen učenec kasnejši skladatelj [[Pavle Kalan]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glavina|first=Bojan|date=oktober 2015|title=Pavle Kalan|url=https://www.epta.si/wp-content/Virkla_2015_st_3_FINAL_web.pdf|magazine=Virkla|language=Sl|publisher=Društvo klavirskih pedagogov Slovenije|pages=23–35}}</ref> Leta 1945 se je z družino preselila v [[Škedenj, Trst|Škedenj]], možev rojstni kraj, kjer je živela do smrti.<ref name=":0" /><ref name=":6" /> Tam se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli [[Glasbena matica Trst|Glasbene matice Trst]], kjer je delala štiri leta.<ref name=":0" /> Leta 1949 se je zaposlila kot učiteljica klavirja na glasbeni šoli pod okriljem Slovenske prosvetne matice v Trstu, kjer je delovala do upokojitve leta 1963.<ref name=":0" /> Istočasno je med letoma 1949 in 1963 opravljala tudi službo profesorice klavirja na slovenskem učiteljišču v Trstu (sedanji Humanistični in družbeno-ekonomski licej Anton Martin Slomšek Trst).<ref name=":0" /> === Koncertiranje === Na glasb. š. v Celju je ostala do 1941 in v vsem tem času tudi koncertirala, nato je nadaljevala s poučevanjem na GM in koncertiranjem v Lj. 20. okt. 1941 je v okviru GM priredila svoj kompozicijski večer. 1945 se je preselila v Trst in odslej živela v Škednju, moževem rojstnem kraju. Najprej je poučevala klavir na GM v Trstu (1945–48), od 1949 do 1963 z možem učila na glasb. šoli pod okriljem Slov. prosv. matice (SPM) in istočasno poučevala klavir na slov. učiteljišču v Trstu (1949–63). V prvih povojnih letih je pogosto koncertirala, nastopala kot pianistka na radiu in spremljala pri klavirju razne soliste. Na koncertih je sodelovala z možem, pianistko [[Mařenka Plzak Sancin|Mařenko Plzak Sancin]], ki je bila poročena z bratom njenega moža,<ref>{{Navedi novice|title=Koncert celjske Glasbene Matice|date=1. april 1930|page=24|language=Sl|newspaper=Zbori|publisher=Pevsko društvo Ljubljanski zvon|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02MWDXOL|volume=2}}</ref> sopranistko [[Valerija Heybal|Valerijo Heybal]], ki je večkrat izvajala tudi njene kompozicije,<ref name=":9" /> === Komponiranje === K skladanju jo je spodbudil soprog.<ref>{{Navedi novice|title=Ljubljana|date=15.10.1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-033M876I|volume=242a|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|page=4|newspaper=Slovenec}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|title=Skladateljski večer Mirce Sancinove|date=20.10.1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2TECTVQF|publisher=Glasbena matica|language=Sl}}</ref> .Pobudo za skladateljevanje je dobila v komorni igri svojega soproga violinista I. K. S-a (gl. članek). Strokovno znanje je izpopolnila pri Art. Michlu v Gradcu, pozneje pri L. M. Škerjancu in svojem soprogu. Prvotno je pisala razne priložnostne skladbe za otroško igro in proslave, pozneje pa vedno zrelejša dela, ki jo uvrščajo med najboljše slov. skladateljice Njen skladateljski opus obsega predvsem dela za klavir in nekaj za petje: Mamici (Hel. Rajhova), ciklus 2–3 gl. mladinskih zborov s klavirjem; dalje solistične pesmi: Trenutek (J. Murn-Aleksandrov), Mene ni požela kosa (Al. Gradnik), Pomlad je prišla (O. Župančič); več klavirskih skladb je izšlo v tisku v založbi GM v Lj.: Iz mladih dni, 6 klav. skladb za mladino, I.—II. zv. (1942); Fantastično kolo … (1944); 20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo …, I.—II. zv. (1944); Vesela mladina, 3 skladbe … (1944); Na igrišču, 10 lahkih … za mladino (1945); poleg tega ima za klavir še več skladb v rkp.: Retje, ki jo šteje S. med svoja najmočnejša dela, Slavnostna koračnica, Miniature, Uspavanka itd.; Vizija in Romanca za violino in klavir. Instrumentirala je Kmečki ples za mali orkester. Uglasbila je tudi več pesmi; med drugimi dela [[Helena Snoj Rajh|Helene Snoj Rajh]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipa Murna - Aleksandrovega]], [[Alojz Gradnik|Alojza Gradnika]] in [[Oton Župančič|Otona Župančiča]].<ref name=":0" /> Pianistka iti skladateljica MIRCA SANCINOVA Napisala je okrog sto klavirskih skladb, 15 violinskih, okrog 20 samospevov (med katerimi Gradnikov »De profundis«) ter mladinsko igro. Njene skladbe je vedno izdajala ljubljanska Glasbena Matica. V načrtu ima še druga dela. Njene skladbe so izvajali v ZDA, v Celovcu, v Gradcu ter v raznih krajih Jugoslavije. Lahko rečemo, da je njena podlaga slovenska in slovanska narodna pesem, predvsem seveda v jugoslovanskih kolo. Njen slog je novomoderni impresionizem. <ref name=":6" /> 20. okt. 1941 je priredila svoj kompozicijski večer v okviru GM v Ljubljannski filharmoniji. Leta 1947 je prispevala štirinajst skladb v zbirko Slovenske klavirske skladbe za mladino, ki sta jo urejali glasbeni pedagoginji [[Zorka Bradač]] in [[Silva Hrašovec]].<ref>{{Navedi revijo|last=Glavina|first=Bojan|date=2022|title=Slovenska klavirska glasba za otroke in mladino|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4M8RASVJ|magazine=Glasba v šoli in vrtcu|language=Sl|publisher=Zavod RS za šolstvo|volume=2|pages=14-23}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 1963 se je zaradi bolezni umaknila iz javnega življenja.<ref name=":0" /> Konec junija 1970 ji je umrl sin, kar jo je povsem strlo.<ref name=":0" /><ref name=":8">{{Navedi novice|title=Odšli so od nas skozi vrata smrti|date=6.8.1970|language=Sl|page=4|publisher=Zadruga z o.z. Novi list|newspaper=Novi list|location=Trst|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VRNILFU}}</ref> Njeni zdravstveno stanje se je poslabšalo in sprejeta je bila v celjsko bolnišnico, kjer je 23. julija 1970 umrla.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> Pokopana je na [[Centralno pokopališče Žale|Ljubljanskih Žalah]] v grobu svoje matere in očeta.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=fdbb7c1f-9747-44f4-ba5a-708fe17170d0|title=Žale [A]: Oddelek [25A] Vrsta [13] Grob [15]|publisher=[[Žale]]|website=zale.si}}</ref><ref name=":0" /> Štiri leta za njo je umrl tudi njen mož in bil pokopan v isti grob.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> == Biblografija == * ''Iz mladih dni. Zv. 1 : šest klavirskih skladb za mladino'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942)<ref>{{Navedi knjigo|title=Iz mladih dni. Zv. 1 : šest klavirskih skladb za mladino|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1942|location=Ljubljana|cobiss=46203392|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NIQ1EJB|language=Sl}}</ref> * ''Iz mladih dni : šest klavirskih skladb za mladino : II. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1942)<ref>{{Navedi knjigo|title=Iz mladih dni : šest klavirskih skladb za mladino : II. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1942|location=Ljubljana|cobiss=46242816|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMAV2XA1|language=Sl}}</ref> * ''20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : I. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : I. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46294272|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGBLNY3Y|language=Sl}}</ref> * ''20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : II. zvezek'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo klavirja : II. zvezek|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46294784|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOET8NB|language=Sl}}</ref> * ''Fantastično kolo : za klavir'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=Fantastično kolo : za klavir|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46295552|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFYNHWE2|language=Sl}}</ref> * ''Vesela mladina : tri skladbe za klavir'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1944)<ref>{{Navedi knjigo|title=Vesela mladina : tri skladbe za klavir|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1944|location=Ljubljana|cobiss=46374400|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXQ9RVI|language=Sl}}</ref> * ''Na igrišču : deset lahkih klavirskih skladb za mladino'' (notno gradivo, Ljubljana, Glasbena matica, 1945)<ref>{{Navedi knjigo|title=Na igrišču : deset lahkih klavirskih skladb za mladino|last=Župnek Sancin|first=Mirca|publisher=Glasbena matica|year=1945|location=Ljubljana|cobiss=54834688|authorlink=Mirca Župnek Sancin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZXQIXPGZ|language=Sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Župnek Sancin, Mirca}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1901]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] sjsavrugf5wsxbaeg93o40jrk08allk Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) 0 598195 6690621 6643927 2026-06-17T09:30:50Z ~2026-35354-87 261744 niso abonmaji, gre za koncertne cikle v organizaciji društva 6690621 wikitext text/x-wiki '''Kulturno društvo Jakoba Aljaža''' je kulturno društvo s sedežem v [[Medvode|Medvodah]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/share/1Fj3e2XgWh/|title=Facebook stran KDJA}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/KULTURNO-DRUSTVO-JAKOBA-ALJAZA-MEDVODE/|title=Bizi}}</ref>. Deluje od leta 1999, od leta 2026 ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. Glavne dejavnosti društva so glasbene (organizacija koncertov, festivalov, koncertnih ciklov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/dogodek/dnevi-sodobne-glasbe-v-medvodah|title=Članek Dnevi sodobne glasbe}}</ref>), literarne (predstavitve knjig, organizacija literarnih večerov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/share/p/1MiNNKK52D/|title=Literarni večeri v organizaciji KDJA}}</ref>) in domoznanske (poznavanje lokalnega okolja). Težišče dejavnosti je na sodobni slovenski ustvarjalnosti, poslanstvo društva je ponuditi priložnosti mladim ustvarjalcem in približati sodobno ustvarjalnost širši publiki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/OBCINSKA-KULTURNA-ZVEZA-MEDVODE/|title=Kulturna zveza}}</ref>. V društvu so aktivni slovenski glasbeniki, literati in drugi ustvarjalci ali kulturniki<ref>{{Navedi splet|url=https://itis.siol.net/kulturno-drustvo-jakoba-aljaza-medvode?7646630|title=KDJA - TIS}}</ref>. Kulturno društvo Jakoba Aljaža nosi ime po slovenskem skladatelju in duhovniku [[Jakob Aljaž|Jakobu Aljažu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medvode.si/objava/84738|title=Jakob Aljaž}}</ref>, rojenem v [[Zavrh pod Šmarno goro|Zavrhu pod Šmarno goro]]. == Sekcije društva == - Glasbena sekcija (pevski zbori, inštrumentalne zasedbe) - Literarna sekcija (literarna dejavnost) - Zabavna in ljudska glasba == Dogodki društva == Kulturno društvo Jakoba Aljaža organizira festival [[Dnevi sodobne glasbe]] in serije literarnih večerov po splošnih knjižnicah. Oba sklopa dogodkov sta namenjena približevanju sodobne (slovenske) ustvajalnosti širši publiki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/share/p/1JxQLgtipd/|title=Dnevi sodobne glasbe in literarni večeri}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenska kulturna društva|Jakoba Aljaža]] [[Kategorija:Medvode]] 8amueimu8f9a8taog0vfc8cn9lcgvg2 6690623 6690621 2026-06-17T09:36:55Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Ustanovitve leta 1999]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690623 wikitext text/x-wiki '''Kulturno društvo Jakoba Aljaža''' je kulturno društvo s sedežem v [[Medvode|Medvodah]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/share/1Fj3e2XgWh/|title=Facebook stran KDJA}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/KULTURNO-DRUSTVO-JAKOBA-ALJAZA-MEDVODE/|title=Bizi}}</ref>. Deluje od leta 1999, od leta 2026 ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. Glavne dejavnosti društva so glasbene (organizacija koncertov, festivalov, koncertnih ciklov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/dogodek/dnevi-sodobne-glasbe-v-medvodah|title=Članek Dnevi sodobne glasbe}}</ref>), literarne (predstavitve knjig, organizacija literarnih večerov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/share/p/1MiNNKK52D/|title=Literarni večeri v organizaciji KDJA}}</ref>) in domoznanske (poznavanje lokalnega okolja). Težišče dejavnosti je na sodobni slovenski ustvarjalnosti, poslanstvo društva je ponuditi priložnosti mladim ustvarjalcem in približati sodobno ustvarjalnost širši publiki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/OBCINSKA-KULTURNA-ZVEZA-MEDVODE/|title=Kulturna zveza}}</ref>. V društvu so aktivni slovenski glasbeniki, literati in drugi ustvarjalci ali kulturniki<ref>{{Navedi splet|url=https://itis.siol.net/kulturno-drustvo-jakoba-aljaza-medvode?7646630|title=KDJA - TIS}}</ref>. Kulturno društvo Jakoba Aljaža nosi ime po slovenskem skladatelju in duhovniku [[Jakob Aljaž|Jakobu Aljažu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medvode.si/objava/84738|title=Jakob Aljaž}}</ref>, rojenem v [[Zavrh pod Šmarno goro|Zavrhu pod Šmarno goro]]. == Sekcije društva == - Glasbena sekcija (pevski zbori, inštrumentalne zasedbe) - Literarna sekcija (literarna dejavnost) - Zabavna in ljudska glasba == Dogodki društva == Kulturno društvo Jakoba Aljaža organizira festival [[Dnevi sodobne glasbe]] in serije literarnih večerov po splošnih knjižnicah. Oba sklopa dogodkov sta namenjena približevanju sodobne (slovenske) ustvajalnosti širši publiki<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/share/p/1JxQLgtipd/|title=Dnevi sodobne glasbe in literarni večeri}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenska kulturna društva|Jakoba Aljaža]] [[Kategorija:Medvode]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1999]] q1q2pbmejnkuaerzgyv9rfss98ykpsp Trg republike, Almati 0 599046 6690488 6640634 2026-06-16T19:48:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690488 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic Site | name = Trg republike | native_name = Respublika Alañy | native_language = Kazakh | other_name = Novi trg<br>Trg neodvisnosti | image = Republic Square, Almaty 1.jpg | image_size = 340px | caption = | locmapin = Kazahstan | coordinates = {{coord|43|14|18|N|76|56|43|E|region:KZ|display=inline,title}} | location = {{flagicon|KAZ}} [[Almati]], [[Kazahstan]] | area = | built = 1980 | architecture = | governing_body = }} '''Trg republike''', znan tudi kot '''Trg neodvisnosti''' ({{langx|kk|Республика алаңы}}, ''Respublika alañy'', {{langx|ru|Площадь Республики|Ploščadʹ Respubliki}}) je glavni trg v [[Almati]]ju v [[Kazahstan]]u. Uporablja se za javne prireditve. Na njegovi južni strani je do leta 2022 stala nekdanja predsedniška palača, ki je bila kasneje uporabljena kot občinski urad.<ref>{{cite book |title=Kazakhstan |last=Brummell |first=Paul |year=2012 |publisher=Bradt Travel Guides |page=139 |isbn=9781841623696}}</ref><ref name=“Residence”>{{cite web|url= https://www.kt.kz/eng/society/almaty-based_presidential_residence_to_be_demolished_1377930241.html| title= Almaty-based presidential residence to be demolished|date=February 3, 2022|work=Kazakhstan Today}}</ref> == Zgodovina == Območje je nastalo po odločitvi prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Kazahstana Dinmuhameda Kunajeva, saj zaradi povečanja prebivalstva mesta ''Leninov trg'' med festivalskimi dogodki ni mogel sprejeti vseh prebivalcev mesta. Območje je bilo odprto leta 1980 pod imenom ''Brežnjeva trg'' (po [[Leonid Brežnjev|Leonidu Brežnjevu]]) v čast 60. obletnice ustanovitve Kazahstanske republike. Postal je glavni trg prestolnice Kazahstana in je bil do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] prostor za množične demonstracije, praznovanja, festivale, vojaške parade, shode in festivale. Območje je bilo zasajeno z listavci in iglavci. Leta 1981 sta Kunajev in partijski delavci vzdolž pešpoti posadila 70 jelk iz [[Tjanšan]]a. Leta 1982 so avtorji trga drugič in zadnjič v zgodovini kazahstanske arhitekture prejeli državno nagrado ZSSR na področju arhitekture.<ref>{{Cite web|last=tengrinews.kz|date=2017-04-21|title=Площадь Республики 15. Новая жизнь старого здания|url=https://tengrinews.kz/article/ploschad-respubliki-15-novaya-jizn-starogo-zdaniya-515/|access-date=2021-12-15|website=Главные новости Казахстана - Tengrinews.kz|language=ru}}</ref> Leta 1986 je na trgu prišlo do zloglasne vstaje, znane kot ''Jeltoqsan''. Kjer se je zbrala skupina ljudi, da bi protestirala proti Kunajevljevi odstavitvi. Dogodki so trajali od 16. do 19. decembra 1986. Protesti so se začeli zjutraj 17. decembra, ko so študentske demonstracije privabile na tisoče udeležencev, ki so korakali čez Brežnjeva trg do stavbe Centralnega komiteja CPK. Posledično so v mesto vstopile notranje čete in sile OMON, po vsem mestu je izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo ubitih okoli 200 ljudi.<ref>{{Cite web |title=10 фактов о декабрьских событиях 1986 года |url=https://masa.media/ru/site/10-faktov-o-dekabrskikh-sobytiyakh-1986-goda |access-date=2022-07-04 |website=Masa Media |language=ru}}</ref> Leta 1992 so na trgu praznovali osnovni, najpomembnejši in najljubši praznik. Prvič so začeli praznovati ''[[Nauruz|nauriz]]''. Za razliko od prej, med [[perestrojka|perestrojko]], ko je bil praznik dovoljen le na Leninovem trgu, so se vsako leto 22. marca od jutra do polnoči na trg zbrale tisoče prebivalcev Almatija, da bi praznovali državni praznik pomladnega enakonočja - ''nauriz''. Na trgu so vsako leto 22. marca postavili šotore, v katerih so prodajali baursake, usnje, riž in brezalkoholne pijače. Praznične koncerte so prirejale tudi znane kazahstanske zvezde.<ref>{{Cite web |last=Populi |first=Vox |date=2021-03-20 |title=Первый Наурыз в Казахстане {{!}} VOXPOPULI |url=https://voxpopuli.kz/pervyy-nauryz-v-kazahstane-12911/ |access-date=2022-07-04 |language=ru-RU |archive-date=2022-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220705190816/https://voxpopuli.kz/pervyy-nauryz-v-kazahstane-12911/ |url-status=dead }}</ref> Na trgu sta 9. maja 1995 oziroma 16. decembra 1996 potekali paradi v čast 50. obletnice zmage v drugi svetovni vojni in 5. obletnice neodvisnosti Kazahstana.<ref>{{Cite news|url=https://radiotochka.kz/10403-na-voennyy-parad-v-astane-potratyat-chast-sredstv-vydelennyh-na-oboronosposobnost-strany.html|title=Военные парады в Казахстане за 15 лет "подорожали" в одиннадцать раз|work=Radiotochka.kz {{!}} Новости Казахстана – события, мнения, аналитика|access-date=2017-09-22|archive-date=2017-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170923002331/https://radiotochka.kz/10403-na-voennyy-parad-v-astane-potratyat-chast-sredstv-vydelennyh-na-oboronosposobnost-strany.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2007 se je na trgu začela gradnja podzemnega nakupovalnega in zabaviščnega centra, pri čemer je bila porušena granitna ploščad. Zaradi gradbenega območja je bilo 60 % območja zaprtega z ograjo, posekanih je bilo veliko jelk iz Tjanšana, gibanje vozil pa je bilo omejeno. Pred letom 2012 je bil simbol neodvisnosti za vse Kazahstance - Trg republike - iznakažen z jamami in vrtinami. Prebivalci so se na gradnjo negativno odzvali, saj praznovanje Nauryza ni bilo mogoče.<ref>{{Cite web |title=В Алматы открылся первый в Казахстане подземный торговый центр «Алмалы» |url=https://kaztag.kz/ru/news/v-almaty-otkrylsya-pervyy-v-kazakhstane-podzemnyy-torgovyy-tsentr-almaly |access-date=2022-07-04 |website=kaztag.kz |language=ru}}</ref> Leta 2012 je bila gradnja podzemnega nakupovalnega centra dokončno končana, vendar je bilo praznovanje Nauryza še vedno omejeno do leta 2014, ko je bilo praznovanje končno dovoljeno. Med krvavimi januarskimi nemiri leta 2022 so protestniki vdrli v županove pisarne na Trgu republike in nekdanjo predsedniško rezidenco, stavbe pa so bile požgane in v veliki meri poškodovane. Napovedano je bilo, da bodo županovo pisarno in predsedniško rezidenco namesto popravila porušili in nadomestili z zabaviščnim parkom oziroma javnim parkom.<ref>{{Cite web |last=tengrinews.kz |date=2022-01-07 |title=Как выглядела главная площадь Алматы после погромов |url=https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/kak-vyiglyadela-glavnaya-ploschad-almatyi-posle-pogromov-458403/ |access-date=2022-07-04 |website=Главные новости Казахстана - Tengrinews.kz |language=ru}}</ref><ref name=“Residence” /> Decembra 2022 je bil spomenik Tagzim posvečen žrtvam nasilja, tako 227 ubitim civilistom kot osemnajstim pripadnikom varnostnih sil ter stotinam ranjenim. Spomenik stoji na vzhodni strani kompleksa, južno od ulice Satpaev, v bližini velikanskega hrasta neodvisnosti. Sestavljen je iz vrste pravokotnih monolitov iz črnega, sivega in belega kamna s podatki o incidentu in njegovih žrtvah v pozlačenih črkah. Odkril ga je predsednik Kasim-Žomart Tokajev. == Seznam arhitekturnih spomenikov == {{external media|float=right|width=250px|video1=[https://m.youtube.com/watch?v=M0XOhY-6xHo Opening of the Independence Monument - 1996]}} Območje je imelo prej status državnega spomenika arhitekture in urbanističnega načrtovanja. Leta 2015 je bilo uvrščeno na državni seznam zgodovinskih in kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Almatiju.<ref>{{cite web |url = http://adilet.zan.kz/rus/docs/V15R0001165 |title = List of sites deprived of the status of the monument of history and culture |archiveurl = https://archive.today/20151119160520/http://adilet.zan.kz/rus/docs/V15R0001165 |archivedate = 2015-11-19}}</ref> *Rezidenca Akimata v Almatiju (nekdanja Komunistična partija Kazahstana) *Rezidenca prvega predsednika Kazahstana (nekdanja predsedniška palača Kazahstana od 1991 do 1997, porušena leta 2022) *Republikanska palača šolarjev (nekdanja Republikanska palača pionirjev) *Spomenik neodvisnosti *Spomenik Tagzim<ref>{{Cite web |last=Bulatkulova |first=Saniya |date=2022-12-23 |title=Kazakh President Opens Memorial to Victims of January Events in Almaty |url=https://astanatimes.com/2022/12/kazakh-president-opens-memorial-to-victims-of-january-events-in-almaty/ |access-date=2022-12-29 |website=The Astana Times |language=en}}</ref> == Ime == Od leta 1980 se je območje imenovalo ''Novi trg'', leta 1982 pa se je območje preimenovalo v ''Brežnjeva trg'' v spomin na pokojnega Leonida Brežnjeva. 1. aprila 1988 je objavljeni odlok Centralnega komiteja KPJZ, predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR in Sveta ministrov ZSSR spremenil ime iz Leonida Brežnjeva nazaj v Novi trg.<ref>{{cite web |publisher = "space" magazine |url = http://lyakhov.kz/chronicle/years/chron88.shtml |title = KAZAKHSTAN Chronicle "P" Year 1988 |accessdate = 10 February 2015 |archiveurl = https://archive.today/20150210173722/http://lyakhov.kz/chronicle/years/chron88.shtml |archivedate = 2015-02-10}}</ref> 23. maja 1990 je Vrhovni svet Kazahstanske sovjetske socialistične republike sprejel resolucijo o preimenovanju Novega trga v Trg republike.<ref>{{cite web | publisher = Adilet.zan.kz | url = http://adilet.zan.kz/rus/docs/B900007000_| title = to change the name of the New Square in the city of Alma-Ata | accessdate = January 2, 2016 | archiveurl = https://archive.today/20160101190836/http://adilet.zan.kz/rus/docs/B900007000_ | archivedate = 2016-01-01}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="150px"> File:Акимат Алматы на Площади Республики. Июль, 2015 года.JPG|Akimat (županova rezidenca) File:Алматы, площадь Республики, сферопанорама.jpg|Panorama trga File:15 Republic Square.png|Center za študije neširjenja orožja je imel predstavništvo NIS na naslovu Trg Republike 15 od leta 1998 do 2009. File:Independence Monument Zheltoksan.jpg|Spomenik Jeltoqsanu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Republic Square, Almaty}} * [https://web.archive.org/web/20130307213939/http://caravan.kz/webcam-2 Webcam on the Republic Square] * [https://m.youtube.com/watch?v=nEKWJ2CNOWY A 1980 military parade on the square in honor of the 60th anniversary of the Kazakh SSR] [[Kategorija:Almati]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1980]] 2cizepl3eg79qtz8ez8dsplcsxity6d Raketa zrak-zrak 0 599223 6690414 6680304 2026-06-16T17:38:09Z Rastofan 255314 dodane povezave + popravek imena 6690414 wikitext text/x-wiki [[Slika:AIM-120_AMRAAM_and_AIM-9_Sidewinder.JPG|sličica|F-16, oborožen z raketo tipa zrak-zrak [[AIM-120 AMRAAM]] za boj zunaj vizualnega dosega (na zunanjem nosilcu) in raketo za bližnji boj [[AIM-9 Sidewinder]] (notranji nosilec).]] [[Slika:ILA_2010_Samstag_125.JPG|sličica|Meteor - primer rakete zrak–zrak z ramjet motorjem.]] '''Raketa zrak–zrak''' ('''AAM''') je [[Samopogonski izstrelek|raketa,]] izstreljena iz [[Zrakoplov|letala]] z namenom uničenja drugega letala med letom. Rakete zrak–zrak tipično poganja eden ali več [[Raketni motor|raketnih motorjev]], običajno [[Raketni motor na trdno gorivo|na trdo gorivo]], včasih pa [[Raketni motor na tekoče gorivo|na tekoče gorivo]]. [[Potisna cev|Ramjet]] motorji, kot se uporabljajo v raketi Meteor, se pojavljajo kot tip pogona, ki bo prihodnjim raketam srednjega in dolgega dosega omogočil ohranjanje višje povprečne hitrosti v celotnem območju delovanja. Rakete zrak–zrak so na splošno razdeljene v dve skupini. Tiste, ki so zasnovane za napad na nasprotna letala na razdalji od približno 30&nbsp;km<ref name="ASRAAM-MBDS">{{Navedi splet|url=https://www.mbda-systems.com/product/asraam/|title=ASRAAM|publisher=MBDS Systems|accessdate=17 November 2024|archivedate=10 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210410214314/https://www.mbda-systems.com/product/asraam/}}</ref><ref name="AA-11 ARCHER R-73">{{Navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-11.htm|title=AA-11 ARCHER R-73|publisher=Global Security|accessdate=3 February 2020}}</ref> do 40&nbsp;km,<ref name="RVV-MD">{{Navedi splet|url=https://roe.ru/eng/catalog/aerospace-systems/air-to-air-missile/rvv-md/|title=RVV-MD|publisher=Rosoboronexport|accessdate=17 November 2024}}</ref><ref name="AA-11 ARCHER R-73" /> so znane kot rakete kratkega dosega ali »znotraj vizualnega dosega« (SRAAM ali WVRAAM) in se včasih imenujejo »bojne« rakete, ker so zasnovane za optimizacijo njihove okretnosti in ne dosega.<ref name="ASRAAM-MBDS" /><ref name="RVV-MD" /> Večina uporablja [[infrardeče vodenje]] in jih kot take imenujemo rakete s toplotnim iskanjem. Nasprotno pa se rakete srednjega ali dolgega dosega (MRAAM ali LRAAM, obe spadata v kategorijo raket onkraj vizualnega dosega (BVRAAM)), običajno zanašajo na radarsko vodenje, ki obstaja v številnih oblikah. Nekatere sodobne rakete uporabljajo [[Inercialna navigacija|inercialno vodenje]] in/ali »posodobitve na sredini poti«, da se raketa lahko dovolj približa, da lahko uporabi aktivni senzor za radarsko vodenje. Koncepta raket zrak–zrak in [[Izstrelek zemlja-zrak|raketa zemlja–zrak]] sta tesno povezana in v nekaterih primerih se lahko za obe vlogi uporabljajo različice istega orožja, kot sta [[ASRAAM]] in Sea Ceptor. == Zgodovina == [[Slika:Ruhrstahl_X-4.jpg|sličica|[[Ruhrstahl X-4]] v muzeju RAF Cosford]] Raketa zrak–zrak je nastala iz nevodenih raket zrak-zrak, ki so se uporabljale med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Rakete Le Prieur so bile včasih pritrjene na opornike dvokrilcev in so jih električno izstreljevali piloti, kot sta bila [[Albert Ball]] in A. M. Walters, običajno proti [[Nadzorni balon|opazovalnim balonom]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Albert Ball VC|pages=90–91}}</ref> Zaradi zavezniške zračne premoči je [[Tretji rajh|Nemčija v drugi svetovni vojni]] vložila omejen trud v raziskave raket. Sprva je leta 1943 prilagodila izstrelek nevodenega pehotnega raketnega sistema 21 cm Nebelwerfer 42 v protiletalsko raketo BR 21, ki se izstreljuje iz zraka; to je privedlo do uporabe nevodene rakete R4M in razvoja različnih prototipov vodenih raket, kot je [[Ruhrstahl X-4]]. [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška mornarica]] in [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriško letalstvo]] sta začeli opremljati vodene rakete leta 1956, z uporabo raket ameriških zračnih sil AIM-4 Falcon ter raket amerišške mornarice AIM-7 Sparrow in [[AIM-9 Sidewinder]]. Povojne raziskave so [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevo letalstvo]] leta 1957 pripeljale do uvedbe rakete Fairey Fireflash, vendar njihovi rezultati niso bili uspešni. [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|Sovjetsko letalstvo]] je leta 1957 uvedlo svoj K-5. Prva uspešna bojna sestrelitev nasprotnikovega letala se je zgodila med krizo Kinmen (Quemoy) leta 1958, ko so letala kitajske republike F-86 Sabres v Kairu sestrelila vsaj eno sovjetsko [[Kitajsko vojno letalstvo|letalo]] MiG-17 z uporabo ameriških raket AIM-9 Sidewinder; korejsko letalstvo je po naključju našlo večinoma nedotaknjen AIM-9 Sidewinder, ki je zadel in se zagozdil v enem od njihovih letal MiG-17, vendar ni eksplodiral, in naj bi ga predalo Sovjetom za obratni inženiring v [[Vimpel K-13|raketo K-13]].<ref>{{Navedi splet|last=Mizokami|first=Kyle|date=2024-06-05|title=America's Groundbreaking Sidewinder Was Poised to Rule the Skies. Then, the Soviet Union Stole It.|url=https://www.popularmechanics.com/military/weapons/a60734289/aim-9-sidewinder-missile-history/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241206003824/https://www.popularmechanics.com/military/weapons/a60734289/aim-9-sidewinder-missile-history/|archivedate=2024-12-06|accessdate=2025-05-31|website=Popular Mechanics|language=en-US|quote=Nine years after the end of the Chinese Civil War, when the island of Taiwan officially became the sovereign Republic of China, its air force squared off in dogfights against the People’s Republic of China... The MiGs, which [[Chairman of the Chinese Communist Party]] [[Mao Zedong]] sent to test Taiwanese defenses, could fly faster and higher than the aging Sabres, making them difficult to intercept. Nothing, not even the superior training of the Taiwanese pilots, could make up for that. And both sides knew it...}}</ref> Ker so se raketni sistemi še naprej izboljševali, sodobno zračno bojevanje skoraj v celoti sestoji iz izstreljevanja raket. Uporaba boja zunaj vizualnega dosega je v ZDA postala tako razširjena, da so bile zgodnje različice [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]] v šestdesetih letih prejšnjega stoletja oborožene le z raketami. Visoka stopnja žrtev med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] je ZDA prisilila, da so ponovno uvedle [[Avtomatski top|avtomatske topove]] in tradicionalne taktike zračnih spopadov, vendar rakete ostajajo glavno orožje v zračnih bojih. V [[Falklandska vojna|falklandski vojni]] so britanski [[Harrier Jump Jet|Harrierji]] z raketami AIM-9L lahko premagali hitrejše argentinske nasprotnike. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.thehistorychannel.co.uk/site/microsites/Falklands/index_microsite.php?microsite=Falklands&target=The_Harrier&section=626|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519010009/http://www.thehistorychannel.co.uk/site/microsites/Falklands/index_microsite.php?microsite=Falklands&target=The_Harrier&section=626|title=The History Channel|archivedate=May 19, 2009}}</ref> Od konca 20. stoletja se lahko vsestranske toplotno vodene zasnove zaklenejo na cilj iz različnih kotov, ne le od zadaj, kjer je toplotni odtis motorjev najmočnejši. Druge vrste se zanašajo na radarsko vodenje (bodisi na krovu bodisi "narisano" z izstrelitvenega letala). === Uporaba raket zrak-zrak kot rakete zemlja-zrak === [[Slika:NASAMS_NL_Gilze-Rijen_AB_2014.jpg|sličica|Lutka rakete AIM-120 na tirnici, ki se razteza iz nosilca rakete NASAMS]] Leta 1999 so srbske sile prilagodile rakete [[R-73]] kot rakete zemlja-zrak. Center za raziskave in razvoj raket gibanja Hutijev in raketne sile so poskušale izstreliti R-27/R-60/R-73/R-77 proti savdskim letalom z uporabo zalog raket iz zalog jemenskih zračnih sil. Težava pri R-27 in R-77 je pomanjkanje radarja, ki bi podpiral njihovo vodenje do cilja. Vendar sta R-73 in R-60 infrardeči toplotno usmerjeni raketi. Za izstrelitev rakete potrebujeta le energijo, tekoči dušik za hlajenje glave iskalnika in nosilec. Te rakete so bile povezane s kupolami FLIR Systems ULTRA 8500 ameriške izdelave. Potrjen je bil le en skorajšnji zgrešeni cilj, in sicer raketa R-27T, izstreljena na F-15SA savdskih kraljevih zračnih sil. Pomanjkljivost pa je, da so te rakete namenjene izstreljevanju iz enega lovca na drugega, zato so motorji in količina goriva manjši kot pri namensko izdelani raketi zemlja-zrak.<ref>{{Navedi splet|title=Here's how Houthis were able to deploy R-27/R-60/R-73/R-77 Air-to-Air Missiles as SAMs against Saudi-led Coalition Aircraft|url=https://theaviationgeekclub.com/heres-how-houthis-were-able-to-deploy-r-27-r-60-r-73-r-77-air-to-air-missiles-as-sams-against-saudi-led-coalition-aircraft/|last=Dario Leone|date=2019-07-17|accessdate=2022-10-14|website=theaviationgeekclub.com}}</ref>[[Slika:AIM-9L_DF-ST-82-10199.jpg|desno|sličica|[[AIM-9 Sidewinder|AIM-9]] L zračna vadbena raketa (CATM) z [[Raketni motor|raketnim motorjem]] in inertno bojno glavo za vadbo.]]Na zahodni strani je bil razvit norveško-ameriški sistem zračne obrambe NASAMS za uporabo raket zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]], [[IRIS-T]] in [[AIM-120 AMRAAM|AMRAAM]] za prestrezanje ciljev. Nobena od teh raket ne zahteva modifikacij, zato je mogoče, da sistem uporabi rakete neposredno z letala. Po preizkusu streljanja septembra 2020 ob obalah Floride, med katerim je uspešno izstrelil simuliran [[manevrirni izstrelek]], je bil NASAMS leta 2022 poslan v Ukrajino, kjer je bil ta raketni sistem prvič uporabljen v resničnih bojnih pogojih in je po navedbah ukrajinske vlade sestrelil več kot 100 zračnih ciljev.<ref>{{Navedi splet|title=US air defense system delivery hopes to save Kiev|url=https://asiatimes.com/2022/07/us-air-defense-system-delivery-hopes-to-save-kiev/|last=Stephen Bryen|date=2022-07-09|accessdate=2022-10-14|website=asiatimes.com}}</ref> == Bojna glava == Za poskus onesposobitve ali uničenja ciljnega letala so bile na začetku uporabljene običajne [[Eksplozija#Fragmentacija|fragmentacijske]] bojne glave. Te so ustvarile torus z velikim številom relativno drobcev, ki pa so bili ponavadi naključno veliki in niso zagotavljali ponovljivega delovanja pri zadetku cilja. Kasnejše različice so uporabljale večje število paličastih kosov kovine, ki so bili nameščeni radialno okoli eksplozivnega naboja. [[Slika:Continuous-rod-warhead.png|sličica|Shematični prikaz delovanja bojne glave z neprekinjenim obročem palic]] Ker se je izkazalo, da običajne fragmentacijske glave proti večjim in težjim letalom, kot so [[Bombnik|bombniki]], niso dovolj učinkovite, so razvili ''bojno glavo z neprekinjenim obročem palic''. Te bojne glave vsebujejo dva sloja paličastih kosov, ki so medsebojno zvarjeni na nasprotnih koncih in se ob eksploziji razširijo v neprekinjen kovinski obroč, ki ima učinek rezanja in lahko povzroči večje poškodbe. Bojna glava z neprekinjenim obročem palic ima zaradi zasnove relativno ozko območje učinkovitosti, kar predstavlja problem pri uporabi proti ciljem manjših dimenzij, kot so [[Brezpilotnik|brezpilotni letalniki]] in [[Manevrirni izstrelek|manevrirni izstrelki]], pri katerih obroč paličic težje zadene kritično mesto. Zato je kasnejši razvoj prinesel ponovno uporabo fragmentacijskih bojnih glav, ki pa so bile zasnovane z namenom povečanja hitrosti drobcev in z bolj predvidljivo obliko in velikostjo drobcev. Za uporabo proti zelo hitrim ciljem, kot so [[Balistični izstrelek|balistični izstrelki]], so se pojavile usmerjene fragmentacijske bojne glave, ki lahko večji del drobcev usmerijo v skoraj poljubno smer in tako večje število drobcev usmerijo na manjše območje. Bojne glave se običajno detonirajo z [[Bližinski detonator|bližinskim detonatorjem]] ali z udarnim detonatorjem, če zadenejo cilj neposredno. Manj pogosto so bile na manjšem številu tipov raket zrak-zrak (kot je AIM-26 Falcon ) nameščene jedrske bojne glave, čeprav te niso bile nikoli uporabljene v boju. == Vodenje == [[Slika:Göktuğ.jpg|sličica|Aktivna radarska samovodeča raketa zrak–zrak BVR Gökdoğan (prikazana spodaj spredaj) in [[Infrardeče vodenje|infrardeča samovodeča]] raketa kratkega dosega zrak-zrak Bozdoğan (prikazana spodaj zadaj) ena ob drugi na sejmu IDEF 2019 v [[Carigrad|Carigradu]] v [[Turčija|Turčiji]].]] Vodene rakete delujejo tako, da zaznajo svoj cilj (običajno z [[Radar|radarsko]] ali [[Infrardeče valovanje|infrardečo]] metodo, redko pa z drugimi, kot sta lasersko vodenje ali optično sledenje) in se nato »usmerijo« na cilj po poti do trka. Čeprav lahko raketa za ciljanje na cilj uporablja radar ali infrardeče vodenje, lahko izstrelitveno letalo cilj pred izstrelitvijo zazna in mu sledi na druge načine. Infrardeče vodene rakete so lahko »podrejene« napadalnemu radarju, da najdejo cilj, radarsko vodene rakete pa se lahko izstrelijo na cilje, ki jih zaznajo vizualno ali prek infrardečega sistema za iskanje in sledenje (IRST), čeprav lahko od napadalnega radarja zahtevajo, da osvetli cilj med delnim ali celotnim prestrezanjem rakete. === Radarsko vodenje === Radarsko vodenje se običajno uporablja za rakete srednjega ali dolgega dosega, kjer bi bil infrardeči signal cilja prešibek, da bi mu infrardeči detektor lahko sledil. Obstajajo tri glavne vrste radarsko vodenih raket – aktivne, polaktivne in pasivne. Radarskim vodenim raketam se je mogoče izogniti s hitrim manevriranjem (kar lahko povzroči, da »prelomijo zaklep« ali pa preletijo ciljno črto), uporabo [[Radarska vaba|radarskih vab]] ali [[Elektronski protiukrepi|elektronskih protiukrepov]]. ==== Aktivno radarsko vodenje ==== {{Glavni|Aktivno radarsko vodenje}} [[Slika:Seeker_Vympel-R-77-maks2009.jpg|sličica|Aktivni radarski iskalnik v glavi rakete Vimpel [[R-77]] na [[MAKS|letalskem mitingu MAKS]] 2009]] Rakete z aktivnim radarskim (AR) vodenjem imajo lasten radarski sistem za zaznavanje cilja in sledenje temu, vendar je velikost radarske antene omejena zaradi majhnega premera raket, kar omejuje njen doseg, kar običajno pomeni, da se takšne rakete izstrelijo na predvideno prihodnjo lokacijo cilja, pogosto pa se zanašajo na ločene sisteme za vodenje, kot so [[Globalni sistem pozicioniranja|globalni sistem za določanje položaja]] (GPS), inercialno [[Inercialna navigacija|vodenje]] ali posodobitev na sredini poti iz izstrelitvenega letala ali drugega sistema, ki lahko komunicira z raketo, da se raketa približa cilju. Na vnaprej določeni točki (pogosto na podlagi časa od izstrelitve ali prihoda blizu predvidene lokacije cilja) se radarski sistem rakete aktivira in raketa se nato usmeri na cilj. Če je razdalja od napadalnega letala do cilja znotraj dosega radarske naprave rakete, se lahko raketa aktivira takoj po izstrelitvi. Velika prednost aktivnega radarskega sistema za samonavajanje je, da omogoča način napada »ustreli in pozabi«, kjer lahko napadalno letalo po izstrelitvi rakete zasleduje druge cilje ali pobegne z območja. ==== Polaktivno radarsko vodenje ==== {{Glavni|Polaktivno radarsko vodenje}} [[Slika:F-15_firing_AIM-7Ms.jpg|desno|sličica|Dva [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|lovca F-15E]] iz 90. lovske eskadrilje ameriških zračnih sil z letalske baze Elmendorf na Aljaski med vadbeno misijo izstrelita par polaktivnih radarsko vodenih raket AIM-7M .]] Rakete s polaktivnim radarskim vodenjem (SARH) so enostavnejše in pogostejše. Delujejo tako, da zaznavajo radarsko energijo, ki se odbija od cilja. Radarsko energijo oddaja radarski sistem izstrelitvenega letala. Vendar to pomeni, da mora izstrelitveno letalo vzdrževati »zaklenjeno« tarčo (osvetljevati ciljno letalo s svojim radarjem), dokler ga raketa ne prestreže. To omejuje sposobnost napadalnega letala za manevriranje, kar je lahko potrebno, če se pojavijo grožnje napadalnemu letalu. Prednost raket, vodenih s sistemom SARH, je, da se usmerjajo na odbiti radarski signal, zato se natančnost dejansko poveča, ko se raketa približa, ker odsev prihaja iz "točkovnega vira": cilja. V nasprotju pa več ciljev povzroči, da bo vsak od njih odbijal isti radarski signal in raketa se lahko zmede glede tega, kateri cilj je njena predvidena žrtev. Raketa morda ne bo mogla izbrati določenega cilja in leteti skozi formacijo, ne da bi prišla v smrtonosni doseg katerega koli določenega letala. Novejše rakete imajo v svojih sistemih vodenja logična vezja, ki pomagajo preprečiti to težavo. Hkrati je motenje zaklepanja rakete lažje, ker je izstreljevalno letalo dlje od cilja kot raketa, zato mora radarski signal potovati dlje in z razdaljo močno oslabi. To pomeni, da lahko raketo motijo ali prevarajo protiukrepi, katerih signali se krepijo, ko se raketa približuje. Ena od protiukrepov je zmožnost "usmeritve ob motnjah" v raketi, ki ji omogoča, da se usmeri na motilni signal. ==== Sledenje žarku ==== ''Glavni članek:'' [[Usmerjanje z žarkom]][[Slika:K-5M_Air-to-Air_Missile.jpg|desno|sličica|"Beam riding" raketa zrak-zrak K-5 na letalu [[Mikojan-Gurevič MiG-19|MiG-19]] (Razstavljeno v Vojaškozgodovinskem muzeju in parku v Kecelu na Madžarskem)]] Zgodnja oblika radarskega vodenja je bila "sledenje žarka " (BR - beam riding). Pri tej metodi napadalno letalo usmeri ozek žarek radarske energije na cilj. Raketa zrak-zrak je izstreljena v žarek, kjer senzorji na zadnjem delu rakete krmilijo raketo in jo držijo znotraj žarka. Dokler je žarek usmerjen na ciljno letalo, raketa sledi žarku, dokler letala ne prestreže. Čeprav je konceptualno preprosta, je poteza težka zaradi izziva hkratnega ohranjanja žarka trdno usmerjenega na cilj (na katerega se ni bilo mogoče zanašati pri sodelovanju z ravnim in vodoravnim letenjem), upravljanja lastnega letala in spremljanja sovražnikovih protiukrepov. Dodaten zaplet je bil, da se bo žarek razširil v stožčasto obliko, ko se bo oddaljenost od napadalnega letala povečevala. To bo povzročilo manjšo natančnost rakete, saj je žarek lahko dejansko večji od ciljnega letala, ko raketa prispe. Raketa bi lahko bila popolnoma znotraj žarka, vendar še vedno ne bi bila dovolj blizu, da bi uničila cilj. === Infrardeče vodenje === ''Glavni članek:'' [[Infrardeče vodenje]][[Slika:MAA-1A_seeker_head.jpg|desno|sličica|Infrardeča glava iskalnika rakete MAA-1 Piranha]] [[Slika:HAL_Tejas_(LSP-07)_firing_Python-5_missile_better_visibility.png|alt==An infrared homing Python-5 AAM being fired from Indian Air Force HAL Tejas fighter during certification tests|sličica|Infrardeči vodena raketa Python-5, izstreljena iz lovca [[HAL Tejas]]]] '''Infrardeče vodene''' (IR) rakete ciljajo na toploto, ki jo proizvaja letalo. Zgodnji infrardeči detektorji so imeli slabo občutljivost, zato so lahko sledili le vročim izpušnim cevem letala. To je pomenilo, da se je moralo napadalno letalo pred izstrelitvijo infrardeče vodene rakete premakniti za cilj, kar je tudi omejilo doseg rakete, saj je infrardeči signal z naraščajočo razdaljo kmalu postal premajhen za zaznavanje, po izstrelitvi pa se je raketa "lovila" s svojim ciljem. Zgodnji infrardeči iskalniki so bili neuporabni v oblakih ali dežju (kar je do neke mere še vedno omejitev) in jih je lahko zmotilo sonce, odsev sonca od oblaka ali zemeljskega predmeta ali kateri koli drug vroči predmet v njihovem vidnem polju. Sodobnejše infrardeče vodene rakete lahko zaznajo toploto obloge letala, ki jo ogreva trenje zračnega toka, poleg šibkejšega toplotnega signala motorja, ko je letalo vidno s strani ali čelno. To jim v kombinaciji z večjo sposobnostjo manevriranja daje sposobnost "vsestranskega" opazovanja, napadalnemu letalu pa ni več treba biti za svojim ciljem, da bi sprožilo strel. Čeprav izstrelitev od zadaj poveča verjetnost zadetka, mora biti izstreljevalno letalo v takšnem spopadu z repnim zasledovanjem običajno bližje cilju. Letalo se lahko brani pred infrardečimi raketami tako, da izstreli [[Toplotna vaba|toplotne vabe]], ki so bolj vroče od letala, zato se raketa usmeri na svetlejši in bolj vroč cilj. IR rakete lahko proti temu uporabljajo filtre, ki jim omogočajo, da ignorirajo cilje, katerih temperatura ni v določenem območju. Uporabijo se lahko tudi vlečene vabe, ki natančno posnemajo toploto motorja, in infrardeči motilci. Nekatera velika letala in številni bojni helikopterji uporabljajo tako imenovane infrardeče motilce z "vročimi opekami", ki so običajno nameščeni v bližini motorjev. Trenutne raziskave razvijajo laserske naprave, ki lahko ponaredijo ali uničijo sisteme za vodenje infrardeče vodenih raket. Rakete z začetka 21. stoletja, kot je [[ASRAAM|ASRAAM,]] uporabljajo "slikovni infrardeči" iskalnik, ki "vidi" cilj (podobno kot digitalna videokamera) in lahko loči med letalom in točkovnim virom toplote, kot je toplotna vaba. Imajo tudi zelo širok kot zaznavanja, zato napadalnemu letalu ni treba biti usmerjeno naravnost v cilj, da se raketa zaklene. Pilot lahko uporabi [[vizir na čeladi]] (HMS), in cilja drugo letalo tako, da ga pogleda, nato pa izstreli. Temu pravimo izstrelitev "izven [[Namerjanje|dosega]] ". Ruski [[Suhoj Su-27|Su-27]] je na primer opremljen z infrardečim sistemom za iskanje in sledenje (IRST) z laserskim daljinomerjem za svoje rakete, usmerjene preko HMS-a. === Elektro-optično === Nedavni napredek pri vodenju raket je '''elektrooptično''' slikanje. Izraelski [[Python (raketa)|Python-5]] ima elektrooptični iskalnik, ki s pomočjo optičnega slikanja skenira določeno območje za tarče. Ko je cilj zajet, se raketa nanj usmeri. Elektrooptične iskalnike je mogoče programirati tako, da ciljajo na vitalna območja letala, kot je pilotska kabina. Ker niso odvisni od toplotnega obrisa ciljnega letala, se lahko uporabljajo proti tarčam z nizko temperaturo, kot so [[Brezpilotno zračno plovilo|brezpilotni letalniki]] in [[Manevrirni izstrelek|manevrirni izstrelki]]. Kljub temu pa lahko oblaki ovirajo delovanje elektrooptičnih senzorjev. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.fas.org/spp/military/docops/afwa/metsat-U3.htm|title=Atmospheric Effects on Electro-optics|accessdate=4 November 2014}}</ref> === Pasivno proti-sevalno === Razvoj zasnov vodenja raket pretvarja zasnovo protiradiacijskih raket (ARM), ki je bila prvič uporabljena med vietnamsko vojno in se je uporabljala za ciljanje na sevajoče položaje raket zemlja-zrak (SAM), v orožje za prestrezanje v zraku. Trenutni razvoj pasivnih protiradiacijskih raket zrak-zrak naj bi bil protiukrep proti letalom za [[Letalo za zgodnje opozarjanje|zgodnje opozarjanje in nadzor v zraku]] (AEW&C – znanim tudi kot AEW ali AWACS), ki so običajno opremljena z zmogljivimi iskalnimi radarji. Zaradi njihove odvisnosti od radarskih emisij ciljnih letal so pasivne protiradiacijske rakete pri uporabi proti lovskim letalom omejene predvsem na prestrezanje v smeri naprej. Za primere glej [[R-27 (raketa zrak-zrak)|Vimpel R-27]] in Brazo . Drug vidik pasivnega protisevalnega samonavajanja je način "vodenje ob motenju", ki ob namestitvi omogoča radarsko vodeni raketi, da se usmeri na motilnik ciljnega letala, če je primarni iskalnik oviran zaradi [[Elektronski protiukrepi|elektronskih protiukrepov]] ciljnega letala. == Oblikovanje == [[Slika:MAKS_Airshow_2013_(Ramenskoye_Airport,_Russia)_(524-21).jpg|desno|sličica|R-37 M (pod izvozno oznako RVV-BD), hiperzvočna raketa dolgega dosega BVR z motorjem Scramjet, na [[MAKS|letalskem sejmu MAKS]] 2013.]] [[Slika:T129_ATAK_armed_with_19-Tube_70_mm_rocket_launcher_and_2_air_to_air_Stinger.jpg|desno|sličica|Helikopter T129 ATAK z dvema kratkodometnima raketama zrak-zrak Stinger, nameščenima pod krilom. Raketa, ki jo izstreljuje helikopter, je razvita na podlagi sistema MANPADS[[FIM-92 Stinger]] .]] Rakete zrak-zrak so običajno dolgi, tanki valji. S tem se zmanjša njihov presek in s tem upor pri visokih hitrostih, s katerimi potujejo. Rakete so razdeljene v pet glavnih sistemov (od spredaj do zadaj): iskalnik, vodenje, bojna glava, motor in krmilni sistem. Spredaj je iskalnik, bodisi radarski sistem, radarski vodič ali infrardeči detektor. Za njim se nahaja avionika, ki krmili raketo. Tipično se za tem, v središču rakete, nahaja bojna glava, običajno več kilogramov eksploziva, obdanega s kovino, ki se ob detonaciji razdrobi (ali v nekaterih primerih s predhodno razdrobljeno kovino). Zadnji del vodene rakete vsebuje pogonski sistem, običajno raketo neke vrste, in sistem za krmiljenje ali CAS. Rakete na trdo gorivo z dvojnim potiskom so pogoste, vendar nekatere rakete daljšega dosega uporabljajo motorje na tekoče gorivo, ki lahko "zmanjšajo moč", da podaljšajo svoj doseg in ohranijo gorivo za energetsko intenzivno končno manevriranje. Nekatere rakete na trdo gorivo posnemajo to tehniko z drugim raketnim motorjem, ki gori med fazo končnega usmerjanja. Obstajajo rakete, kot je MBDA Meteor, ki "dihajo" zrak (z uporabo [[Potisna cev|ramjet motorja]], podobnega reaktivnemu motorju), da podaljšajo svoj doseg. Sodobne rakete uporabljajo manjdimne motorje – zgodnje rakete so ustvarjale goste dimne sledi, ki jih je posadka ciljnega letala zlahka opazila, kar jih je opozorilo na napad in jim pomagalo ugotoviti, kako se mu izogniti. CAS je običajno elektromehanski, servo krmilni sistem, ki sprejema vhodne podatke iz sistema za vodenje in manipulira z aerodinamičnimi profili ali krilci na zadnji strani rakete, ki vodijo ali usmerjajo orožje proti cilju. Dandanes države razvijajo hiperzvočne rakete zrak-zrak z uporabo [[Potisna cev z nadzvočnim zgorevanjem|scramjet motorjev]] (kot sta R-37 ali AIM-260 JATM ), kar ne poveča le učinkovitost bojev na dolge razdalje, ampak tudi zmanjša možnosti preživetja ciljnih letal na skoraj nič. == Zmogljivost == V razpravah o zmogljivosti raket zrak-zrak se pogosto pojavlja več izrazov. ; Območje uspešne izstrelitve : Območje uspešne izstrelitve je območje, znotraj katerega obstaja visoka (določena) verjetnost uničenja cilja, ki se do zadnjega trenutka ne zaveda svojega napada. Ko je cilj opozorjen vizualno ali prek opozorilnega sistema, poskuša izvesti zaporedje manevra zadnjega pobega (last-ditch-manoeuvre). ; F-pol : Tesno povezan izraz je F-pol. To je poševna razdalja med izstrelitvenim letalom in ciljem v času prestrezanja. Večji kot je F-pol, večja je gotovost, da bo izstrelitveno letalo s to raketo doseglo zračno premoč. ; A-pol : To je poševna razdalja med izstrelitvenim letalom in ciljem v trenutku, ko raketa začne aktivno vodenje ali zajame cilj z aktivnim iskalnikom rakete. Večji A-pol pomeni manj časa in morda večjo razdaljo, ki jo izstrelitveno letalo potrebuje za podporo vodenja rakete, dokler iskalnik rakete ne zajame cilja. ; Območje brez možnosti pobega : Območje brez možnosti pobega je območje, znotraj katerega obstaja visoka (določena) verjetnost uničenja cilja, tudi če je bil ta opozorjen. To območje je opredeljeno kot stožčasta oblika s konico v mestu izstrelitve rakete. Dolžina in širina stožca sta določeni z zmogljivostjo rakete in iskalnika. Hitrost, doseg in občutljivost iskalnika rakete bodo večinoma določali dolžino tega namišljenega stožca, medtem ko bosta njena okretnost (hitrost obračanja) in kompleksnost iskalnika (hitrost zaznavanja in sposobnost zaznavanja ciljev zunaj osi) določili širino stožca. === Minimalni doseg rakete === [[Slika:Gw-tomphoenix.jpg|sličica|[[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriško mornariško]] lovsko letalo VF-103 Jolly Rogers [[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] izstreli raketo zrak-zrak dolgega dosega [[AIM-54 Phoenix]] . Fotografija je last U.S. Navy Atlantic Fleet.]] Raketa ima minimalno razdaljo, pred katero ne more učinkovito manevrirati. Da bi dovolj manevrirala iz slabega izstrelitvenega kota na kratkih razdaljah in zadela cilj, nekatere rakete uporabljajo [[Usmerjevalnik potiska|vektorski usmerjevalnik potiska]], ki omogoča, da raketa začne "zavijati s tirnice", preden jo motor pospeši do dovolj visokih hitrosti, da so njene majhne aerodinamične površine uporabne. == Raketa zrak-zrak kratkega dosega == Kratkodometne rakete zrak-zrak (SRAAM), ki se običajno uporabljajo v "zračnih spopadih" ali bližnjem zračnem boju, se primerjajo z raketami zunaj vizualnega dosega . Večina kratkodometnih raket zrak-zrak je [[Infrardeče vodenje|vodenih z infrardečo svetlobo]] . === Razvoj raket SRAAM === [[Slika:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|desno|sličica|Kitajske rakete zrak-zrak kratkega dosega PL-5]] Te rakete so običajno razvrščene v pet "generacij" glede na zgodovinski tehnološki napredek. Večina teh dosežkov je bila v tehnologiji infrardečega iskalnika (kasneje kombiniranega z [[Digitalna obdelava signalov|digitalno obdelavo signalov]]). === Prva generacija === Zgodnje rakete kratkega dosega, kot na primer zgodnje rakete [[AIM-9 Sidewinder|Sidewinder]] in [[Vimpel K-13|K-13]] (''AA-2 Atoll''), so imele infrardeče iskalnike z ozkim (30-stopinjskim) vidnim poljem in so od napadalca zahtevale, da se postavi za cilj. To je pomenilo, da je moralo ciljno letalo le rahlo zaviti, da se je premaknilo izven vidnega polja iskalnika rakete in povzročilo, da je raketa izgubila sled za ciljem ("prelom zaklepanja"). <ref name="Carlo Kopp-1997">{{Navedi časopis|last=Carlo Kopp|date=April 1997|title=Fourth Generation AAMs – The Rafael Python 4|url=http://www.ausairpower.net/TE-Gen-4-AAM-97.html|journal=Australian Aviation|volume=1997|issue=April|access-date=2007-03-08}}</ref> === Druga generacija === Druga generacija raket kratkega dosega je uporabljala učinkovitejše iskalnike, ki so bili bolje hlajeni kot njihovi predhodniki, hkrati pa so bili običajno "brez ohišja"; to je imelo za posledico izboljšano občutljivost na toplotne signale, povečanje vidnega polja in možnost vodenja rakete znotraj njenega vidnega polja za večjo verjetnost uničenja manevrirajočega cilja. V nekaterih primerih je izboljšana občutljivost na toplotne signale omogočala zelo omejeno stransko in celo vsestransko sledenje, kot je to v primeru rakete Red Top. V povezavi z izboljšanimi krmilnimi površinami in pogonskimi motorji v primerjavi s prvo generacijo raket za boj v zraku je tehnološki napredek raket kratkega dosega druge generacije omogočil njihovo uporabo ne le na mirnih bombnikih, temveč tudi na aktivno manevrirajočih lovcih. Primeri vključujejo napredne derivate raket [[Vimpel K-13|K-13]] in [[AIM-9 Sidewinder|AIM-9]], kot sta '''K-13M''' ('''R-13M''', Objekt 380) ali '''AIM-9D/G/H''' . === Tretja generacija === Ta generacija je uvedla veliko občutljivejše iskalnike, ki so sposobni slediti toploti, ki jo oddajajo obloge letal s sprednje ali stranske strani, namesto le vroče šobe motorja z zadnje strani, kar je omogočilo dejansko vsestransko delovanje. To je znatno razširilo potencialne napadalne ovojnice, kar je napadalcu omogočilo, da je streljal na cilj, ki je bil bočno ali frontalno usmerjen proti njemu, namesto le od zadaj. Čeprav je bilo vidno polje še vedno omejeno na dokaj ozek stožec, napadalec vsaj ni bil nujno za ciljem. <ref name="Carlo Kopp-1997"/> Za tretjo generacijo raket kratkega dosega sta značilni tudi dodatno izboljšana okretnost v primerjavi s prejšnjo generacijo, prav tako njihova sposobnost podrejanja radarju; to je pridobivanje podatkov o sledenju iz radarja ali sistemov IRST izstrelitvenega letala, kar napadalcem omogoča izstrelitev raket, ne da bi pred vodenjem rakete usmerili nos letala proti sovražniku. Primera te generacije raket za boj v zraku sta R-60M ali [[Python (raketa)|Python-3]] . === Četrta generacija === [[R-73|Raketa R-73]] (''AA-11 Archer'') je vstopila v uporabo leta 1985 in je zaznamovala novo generacijo raket za boj v zraku. Imela je širše vidno polje in jo je bilo mogoče usmeriti na cilj z [[Vizir na čeladi|vizirjem na čeladi]]. To je omogočilo izstrelitev na cilje, ki jih sicer ne bi videle rakete starejše generacije, ki so med čakanjem na izstrelitev običajno strmele naprej. Ta zmogljivost v kombinaciji z močnejšim motorjem, ki raketi omogoča manevriranje proti prečkajočim ciljem in izstrelitev na večje razdalje, daje izstreljevalnemu letalu izboljšano taktično svobodo. <ref name="Carlo Kopp-1998">{{Navedi časopis|last=Carlo Kopp|date=August 1998|title=Helmet Mounted Sights and Displays|url=http://www.ausairpower.net/hmd-technology.html|journal=Air Power International|access-date=2007-03-08}}</ref> Druge članice 4. generacije uporabljajo goriščnoravninske antenske nize za znatno izboljšano skeniranje in odpornost proti protiukrepom (zlasti proti toplotnim vabam). Te rakete so tudi precej bolj okretne, nekatere z uporabo [[Usmerjevalnik potiska|usmerjevalnika potiska]] (običajno kardansko usmerjen potisk). === Peta generacija === [[Slika:IRIS-T_air-to-air-missile.jpg|desno|sličica|Raketa zrak-zrak [[IRIS-T]] nemških zračnih sil .]] Najnovejšo generacijo raket kratkega dosega ponovno opredeljujejo napredki v tehnologiji iskalnikov, tokrat elektrooptični slikovni infrardeči (IIR) iskalniki, ki raketam omogočajo, da "vidijo" slike namesto posameznih "točk" infrardečega sevanja (toplote). Senzorji v kombinaciji z zmogljivejšo [[Digitalna obdelava signalov|digitalno obdelavo signalov]] zagotavljajo naslednje prednosti: * večja sposobnost infrardečega proti-protiukrepa (IRCCM), saj lahko loči letala od infrardečih protiukrepov (IRCM), kot so toplotne vabe. * Večja občutljivost pomeni večji doseg in sposobnost prepoznavanja manjših nizkoletečih ciljev, kot so [[Brezpilotno zračno plovilo|brezpilotni letalniki (UAV)]] . * Podrobnejša slika cilja omogoča ciljanje ranljivejših delov letala, namesto da se osredotoči le na najsvetlejši infrardeči vir (izpuh). Primeri raket kratkega dosega pete generacije vključujejo: * [[R-73|R-73M]] ("AA-11 Archer")&nbsp;– Rusija (1994–) <ref name="R-73">{{Navedi splet|url=https://missilery.info/missile/r73|title=Управляемая ракета малой дальности Р-73 &#124; Ракетная техника|website=missilery.info}}</ref> * [[ASRAAM]]&nbsp;– Združeno kraljestvo (1998–) * [[AIM-9 Sidewinder|AIM-9X Sidewinder]]&nbsp;– ZDA (2003–) * [[Python (raketa)|Python 5]] – Izrael (2003–) * AAM-5&nbsp;– Japonska (2004–) * [[IRIS-T]]&nbsp;– Nemčija (2005–) * PL-10 – Kitajska (2015–) * [[R-73|R-74M2]] ("AA-11 Archer") – Rusija (2019–) * A-Darter – Južna Afrika in Brazilija (2019–) <ref>{{Navedi splet|last=Lake|first=Jon|title=A-Darter Missile Certified by Brazil and South Africa|url=https://www.ainonline.com/aviation-news/defense/2019-10-09/darter-missile-certified-brazil-and-south-africa|accessdate=2021-11-29|website=Aviation International News|language=en|archivedate=2021-11-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211129194611/https://www.ainonline.com/aviation-news/defense/2019-10-09/darter-missile-certified-brazil-and-south-africa}}</ref> * Bozdoğan – Turčija (2024–) == Seznam raket po državah == ''Za vsako raketo so podane kratke opombe, vključno z navedbo njenega dosega in mehanizma vodenja.'' === Brazilija === * MAA-1A Pirana&nbsp;– Kratkodometni IR * MAA-1B Pirana&nbsp;– IR-vodena raketa. * A-Darter&nbsp;– Kratkodometni IR (z Južno Afriko) === Kanada === * Velvet Glove - kratkodometna, polaktivno radarsko vodena === Francija === * Nord AA.20, AA.25 – radijsko vodena, z žarkovnim sledenjem * Matra R.510 – IR vodena * Matra R.511 – radarsko vodena * Matra R.550 Magic&nbsp;– kratkodometna, IR vodena * Matra Magic II&nbsp;– IR vodena * Matra R.530&nbsp;– srednjega dosega, vodena radarsko ali IR * Matra Super 530F/Super 530D&nbsp;– srednjega dosega, radarsko vodena * Matra Mistral – IR vodena * MBDA MICA&nbsp;– srednjega dosega, vodena radarsko ali infrardeče * MBDA Meteor&nbsp;– aktivna radarsko vodena raketa dolgega dosega, integrirana na letalu Rafale. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.defense.gouv.fr/salle-de-presse/communiques/communiques-de-florence-parly/communique_premiers-tirs-meteor-effectues-par-les-rafale-de-l-armee-de-l-air-et-de-la-marine-nationale|title=Communiqué Premiers tirs METEOR effectués par les Rafale de l'armée de l'Air et de la Marine nationale|accessdate=14 August 2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * TRIGAT LR [[Slika:Luftwaffe_Eurofighter_Typhoon.JPG|sličica|Luftwaffejeve rakete IRIS-T in Meteor na letalu Eurofighter Typhoon]] === Nemčija === * Henschel Hs 298&nbsp;– Zasnova [[Druga svetovna vojna|iz druge svetovne vojne]], MCLOS, ni bila nikoli uporabljena * [[IRIS-T]] * MBDA Meteor, raketa dolgega dosega, aktivno radarsko vodena, v teku pogodba za integracijo v Eurofighter. <ref name="First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight">{{Navedi splet|url=http://aviationweek.com/awin/first-tranche-3-typhoon-readied-flight|title=First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight|accessdate=4 November 2014}}</ref> * [[Ruhrstahl X-4]]&nbsp;– Zasnova [[Druga svetovna vojna|iz druge svetovne vojne]], prva praktična protiletalska raketa, MCLOS, nikoli ni bila uporabljena * Projekt rakete [[RZ 65|RZ 65,]] ki jo je leta 1941 razvilo podjetje Rheinmetall-Borsig. Po približno 3000 testih se je izkazala za nezadovoljivo zaradi natančnosti le 15 %. Projekt je bil do konca vojne ustavljen. <ref name="Allgemeine Luftkampfraketen">{{Navedi splet|url=http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm|title=Allgemeine Luftkampfraketen|accessdate=4 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150122021704/http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm|archivedate=22 January 2015}}</ref> * Dornier Viper === Indija === [[Slika:Astra_BVRAAM_successfully_test_fired_from_Su-30MKI_off_the_Odisha_coast_on_September_17,_2019.jpg|sličica|[[:en:Astra_(missile)|Astra]] [[:en:BVRAAM|BVRAAM]] izstreljena iz letala Su-30MKI IAF]] * Astra Mk 1 – Radarsko vodena raketa dolgega dosega <ref name="Allgemeine Luftkampfraketen"/> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thehindubusinessline.com/news/after-successful-development-trials-astra-missile-ready-for-production/article9864087.ece|title=After successful development trials, Astra missile ready for production|date=18 September 2017}}</ref> * Astra Mk 2 – Radarsko vodena raketa dolgega dosega * Astra Mk 3 – Radarsko vodena raketa dolgega dosega * Astra IR – kratkodometno IR vodenje * K-100 (raketa)&nbsp;– [[Inercialna navigacija]] in aktivno radarsko vodenje (z Rusijo) === Iran === * Fatter&nbsp;– kopija ameriške [[AIM-9 Sidewinder]] <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/articles/Janes-Air-Launched-Weapons/Fatter-Iran.html|title=Fatter – Jane's Air-Launched Weapons|accessdate=4 November 2014}}</ref> * Sedžil&nbsp;– kopija ameriške [[MIM-23 Hawk]], predelana za prevoz z letalom <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/articles/Janes-Air-Launched-Weapons/Sedjil-Project-Sky-Hawk-Iran.html|title=Sedjil – Jane's Air-Launched Weapons|accessdate=4 November 2014}}</ref> * Fakour-90&nbsp;– kopija ameriške [[AIM-54 Phoenix]] <ref>{{Navedi splet|url=http://theaviationist.com/2013/09/26/farouk-missile/|title=Iranian F-14 Tomcat's new indigenous air-to-air missile is actually an (improved?) AIM-54 Phoenix replica|date=26 September 2013|accessdate=11 February 2015}}</ref> === Irak === * [[Al Humurrabi]]&nbsp;– Dolgodometna, polaktivni radar === Izrael === [[Slika:Python5-missile001.jpg|sličica|Za primerjavo, najnovejši in najstarejši član Rafaelove [[Python (raketa)|družine Python AAM]], Python-5 (prikazana spodaj spredaj) in Shafrir-1 (zgornja zadaj)]] * [[Python (raketa)|Python]] : ** [[Python (raketa)|Rafael Shafrir]] – prva izraelska domača raketa zrak-zrak ** [[Python (raketa)|Rafael Shafrir 2]] – izboljšana raketa Shafrir ** [[Python (raketa)|Rafael Python 3]] – raketa srednjega dosega z IR-vodenjem in zmogljivostjo sledenja v vseh smereh [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/python3.htm] ** [[Python (raketa)|Rafael Python 4]] – raketa srednjega dosega z IR-vodenjem in možnostjo zaklepanja z HMS [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/python4.htm] ** [[Python (raketa)|Python-5]] – izboljšan Python 4 z elektrooptičnim iskalnikom in 360-stopinjskim zaklepom in izstrelitvijo [https://web.archive.org/web/20060715230748/http://www.israeli-weapons.com/weapons/missile_systems/air_missiles/python/Python5.html] ** [[Python (raketa)|Rafael Derby]]&nbsp;– Znana tudi kot Alto, BVR raketa srednjega dosega z aktivnim radarskim vodenjem [https://web.archive.org/web/20060718065607/http://www.israeli-weapons.com/weapons/missile_systems/air_missiles/derby/Derby.html] ** [[Python (raketa)|I-Derby ER]] – BVR raketa dolgega dosega z aktivnim radarskim vodenjem * Sky Sting – raketa zrak-zrak dolgega dosega 6. generacije === Italija === * [[Aspide|Alenia Aspide]]&nbsp;– Kopija ameriške AIM-7 Sparrow, ki temelji na AIM-7E. === Japonska === * AAM-1&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 69) raketa zrak-zrak kratkega dosega z infrardečim iskanjem. * AAM-2&nbsp;– raketa zrak-zrak kratkega dosega z infrardečim iskanjem; podobna AIM-4D, le prototip. * AAM-3&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 90) raketa zrak-zrak kratkega dosega, z infrardečim iskanjem v vseh kotih. * AAM-4&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 99) raketa zrak-zrak srednjega dosega, aktivno radarsko vodena. * AAM-5&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 04) raketa zrak-zrak kratkega dosega z vsestranskim infrardečim iskanjem. === Ljudska republika Kitajska === * PL-1&nbsp;– Kitajska različica [[Sovjetska zveza|sovjetske]] rakete K-5 (AA-1 Alkali), upokojena. * PL-2&nbsp;– Kitajska različica sovjetske rakete [[Vimpel K-13|Vympel K-13]] (AA-2 Atoll), ki je temeljila na AIM-9B Sidewinder. [https://web.archive.org/web/20060527234727/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl2.asp] Upokojena in nadomeščena s PL-5 v službi kitajskih zračnih sil. * PL-3&nbsp;– posodobljena različica PL-2, ni bila sprejeta v uporabo. * PL-4&nbsp;– eksperimentalna raketa BVR na osnovi AIM-7D, ni bila sprejeta v uporabo. * PL-6&nbsp;– posodobljena različica PL-3, prav tako ni bila sprejeta v uporabo. * [[PL-5]]&nbsp;– posodobljena različica PL-2, znane različice vključujejo: [https://web.archive.org/web/20121111174758/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl5.asp] ** PL-5A&nbsp;– polaktivni radarski sistem za vodenje, namenjena zamenjavi PL-2, ni bila sprejeta v uporabo. Po videzu spominja na AIM-9G. ** PL-5B&nbsp;– IR različica, ki je bila v uporabi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot nadomestilo za PL-2 SRAAM. Omejena oddaljenost od cilja. ** PL-5C&nbsp;– Izboljšana različica, po zmogljivosti primerljiva z AIM-9H ali AIM-9L ** PL-5E&nbsp;– Vsestranska napadalna različica, po videzu podobna AIM-9P. * PL-7&nbsp;– Kitajska različica francoske rakete R550 Magic z IR-vodenjem, ni bila sprejeta v uporabo. [https://web.archive.org/web/20060510171721/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl7.asp] * PL-8&nbsp;– Kitajska različica izraelske rakete [[Python (raketa)|Rafael Python 3]] [https://web.archive.org/web/20120123130704/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl8.asp] * PL-9&nbsp;– Kratkodometna infrardeče vodena raketa, namenjena izvozu. Ena znana izboljšana različica (PL-9C). [https://web.archive.org/web/20100113005329/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl9.asp] * PL-10 (stara); – polaktivna radarsko vodena raketa srednjega dosega, ki temelji na raketi HQ-61 SAM, [https://web.archive.org/web/20060527235105/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl10.asp] pogosto zamenjena s PL-11. Ni bila sprejeta v uporabo. * PL-10 (nova)/PL-ASR&nbsp;– kratkodometna, vsestransko vodena infrardeča raketa * PL-11&nbsp;– raketa zrak-zrak srednjega dosega (MRAAM), ki temelji naraketi HQ-61C in na italijanski Aspide (AIM-7). Omejena uporaba na lovcih J-8B/D/H. Znane različice vključujejo: [https://web.archive.org/web/20060527235118/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl11.asp] ** PL-11&nbsp;– MRAAM s polaktivnim radarskim vodenjem, ki temelji na tehnologiji rakete HQ-61C SAM in iskalnika Aspide, izvožen kot FD-60 [https://web.archive.org/web/20060629041355/http://mil.jschina.com.cn/huitong/missile.htm] ** PL-11A&nbsp;– Izboljšana PL-11 z večjim dosegom, bojno glavo in učinkovitejšim iskalnikom. Novi iskalnik potrebuje radarsko vodenje le v končni fazi, kar zagotavlja osnovno zmogljivost LOAL (zaklepanje po izstrelitvi). ** PL-11B&nbsp;– Znana tudi kot PL-11 AMR, izboljšana PL-11 z aktivnim radarskim iskalnikom AMR-1. ** LY-60&nbsp;– PL-11, sprejeta na ladje mornarice za zračno obrambo, prodana Pakistanu, vendar očitno ni v uporabi v kitajski mornarici. [https://web.archive.org/web/20060510173549/http://www.sinodefence.com/navy/navalmissile/ly60.asp] * PL-12 (SD-10)&nbsp;– raketa srednjega dosega z aktivnim radarjem [https://web.archive.org/web/20060510164424/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl12.asp] ** PL-12A&nbsp;– z nadgrajenim motorjem ** PL-12B&nbsp;– z nadgrajenim vodenjem ** PL-12C&nbsp;– z zložljivimi repnimi krilci ** PL-12D&nbsp;– z motorji z luknjo na trupu in ramjet motorji * F80&nbsp;– raketa srednjega dosega z aktivnim radarjem * PL-15&nbsp;– raketa dolgega dosega z aktivnim radarjem * PL-17&nbsp;– raketa ekstremno dolgega dosega z aktivnim radarjem * PL-21 - raketa dolgega dosega z aktivnim radarjem (v razvoju) * TY-90&nbsp;– lahka raketa zrak-zrak z infrardečim vodenjem, zasnovana za helikopterje [https://web.archive.org/web/20060527234657/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/ty90.asp] '''<big>Severna Koreja</big>''' Severnokorejska televizija je predstavila neoznačeno raketo zrak-zrak, ki je podobna tako ameriški [[AIM-120 AMRAAM]] kot kitajski [[PL-12]] . === Sovjetska zveza/Ruska federacija === * K-5 (raketa) ([[NATO oznaka|oznaka NATO]] '''AA-1 'Alkali'''')&nbsp;– žarkovno jahanje * [[Vimpel K-13|Vympel K-13]] (NATO oznaka '''AA-2 'Atoll'''')&nbsp;– kratkodometna IR ali SARH * Kaliningrad K-8 (NATO oznaka '''AA-3 'Anab'''')&nbsp;– IR ali SARH * Raduga K-9 (NATO oznaka '''AA-4 'Awl'''')&nbsp;– IR ali SARH * Bisnovat R-4 (NATO oznaka '''AA-5 'Ash'''')&nbsp;– IR ali SARH * [[R-40|Bisnovat R-40]] (NATO oznaka '''AA-6 'Acrid'''')&nbsp;– IR dolgega dosega ali SARH * [[R-23 (raketa)|Vimpel R-23/R-24]] (NATO oznaka '''AA-7 'Apex'''')&nbsp;– SARH ali IR srednjega dosega * [[R-60|Molniya R-60]] (NATO oznaka '''AA-8 'Aphid'''')&nbsp;– kratkodometno IR * [[R-33 (raketa)|Vimpel R-33]] (NATO oznaka '''AA-9 'Amos'''')&nbsp;– aktivni radar dolgega dosega * [[R-27 (raketa zrak-zrak)|Vimpel R-27]] (NATO oznaka '''AA-10 'Alamo'''')&nbsp;– SARH ali IR srednjega dosega * [[R-73|Vimpel R-73 in R-74]] (NATO oznaka '''AA-11 'Archer'''')&nbsp;– kratkodometno IR * [[R-77|Vimpel R-77]] (NATO oznaka '''AA-12 'Adder'''')&nbsp;– aktivni radar srednjega dosega * [[R-37|Vimpel R-37]] (Natovo ime '''AA-13 'Axehead'''')&nbsp;– vodenje SARH ali aktivno radarsko vodenje * Novator KS-172 AAM-L&nbsp;– izjemno dolga [[inercialna navigacija]] z aktivnim radarskim vodenjem === Južna Afrika === * A-Darter&nbsp;– Kratkodometna IR (z Brazilijo) * [[V3 Kukri (missile)|V3 Kukri]]&nbsp;– Kratkodometna IR * R-Darter&nbsp;– Radarsko vodena raketa izven vizualnega dosega (BVR) === Tajvan === * Sky Sword I (TC-1)&nbsp;– zrak-zrak * Sky Sword II (TC-2)&nbsp;– zrak-zrak === Turčija === * Bozdoğan (Merlin) – WVRAAM (raketa zrak-zrak znotraj vizualnega dosega) * Gökdoğan (Solec) – BVRAAM (raketa zrak-zrak zunaj vizualnega dosega) * Akdoğan (Gyrfalcon) – Akdoğan je »mini« raketa zrak-zrak, ki naj bi bila stroškovno učinkovita in se uporabljala v brezpilotnih letalnikih, kot sta Bayraktar Akıncı in TAI Aksungur . * Gökhan – uradno je bilo potrjeno, da bo imela ta različica [[Potisna cev|ramjet motor]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://en.defenceturk.net/the-air-to-air-missile-with-ramjet-engine-from-tubitak-sage-gokhan/|title=The air-to-air missile with Ramjet engine from TÜBITAK Sage: GÖKHAN|date=25 June 2021}}</ref> * Sungur - MANPADS Različica zrak-zrak na voljo za uporabo tudi na brezpilotnih letalnikih === Združeno kraljestvo === * Fireflash&nbsp;– kratkodometno žarkovno vodenje * [[De Havilland Firestreak|Firestreak]]&nbsp;– kratkodometno IR * Red Top&nbsp;– kratkodometno IR * Taildog/SRAAM&nbsp;– kratkodometno IR * [[Skyflash]]&nbsp;– radarsko vodena raketa srednjega dosega, ki temelji na AIM-7E-2 in naj bi se hitro ogrela v 1 do 2 sekundah. * [[ASRAAM|AIM-132 ASRAAM]]&nbsp;– kratkodometno IR * MBDA Meteor&nbsp;– aktivna radarsko vodena raketa dolgega dosega z ramjet motorjem na trdno gorivo <ref name="First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight"/> === Združene države Amerike === ==== Upokojene ==== * AIM-4 Falcon&nbsp;– radarsko vodeno (kasneje IR) * AIM-26 Falcon * AIM-47 Falcon * [[AIM-54 Phoenix]]&nbsp;– dolgega dosega, polaktivno in aktivno radarsko vodena; umaknjena iz uporabe leta 2004 ==== Operativne ==== * [[AIM-7 Sparrow]]&nbsp;– srednjega dosega, polaktivno radarsko vodena * [[AIM-9 Sidewinder]]&nbsp;– kratkega dosega, IR vodena * AIM-92 Stinger– kratkodometna, z IR vodenjem; izstreljena s helikopterjev * [[AIM-120 AMRAAM]]&nbsp;– srednjega dosega, aktivno radarsko vodena; nadomešča AIM-7 Sparrow * AIM-174 - raketa ekstremno dolgega dosega, aktivno radarsko vodena <ref>{{Navedi splet|last=Johnston|first=Carter|date=2024-07-05|title=U.S. Navy Confirms SM-6 Air Launched Configuration is 'Operationally Deployed'|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2024/07/u-s-navy-confirms-sm-6-air-launched-configuration-is-operationally-deployed/|accessdate=2024-07-07|website=Naval News|language=en-US}}</ref> ==== V razvoju ==== * AIM-260 JATM – V razvoju pri [[Lockheed Martin|Lockheed Martinu]] * AIM-160 CUDA/SACM <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightglobal.com/usaf-reveals-slimmed-down-sacm-air-to-air-missile-concept/119781.article|title=USAF reveals slimmed-down SACM air-to-air missile concept|first=James|last=Drew|date=2016-02-25|website=Flight Global}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/article/57493/raytheon-selected-to-deliver-next-generation-tactical-air-to-air-missile-solutions|title=Raytheon selected to deliver next-generation tactical air-to-air missile solutions|website=IHS Jane's 360|date=September 1, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160901102806/http://www.janes.com/article/57493/raytheon-selected-to-deliver-next-generation-tactical-air-to-air-missile-solutions|archivedate=2016-09-01}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.upi.com/Defense-News/2016/01/21/Raytheon-to-research-tactical-missile-capabilities/7671453398070/|title=Raytheon to research tactical missile capabilities|date=2016-01-21|website=UPI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sofrep.com/fightersweep/sacm-affordable-highly-lethal-missile/|title=SACM: Affordable, Highly-Lethal Missile|website=SOFREP|date=7 March 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.militaryaerospace.com/articles/2016/01/missiles-technology-research.html|title=StackPath|website=www.militaryaerospace.com|date=21 January 2016}}</ref> – V razvoju * Boeing LRAAM <ref>{{Navedi splet|last=Bisht|first=Inder Singh|date=2021-09-23|title=Boeing Unveils Long-Range Air-to-Air Missile Concept|url=https://www.thedefensepost.com/2021/09/23/boeing-long-missile-concept/|accessdate=2024-03-21|website=The Defense Post|language=en-us}}</ref> * LREW (Program orožja za boj na dolge razdalje) * MAM (Modularna napredna raketa) <ref>{{Navedi splet|title=The Weekly Debrief: More Details Emerge About New USAF Mystery Missile|url=https://aviationweek.com/defense-space/missile-defense-weapons/weekly-debrief-more-details-emerge-about-new-usaf-mystery|accessdate=2024-03-21|website=Aviation Week Network}}</ref> * Raytheon Peregrine <ref>{{Navedi splet|last=Bisht|first=Inder Singh|date=2022-12-20|title=Raytheon Clinches Next-Gen Air-to-Air Missile Concept Funding|url=https://www.thedefensepost.com/2022/12/20/raytheon-next-gen-missile/|accessdate=2024-03-21|website=The Defense Post|language=en-us}}</ref> – Kompaktna raketa srednjega dosega z aktivnim radarm == Tipične rakete zrak-zrak == {| class="wikitable" |+ !Ime rakete !Država izvora !Obdobje izdelave & uporabe !Teža !Teža bojne glave !Razpon !Hitrost |- |[[:en:PL-12|PL-12]] |{{CHN}} |2007– |180&nbsp;kg |? |70–100&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:R.550_Magic|R550 Magic / Magic 2]] <small>[[:en:MBDA|MBDA]]</small> |{{FRA}} |1976–1986 (Magic) 1986– (Magic 2) |89&nbsp;kg |12.5&nbsp;kg |20&nbsp;km |Mach 2.7 |- |[[:en:MICA_(missile)|MICA-EM/-IR]] <small>[[:en:MBDA|MBDA]]</small> |{{FRA}} |1996– (EM) 2000– (IR) |112&nbsp;kg |12&nbsp;kg |>60&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T]] [[:en:Diehl_Defence|<small>Diehl Defence</small>]] |{{flag|Germany}} (lead contractor) {{flag|Italy}} {{flag|Greece}} {{flag|Norway}}{{flag|Spain}} |2005– |87.4&nbsp;kg |11.4&nbsp;kg |25&nbsp;km |Mach 3 |- |[[:en:Astra_Missile|Astra]] |{{IND}} |2010– |154&nbsp;kg |15&nbsp;kg |110–160&nbsp;km<ref>{{cite web|url=https://theprint.in/defence/deal-for-desi-astra-mk-1-sealed-india-set-to-test-next-gen-air-to-air-missile-this-month/979234/.|title=Deal for desi Astra Mk 1 sealed, India set to test next-gen air-to-air missile 'this month'|website=[[ThePrint]]|date=1 June 2022}}</ref> |Mach 4.5+ |- |[[:en:Derby_(missile)|Derby]] <small>[[:en:Rafael_Advanced_Defense_Systems|Rafael]]</small> |{{ISR}} |1990– |118&nbsp;kg |23&nbsp;kg |50&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:AAM-4|AAM-4]] |{{JPN}} |1999– |220&nbsp;kg |? |100–120&nbsp;km |Mach 4–5 |- |[[:en:K-100_(missile)|K-100]] |{{RUS}}/{{IND}} |2010– |748&nbsp;kg |50&nbsp;kg |200–400&nbsp;km |Mach 3.3 |- |[[R-73]] |{{RUS}} |1982– |105&nbsp;kg |7.4&nbsp;kg |20–40&nbsp;km |Mach 2.5 |- |[[R-77]] |{{RUS}} |1994– |175&nbsp;kg |22&nbsp;kg |80–160&nbsp;km |Mach&nbsp;4.5 |- |[[:en:K-5_(missile)|K-5]] |{{USSR}} {{RUS}} |1957–1977 |82.7&nbsp;kg |13&nbsp;kg |2–6&nbsp;km |Mach 2.33 |- |[[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]] |{{USSR}} {{RUS}} |1983– |253&nbsp;kg |39&nbsp;kg |40–170&nbsp;km |Mach 4.5 |- |[[R-33 (raketa)|R-33]] |{{USSR}} {{RUS}} |1981– |490&nbsp;kg |47.5&nbsp;kg |120–220&nbsp;km |Mach 4.5–6 |- |[[R-37]] |{{USSR}} {{RUS}} |1989– |600&nbsp;kg |60&nbsp;kg |150–398&nbsp;km |Mach 6 |- |[[R-40]] |{{USSR}} {{RUS}} |1970– |475&nbsp;kg |38–100&nbsp;kg |50–80&nbsp;km |Mach 2.2–4.5 |- |[[R-60|R-60 Molniya]] |{{USSR}} {{RUS}} |1974– |43.5&nbsp;kg |3&nbsp;kg |8&nbsp;km |Mach 2.7 |- |[[:en:Sky_Sword_II|Sky Sword II]](TC-2) |{{flag|Taiwan}} |1999 |184&nbsp;kg |22&nbsp;kg |60&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:Sky_Sword_II|Sky Sword II]]C(TC-2C) |{{flag|Taiwan}} |2017 |184&nbsp;kg |22&nbsp;kg |100&nbsp;km |Mach 6 |- |[[:en:MBDA_Meteor|Meteor]] <small>[[:en:MBDA|MBDA]]</small> |{{UK}} (lead contractor) {{flag|France}} {{flag|Germany}} {{flag|Italy}} {{flag|Sweden}} {{flag|Spain}} |2016– |190&nbsp;kg |? |200&nbsp;km<ref>{{cite web|url=https://www.defensenews.com/global/europe/2021/08/02/german-air-force-declares-meteor-missile-ready-for-eurofighter-fleet/#:~:text=The%20Meteor%20has%20a%20combat,target's%20maneuvers%2C%20the%20pilot%20said.|title=German air force declares Meteor missile ready for Eurofighter fleet|date=2 August 2021}}</ref> |Mach 4+ |- |[[:en:AIM-132_ASRAAM|AIM-132 ASRAAM]] <small>[[:en:MBDA_UK|MBDA UK]]</small> |{{GBR}} |2002– |88&nbsp;kg |10&nbsp;kg |25&nbsp;km |Mach 3+ |- |[[De Havilland Firestreak|Firestreak]] <small>[[:en:De_Havilland|de Havilland]]</small> |{{UK}} |1957–1988 |136&nbsp;kg |22.7&nbsp;kg |6.4&nbsp;km |Mach 3 |- |[[:en:Red_Top_(missile)|Red Top]] <small>[[:en:Hawker_Siddeley|Hawker Siddeley]]</small> |{{UK}} |1964–1988 |154&nbsp;kg |31&nbsp;kg |12&nbsp;km |Mach 3.2 |- |[[AIM-9 Sidewinder]] |{{USA}} |1956– |86&nbsp;kg |9.4&nbsp;kg |18&nbsp;km |Mach 2.5 |- |[[AIM-120 AMRAAM|Raytheon AIM-120D AMRAAM]] |{{USA}} |2008 |152&nbsp;kg |18&nbsp;kg |>160&nbsp;km |Mach 4 |- |[[AIM-120 AMRAAM|Raytheon AIM-120C AMRAAM]] |{{USA}} |1996 |152&nbsp;kg |18&nbsp;kg |>105&nbsp;km |Mach 4 |- |[[AIM-120 AMRAAM|Raytheon AIM-120B AMRAAM]] |{{USA}} |1994– |152&nbsp;kg |23&nbsp;kg |55–75&nbsp;km |Mach 4 |- |[[AIM-7 Sparrow]] |{{USA}} |1959–1982 |230&nbsp;kg |40&nbsp;kg |22–85&nbsp;km |Mach 2.5–4 |- |[[:en:AIM-54_Phoenix|AIM-54 Phoenix]] |{{USA}} |1974–2004 |450–470&nbsp;kg |61&nbsp;kg |190&nbsp;km |Mach 5 |} == Glej tudi == * [[Samopogonski izstrelek|Raketa]] * [[Samopogonski izstrelek|Vodena raketa]] * [[Seznam raket]] == Sklici == <references /> {{Sklici}} == Bibliografija == * ''Albert Ball, VC'' Chaz Bowyer. Založba Crecy, 2002. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-947554-89-0|<bdi>0-947554-89-0</bdi>]], . [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] sffaxb24a9hr4x1nrmcvm3n0agnl2gm Osnutek:Raketa zrak-zrak 118 599224 6690409 6647494 2026-06-16T17:22:08Z Rastofan 255314 -kategorija 6690409 wikitext text/x-wiki {{Predelaj}}[[Slika:AIM-120_AMRAAM_and_AIM-9_Sidewinder.JPG|sličica|F-16, oborožen z raketo tipa zrak-zrak [[AIM-120 AMRAAM]] za boj zunaj vizualnega dosega (na zunanjem nosilcu) in raketo za bližnji boj [[AIM-9 Sidewinder]] (notranji nosilec).]] [[Slika:ILA_2010_Samstag_125.JPG|sličica|Meteor - primer rakete zrak-zrak z ramjet motorjem.]] '''Raketa zrak-zrak''' ( '''AAM''' ) je [[Samopogonski izstrelek|raketa,]] izstreljena iz [[Zrakoplov|letala]] z namenom uničenja drugega letala med letom. Rakete zrak-zrak tipično poganja eden ali več [[Raketni motor|raketnih motorjev]], običajno [[Raketni motor na trdno gorivo|na trdo gorivo]], včasih pa [[Raketni motor na tekoče gorivo|na tekoče gorivo]] . [[Potisna cev|Ramjet]] motorji, kot se uporabljajo v raketi Meteor, se pojavljajo kot tip pogona, ki bo prihodnjim raketam srednjega in dolgega dosega omogočil ohranjanje višje povprečne hitrosti v celotnem območju delovanja. Rakete zrak-zrak so na splošno razdeljene v dve skupini. Tiste, ki so zasnovane za napad na nasprotna letala na razdalji od približno 30&nbsp;km <ref name="ASRAAM-MBDS">{{Navedi splet|url=https://www.mbda-systems.com/product/asraam/|title=ASRAAM|publisher=MBDS Systems|accessdate=17 November 2024|archivedate=10 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210410214314/https://www.mbda-systems.com/product/asraam/}}</ref> <ref name="AA-11 ARCHER R-73">{{Navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-11.htm|title=AA-11 ARCHER R-73|publisher=Global Security|accessdate=3 February 2020}}</ref> do 40&nbsp;km <ref name="RVV-MD">{{Navedi splet|url=https://roe.ru/eng/catalog/aerospace-systems/air-to-air-missile/rvv-md/|title=RVV-MD|publisher=Rosoboronexport|accessdate=17 November 2024}}</ref> <ref name="AA-11 ARCHER R-73" /> so znane kot rakete kratkega dosega ali "znotraj vizualnega dosega" (SRAAM ali WVRAAM) in se včasih imenujejo " bojne " rakete, ker so zasnovane za optimizacijo njihove okretnosti in ne dosega. <ref name="ASRAAM-MBDS" /> <ref name="RVV-MD" /> Večina uporablja [[infrardeče vodenje]] in jih kot take imenujemo rakete s toplotnim iskanjem. Nasprotno pa se rakete srednjega ali dolgega dosega (MRAAM ali LRAAM, obe spadata v kategorijo raket onkraj vizualnega dosega (BVRAAM)), običajno zanašajo na radarsko vodenje, ki obstaja v številnih oblikah. Nekatere sodobne rakete uporabljajo [[Inercialna navigacija|inercialno vodenje]] in/ali "posodobitve na sredini poti", da se raketa lahko dovolj približa, da lahko uporabi aktivni senzor za radrsko vodenje. Koncepta raket zrak-zrak in [[Izstrelek zemlja-zrak|raketa zemlja-zrak]] sta tesno povezana in v nekaterih primerih se lahko za obe vlogi uporabljajo različice istega orožja, kot sta [[ASRAAM]] in Sea Ceptor . == Zgodovina == [[Slika:Ruhrstahl_X-4.jpg|sličica|[[Ruhrstahl X-4]] v muzeju RAF Cosford]] Raketa zrak-zrak je nastala iz nevodenih raket zrak-zrak, ki so se uporabljale med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] . Rakete Le Prieur so bile včasih pritrjene na opornike dvokrilcev in so jih električno izstreljevali piloti, kot sta bila [[Albert Ball]] in A. M. Walters, običajno proti [[Nadzorni balon|opazovalnim balonom]]. <ref>{{Navedi knjigo|title=Albert Ball VC|pages=90–91}}</ref> Zaradi zavezniške zračne premoči je [[Tretji rajh|Nemčija v drugi svetovni vojni]] vložila omejen trud v raziskave raket. Sprva je leta 1943 prilagodila izstrelek nevodenega pehotnega raketnega sistema 21 cm Nebelwerfer 42 v protiletalsko raketo BR 21, ki se izstreljuje iz zraka; to je privedlo do uporabe nevodene rakete R4M in razvoja različnih prototipov vodenih raket, kot je [[Ruhrstahl X-4]] . [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška mornarica]] in [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriško letalstvo]] sta začeli opremljati vodene rakete leta 1956, z uporabo raket ameriških zračnih sil AIM-4 Falcon ter raket amerišške mornarice AIM-7 Sparrow in [[AIM-9 Sidewinder]] . Povojne raziskave so [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevo letalstvo]] leta 1957 pripeljale do uvedbe rakete Fairey Fireflash, vendar njihovi rezultati niso bili uspešni. [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|Sovjetsko letalstvo]] je leta 1957 uvedlo svoj K-5. Prva uspešna bojna sestrelitev nasprotnikovega letala se je zgodila med krizo Kinmen (Quemoy) leta 1958, ko so letala kitajske republike F-86 Sabres v Kairu sestrelila vsaj eno sovjetsko [[Kitajsko vojno letalstvo|letalo]] MiG-17 z uporabo ameriških raket AIM-9 Sidewinder; korejsko letalstvo je po naključju našlo večinoma nedotaknjen AIM-9 Sidewinder, ki je zadel in se zagozdil v enem od njihovih letal MiG-17, vendar ni eksplodiral, in naj bi ga predalo Sovjetom za obratni inženiring v [[Vimpel K-13|raketo K-13]] . <ref>{{Navedi splet|last=Mizokami|first=Kyle|date=2024-06-05|title=America's Groundbreaking Sidewinder Was Poised to Rule the Skies. Then, the Soviet Union Stole It.|url=https://www.popularmechanics.com/military/weapons/a60734289/aim-9-sidewinder-missile-history/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241206003824/https://www.popularmechanics.com/military/weapons/a60734289/aim-9-sidewinder-missile-history/|archivedate=2024-12-06|accessdate=2025-05-31|website=Popular Mechanics|language=en-US|quote=Nine years after the end of the Chinese Civil War, when the island of Taiwan officially became the sovereign Republic of China, its air force squared off in dogfights against the People’s Republic of China... The MiGs, which [[Chairman of the Chinese Communist Party]] [[Mao Zedong]] sent to test Taiwanese defenses, could fly faster and higher than the aging Sabres, making them difficult to intercept. Nothing, not even the superior training of the Taiwanese pilots, could make up for that. And both sides knew it...}}</ref> Ker so se raketni sistemi še naprej izboljševali, sodobno zračno bojevanje skoraj v celoti sestoji iz izstreljevanja raket. Uporaba boja zunaj vizualnega dosega je v ZDA postala tako razširjena, da so bile zgodnje različice [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]] v šestdesetih letih prejšnjega stoletja oborožene le z raketami. Visoka stopnja žrtev med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] je ZDA prisilila, da so ponovno uvedle [[Avtomatski top|avtomatske topove]] in tradicionalne taktike zračnih spopadov, vendar rakete ostajajo glavno orožje v zračnih bojih. V [[Falklandska vojna|falklandski vojni]] so britanski [[Harrier Jump Jet|Harrierji]] z raketami AIM-9L lahko premagali hitrejše argentinske nasprotnike. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.thehistorychannel.co.uk/site/microsites/Falklands/index_microsite.php?microsite=Falklands&target=The_Harrier&section=626|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519010009/http://www.thehistorychannel.co.uk/site/microsites/Falklands/index_microsite.php?microsite=Falklands&target=The_Harrier&section=626|title=The History Channel|archivedate=May 19, 2009}}</ref> Od konca 20. stoletja se lahko vsestranske toplotno vodene zasnove zaklenejo na cilj iz različnih kotov, ne le od zadaj, kjer je toplotni odtis motorjev najmočnejši. Druge vrste se zanašajo na radarsko vodenje (bodisi na krovu bodisi "narisano" z izstrelitvenega letala). === Uporaba raket zrak-zrak kot rakete zemlja-zrak === [[Slika:NASAMS_NL_Gilze-Rijen_AB_2014.jpg|sličica|Lutka rakete AIM-120 na tirnici, ki se razteza iz nosilca rakete NASAMS]] Leta 1999 so srbske sile prilagodile rakete [[R-73]] kot rakete zemlja-zrak. Center za raziskave in razvoj raket gibanja Hutijev in raketne sile so poskušale izstreliti R-27/R-60/R-73/R-77 proti savdskim letalom z uporabo zalog raket iz zalog jemenskih zračnih sil. Težava pri R-27 in R-77 je pomanjkanje radarja, ki bi podpiral njihovo vodenje do cilja. Vendar sta R-73 in R-60 infrardeči toplotno usmerjeni raketi. Za izstrelitev rakete potrebujeta le energijo, tekoči dušik za hlajenje glave iskalnika in nosilec. Te rakete so bile povezane s kupolami FLIR Systems ULTRA 8500 ameriške izdelave. Potrjen je bil le en skorajšnji zgrešeni cilj, in sicer raketa R-27T, izstreljena na F-15SA savdskih kraljevih zračnih sil . Pomanjkljivost pa je, da so te rakete namenjene izstreljevanju iz enega lovca na drugega, zato so motorji in količina goriva manjši kot pri namensko izdelani raketi zemlja-zrak. <ref>{{Navedi splet|title=Here's how Houthis were able to deploy R-27/R-60/R-73/R-77 Air-to-Air Missiles as SAMs against Saudi-led Coalition Aircraft|url=https://theaviationgeekclub.com/heres-how-houthis-were-able-to-deploy-r-27-r-60-r-73-r-77-air-to-air-missiles-as-sams-against-saudi-led-coalition-aircraft/|last=Dario Leone|date=2019-07-17|accessdate=2022-10-14|website=theaviationgeekclub.com}}</ref> [[Slika:AIM-9L_DF-ST-82-10199.jpg|desno|sličica|[[AIM-9 Sidewinder|AIM-9]] L zračna vadbena raketa (CATM) z [[Raketni motor|raketnim motorjem]] in inertno bojno glavo za vadbo.]] Na zahodni strani je bil razvit norveško-ameriški sistem zračne obrambe NASAMS za uporabo raket zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]], [[IRIS-T]] in [[AIM-120 AMRAAM|AMRAAM]] za prestrezanje ciljev. Nobena od teh raket ne zahteva modifikacij, zato je mogoče, da sistem uporabi rakete neposredno z letala. Po preizkusu streljanja septembra 2020 ob obalah Floride, med katerim je uspešno izstrelil simuliran [[manevrirni izstrelek]], je bil NASAMS leta 2022 poslan v Ukrajino, kjer je bil ta raketni sistem prvič uporabljen v resničnih bojnih pogojih in je po navedbah ukrajinske vlade sestrelil več kot 100 zračnih ciljev. <ref>{{Navedi splet|title=US air defense system delivery hopes to save Kiev|url=https://asiatimes.com/2022/07/us-air-defense-system-delivery-hopes-to-save-kiev/|last=Stephen Bryen|date=2022-07-09|accessdate=2022-10-14|website=asiatimes.com}}</ref> == Bojna glava == Za poskus onesposobitve ali uničenja ciljnega letala so bile na začetku uporabljene običajne [[Eksplozija#Fragmentacija|fragmentacijske]] bojne glave. Te so ustvarile torus z velikim številom relativno drobcev, ki pa so bili ponavadi naključno veliki in niso zagotavljali ponovljivega delovanja pri zadetku cilja. Kasnejše različice so uporabljale večje število paličastih kosov kovine, ki so bili nameščeni radialno okoli eksplozivnega naboja. Ker se je izkazalo, da običajne fragmentacijske glave proti večjim letalom, kot so [[bombnik]]i, niso dovolj učinkovite, so razvili ''bojno glavo z neprekinjenim obročem palic''. Te bojne glave vsebujejo dva sloja paličastih kosov, ki so medsebojno zvarjeni na nasprotnih koncih in se ob eksploziji razširijo v neprekinjen kovinski obroč, ki ima učinek rezanja in lahko povzroči večje poškodbe. [[Slika:Continuous-rod-warhead.png|sličica|Shematični prikaz bojne glave z neprekinjenim obročem palic.]] Bojna glava z neprekinjenim obročem palic ima zaradi zasnove relativno ozko območje učinkovitosti, kar predstavlja problem pri uporabi proti ciljem manjših dimenzij, kot so [[Brezpilotnik|brezpilotni letalnik]]i in [[Manevrirni izstrelek|manevrirni izstrelki]], pri katerih obroč paličic težje zadene kritično mesto. Zato je kasnejši razvoj prinesel ponovno uporabo fragmentacijskih bojnih glav, ki pa so bile zasnovane z namenom povečanja hitrosti drobcev in z bolj predvidljivo obliko in velikostjo drobcev. Za uporabo proti zelo hitrim ciljem, kot so [[Balistični izstrelek|balistični izstrelki]], so se pojavile usmerjene fragmentacijske bojne glave, ki lahko večji del drobcev usmerijo v skoraj poljubno smer in tako večje število drobcev usmerijo na manjše območje. Bojne glave se običajno detonirajo z [[Bližinski detonator|bližinskim detonatorjem]] ali z udarnim detonatorjem, če zadenejo cilj neposredno. Manj pogosto so bile na manjšem številu tipov raket zrak-zrak (kot je AIM-26 Falcon ) nameščene jedrske bojne glave, čeprav te niso bile nikoli uporabljene v boju. == Vodenje == [[Slika:Göktuğ.jpg|sličica|Aktivna radarska samovodeča raketa zrak-zrak BVR Gökdoğan (prikazana spodaj spredaj) in [[Infrardeče vodenje|infrardeča samovodeča]] raketa kratkega dosega zrak-zrak Bozdoğan (prikazana spodaj zadaj) ena ob drugi na sejmu IDEF 2019 v [[Carigrad|Istanbulu]] v [[Turčija|Turčiji]] .]] Vodene rakete delujejo tako, da zaznajo svoj cilj (običajno z [[Radar|radarsko]] ali [[Infrardeče valovanje|infrardečo]] metodo, redko pa z drugimi, kot sta lasersko vodenje ali optično sledenje ) in se nato "usmerijo" na cilj po poti do trka. Čeprav lahko raketa za ciljanje na cilj uporablja radar ali infrardeče vodenje, lahko izstrelitveno letalo cilj pred izstrelitvijo zazna in mu sledi na druge načine. Infrardeče vodene rakete so lahko "podrejene" napadalnemu radarju, da najdejo cilj, radarsko vodene rakete pa se lahko izstrelijo na cilje, ki jih zaznajo vizualno ali prek infrardečega sistema za iskanje in sledenje (IRST), čeprav lahko od napadalnega radarja zahtevajo, da osvetli cilj med delnim ali celotnim prestrezanjem rakete. === Radarsko vodenje === Radarsko vodenje se običajno uporablja za rakete srednjega ali dolgega dosega, kjer bi bil infrardeči signal cilja prešibek, da bi mu infrardeči detektor lahko sledil. Obstajajo tri glavne vrste radarsko vodenih raket – aktivne, polaktivne in pasivne. Radarskim vodenim raketam se je mogoče izogniti s hitrim manevriranjem (kar lahko povzroči, da "prelomijo zaklep" ali pa preletijo ciljno črto), uporabo [[Radarska vaba|radarskih vab]] ali [[Elektronski protiukrepi|elektronskih protiukrepov]] . ==== Aktivno radarsko vodenje ==== {{Glavni|Active radar homing}} [[Slika:Seeker_Vympel-R-77-maks2009.jpg|sličica|Aktivni radarski iskalnik v glavi rakete Vimpel [[R-77]] na [[MAKS|letalskem mitingu MAKS]] 2009]] Rakete z aktivnim radarskim (AR) vodenjem imajo lasten radarski sistem za zaznavanje cilja in sledenje temu, vendar je velikost radarske antene omejena zaradi majhnega premera raket, kar omejuje njen doseg, kar običajno pomeni, da se takšne rakete izstrelijo na predvideno prihodnjo lokacijo cilja, pogosto pa se zanašajo na ločene sisteme za vodenje, kot so [[Globalni sistem pozicioniranja|globalni sistem za določanje položaja]] (GPS), inercialno [[Inercialna navigacija|vodenje]] ali posodobitev na sredini poti iz izstrelitvenega letala ali drugega sistema, ki lahko komunicira z raketo, da se raketa približa cilju. Na vnaprej določeni točki (pogosto na podlagi časa od izstrelitve ali prihoda blizu predvidene lokacije cilja) se radarski sistem rakete aktivira in raketa se nato usmeri na cilj. Če je razdalja od napadalnega letala do cilja znotraj dosega radarske naprave rakete, se lahko raketa "aktivira" takoj po izstrelitvi. Velika prednost aktivnega radarskega sistema je, da omogoča način napada » ustreli in pozabi «, kjer lahko napadalno letalo po izstrelitvi rakete zasleduje druge cilje ali pobegne z območja. ==== Polaktivno radarsko vodenje ==== [[Slika:F-15_firing_AIM-7Ms.jpg|desno|sličica|Dva [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|lovca F-15E]] iz 90. lovske eskadrilje ameriških zračnih sil z letalske baze Elmendorf na Aljaski med vadbeno misijo izstrelita par polaktivnih radarsko vodenih raket AIM-7M .]] Rakete s polaktivnim radarskim vodenjem (SARH) so enostavnejše in pogostejše. Delujejo tako, da zaznavajo radarsko energijo, ki se odbija od cilja. Radarsko energijo oddaja radarski sistem izstrelitvenega letala. Vendar to pomeni, da mora izstrelitveno letalo vzdrževati "zaklenjeno" tarčo (osvetljevati ciljno letalo s svojim radarjem), dokler ga raketa ne prestreže. To omejuje sposobnost napadalnega letala za manevriranje, kar je lahko potrebno, če se pojavijo grožnje napadalnemu letalu. Prednost raket, vodenih s sistemom SARH, je, da se usmerjajo na odbiti radarski signal, zato se natančnost dejansko poveča, ko se raketa približa, ker odsev prihaja iz "točkovnega vira": cilja. V nasprotju pa več ciljev povzroči, da bo vsak od njih odbijal isti radarski signal in raketa se lahko zmede glede tega, kateri cilj je njena predvidena žrtev. Raketa morda ne bo mogla izbrati določenega cilja in posledično leti skozi formacijo, ne da bi prišla v smrtonosni doseg katerega koli določenega letala. Novejše rakete imajo v svojih sistemih vodenja logična vezja, ki pomagajo preprečiti to težavo. Hkrati je motenje zaklepanja rakete lažje, ker je izstreljevalno letalo dlje od cilja kot raketa, zato mora radarski signal potovati dlje in z razdaljo močno oslabi. To pomeni, da lahko raketo motijo ali prevarajo protiukrepi, katerih signali se krepijo, ko se raketa približuje. Ena od protiukrepov je zmožnost "usmeritve ob motnjah" v raketi, ki ji omogoča, da se usmeri na motilni signal. ==== Sledenje žarka ==== [[Slika:K-5M_Air-to-Air_Missile.jpg|desno|sličica|"Beam riding" raketa zrak-zrak K-5 na letalu [[Mikojan-Gurevič MiG-19|MiG-19]] (Razstavljeno v Vojaškozgodovinskem muzeju in parku v Kecelu na Madžarskem)]] Zgodnja oblika radarskega vodenja je bila "sledenje žarka " (Beam Riding). Pri tej metodi napadalno letalo usmeri ozek žarek radarske energije na cilj. Raketa zrak-zrak je bila izstreljena v žarek, kjer so senzorji na zadnjem delu rakete krmilili raketo in jo držali znotraj žarka. Dokler je bil žarek usmerjen na ciljno letalo, je raketa letela po žarku, dokler letala ni prestregla. Čeprav je konceptualno preprosta, je poteza težka zaradi izziva hkratnega ohranjanja žarka trdno usmerjenega na cilj (na katerega se ni bilo mogoče zanašati pri sodelovanju z ravnim in vodoravnim letenjem), upravljanja lastnega letala in spremljanja sovražnikovih protiukrepov. Dodaten zaplet je bil, da se bo žarek razpršil v stožčasto obliko, ko se bo oddaljenost od napadalnega letala povečevala. To bo povzročilo manjšo natančnost rakete, saj je žarek lahko dejansko večji od ciljnega letala, ko raketa prispe. Raketa bi lahko bila popolnoma znotraj žarka, vendar še vedno ne bi bila dovolj blizu, da bi uničila cilj. === Infrardeče vodenje === [[Slika:MAA-1A_seeker_head.jpg|desno|sličica|Infrardeča glava iskalnika rakete MAA-1 Piranha]] [[Slika:HAL_Tejas_(LSP-07)_firing_Python-5_missile_better_visibility.png|alt==An infrared homing Python-5 AAM being fired from Indian Air Force HAL Tejas fighter during certification tests|sličica|Infrardeči vodena raketa Python-5, izstreljena iz lovca [[HAL Tejas]]]] '''[[Infrardeče vodenje|Infrardeče vodene]]''' (IR) rakete ciljajo na toploto, ki jo proizvaja letalo. Zgodnji infrardeči detektorji so imeli slabo občutljivost, zato so lahko sledili le vročim izpušnim cevem letala. To je pomenilo, da se je moralo napadalno letalo pred izstrelitvijo infrardeče vodene rakete premakniti za cilj, kar je tudi omejilo doseg rakete, saj je infrardeči signal z naraščajočo razdaljo kmalu postal premajhen za zaznavanje, po izstrelitvi pa se je raketa "lovila" s svojim ciljem. Zgodnji infrardeči iskalniki so bili neuporabni v oblakih ali dežju (kar je do neke mere še vedno omejitev) in jih je lahko zmotilo sonce, odsev sonca od oblaka ali zemeljskega predmeta ali kateri koli drug vroči predmet v njihovem vidnem polju. Sodobnejše infrardeče vodene rakete lahko zaznajo toploto obloge letala, ki jo ogreva trenje zračnega toka, poleg šibkejšega toplotnega signala motorja, ko je letalo vidno s strani ali čelno. To jim v kombinaciji z večjo sposobnostjo manevriranja daje sposobnost "vsestranskega" opazovanja, napadalnemu letalu pa ni več treba biti za svojim ciljem, da bi sprožilo strel. Čeprav izstrelitev od zadaj poveča verjetnost zadetka, mora biti izstreljevalno letalo v takšnem spopadu z repnim zasledovanjem običajno bližje cilju. Letalo se lahko brani pred infrardečimi raketami tako, da izstreli [[Toplotna vaba|toplotne vabe]], ki so bolj vroče od letala, zato se raketa usmeri na svetlejši in bolj vroč cilj. IR rakete lahko proti temu uporabljajo filtre, ki jim omogočajo, da ignorirajo cilje, katerih temperatura ni v določenem območju. Uporabijo se lahko tudi vlečene vabe, ki natančno posnemajo toploto motorja, in infrardeči motilci. Nekatera velika letala in številni bojni helikopterji uporabljajo tako imenovane infrardeče motilce z "vročimi opekami", ki so običajno nameščeni v bližini motorjev. Trenutne raziskave razvijajo laserske naprave, ki lahko ponaredijo ali uničijo sisteme za vodenje infrardeče vodenih raket. Rakete z začetka 21. stoletja, kot je [[ASRAAM|ASRAAM,]] uporabljajo "slikovni infrardeči" iskalnik (podobno kot digitalna videokamera) in lahko loči med letalom in točkovnim virom toplote, kot je toplotna vaba. Imajo tudi zelo širok kot zaznavanja, zato napadalnemu letalu ni treba biti usmerjeno naravnost v cilj, da se raketa zaklene. Pilot lahko uporabi [[vizir na čeladi]] (HMS), in cilja drugo letalo tako, da ga pogleda, nato pa izstreli. Temu pravimo izstrelitev "izven [[Namerjanje|dosega]] ". Ruski [[Suhoj Su-27|Su-27]] je na primer opremljen z infrardečim sistemom za iskanje in sledenje (IRST) z laserskim daljinomerjem za svoje rakete, usmerjene preko HMS-a. === Elektro-optično === Nedavni napredek pri vodenju raket je '''elektrooptično''' slikanje. Izraelski [[Python (raketa)|Python-5]] ima elektrooptični iskalnik, ki s pomočjo optičnega slikanja skenira določeno območje za tarče. Ko je cilj zajet, se raketa nanj usmeri. Elektrooptične iskalnike je mogoče programirati tako, da ciljajo na vitalna območja letala, kot je pilotska kabina. Ker niso odvisni od toplotnega obrisa ciljnega letala, se lahko uporabljajo proti tarčam z nizko temperaturo, kot so [[Brezpilotno zračno plovilo|brezpilotni letalniki]] in [[Manevrirni izstrelek|manevrirni izstrelki]]. Kljub temu pa lahko oblaki ovirajo delovanje elektrooptičnih senzorjev. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.fas.org/spp/military/docops/afwa/metsat-U3.htm|title=Atmospheric Effects on Electro-optics|accessdate=4 November 2014}}</ref> === Pasivno proti-sevalno === Razvoj zasnov vodenja raket pretvarja zasnovo protiradiacijskih raket (ARM), ki je bila prvič uporabljena med vietnamsko vojno in se je uporabljala za ciljanje na sevajoče položaje raket zemlja-zrak (SAM), v orožje za prestrezanje v zraku. Trenutni razvoj pasivnih protiradiacijskih raket zrak-zrak naj bi bil protiukrep proti letalom za [[Letalo za zgodnje opozarjanje|zgodnje opozarjanje in nadzor v zraku]] (AEW&C – znanim tudi kot AEW ali AWACS), ki so običajno opremljena z zmogljivimi iskalnimi radarji. Zaradi njihove odvisnosti od radarskih emisij ciljnih letal so pasivne protiradiacijske rakete pri uporabi proti lovskim letalom omejene predvsem na prestrezanje v smeri naprej. Za primere glej [[R-27 (raketa zrak-zrak)|Vimpel R-27]] in Brazo . Drug vidik pasivnega protisevalnega samonavajanja je način "vodenje ob motenju", ki ob namestitvi omogoča radarsko vodeni raketi, da se usmeri na motilnik ciljnega letala, če je primarni iskalnik oviran zaradi [[Elektronski protiukrepi|elektronskih protiukrepov]] ciljnega letala. == Oblika == [[Slika:MAKS_Airshow_2013_(Ramenskoye_Airport,_Russia)_(524-21).jpg|desno|sličica|R-37 M (pod izvozno oznako RVV-BD), hiperzvočna raketa dolgega dosega BVR z motorjem Scramjet, na [[MAKS|letalskem sejmu MAKS]] 2013.]] [[Slika:T129_ATAK_armed_with_19-Tube_70_mm_rocket_launcher_and_2_air_to_air_Stinger.jpg|desno|sličica|Helikopter T129 ATAK z dvema kratkodometnima raketama zrak-zrak Stinger, nameščenima pod krilom. Raketa, ki jo izstreljuje helikopter, je razvita na podlagi sistema MANPADS[[FIM-92 Stinger]] .]] Rakete zrak-zrak so običajno dolgi, tanki valji. S tem se zmanjša njihov presek in s tem upor pri visokih hitrostih, s katerimi potujejo. Rakete so razdeljene v pet glavnih sistemov (od spredaj do zadaj): iskalnik, vodenje, bojna glava, motor in krmilni sistem. Spredaj je iskalnik, bodisi radarski sistem, radarski vodič ali infrardeči detektor. Za njim se nahaja avionika, ki krmili raketo. Tipično se za tem, v središču rakete, nahaja bojna glava, običajno več kilogramov eksploziva, obdanega s kovino, ki se ob detonaciji razdrobi (ali v nekaterih primerih s predhodno razdrobljeno kovino). Zadnji del vodene rakete vsebuje pogonski sistem, običajno raketo neke vrste, in sistem za krmiljenje ali CAS. Rakete na trdo gorivo z dvojnim potiskom so pogoste, vendar nekatere rakete daljšega dosega uporabljajo motorje na tekoče gorivo, ki lahko "zmanjšajo moč", da podaljšajo svoj doseg in ohranijo gorivo za energetsko intenzivno končno manevriranje. Nekatere rakete na trdo gorivo posnemajo to tehniko z drugim raketnim motorjem, ki gori med fazo končnega usmerjanja. Obstajajo rakete, kot je MBDA Meteor, ki "dihajo" zrak (z uporabo [[Potisna cev|ramjet motorja]], podobnega reaktivnemu motorju), da podaljšajo svoj doseg. Sodobne rakete uporabljajo motorje z manj dima – zgodnje rakete so ustvarjale goste dimne sledi, ki jih je posadka ciljnega letala zlahka opazila, kar jih je opozorilo na napad in jim pomagalo ugotoviti, kako se mu izogniti. CAS je običajno elektromehanski, servo krmilni sistem, ki sprejema vhodne podatke iz sistema za vodenje in manipulira z aerodinamičnimi profili ali krilci na zadnji strani rakete, ki vodijo ali usmerjajo orožje proti cilju. Dandanes države razvijajo hiperzvočne rakete zrak-zrak z uporabo [[Potisna cev z nadzvočnim zgorevanjem|scramjet motorjev]] (kot sta R-37 ali AIM-260 JATM ), kar ne poveča le učinkovitost bojev na dolge razdalje, ampak tudi zmanjša možnosti preživetja ciljnih letal na skoraj nič. == Zmogljivost == V razpravah o zmogljivosti raket zrak-zrak se pogosto pojavlja več izrazov. ; Območje uspešne izstrelitve : Območje uspešne izstrelitve je območje, znotraj katerega obstaja visoka (določena) verjetnost uničenja cilja, ki se do zadnjega trenutka ne zaveda svojega napada. Ko je cilj opozorjen vizualno ali prek opozorilnega sistema, poskuša izvesti zaporedje manevra zadnjega pobega (last-ditch-manoeuvre). ; F-pol : Tesno povezan izraz je F-pol. To je poševna razdalja med izstrelitvenim letalom in ciljem v času prestrezanja. Večji kot je F-pol, večja je gotovost, da bo izstrelitveno letalo s to raketo doseglo zračno premoč. ; A-pol : To je poševna razdalja med izstrelitvenim letalom in ciljem v trenutku, ko raketa začne aktivno vodenje ali zajame cilj z aktivnim iskalnikom rakete. Večji A-pol pomeni manj časa in morda večjo razdaljo, ki jo izstrelitveno letalo potrebuje za podporo vodenja rakete, dokler iskalnik rakete ne zajame cilja. ; Območje brez možnosti pobega : Območje brez možnosti pobega je območje, znotraj katerega obstaja visoka (določena) verjetnost uničenja cilja, tudi če je bil ta opozorjen. To območje je opredeljeno kot stožčasta oblika s konico v mestu izstrelitve rakete. Dolžina in širina stožca sta določeni z zmogljivostjo rakete in iskalnika. Hitrost, doseg in občutljivost iskalnika rakete bodo večinoma določali dolžino tega namišljenega stožca, medtem ko bosta njena okretnost (hitrost obračanja) in kompleksnost iskalnika (hitrost zaznavanja in sposobnost zaznavanja ciljev zunaj osi) določili širino stožca. === Minimalni doseg rakete === [[Slika:Gw-tomphoenix.jpg|sličica|[[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriško mornariško]] lovsko letalo VF-103 Jolly Rogers [[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] izstreli raketo zrak-zrak dolgega dosega [[AIM-54 Phoenix]] . Fotografija je last U.S. Navy Atlantic Fleet.]] Raketa ima minimalno razdaljo, pred katero ne more učinkovito manevrirati. Da bi dovolj manevrirala iz slabega izstrelitvenega kota na kratkih razdaljah in zadela cilj, nekatere rakete uporabljajo [[Usmerjevalnik potiska|vektorski usmerjevalnik potiska]], ki omogoča, da raketa začne "zavijati s tirnice", preden jo motor pospeši do dovolj visokih hitrosti, da so njene majhne aerodinamične površine uporabne. == Raketa zrak-zrak kratkega dosega == Kratkodometne rakete zrak-zrak (SRAAM), ki se običajno uporabljajo v "zračnih spopadih" ali bližnjem zračnem boju, se primerjajo z raketami zunaj vizualnega dosega . Večina kratkodometnih raket zrak-zrak je [[Infrardeče vodenje|vodenih z infrardečo svetlobo]] . === Razvoj raket SRAAM === [[Slika:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|desno|sličica|Kitajske rakete zrak-zrak kratkega dosega PL-5]] Te rakete so običajno razvrščene v pet "generacij" glede na zgodovinski tehnološki napredek. Večina teh dosežkov je bila v tehnologiji infrardečega iskalnika (kasneje kombiniranega z [[Digitalna obdelava signalov|digitalno obdelavo signalov]]). === Prva generacija === Zgodnje rakete kratkega dosega, kot na primer zgodnje rakete [[AIM-9 Sidewinder|Sidewinder]] in [[Vimpel K-13|K-13]] (''AA-2 Atoll''), so imele infrardeče iskalnike z ozkim (30-stopinjskim) vidnim poljem in so od napadalca zahtevale, da se postavi za cilj. To je pomenilo, da je moralo ciljno letalo le rahlo zaviti, da se je premaknilo izven vidnega polja iskalnika rakete in povzročilo, da je raketa izgubila sled za ciljem ("prelom zaklepanja"). <ref name="Carlo Kopp-1997">{{Navedi časopis|last=Carlo Kopp|date=April 1997|title=Fourth Generation AAMs – The Rafael Python 4|url=http://www.ausairpower.net/TE-Gen-4-AAM-97.html|journal=Australian Aviation|volume=1997|issue=April|access-date=2007-03-08}}</ref> === Druga generacija === Druga generacija raket kratkega dosega je uporabljala učinkovitejše iskalnike, ki so bili bolje hlajeni kot njihovi predhodniki, hkrati pa so bili običajno "brez ohišja"; to je imelo za posledico izboljšano občutljivost na toplotne signale, povečanje vidnega polja in možnost vodenja rakete znotraj njenega vidnega polja za večjo verjetnost uničenja manevrirajočega cilja. V nekaterih primerih je izboljšana občutljivost na toplotne signale omogočala zelo omejeno stransko in celo vsestransko sledenje, kot je to v primeru rakete Red Top. V povezavi z izboljšanimi krmilnimi površinami in pogonskimi motorji v primerjavi s prvo generacijo raket za boj v zraku je tehnološki napredek raket kratkega dosega druge generacije omogočil njihovo uporabo ne le na mirnih bombnikih, temveč tudi na aktivno manevrirajočih lovcih. Primeri vključujejo napredne derivate raket [[Vimpel K-13|K-13]] in [[AIM-9 Sidewinder|AIM-9]], kot sta '''K-13M''' ('''R-13M''', Objekt 380) ali '''AIM-9D/G/H''' . === Tretja generacija === Ta generacija je uvedla veliko občutljivejše iskalnike, ki so sposobni slediti toploti, ki jo oddajajo obloge letal s sprednje ali stranske strani, namesto le vroče šobe motorja z zadnje strani, kar je omogočilo dejansko vsestransko delovanje. To je znatno razširilo potencialne napadalne ovojnice, kar je napadalcu omogočilo, da je streljal na cilj, ki je bil bočno ali frontalno usmerjen proti njemu, namesto le od zadaj. Čeprav je bilo vidno polje še vedno omejeno na dokaj ozek stožec, napadalec vsaj ni bil nujno za ciljem. <ref name="Carlo Kopp-1997">{{Navedi časopis|last=Carlo Kopp|date=April 1997|title=Fourth Generation AAMs – The Rafael Python 4|url=http://www.ausairpower.net/TE-Gen-4-AAM-97.html|journal=Australian Aviation|volume=1997|issue=April|access-date=2007-03-08}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="" id="CITEREFCarlo_Kopp1997">Carlo Kopp (April 1997). [http://www.ausairpower.net/TE-Gen-4-AAM-97.html "Fourth Generation AAMs – The Rafael Python 4"]. ''Australian Aviation''. '''1997''' (April)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2007-03-08</span></span>.</cite></ref> Za tretjo generacijo raket kratkega dosega sta značilni tudi dodatno izboljšana okretnost v primerjavi s prejšnjo generacijo, prav tako njihova sposobnost podrejanja radarju; to je pridobivanje podatkov o sledenju iz radarja ali sistemov IRST izstrelitvenega letala, kar napadalcem omogoča izstrelitev raket, ne da bi pred vodenjem rakete usmerili nos letala proti sovražniku. Primera te generacije raket za boj v zraku sta R-60M ali [[Python (raketa)|Python-3]] . === Četrta generacija === [[R-73|Raketa R-73]] (''AA-11 Archer'') je vstopila v uporabo leta 1985 in je zaznamovala novo generacijo raket za boj v zraku. Imela je širše vidno polje in jo je bilo mogoče usmeriti na cilj z [[Vizir na čeladi|vizirjem na čeladi]]. To je omogočilo izstrelitev na cilje, ki jih sicer ne bi videle rakete starejše generacije, ki so med čakanjem na izstrelitev običajno strmele naprej. Ta zmogljivost v kombinaciji z močnejšim motorjem, ki raketi omogoča manevriranje proti prečkajočim ciljem in izstrelitev na večje razdalje, daje izstreljevalnemu letalu izboljšano taktično svobodo. <ref name="Carlo Kopp-1998">{{Navedi časopis|last=Carlo Kopp|date=August 1998|title=Helmet Mounted Sights and Displays|url=http://www.ausairpower.net/hmd-technology.html|journal=Air Power International|access-date=2007-03-08}}</ref> Druge članice 4. generacije uporabljajo goriščnoravninske antenske nize za znatno izboljšano skeniranje in odpornost proti protiukrepom (zlasti proti toplotnim vabam). Te rakete so tudi precej bolj okretne, nekatere z uporabo [[Usmerjevalnik potiska|usmerjevalnika potiska]] (običajno kardansko usmerjen potisk). === Peta generacija === [[Slika:IRIS-T_air-to-air-missile.jpg|desno|sličica|Raketa zrak-zrak [[IRIS-T]] nemških zračnih sil .]] Najnovejšo generacijo raket kratkega dosega ponovno opredeljujejo napredki v tehnologiji iskalnikov, tokrat elektrooptični slikovni infrardeči (IIR) iskalniki, ki raketam omogočajo, da "vidijo" slike namesto posameznih "točk" infrardečega sevanja (toplote). Senzorji v kombinaciji z zmogljivejšo [[Digitalna obdelava signalov|digitalno obdelavo signalov]] zagotavljajo naslednje prednosti: * večja sposobnost infrardečega proti-protiukrepa (IRCCM), saj lahko loči letala od infrardečih protiukrepov (IRCM), kot so toplotne vabe. * Večja občutljivost pomeni večji doseg in sposobnost prepoznavanja manjših nizkoletečih ciljev, kot so [[Brezpilotno zračno plovilo|brezpilotni letalniki (UAV)]] . * Podrobnejša slika cilja omogoča ciljanje ranljivejših delov letala, namesto da se osredotoči le na najsvetlejši infrardeči vir (izpuh). Primeri raket kratkega dosega pete generacije vključujejo: * [[R-73|R-73M]] ("AA-11 Archer")&nbsp;– Rusija (1994–) <ref name="R-73">{{Navedi splet|url=https://missilery.info/missile/r73|title=Управляемая ракета малой дальности Р-73 &#124; Ракетная техника|website=missilery.info}}</ref> * [[ASRAAM]]&nbsp;– Združeno kraljestvo (1998–) * [[AIM-9 Sidewinder|AIM-9X Sidewinder]]&nbsp;– ZDA (2003–) * [[Python (raketa)|Python 5]] – Izrael (2003–) * AAM-5&nbsp;– Japonska (2004–) * [[IRIS-T]]&nbsp;– Nemčija (2005–) * PL-10&nbsp;– Kitajska (2015–) * [[R-73|R-74M2]] ("AA-11 Archer")&nbsp;– Rusija (2019–) * A-Darter – Južna Afrika in Brazilija (2019–) <ref>{{Navedi splet|last=Lake|first=Jon|title=A-Darter Missile Certified by Brazil and South Africa|url=https://www.ainonline.com/aviation-news/defense/2019-10-09/darter-missile-certified-brazil-and-south-africa|accessdate=2021-11-29|website=Aviation International News|language=en|archivedate=2021-11-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211129194611/https://www.ainonline.com/aviation-news/defense/2019-10-09/darter-missile-certified-brazil-and-south-africa}}</ref> * Bozdoğan – Turčija (2024–) == Seznam raket po državah == ''Za vsako raketo so podane kratke opombe, vključno z navedbo njenega dosega in mehanizma vodenja.'' === Brazilija === * MAA-1A Pirana&nbsp;– Kratkodometni IR * MAA-1B Pirana&nbsp;– IR-vodena raketa. * A-Darter&nbsp;– Kratkodometni IR (z Južno Afriko) === Kanada === * Velvet Glove - kratkodometna, polaktivno radarsko vodena === Francija === * Nord AA.20, AA.25 – radijsko vodena, z žarkovnim upravljanjem * Matra R.510 – IR vodenje * Matra R.511 – radarsko vodena * Matra R.550 Magic&nbsp;– kratkodometna, IR vodenje * Matra Magic II&nbsp;– IR vodenje * Matra R.530&nbsp;– srednjega dosega, vodenje z infrardečo ali radarsko tehnologijo * Matra Super 530F/Super 530D&nbsp;– srednjega dosega, radarsko vodena * Matra Mistral – IR vodenje * MBDA MICA&nbsp;– srednjega dosega, vodenje z infrardečim ali aktivnim radarskim delovanjem * MBDA Meteor&nbsp;– aktivna radarsko vodena raketa dolgega dosega, integrirana na letalu Rafale. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.defense.gouv.fr/salle-de-presse/communiques/communiques-de-florence-parly/communique_premiers-tirs-meteor-effectues-par-les-rafale-de-l-armee-de-l-air-et-de-la-marine-nationale|title=Communiqué Premiers tirs METEOR effectués par les Rafale de l'armée de l'Air et de la Marine nationale|accessdate=14 August 2019}}</ref> * TRIGAT LR [[Slika:Luftwaffe_Eurofighter_Typhoon.JPG|sličica|Luftwaffejeve rakete IRIS-T in Meteor na letalu Eurofighter Typhoon]] * Henschel Hs 298&nbsp;– Zasnova [[Druga svetovna vojna|iz druge svetovne vojne]], MCLOS, ni bila nikoli uporabljena * [[IRIS-T]] * MBDA Meteor, raketa dolgega dosega, aktivno radarsko vodena, v teku pogodba za integracijo v Eurofighter. <ref name="First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight">{{Navedi splet|url=http://aviationweek.com/awin/first-tranche-3-typhoon-readied-flight|title=First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight|accessdate=4 November 2014}}</ref> * [[Ruhrstahl X-4]]&nbsp;– Zasnova [[Druga svetovna vojna|iz druge svetovne vojne]], prva praktična protiletalska raketa, MCLOS, nikoli ni bila uporabljena * Projekt rakete [[RZ 65|RZ 65,]] ki ga je leta 1941 razvilo podjetje Rheinmetall-Borsig. Po približno 3000 testih se je izkazal za nezadovoljivega zaradi natančnosti le 15 %. Projekt je bil do konca vojne ustavljen. <ref name="Allgemeine Luftkampfraketen">{{Navedi splet|url=http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm|title=Allgemeine Luftkampfraketen|accessdate=4 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150122021704/http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm|archivedate=22 January 2015}}</ref> * Dornier Viper === Indija === [[Slika:Astra_BVRAAM_successfully_test_fired_from_Su-30MKI_off_the_Odisha_coast_on_September_17,_2019.jpg|sličica|[[:en:Astra_(missile)|Astra]] [[:en:BVRAAM|BVRAAM]] izstreljena iz letala Su-30MKI IAF]] * Astra Mk 1 – Radarsko vodena raketa dolgega dosega <ref name="Allgemeine Luftkampfraketen">{{Navedi splet|url=http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm|title=Allgemeine Luftkampfraketen|accessdate=4 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150122021704/http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm|archivedate=22 January 2015}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://web.archive.org/web/20150122021704/http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm "Allgemeine Luftkampfraketen"]. Archived from [http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm the original] on 22 January 2015<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 November</span> 2014</span>.</cite></ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thehindubusinessline.com/news/after-successful-development-trials-astra-missile-ready-for-production/article9864087.ece|title=After successful development trials, Astra missile ready for production|date=18 September 2017}}</ref> * Astra Mk 2 – Radarsko vodena raketa dolgega dosega * Astra Mk 3 – Radarsko vodena raketa dolgega dosega * Astra IR – kratkodometno IR vodenje * K-100 (raketa)&nbsp;– [[Inercialna navigacija]] in aktivno radarsko vodenje (z Rusijo) === Iran === * Debelejši&nbsp;– kopija ameriške [[AIM-9 Sidewinder]] <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/articles/Janes-Air-Launched-Weapons/Fatter-Iran.html|title=Fatter – Jane's Air-Launched Weapons|accessdate=4 November 2014}}</ref> * Sedžil&nbsp;– kopija ameriške [[MIM-23 Hawk]], predelana za prevoz z letalom <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/articles/Janes-Air-Launched-Weapons/Sedjil-Project-Sky-Hawk-Iran.html|title=Sedjil – Jane's Air-Launched Weapons|accessdate=4 November 2014}}</ref> * Fakour-90&nbsp;– kopija ameriške [[AIM-54 Phoenix]] <ref>{{Navedi splet|url=http://theaviationist.com/2013/09/26/farouk-missile/|title=Iranian F-14 Tomcat's new indigenous air-to-air missile is actually an (improved?) AIM-54 Phoenix replica|date=26 September 2013|accessdate=11 February 2015}}</ref> === Irak === * [[Al Humurrabi]]&nbsp;– Dolgodometna, polaktivni radar === Izrael === [[Slika:Python5-missile001.jpg|sličica|Za primerjavo, najnovejši in najstarejši član Rafaelove [[Python (raketa)|družine Python AAM]], Python-5 (prikazana spodaj spredaj) in Shafrir-1 (zgornja zadaj)]] * [[Python (raketa)|Python]] : ** [[Python (raketa)|Rafael Shafrir]] – prva izraelska domača raketa zrak-zrak ** [[Python (raketa)|Rafael Shafrir 2]] – izboljšana raketa Shafrir ** [[Python (raketa)|Rafael Python 3]] – raketa srednjega dosega z IR-vodenjem in zmogljivostjo delovanja v vseh smereh [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/python3.htm] ** [[Python (raketa)|Rafael Python 4]] – raketa srednjega dosega z IR-vodenjem in možnostjo vodenja HMS [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/python4.htm] ** [[Python (raketa)|Python-5]] – izboljšan Python 4 z elektrooptičnim iskalnikom in 360-stopinjskim zaklepom in izstrelitvijo [https://web.archive.org/web/20060715230748/http://www.israeli-weapons.com/weapons/missile_systems/air_missiles/python/Python5.html] ** [[Python (raketa)|Rafael Derby]]&nbsp;– Znana tudi kot Alto, BVR raketa srednjega dosega z aktivnim radarskim vodenjem [https://web.archive.org/web/20060718065607/http://www.israeli-weapons.com/weapons/missile_systems/air_missiles/derby/Derby.html] ** [[Python (raketa)|I-Derby ER]] – BVR raketa dolgega dosega z aktivnim radarskim vodenjem * Sky Sting – raketa zrak-zrak dolgega dosega 6. generacije === Italija === * Alenia Aspide&nbsp;– Kopija ameriške AIM-7 Sparrow, ki temelji na AIM-7E. === Japonska === * AAM-1&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 69) raketa zrak-zrak kratkega dosega z infrardečim iskanjem. * AAM-2&nbsp;– raketa zrak-zrak kratkega dosega z infrardečim iskanjem; podobna AIM-4D, le prototip. * AAM-3&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 90) raketa zrak-zrak kratkega dosega, z infrardečim iskanjem v vseh kotih. * AAM-4&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 99) raketa zrak-zrak srednjega dosega, aktivno radarsko vodena. * AAM-5&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 04) raketa zrak-zrak kratkega dosega z vsestranskim infrardečim iskanjem. === Ljudska republika Kitajska === * PL-1&nbsp;– Kitajska različica [[Sovjetska zveza|sovjetske]] rakete K-5 (AA-1 Alkali), upokojena. * PL-2&nbsp;– Kitajska različica sovjetske rakete [[Vimpel K-13|Vympel K-13]] (AA-2 Atoll), ki je temeljila na AIM-9B Sidewinder. [https://web.archive.org/web/20060527234727/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl2.asp] Upokojena in nadomeščena s PL-5 v službi kitajskih zračnih sil. * PL-3&nbsp;– posodobljena različica PL-2, ni bila sprejeta v uporabo. * PL-4&nbsp;– eksperimentalna raketa BVR na osnovi AIM-7D, ni bila sprejeta v uporabo. * PL-6&nbsp;– posodobljena različica PL-3, prav tako ni bila sprejeta v uporabo. * PL-5&nbsp;– posodobljena različica PL-2, znane različice vključujejo: [https://web.archive.org/web/20121111174758/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl5.asp] ** PL-5A&nbsp;– polaktivni radarski sistem za vodenje, namenjena zamenjavi PL-2, ni bila sprejeta v uporabo. Po videzu spominja na AIM-9G. ** PL-5B&nbsp;– IR različica, ki je bila v uporabi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot nadomestilo za PL-2 SRAAM. Omejena oddaljenost od cilja. ** PL-5C&nbsp;– Izboljšana različica, po zmogljivosti primerljiva z AIM-9H ali AIM-9L ** PL-5E&nbsp;– Vsestranska napadalna različica, po videzu podobna AIM-9P. * PL-7&nbsp;– Kitajska različica francoske rakete R550 Magic z IR-vodenjem, ni bila sprejeta v uporabo. [https://web.archive.org/web/20060510171721/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl7.asp] * PL-8&nbsp;– Kitajska različica izraelske rakete [[Python (raketa)|Rafael Python 3]] [https://web.archive.org/web/20120123130704/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl8.asp] * PL-9&nbsp;– Kratkodometna infrardeče vodena raketa, namenjena izvozu. Ena znana izboljšana različica (PL-9C). [https://web.archive.org/web/20100113005329/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl9.asp] * PL-10 (stara); – polaktivna radarsko vodena raketa srednjega dosega, ki temelji na raketi HQ-61 SAM, [https://web.archive.org/web/20060527235105/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl10.asp] pogosto zamenjena s PL-11. Ni bila sprejeta v uporabo. * PL-10 (nova)/PL-ASR&nbsp;– kratkodometna, vsestransko vodena infrardeča raketa * PL-11&nbsp;– raketa zrak-zrak srednjega dosega (MRAAM), ki temelji naraketi HQ-61C in na italijanski Aspide (AIM-7). Omejena uporaba na lovcih J-8B/D/H. Znane različice vključujejo: [https://web.archive.org/web/20060527235118/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl11.asp] ** PL-11&nbsp;– MRAAM s polaktivnim radarskim vodenjem, ki temelji na tehnologiji rakete HQ-61C SAM in iskalnika Aspide, izvožen kot FD-60 [https://web.archive.org/web/20060629041355/http://mil.jschina.com.cn/huitong/missile.htm] ** PL-11A&nbsp;– Izboljšana PL-11 z večjim dosegom, bojno glavo in učinkovitejšim iskalnikom. Novi iskalnik potrebuje radarsko vodenje le v končni fazi, kar zagotavlja osnovno zmogljivost LOAL (zaklepanje po izstrelitvi). ** PL-11B&nbsp;– Znana tudi kot PL-11 AMR, izboljšana PL-11 z aktivnim radarskim iskalnikom AMR-1. ** LY-60&nbsp;– PL-11, sprejeta na ladje mornarice za zračno obrambo, prodana Pakistanu, vendar očitno ni v uporabi v kitajski mornarici. [https://web.archive.org/web/20060510173549/http://www.sinodefence.com/navy/navalmissile/ly60.asp] * PL-12 (SD-10)&nbsp;– raketa srednjega dosega z aktivnim radarjem [https://web.archive.org/web/20060510164424/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl12.asp] ** PL-12A&nbsp;– z nadgrajenim motorjem ** PL-12B&nbsp;– z nadgrajenim vodenjem ** PL-12C&nbsp;– z zložljivimi repnimi krilci ** PL-12D&nbsp;– z motorji z luknjo na trupu in ramjet motorji * F80&nbsp;– raketa srednjega dosega z aktivnim radarjem * PL-15&nbsp;– raketa dolgega dosega z aktivnim radarjem * PL-17&nbsp;– raketa ekstremno dolgega dosega z aktivnim radarjem * PL-21 - raketa dolgega dosega z aktivnim radarjem (v razvoju) * TY-90&nbsp;– lahka raketa zrak-zrak z infrardečim vodenjem, zasnovana za helikopterje [https://web.archive.org/web/20060527234657/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/ty90.asp] '''<big>Severna Koreja</big>''' Severnokorejska televizija je predstavila neoznačeno raketo zrak-zrak, ki je podobna tako ameriški [[AIM-120 AMRAAM]] kot kitajski PL-12 . === Sovjetska zveza/Ruska federacija === * K-5 (raketa) ([[NATO oznaka|oznaka NATO]] '''AA-1 'Alkali'''' )&nbsp;– žarkovno jahanje * [[Vimpel K-13|Vympel K-13]] (NATO oznaka '''AA-2 'Atoll'''' )&nbsp;– kratkodometna IR ali SARH * Kaliningrad K-8 (NATO oznaka '''AA-3 'Anab'''' )&nbsp;– IR ali SARH * Raduga K-9 (NATO oznaka '''AA-4 'Awl'''' )&nbsp;– IR ali SARH * Bisnovat R-4 (NATO oznaka '''AA-5 'Ash'''' )&nbsp;– IR ali SARH * Bisnovat R-40 (NATO oznaka '''AA-6 'Acrid'''' )&nbsp;– IR dolgega dosega ali SARH * Vympel R-23/R-24 (NATO oznaka '''AA-7 'Apex'''' )&nbsp;– SARH ali IR srednjega dosega * Molniya R-60 (NATO oznaka '''AA-8 'Aphid'''' )&nbsp;– kratkodometno IR * Vympel R-33 (NATO oznaka '''AA-9 'Amos'''' )&nbsp;– aktivni radar dolgega dosega * [[R-27 (raketa zrak-zrak)|Vympel R-27]] (NATO oznaka '''AA-10 'Alamo'''' )&nbsp;– SARH ali IR srednjega dosega * [[R-73|Vympel R-73 in R-74]] (NATO oznaka '''AA-11 'Archer'''' )&nbsp;– kratkodometno IR * [[R-77|Vympel R-77]] (NATO oznaka '''AA-12 'Adder'''' )&nbsp;– aktivni radar srednjega dosega * Vympel R-37 (Natovo ime '''AA-13 'Axehead'''' )&nbsp;– vodenje SARH ali aktivno radarsko vodenje * Novator KS-172 AAM-L&nbsp;– izjemno dolga [[inercialna navigacija]] z aktivnim radarskim vodenjem === Južna Afrika === * A-Darter&nbsp;– Kratkodometni IR (z Brazilijo) * [[V3 Kukri (missile)|V3 Kukri]]&nbsp;– Kratkodometni IR * R-Darter&nbsp;– Radarsko vodena raketa onkraj vizualnega dosega (BVR) === Tajvan === * Nebeški meč I (TC-1)&nbsp;– zrak-zrak * Nebeški meč II (TC-2)&nbsp;– zrak-zrak === Turčija === * Bozdoğan (Merlin) – WVRAAM (raketa zrak-zrak znotraj vizualnega dosega) * Gökdoğan (Solec) – BVRAAM (raketa zrak-zrak zunaj vizualnega dosega) * Akdoğan (Gyrfalcon) – Akdoğan je »mini« raketa zrak-zrak, ki naj bi bila stroškovno učinkovita in se uporabljala v brezpilotnih letalnikih, kot sta Bayraktar Akıncı in TAI Aksungur . * Gökhan – uradno je bilo potrjeno, da bo imela ta različica [[Potisna cev|ramjet motor]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://en.defenceturk.net/the-air-to-air-missile-with-ramjet-engine-from-tubitak-sage-gokhan/|title=The air-to-air missile with Ramjet engine from TÜBITAK Sage: GÖKHAN|date=25 June 2021}}</ref> * Sungur - MANPADS Različica zrak-zrak na voljo za uporabo tudi na brezpilotnih letalnikih === Združeno kraljestvo === * Fireflash&nbsp;– kratkodometno žarkovno jahanje * Firestreak&nbsp;– kratkodometno IR * Red Top&nbsp;– kratkodometno IR * Taildog/SRAAM&nbsp;– kratkodometno IR * Skyflash&nbsp;– radarsko vodena raketa srednjega dosega, ki temelji na AIM-7E-2 in naj bi se hitro ogrela v 1 do 2 sekundah. * [[ASRAAM|AIM-132 ASRAAM]]&nbsp;– kratkodometno IR * MBDA Meteor&nbsp;– aktivna radarsko vodena raketa dolgega dosega z ramjet motorjem na trdno gorivo <ref name="First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight">{{Navedi splet|url=http://aviationweek.com/awin/first-tranche-3-typhoon-readied-flight|title=First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight|accessdate=4 November 2014}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[http://aviationweek.com/awin/first-tranche-3-typhoon-readied-flight "First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight"]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 November</span> 2014</span>.</cite></ref> === Združene države Amerike === ==== Upokojene ==== * AIM-4 Falcon&nbsp;– radarsko vodeno (kasneje IR) * AIM-26 Falcon * AIM-47 Falcon * [[AIM-54 Phoenix]]&nbsp;– dolgega dosega, polaktivno in aktivno radarsko vodena; umaknjena iz uporabe leta 2004 ==== Operativne ==== * AIM-7 Sparrow&nbsp;– srednjega dosega, polaktivno radarsko vodena * [[AIM-9 Sidewinder]]&nbsp;– kratkega dosega, IR vodena * AIM-92 Stinger<nowiki><span typeof="mw:Entity" id="mwA3o">&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki>– kratkodometna, z IR vodenjem; izstreljena s helikopterjev * [[AIM-120 AMRAAM]]&nbsp;– srednjega dosega, aktivno radarsko vodena; nadomešča AIM-7 Sparrow * AIM-174 - raketa ekstremno dolgega dosega, aktivno radarsko vodena <ref>{{Navedi splet|last=Johnston|first=Carter|date=2024-07-05|title=U.S. Navy Confirms SM-6 Air Launched Configuration is 'Operationally Deployed'|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2024/07/u-s-navy-confirms-sm-6-air-launched-configuration-is-operationally-deployed/|accessdate=2024-07-07|website=Naval News|language=en-US}}</ref> ==== V razvoju ==== * AIM-260 JATM – V razvoju pri [[Lockheed Martin|Lockheed Martinu]] * AIM-160 CUDA/SACM <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightglobal.com/usaf-reveals-slimmed-down-sacm-air-to-air-missile-concept/119781.article|title=USAF reveals slimmed-down SACM air-to-air missile concept|first=James|last=Drew|date=2016-02-25|website=Flight Global}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/article/57493/raytheon-selected-to-deliver-next-generation-tactical-air-to-air-missile-solutions|title=Raytheon selected to deliver next-generation tactical air-to-air missile solutions|website=IHS Jane's 360|date=September 1, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160901102806/http://www.janes.com/article/57493/raytheon-selected-to-deliver-next-generation-tactical-air-to-air-missile-solutions|archivedate=2016-09-01}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.upi.com/Defense-News/2016/01/21/Raytheon-to-research-tactical-missile-capabilities/7671453398070/|title=Raytheon to research tactical missile capabilities|date=2016-01-21|website=UPI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sofrep.com/fightersweep/sacm-affordable-highly-lethal-missile/|title=SACM: Affordable, Highly-Lethal Missile|website=SOFREP|date=7 March 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.militaryaerospace.com/articles/2016/01/missiles-technology-research.html|title=StackPath|website=www.militaryaerospace.com|date=21 January 2016}}</ref> – V razvoju * Boeing LRAAM <ref>{{Navedi splet|last=Bisht|first=Inder Singh|date=2021-09-23|title=Boeing Unveils Long-Range Air-to-Air Missile Concept|url=https://www.thedefensepost.com/2021/09/23/boeing-long-missile-concept/|accessdate=2024-03-21|website=The Defense Post|language=en-us}}</ref> * LREW (Program orožja za boj na dolge razdalje) * MAM (Modularna napredna raketa) <ref>{{Navedi splet|title=The Weekly Debrief: More Details Emerge About New USAF Mystery Missile|url=https://aviationweek.com/defense-space/missile-defense-weapons/weekly-debrief-more-details-emerge-about-new-usaf-mystery|accessdate=2024-03-21|website=Aviation Week Network}}</ref> * Raytheon Peregrine <ref>{{Navedi splet|last=Bisht|first=Inder Singh|date=2022-12-20|title=Raytheon Clinches Next-Gen Air-to-Air Missile Concept Funding|url=https://www.thedefensepost.com/2022/12/20/raytheon-next-gen-missile/|accessdate=2024-03-21|website=The Defense Post|language=en-us}}</ref> – Kompaktna raketa srednjega dosega z aktivnim radarm == Tipične rakete zrak-zrak == {| class="wikitable" |+ !Ime rakete !Država izvora !Obdobje izdelave & uporabe !Teža !Teža bojne glave !Tip bojne glave !Uporabna razdalja !Hitrost |- |[[:en:PL-12|PL-12]] |{{CHN}} |2007– |180&nbsp;kg |? |? |70–100&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:R.550_Magic|R550 Magic / Magic 2]] <small>[[:en:MBDA|MBDA]]</small> |{{FRA}} |1976–1986 (Magic) 1986– (Magic 2) |89&nbsp;kg |12.5&nbsp;kg |Blast/fragmentation |20&nbsp;km |Mach 2.7 |- |[[:en:MICA_(missile)|MICA-EM/-IR]] <small>[[:en:MBDA|MBDA]]</small> |{{FRA}} |1996– (EM) 2000– (IR) |112&nbsp;kg |12&nbsp;kg |Blast/fragmentation (focused splinters HE) |>60&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T]] [[:en:Diehl_Defence|<small>Diehl Defence</small>]] |{{flag|Germany}} (lead contractor) {{flag|Italy}} {{flag|Greece}} {{flag|Norway}}{{flag|Spain}} |2005– |87.4&nbsp;kg |11.4&nbsp;kg |HE/fragmentation |25&nbsp;km |Mach 3 |- |[[:en:Astra_Missile|Astra]] |{{IND}} |2010– |154&nbsp;kg |15&nbsp;kg |HE fragmentation directional warhead |110–160&nbsp;km<ref>{{cite web|url=https://theprint.in/defence/deal-for-desi-astra-mk-1-sealed-india-set-to-test-next-gen-air-to-air-missile-this-month/979234/.|title=Deal for desi Astra Mk 1 sealed, India set to test next-gen air-to-air missile 'this month'|website=[[ThePrint]]|date=1 June 2022}}</ref> |Mach 4.5+ |- |[[:en:Derby_(missile)|Derby]] <small>[[:en:Rafael_Advanced_Defense_Systems|Rafael]]</small> |{{ISR}} |1990– |118&nbsp;kg |23&nbsp;kg |Blast/fragmentation |50&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:AAM-4|AAM-4]] |{{JPN}} |1999– |220&nbsp;kg |? |Directional explosive warhead |100–120&nbsp;km |Mach 4–5 |- |[[:en:K-100_(missile)|K-100]] |{{RUS}}/{{IND}} |2010– |748&nbsp;kg |50&nbsp;kg |HE fragmentation directional warhead |200–400&nbsp;km |Mach 3.3 |- |[[:en:R-73_(missile)|R-73 Vympel]] |{{RUS}} |1982– |105&nbsp;kg |7.4&nbsp;kg |Fragmentation |20–40&nbsp;km |Mach 2.5 |- |[[:en:R-77_(missile)|R-77 Vympel]] |{{RUS}} |1994– |175&nbsp;kg |22&nbsp;kg |Blast/fragmentation |80–160&nbsp;km |Mach&nbsp;4.5 |- |[[:en:K-5_(missile)|K-5]] |{{USSR}} {{RUS}} |1957–1977 |82.7&nbsp;kg |13&nbsp;kg |[[:en:High_explosive|High explosive]] [[:en:Warhead|warhead]] |2–6&nbsp;km |Mach 2.33 |- |[[:en:R-27_(air-to-air_missile)|R-27]] |{{USSR}} {{RUS}} |1983– |253&nbsp;kg |39&nbsp;kg |Blast/fragmentation, or continuous rod |40–170&nbsp;km |Mach 4.5 |- |[[:en:R-33_(missile)|R-33]] |{{USSR}} {{RUS}} |1981– |490&nbsp;kg |47.5&nbsp;kg |HE/fragmentation warhead |120–220&nbsp;km |Mach 4.5–6 |- |[[:en:R-37_(missile)|R-37]] |{{USSR}} {{RUS}} |1989– |600&nbsp;kg |60&nbsp;kg |HE fragmentation directional warhead |150–398&nbsp;km |Mach 6 |- |[[:en:R-40_(missile)|R-40]] |{{USSR}} {{RUS}} |1970– |475&nbsp;kg |38–100&nbsp;kg |Blast fragmentation |50–80&nbsp;km |Mach 2.2–4.5 |- |[[:en:Molniya_R-60|R-60 Molniya]] |{{USSR}} {{RUS}} |1974– |43.5&nbsp;kg |3&nbsp;kg |[[:en:Expanding-rod_warhead|expanding-rod]] [[:en:Warhead|warhead]] |8&nbsp;km |Mach 2.7 |- |[[:en:Sky_Sword_II|Sky Sword II]](TC-2) |{{flag|Taiwan}} |1999 |184&nbsp;kg |22&nbsp;kg |Blast/fragmentation |60&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:Sky_Sword_II|Sky Sword II]]C(TC-2C) |{{flag|Taiwan}} |2017 |184&nbsp;kg |22&nbsp;kg |Blast/fragmentation |100&nbsp;km |Mach 6 |- |[[:en:MBDA_Meteor|Meteor]] <small>[[:en:MBDA|MBDA]]</small> |{{UK}} (lead contractor) {{flag|France}} {{flag|Germany}} {{flag|Italy}} {{flag|Sweden}} {{flag|Spain}} |2016– |190&nbsp;kg |? |Blast/fragmentation |200&nbsp;km<ref>{{cite web|url=https://www.defensenews.com/global/europe/2021/08/02/german-air-force-declares-meteor-missile-ready-for-eurofighter-fleet/#:~:text=The%20Meteor%20has%20a%20combat,target's%20maneuvers%2C%20the%20pilot%20said.|title=German air force declares Meteor missile ready for Eurofighter fleet|date=2 August 2021}}</ref> |Mach 4+ |- |[[:en:AIM-132_ASRAAM|AIM-132 ASRAAM]] <small>[[:en:MBDA_UK|MBDA UK]]</small> |{{GBR}} |2002– |88&nbsp;kg |10&nbsp;kg |Blast/fragmentation |25&nbsp;km |Mach 3+ |- |[[:en:Firestreak|Firestreak]] <small>[[:en:De_Havilland|de Havilland]]</small> |{{UK}} |1957–1988 |136&nbsp;kg |22.7&nbsp;kg |Annular Blast Fragmentation |6.4&nbsp;km |Mach 3 |- |[[:en:Red_Top_(missile)|Red Top]] <small>[[:en:Hawker_Siddeley|Hawker Siddeley]]</small> |{{UK}} |1964–1988 |154&nbsp;kg |31&nbsp;kg |Annular Blast Fragmentation |12&nbsp;km |Mach 3.2 |- |[[:en:AIM-9_Sidewinder|AIM-9 Sidewinder]] |{{USA}} |1956– |86&nbsp;kg |9.4&nbsp;kg |[[:en:Annular_blast_fragmentation|Annular blast fragmentation]] |18&nbsp;km |Mach 2.5 |- |[[:en:AIM-120_AMRAAM|Raytheon AIM-120D AMRAAM]] |{{USA}} |2008 |152&nbsp;kg |18&nbsp;kg |Blast/fragmentation |>160&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:AIM-120_AMRAAM|Raytheon AIM-120C AMRAAM]] |{{USA}} |1996 |152&nbsp;kg |18&nbsp;kg |Blast/fragmentation |>105&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:AIM-120_AMRAAM|Raytheon AIM-120B AMRAAM]] |{{USA}} |1994– |152&nbsp;kg |23&nbsp;kg |Blast/fragmentation |55–75&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:AIM-7_Sparrow|AIM-7 Sparrow]] |{{USA}} |1959–1982 |230&nbsp;kg |40&nbsp;kg |High explosive blast-fragmentation |22–85&nbsp;km |Mach 2.5–4 |- |[[:en:AIM-54_Phoenix|AIM-54 Phoenix]] |{{USA}} |1974–2004 |450–470&nbsp;kg |61&nbsp;kg |High explosive |190&nbsp;km |Mach 5 |} == Glej tudi == * [[Samopogonski izstrelek|Raketa]] * [[Samopogonski izstrelek|Vodena raketa]] * [[Seznam raket]] == Sklici == <references /> {{Sklici}} == Bibliografija == * ''Albert Ball, VC'' Chaz Bowyer. Založba Crecy, 2002. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-947554-89-0|<bdi>0-947554-89-0</bdi>]], . [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] crwrd73hdkpjjyww986nh5jmdu9ccds Zgodovina Turčije 0 599692 6690543 6679474 2026-06-17T05:53:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690543 wikitext text/x-wiki '''Zgodovino Turčije''' se razume kot zgodovino ozemlja današnje [[Turčija|Republike Turčije]], vključno z zgodovino [[Anatolija|Anatolije]] (azijski del Turčije) in vzhodne [[Trakija|Trakije]] (evropski del Turčije). Ti dve politično ločeni regiji sta v 2. stoletju pr. n. št. prišli pod oblast [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] in kasneje postali jedro [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Za obdobja pred osmanskim obdobjem je treba razlikovati zgodovino turških ljudstev in zgodovino ozemelj, ki danes tvorijo Turčijo.<ref name="US_Library_of_Congress"/><ref name="Howard"/> Od takrat, ko so dele današnje Turčije osvojili [[Seldžuki]], zgodovina Turčije zajema srednjeveško zgodovino [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]] (1037-1194), srednjeveško in moderno zgodovino [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] (1299-1922) in zgodovino Republike Turčije od 20. let 20. stoletja.<ref name="US_Library_of_Congress">{{cite web|url=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/trtoc.html|title=About this Collection – Country Studies|website=loc.gov|access-date=2 May 2018|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080812233922/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/trtoc.html|archive-date=12 August 2008}}</ref><ref name="Howard">{{cite book|author=Douglas Arthur Howard|title=The History of Turkey|url=https://books.google.com/books?id=Ay-IkMqrTp4C|access-date=2 April 2013|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30708-9|year=2001|archive-date=15 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115130907/https://books.google.com/books?id=Ay-IkMqrTp4C|url-status=live}}</ref> ==Prazgodovina in antika== [[Slika:Bronze age Anatolia.jpg|thumb|350px|Anatolija v [[Bronasta doba|bronasti dobi]]]] Današnjo Turčijo so ljudje naseljevali že od poznega [[paleolitik]]a. Na njene ozemlju se nahajajo nekatera najstarejša neolitska najdišča na svetu.<ref name="Howard 2016 24">{{harvnb|Howard|2016|p=24}}</ref><ref name="MET">{{cite journal|last=Casson|first=Lionel|year=1977|title=The Thracians|url=http://www.metmuseum.org/pubs/bulletins/1/pdf/3258667.pdf.bannered.pdf|journal=The Metropolitan Museum of Art Bulletin|volume=35|issue=1|pages=2–6|doi=10.2307/3258667|jstor=3258667|access-date=3 April 2013|archive-date=3 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190503015440/https://www.metmuseum.org/pubs/bulletins/1/pdf/3258667.pdf.bannered.pdf}}</ref> [[Göbekli Tepe|Göbekli tepe]] zahodno od [[Şanlıurfa|Şanliurfe]] v vzhodni Anatoliji je star skoraj 12.000 let.<ref name="Howard 2016 24"/> Še starejši je verjetno [[Karahan tepe|Karahan tepe]], 46 kilometrov vzhodno od Göbekli tepeja. Del Anatolije tvori [[rodovitni polmesec]], kjer je bilo rojeno [[kmetijstvo]].<ref>{{harvnb|Bellwood|2022|p=224}}</ref> Drugi pomembni anatolski neolitski najdišči sta [[Çatalhöyük]] in [[Alaca Höyük]].{{sfn|Howard|2016|p=25}} Neolitski anatolski kmetje so se genetsko razlikovali od kmetov v [[Iran]]u in dolini reke [[Jordan]].<ref>{{harvnb|Bellwood|2022|p=229}}</ref> Ti zgodnji anatolski kmetje so se pred približno 9000 leti začeli seliti v Evropo.<ref>{{harvnb|Bellwood|2022|p=229}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Kılınç |first1=Gülşah Merve |last2=Omrak |first2=Ayça |last3=Özer |first3=Füsun |last4=Günther |first4=Torsten |last5=Büyükkarakaya |first5=Ali Metin |last6=Bıçakçı |first6=Erhan |last7=Baird |first7=Douglas |last8=Dönertaş |first8=Handan Melike |last9=Ghalichi |first9=Ayshin |last10=Yaka |first10=Reyhan |last11=Koptekin |first11=Dilek |last12=Açan |first12=Sinan Can |last13=Parvizi |first13=Poorya |last14=Krzewińska |first14=Maja |last15=Daskalaki |first15=Evangelia A. |date=June 2016 |title=The Demographic Development of the First Farmers in Anatolia |journal=Current Biology |language=en |volume=26 |issue=19 |pages=2659–2666 |doi=10.1016/j.cub.2016.07.057 |pmc=5069350 |pmid=27498567|bibcode=2016CBio...26.2659K }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Lipson |first1=Mark |last2=Szécsényi-Nagy |first2=Anna |last3=Mallick |first3=Swapan |last4=Pósa |first4=Annamária |last5=Stégmár |first5=Balázs |last6=Keerl |first6=Victoria |last7=Rohland |first7=Nadin |last8=Stewardson |first8=Kristin |last9=Ferry |first9=Matthew |last10=Michel |first10=Megan |last11=Oppenheimer |first11=Jonas |last12=Broomandkhoshbacht |first12=Nasreen |last13=Harney |first13=Eadaoin |last14=Nordenfelt |first14=Susanne |last15=Llamas |first15=Bastien |date=November 2017 |title=Parallel palaeogenomic transects reveal complex genetic history of early European farmers |journal=Nature |language=en |volume=551 |issue=7680 |pages=368–372 |doi=10.1038/nature24476 |issn=0028-0836 |pmc=5973800 |pmid=29144465|bibcode=2017Natur.551..368L }}</ref> Najstarejše plasti [[Troja|Troje]] segajo v obdobje okoli leta 4500 pr. n. št.<ref name="Howard 2016-3">{{sfn|Howard|2016|p=25}}</ref> Kip [[Mož iz Urfe|moža iz Urfe]] datira v obdobje okoli leta 9000 pr. n. št., se pravi v obdobje predlončarskega neolitika, in je opredeljen kot "najstarejša znana naturalistična skulptura človeka v naravni velikosti".<ref name="RJC">{{cite book |last1=Chacon |first1=Richard J. |last2=Mendoza |first2=Rubén G. |title=Feast, Famine or Fighting?: Multiple Pathways to Social Complexity |date=2017 |publisher=Springer |isbn=9783319484020 |pages=120 |url=https://books.google.com/books?id=zhT1DQAAQBAJ&pg=PA120 |language=en}}</ref> Anatolski zgodovinski zapisi se začnejo z [[Glinena tablica|glinenimi tablicami]] iz približno leta 2000 pr. n. št., ki so jih našli v današnjem [[Kültepe]]ju.{{sfn|Howard|2016|p=26}} Tablice so pripadale [[Asirija|asirski]] trgovski koloniji.{{sfn|Howard|2016|p=26}} V tistem času so se v Anatoliji govorili [[hatščina|hatski]], [[Hurijščina|hurijski]], [[Hetitščina|hetitski]], [[Luvijščina|luvijski]] in [[Palajščina|palajski]] jezik.<ref name="McMahon_Steadman_2012_p_234">{{harvnb|Steadman|2012|p=234}}</ref> Avtohtoni jezik Anatolije je bil hatski, ki nima nobenih znanih sodobnih povezav.<ref name="McMahon_Steadman_2012_p_234"/><ref>{{harvnb|Michel|2012|p=327}}</ref> Hurijski jezik se je govoril v severni [[Sirija|Siriji]].<ref name="McMahon_Steadman_2012_p_234"/> Hetitski, luvijski in palajski jezik so spadali v anatolsko podskupino indoevropskih jezikov,<ref name="McMahon_Steadman_2012_p_522">{{harvnb|Beckman|2012|p=522}}</ref> pri čemer hetitščina velja za najstarejši potrjeni indoevropski jezik.<ref>{{harvnb|McMahon|Steadman|2012a|p=8}}</ref> Izvor indoevropskih jezikov ni znan.<ref>{{cite journal |doi=10.1146/annurev-linguistics-011619-030507 |title=Cognacy Databases and Phylogenetic Research on Indo-European |date=2021 |last1=Heggarty |first1=Paul |journal=Annual Review of Linguistics |volume=7 |pages=371–394}}</ref> Anatolska hipoteza trdi, da so bili morda avtohtoni jeziki Anatolije,<ref>{{harvnb|Bellwood|2022|p=242}}</ref> ali pa izvirajo od drugod.<ref>{{harvnb|Melchert|2012|p=713}}</ref> Hatske vladarje so postopoma nadomestili hetitski vladarji.<ref name="Howard 2016-4">{{sfn|Howard|2016|p=26}}</ref> Hetitsko kraljestvo je bilo veliko kraljestvo v osrednji Anatoliji s prestolnico [[Hatuša|Hatušo]].<ref name="Howard 2016-4"/> V Anatoliji so približno med letoma 1700 in 1200 pr. n. št. sobivalo s Palajci in Luvijci.<ref name="Howard 2016-4"/> Med razpadanjem hetitskega kraljestva so se tja v valovih priseljevala indoevropska ljudstva iz jugovzhodne Evrope, čemur so sledile vojne.<ref>{{harvnb|Howard|2016|pp=26–27}}</ref> [[Tračani]] so bili naseljeni tudi v sodobni turški [[Trakija|Trakiji]].<ref>{{harvnb|Ahmed|2006|p=1576}}</ref> Za [[Trojanska vojna|trojansko vojno]] se ne ve, ali je bila zgodovinski dogodek ali ne.<ref>{{harvnb|Jablonka|2012|pp=724–726}}</ref> Z zgodbo iz ''[[Iliada|Iliade]]'' se najbolj ujemajo trojanske arheološke plasti iz pozne [[Bronasta doba|bronaste dobe]].<ref>{{harvnb|McMahon|2012|p=17}}</ref> Okoli leta 750 pr. n. št. je bila ustanovljena [[Frigija]] z dvema središčema v [[Gordion|Gordiju]] in sodobnem [[Kayseri]]ju.<ref name="Howard 2016-2">{{harvnb|Howard|2016|p=27}}</ref> Frigijci so govorili indoevropski jezik, ki je bil bližji [[Grščina|grščini]] kot [[Anatolski jeziki|anatolskim jezikom]].<ref name="Howard 2016-2">{{harvnb|Howard|2016|p=27}}</ref> Frigijci so si Anatolijo delili z novohetiti in [[Urartu]]jci. Večino v različnih anatolskih novohetitih državah so verjetno tvorili luvijski govorci.<ref>{{harvnb|Yakubovich|2012|p=538}}</ref> Urartujci so govorili neindoevropski jezik, njihova prestolnica pa je bila v okolici [[Vansko jezero|Vanskega jezera]].<ref>{{harvnb|Zimansky|2012|p=552}}</ref><ref name="Howard 2016-2"/> Pogosto so bili v konfliktih z [[Asirija|Asirijo]]<ref>{{harvnb|Radner|2012|pp=738–739}}</ref> in propadli zaradi napadov [[Medijci|Medijcev]] in [[Skiti|Skitov]] v 7. stoletju pr. n. št.<ref name="Howard 2016-2"/> Frigija je propadla zaradi napadov [[Kimerci|Kimercev]] okoli leta 650 pr. n. št.<ref name="Howard 2016">{{harvnb|Howard|2016|p=28}}</ref> Frigijce so zamenjali [[Karija|Karijci]], [[Likijci]] in [[Lidija|Lidijci]].<ref name="Howard 2016"/> Te tri kulture se lahko šteje nadaljevanje starodavne, avtohtone kulture hatskih mest Anatolije.<ref name="Howard 2016"/> ==Anatolija in Trakija v klasični antiki== ===Klasična Anatolija=== [[Slika:Map Greco-Persian Wars-en.svg|thumb|300px|Zemljevid dogodkov v prvih fazah grško-pertijskih vojn]] Klasično zgodovino Anatolije se lahko v grobem razdeli na klasično in helenistično obdobje, ki se je končalo z osvojitvijo regije s strani [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] v 2. stoletju pr. n. št. Po padcu [[Hetiti|Hetitov]] sta se v času, ko je začela cveteti [[Antična Grčija|grška civilizacija]], v zahodni Anatoliji utrdili državi [[Frigija]] in [[Lidija]]. Obe državi in vsa preostala Anatolija sta bili relativno kmalu zatem vključeni v perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]]. Ko je Perzija krepila svojo moč, je njen sistem lokalne samouprave v Anatoliji omogočil rast in bogatenje številnih pristaniških mest. Vsa Anatolija je bila razdeljena na več [[Satrapija|satrapij]], ki so jim vladali [[satrap]]i (guvernerji). Satrape so imenovali neposredno perzijski vladarji. Na vzhodu je bila ustanovljena država, ki so jo sosednja ljudstva imenovala [[Armenija]] in so ji vladali armenski [[Orontidi]]. Armenija je od 6. stoletja pr. n. št. vključevala dele vzhodne Anatolije. Pod [[Ahemenidi]] je postala [[satrapija Armenija]]. Nekatere satrapije so se občasno uprle osrednji oblasti, vendar je niso resno ogrožali. V 5. stoletju pr. n. št. je [[Darej I.]] zgradil [[Kraljeva cesta (antična)|Kraljevo cesto]], ki je povezovala njegovo glavno mesto [[Suza, Perzija|Suzo]] z zahodnoanatolskimi [[Sarde|Sardami]].<ref>A modern study is D.F. Graf, ''The Persian Royal Road System'', 1994.</ref> Anatolija je igrala ključno vlogo v zgodovini Ahemenidov. V začetku 5. stoletja pr. n. št. so se nekatera jonska mesta pod perzijsko oblastjo uprla, kar je doseglo vrhunec v [[Jonska vstaja|jonski vstaji]]. Vstaja, ki jo je perzijska oblast zlahka zatrla, je postala neposreden povod za [[grško-perzijske vojne]], ki so se izkazale za eno najpomembnejših vojn v evropski zgodovini. [[Slika:Asia Minor in the Greco-Roman period - general map - regions and main settlements.jpg|thumb|300px|Regije Rimske Anatolije]] Ahemenidska vladavina v Anatoliji se je končala z osvojitvami [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je med letoma 334 in 330 pr. n. št. premagal [[Darej III.|Dareja III.]] in v več zaporednih bitkah Perziji iztrgal oblast nad celotno regijo. Po Aleksandrovi smrti so bile njegove osvojitve razdeljene med več njegovih zaupanja vrednih generalov, vendar so bile nenehno pod grožnjo invazije tako [[Galci|Galcev]] kot drugih močnih vladarjev v [[Pergamon]]u, [[Pont]]u in [[Egipt]]u. [[Selevkidsko cesarstvo]], največje nekdaj Aleksandrovo ozemlje, ki je vključevalo Anatolijo, se je zapletlo v katastrofalno vojno z [[Rimsko cesarstvo|Rimom]], ki je dosegla vrhunec v bitkah pri [[Bitka pri Termopilah|Termopilah]] in [[Bitka pri Magneziji|Magneziji]]. Z [[Apamejski sporazum|Apamejskim sporazumom]], sklenjenim po bitkah leta 188 pr. n. št., so se [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidi]] umaknili iz Anatolije. Nekdanja selevkidska ozemlja v Anatoliji sta dobila rimska zaveznika Pergamsko kraljestvo in Rodoška republika. Rimska oblast nad Anatolijo se je okrepila z rimskim pristopom "roke stran", kar je omogočalo učinkovito lokalno samoupravo in zagotavljalo vojaško zaščito. V začetku 4. stoletja je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] za novo prestolnico izbrač [[Konstantinopel]]. Do konca 4. stoletja se je [[Rimsko cesarstvo]] razdelilo na vzhodni del (Romanija) s [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] kot glavnim mestom in zahodni del s prestolnico v [[Rim]]u. Vzhodni del zgodovinarji imenujejo [[Bizantinsko cesarstvo]] po [[Bizanc]]u, grškemu predhodniku Konstantinopla.<ref>{{cite web|url=http://www.ushistory.org/civ/6f.asp|title=The Fall of the Roman Empire [ushistory.org]|last=ushistory.org|website=www.ushistory.org|access-date=2 May 2018|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150320175413/http://www.ushistory.org/civ/6f.asp|archive-date=20 March 2015}}</ref> ===Trakija=== [[Slika:Odrysian.svg|thumb|300px|Trakija in tračansko [[Odriško kraljestvo]] v svojem največjem obsegu pod [[Sitalk]]om (431-424 pr. n. št.)]] [[Tračani]] (starogrško: Θρᾷκες, Thrakes, latinsko: Thraci) so bili skupina indoevropskih plemen, ki so naseljevala veliko ozemlje v srednji in jugovzhodni Evropi.<ref>{{Cite book|title=The Thracians, 700 BC–AD 46|author=Christopher Webber, Angus McBride|year=2001|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84176-329-3}}</ref> Na severu so mejili na [[Skiti|Skite]], na zahodu na [[Kelti|Kelte]] in [[Iliri|Ilire]], na jugu na stare [[Grki|Grke]] in na vzhodu na [[Črno morje]]. Govorili so [[Tračanščina|traški jezik]], redko potrjeno vejo indoevropske jezikovne družine. Študij Tračanov in traške kulture je znan kot trakologija. Od okoli leta 1200 pr. n. št. so zahodno obalo Anatolije na veliko kolonizirali [[Eolci|eolski]] in [[Jonci|jonski]] Grki. Ustanovili so številna pomembna mesta, kot so [[Milet]], [[Efez]], [[Smirna]] in [[Bizanc]]. Slednjega so leta 657 pr. n. št. ustanovili grški kolonisti iz [[Megara|Megare]]. Vso Trakijo in avtohtona tračanska ljudstva je konec 6. stoletja pr. n. št. osvojil [[Darej I.|Darej Veliki]] in jih leta 492 pr. n. št. po Mardonijevem pohodu na Grčijo med prvo perzijsko invazijo ponovno podjarmil.<ref>Joseph Roisman, Ian Worthington. [https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&pg=PA345 "A companion to Ancient Macedonia"] John Wiley & Sons, 2011. {{ISBN|144435163X}}. str. 135-138, 343</ref> Ozemlje Trakije je kasneje združilo Odriško kraljestvo, ki ga je ustanovil [[Teres I.]],<ref name="LewisBoardman1994">{{cite book|author1=D. M. Lewis|author2=John Boardman|title=The Cambridge Ancient History|url=https://books.google.com/books?id=vx251bK988gC&pg=PA462|access-date=7 April 2013|year=1994|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-23348-4|page=444|archive-date=15 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115130907/https://books.google.com/books?id=vx251bK988gC&pg=PA462|url-status=live}}</ref> verjetno po porazu Perzijcev v Grčiji.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=0oKx4FyAOOQC&q=Teres+I+odrysian+kingdom+persian&pg=PA221|title=The Expedition of Cyrus|access-date=24 December 2014|isbn=9780191605048|author1=Xenophon|date=2005-09-08|publisher=Oxford University Press |archive-date=5 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210905130728/https://books.google.com/books?id=0oKx4FyAOOQC&q=Teres+I+odrysian+kingdom+persian&pg=PA221|url-status=live}}</ref> V 5. stoletju pr. n. št. so bili Tračani očitno tako pomembni, da jih je [[Herodot]]<ref>[http://classics.mit.edu/Herodotus/history.5.v.html Herodotus. ''Histories'', Book V] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131001132852/http://classics.mit.edu/Herodotus/history.5.v.html |date=2013-10-01 }}.</ref> omenil kot drugo najštevilčnejše ljudstvo v tistem delu sveta, ki ga je poznal. Številčnejši so bili [[Indijci]]. Tračani so bili potencialno najmočnejši v južni Evropi, vendar neenotni. V klasičnem obdobju so bili razdeljeni na veliko skupin in plemen, čeprav so ustanovili več močnih traških držav, kot sta bili Odriško kraljestvo in [[Burebista|Burebistovo]] [[Dačansko kraljestvo]]. Iz tega obdobja, verjetno iz Trakije, izvirajo vojaki [[peltast]]i. Pred širitvijo [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonskega kraljestva]] je bila Trakija po umiku Perzijcev po njihovem končnem porazu v celinski Grčiji razdeljena na tri tabore: vzhodni, osrednji in zahodni. [[Kersoblept]], pomemben vladar Vzhodnih Tračanov, je poskušal razširiti svojo oblast na številna druga tračanska plemena, a so ga na koncu premagali Makedonci. Tračani niso bili graditelji mest. Največja tračanska mesta so bila pravzaprav velike vasi.<ref>John Boardman, I.E.S. Edwards, E. Sollberger, N.G.L. Hammond. ''The Cambridge Ancient History, Volume 3, Part 2: The Assyrian and Babylonian Empires and Other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries BC''. Cambridge University Press, 1992, str. 612.</ref> Njihov edini [[polis]] je bil [[Sevtopolis]].<ref>Mogens Herman Hansen. ''An Inventory of Archaic and Classical Poleis: An Investigation Conducted by The Copenhagen Polis Centre for the Danish National Research Foundation''. Oxford University Press, 2005, str. 888</ref> ==Bizantinsko obdobje== [[Slika:Justinian555AD.png|thumb|[[Bizantinsko cesarstvo]] je pod [[Justinijan I.|Justinijanom Velikim]] leta 555 doseglo svoj največji obseg po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]]; vazali so označeni z rožnato barvo]] Perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] je pod [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] leta 334 pr. n. št. padlo,<ref name="PersiansInAsiaMinor">{{cite web|url=http://www.wsu.edu/~dee/GREECE/PERSIAN.HTM |archive-url=https://web.archive.org/web/20101203214024/http://www.wsu.edu/~dee/GREECE/PERSIAN.HTM |archive-date=3 December 2010 |title=Ancient Greece: The Persian Wars |author=Hooker, Richard |publisher=Washington State University, Washington, United States |access-date=22 December 2006 |date=6 June 1999 |url-status=dead }}</ref> kar je privedlo do vse večje kulturne homogenosti in helenizacije na tem ozemlju.<ref name="SteadmanMcMahon2011">{{cite book|author1=Sharon R. Steadman|author2=Gregory McMahon|title=The Oxford Handbook of Ancient Anatolia: (10,000-323 BCE)|url=https://books.google.com/books?id=7ND_CE9If3kC|access-date=23 March 2013|date=15 September 2011|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-537614-2|archive-date=15 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115130907/https://books.google.com/books?id=7ND_CE9If3kC|url-status=live}}</ref> Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je bila Anatolija razdeljena na številna majhna helenistična kraljestva, ki so vsa do sredine 1. stoletja pr. n. št. postala del [[Rimska republika|Rimske republike]].<ref name="AlexanderToRome">{{cite web|url=http://www.metmuseum.org/toah/ht/04/waa/ht04waa.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20061214003932/http://www.metmuseum.org/toah/ht/04/waa/ht04waa.htm|archive-date=14 December 2006|title=Anatolia and the Caucasus (Asia Minor), 1000 B.C. – 1 A.D. in ''Timeline of Art History.''|author=The Metropolitan Museum of Art, New York|author-link=Metropolitan Museum of Art|publisher=New York: The Metropolitan Museum of Art|access-date=21 December 2006|date=October 2000}}</ref> Proces helenizacije, ki se je začel z Aleksandrom, se je pod rimsko oblastjo pospešil in v zgodnjih stoletjih n. št. so lokalni anatolski jeziki in kulture izumrli. V veliki meri sta jih nadomestila starogrški jezik in kultura.<ref name="FreedmanMyers2000">{{cite book|author1=David Noel Freedman|author2=Allen C. Myers|author3=Astrid Biles Beck|title=Eerdmans Dictionary of the Bible|url=https://books.google.com/books?id=P9sYIRXZZ2MC&pg=PA61|access-date=24 March 2013|year=2000|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|isbn=978-0-8028-2400-4|page=61|archive-date=15 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115130908/https://books.google.com/books?id=P9sYIRXZZ2MC&pg=PA61|url-status=live}}</ref><ref name="Hout2011">{{cite book|author=Theo van den Hout|title=The Elements of Hittite|url=https://books.google.com/books?id=QDJNg5Nyef0C&pg=PA1|access-date=24 March 2013|date=27 October 2011|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-139-50178-1|page=1|archive-date=15 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115130910/https://books.google.com/books?id=QDJNg5Nyef0C&pg=PA1|url-status=live}}</ref> Po pisanju ''[[Apostolska dela|Apostolskih del]]'' je zgodnja krščanska cerkev v Anatoliji zaradi prizadevanj [[Sveti Pavel|svetega Pavla]] doživela znatno rast. Pisma svetega Pavla iz Anatolije predstavljajo najstarejšo krščansko literaturo.<ref>{{harvnb|Howard|2016|p=30}}</ref> Po nesvetopisemskih izročilih se je [[Marijino vnebovzetje]] zgodilo v [[Efez]]u, kjer je bil prisoten tudi [[Janez Evangelist|apostol Janez]]. Irenej piše o ''"cerkvi v Efezu, ki jo je ustanovil Pavel, in se je z Janezom nadaljevala do Trajanovega časa."''<ref>{{Cite book|title=Irenaeus of Lyons|url=https://archive.org/details/irenaeusoflyons0000gran|last=Grant|first=Robert M.|publisher=Routledge|year=1997|page=[https://archive.org/details/irenaeusoflyons0000gran/page/2 2]}}</ref> [[Slika:Turkey-3019 - Hagia Sophia (2216460729).jpg|thumb|right|[[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] v [[Carigrad]]u, ki je bila prvotno cerkev, kasneje mošeja in muzej in je zdaj Velika mošeja, so zgradili Bizantinci v 6. stoletju]] Več ekumenskih koncilov zgodnje Cerkve je potekalo v mestih na ozemlju današnje Turčije, vključno s [[Prvi nicejski koncil|prvim nicejskim koncilom]] ([[İznik|Iznik]]) leta 325. Koncil je privedel do prve enotne krščanske doktrine, imenovane [[nicejska veroizpoved]]. Na turškem ozemlju so bili tudi [[Prvi koncil v Konstantinoplu|prvi carigrajski koncil]] leta 381, [[prvi efeški koncil]] leta 431 in [[kalcedonski koncil]] leta 451.<ref>{{Cite book| publisher = Cambridge University Press| isbn = 978-1-107-02175-4| last = Maas| first = Michael| title = The Cambridge Companion to the Age of Attila| date = 2015| url = https://books.google.com/books?id=67dUBAAAQBAJ&pg=PA331| access-date = 16 August 2018| archive-date = 28 March 2024| archive-url = https://web.archive.org/web/20240328151436/https://books.google.com/books?id=67dUBAAAQBAJ&pg=PA331#v=onepage&q&f=false| url-status = live}}</ref> Leta 324 je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] izbral [[Bizanc]] za novo prestolnico Rimskega cesarstva in ga preimenoval v Novi Rim. Po smrti [[Teodozij I.|Teodozija I.]] leta 395 in trajni delitvi Rimskega cesarstva med njegova sinova je mesto, ki je postalo znano kot Konstantinopel, postalo prestolnica Vzhodnega rimskega cesarstva. Vzhodno cesarstvo, ki so ga zgodovinarji kasneje preimenovali v [[Bizantinsko cesarstvo]], je do poznega [[Srednji vek|srednjega veka]] vladalo večini ozemlja današnje Turčije,<ref>{{cite web|url=http://depts.washington.edu/silkroad/cities/turkey/istanbul/istanbul.html|title=Constantinople/Istanbul|author=Daniel C. Waugh|publisher=University of Washington, Seattle, Washington|access-date=26 December 2006|year=2004|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20060917215153/http://depts.washington.edu/silkroad/cities/turkey/istanbul/istanbul.html|archive-date=17 September 2006}}</ref> medtem ko je preostalo ozemlje ostalo v rokah [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidske Perzije]]. Od 3. do 7. stoletja n. št. so se Bizantinci in sosednji Sasanidi pogosto vojskovali zaradi Anatolije, kar je znatno izčrpalo oba imperija in s tem odprlo pot za morebitne muslimanske osvajalske pohode na oba imperija. Meje cesarstev so se skozi več ciklov upadanja in okrevanja stalno spreminjale. Med vladavino [[Justinijan I.|Justinijana I.]] (vladal 527–565) je Bizantinsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg po padcu Zahodnega rimskega cesarstva, osvojilo velik del zgodovinsko rimske zahodne sredozemske obale, vključno z Afriko, Italijo in Rimom, ki ga je obdržalo še dve stoletji. Bizantinsko-sasanidska vojna 602–628 je izčrpala vire cesarstva. Med zgodnjimi muslimanskimi osvajanji v 7. stoletju je izgubilo svoji najbogatejši provinci, [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]] in [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]], v korist [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]]. Nato je leta 698 izgubilo še [[Afrika (rimska provinca)|Afriko]] v korist [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]], preden je cesarstvo rešila [[Izavrijska dinastija]]. [[Padec Konstantinopla]] pod osmansko oblast leta 1453 je zaznamoval konec Bizantinskega cesarstva. Begunci, ki so po zavzetju mesta bežali iz njega, so se naselili v Italiji in drugod po Evropi, kar je pripomoglo k [[Renesansa|renesansi]]. [[Trapezundsko cesarstvo]] je bilo osvojeno osem let pozneje, ko se je njegovo istoimensko glavno mesto po obleganju leta 1461 predalo osmanskim silam. Zadnji ostanek bizantinske države, [[Kneževina Teodoro|Kneževino Teodoro]], so Osmani osvojili leta 1475. ==Zgodnja zgodovina Turkov== Zgodovinarji se na splošno strinjajo, da so prva turška ljudstva živela na ozemlju od [[Srednja Azija|Srednje Azije]] do Sibirije. Zgodovinsko gledano so se tja naselila po 6. stoletju pr. n. št.<ref name="Peter Zieme 2006, p. 64">Peter Zieme. ''The Old Turkish Empires in Mongolia''. V: Genghis Khan and his heirs. The Empire of the Mongols. Special tape for Exhibition 2005/2006, str. 64</ref> Najzgodnejša ločena turška ljudstva so se pojavila na obrobju pozne konfederacije [[Šiungnu]] okoli leta 200 pr. n. št.<ref name="Peter Zieme 2006, p. 64"/> Konfederacija je bila sočasna s kitajsko [[Dinastija Han|dinastijo Han]].<ref name="Findley 2005, p. 29">Findley (2005), str. 29.</ref> Prva omemba Turkov je v kitajskem besedilu, ki omenja trgovanje turških plemen s [[Sogdija|Sogdijci]] vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]].<ref>"Etienne de la Vaissiere", ''Encyclopædia Iranica'' article:{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20091220225254/http://www.iranica.com/newsite/articles/ot_grp7/ot_sogd_trade_20041201.html Sogdian Trade]}}, 1 December 2004.</ref> Pogosto se namiguje, da so bili [[Huni]], omenjeni v zapisih dinastije Han, govorci prototurškega jezika.<ref>Silk-Road:[http://www.silk-road.com/artl/xiongnu1.shtml Xiongnu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150424014036/http://www.silk-road.com/artl/xiongnu1.shtml |date=2015-04-24 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.yeniturkiye.com/display.asp?c=6010|title=Yeni Turkiye Research and Publishing Center|website=www.yeniturkiye.com|access-date=2 May 2018|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171108164733/http://www.yeniturkiye.com/display.asp?c=6010|archive-date=8 November 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.historyfiles.co.uk/FeaturesFarEast/TurkicIntro.htm|title=An Introduction to the Turkic Tribes|first=P L|last=Kessler|website=www.historyfiles.co.uk|access-date=2 May 2018|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20171108164730/http://www.historyfiles.co.uk/FeaturesFarEast/TurkicIntro.htm|archive-date=8 November 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://geocities.com/cevatturkeli/ctbb-his1.htm |title=Early Turkish History |access-date=2015-02-05 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20091027144739/http://geocities.com/cevatturkeli/ctbb-his1.htm |archive-date=October 27, 2009 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.byegm.gov.tr/YAYINLARIMIZ/kitaplar/Turkey2005/content/english/110-111.htm|title=An outline of Turkish History until 1923.|website=byegm.gov.tr|access-date=2 May 2018|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071012200212/http://byegm.gov.tr/YAYINLARIMIZ/kitaplar/Turkey2005/content/english/110-111.htm|archive-date=12 October 2007}}</ref> Hunske horde [[Atila|Atile]], ki so v 5. stoletju n. št. napadle in osvojile velik del Evrope, so bile morda turškega porekla in potomci Šiungnuja.<ref name="Findley 2005, p. 29"/><ref>{{cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xiongnu.html|title=Xiongnu 匈奴 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=www.chinaknowledge.de|access-date=2 May 2018|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120525153145/http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xiongnu.html|archive-date=25 May 2012}}</ref><ref name="pulleyblank">G. Pulleyblank, "The Consonantal System of Old Chinese: Part II", Asia Major n.s. 9 (1963) 206–65</ref> Nekateri znanstveniki trdijo, da so bili Huni eno od zgodnejših turških plemen, drugi pa, da so bili mongolskega porekla.<ref>{{cite web|url=http://www.historyfiles.co.uk/FeaturesEurope/BarbarianHuns.htm|title=The Origins of the Huns|first=P L|last=Kessler|website=www.historyfiles.co.uk|access-date=2 May 2018|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171108164727/http://www.historyfiles.co.uk/FeaturesEurope/BarbarianHuns.htm|archive-date=8 November 2017}}</ref> V 6. stoletju, 400 let po propadu severnega Šiungnuja v notranji Aziji, so vodstvo turških ljudstev prevzeli [[Gokturki]]. Gokturki, ki so bili pred tem člani šiungnujske nomadske plemenske zveze, so prevzeli njene običaje in upravne izkušnje. Med letoma 552 in 745 je vodstvo Gokturkov združilo nomadska turška plemena v [[Prvi turški kaganat|Gokturški kaganat ]]. Za razliko od predhodnega Šiungnuja je imel Gokturški kaganat svoje voljene kane iz klana Ašina, katerih oblast je nadziral svet plemenskih poglavarjev. Kaganat je ohranil elemente svojega prvotnega [[Šamanizem|šamanizma]] in [[Tengrizem|tengrizma]], vendar je hkrati sprejemal [[budizem|budistične]] misijonarje in prakticiral sinkretično religijo. Gokturki so bili prvo turško ljudstvo, ki je pisalo staroturško v runski orhonski pisavi. Kaganat je bil tudi prva država, znana kot turška. Proti koncu 6. stoletja se je Gokturški kaganat razdelil na Vzhodnoturški in Zahodnoturški kaganat. Vzhodnoturški kaganat je leta 630 osvojila [[dinastija Tang]]. V nizu vojaških pohodov je leta 657 osvojila še Zahodnoturški kaganat. Leta 681 je kaganat znova oživel. Gokturki so sčasoma propadli zaradi vrste dinastičnih sporov, ime Turki pa so kasneje prevzele številne države in ljudstva. Turška ljudstva in sorodne skupine so se iz današnjega [[Turkestan]]a in [[Mongolija|Mongolije]] v številnih valovih selile proti zahodu proti vzhodni [[Evropa|Evropi]], [[Iransko višavje|Iranski planoti]], [[Anatolija|Anatoliji]] in sodobni [[Turčija|Turčiji]]. Datum začetka selitev ostaja neznan. Po številnih bitkah so Turki ustanovili svojo državo in kasneje ustvarili [[Osmansko cesarstvo]]. Glavna selitev se je zgodila v srednjem veku, ko so se razširili po večjem delu Azije ter v Evropo in na [[Bližnji vzhod]].<ref name="Carter V. Findley">Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> Sodelovali so tudi v [[Križarske vojne|križarskih vojnah]]. ==Seldžuško cesarstvo== {{glavni|Seldžuško cesarstvo}} Seldžuški [[Turkomani|Turkmeni]] so ustvarili srednjeveški imperij, ki je obvladoval obsežno ozemlje od [[Hindukuš]]a do vzhodne [[Anatolija|Anatolije]] in od [[Srednja Azija|Srednje Azije]] do [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]]. Seldžuki so iz svoje domovine blizu [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] prodrli najprej v [[Veliki Horasan|Horasan]] in nato v celinsko [[Perzija|Perzijo]], preden so sčasoma osvojili vzhodno Anatolijo.<ref>{{Cite journal |last=Jackson |first=P. |year=2002 |title=Review: The History of the Seljuq Turkmens: The History of the Seljuq Turkmens |journal=Journal of Islamic Studies |volume=13 |issue=1 |pages=75–76 |doi=10.1093/jis/13.1.75 |publisher=Oxford Centre for Islamic Studies }}</ref> Seldžuški imperij je leta 1037 ustanovil [[Togrul beg]] (vladal 1037–1063). Togrula je vzgajal njegov stari oče Seldžuk beg, ki je dal ime tako Seldžuškemu imperiju kot [[Seldžuki|Seldžuški dinastiji]]. Seldžuki so združili razdrobljeno politično sceno vzhodnega islamskega sveta in igrali ključno vlogo v [[Prva križarska vojna|prvi]] in [[Druga križarska vojna|drugi križarski vojni]]. Seldžuki, ki so bili v kulturi in jeziku močno pod perzijskim vplivom, so igrali pomembno vlogo tudi pri razvoju turško-perzijskih običajev in perzijsko kulturo celo izvozili v Anatolijo.<ref>Grousset, Rene, ''The Empire of the Steppes'' (Rutgers University Press, 1991), str. 574</ref> Dinastija [[Sultanat Rum|Seldžukov iz Ruma]] je postala vladajoča sila v Anatoliji. Po mongolski invaziji na Anatolijo se je Seldžški sultanat Rum zrušil,<ref>{{cite web| url = https://www.davidmus.dk/islamic-art/the-seljuks-of-rum| title = The Seljuks of Rum| last = | first = | date = | website = davidmus| publisher = | access-date = November 21, 2023| quote = | archive-date = 2023-11-21| archive-url = https://web.archive.org/web/20231121091107/https://www.davidmus.dk/islamic-art/the-seljuks-of-rum| url-status = dead}}</ref> kar je odprlo pot anatolskim bejlikom. ==Osmansko cesarstvo== [[Slika:OttomanEmpireMain.png|thumb|Omansko cesarstvo po obleganju Dunaja leta 1683 na začetku velike turške vojne (1683–1699)]] Prvo glavno mesto osmanskega bejlika je postala [[Bursa]] leta 1326. Naslednje glavno mesto je bil [[Odrin]], osvojen leta 1361.<ref>{{Cite book|title=The Ottoman Empire: conquest, organization and economy|first=Halil|last=Inalcık|publisher=Variorum ReprintsPress|year=1978|isbn=978-0-86078-032-8}}</ref> Po obsežni širitvi v Evropo in Anatolijo so Osmani leta 1453 skoraj dokončali osvajenja Bizantinskega cesarstva, ko so med vladavino [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] zavzeli njegovo prestolnico [[Konstantinopel]]. Konstantinopel je po Odrinu postal naslednje glavno mesto cesarstva. Osmansko cesarstvo se je v 15., 16. in 17. stoletju še naprej širilo v vzhodno Anatolijo, srednjo Evropo, [[Kavkaz]], severno in vzhodno [[Afrika|Afriko]], otoke v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], [[Sirija|Sirijo]], [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] in na [[Arabski polotok]]. Moč in ugled Osmanskega cesarstva sta dosegla vrhunec v 16. in 17. stoletju, zlasti med vladavino [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]]. Cesarstvo je bilo pri svojem nenehnem napredovanju proti Srednji Evropi prek Balkana in južnega dela poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] pogosto v sporu s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]].<ref name="Ottoman_Turkey">{{Cite book|title=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey|first=Stanford|last=Jay Shaw|author2=Kural Shaw, Ezel|publisher=Cambridge University Press|year=1977|isbn=978-0-521-29163-7|url-access=registration|url=https://archive.org/details/historyofottoman00stan}}</ref> Osmani so bili zaradi ozemeljskih sporov pogosto v vojni tudi s Perzijo in od nje podedovali timuridsko renesanso. Na morju se je cesarstvo za nadzor nad Sredozemljem spopadalo s Svetimi ligami, ki so jih sestavljale Habsburška Španija, [[Beneška republika]] in [[Malteški viteški red |Viteški red sv. Janeza]]. V [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] se je osmanska mornarica pogosto soočala s [[Portugalci]], da bi obranila svoj tradicionalni monopol nad pomorskimi trgovskimi potmi med Vzhodno Azijo in Zahodno Evropo. Te poti so najbolj ogrožali Portugalci po odkritju plovne poti okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] leta 1488. Osmani so imeli vpliv celo v jugovzhodni Aziji, saj so pošiljali vojake svojemu najbolj oddaljenemu vazalu, Sultanatu Aceh<ref>İsmail Hakkı Göksoy, "Ottoman-Aceh relations as documented in Turkish sources" in Michael R. Feener, Patrick Daly, and Anthony Reid, Mapping the Acehnese Past (Leiden: KITLV, 2011), str. 65-95</ref> na [[Sumatra|Sumatri]] v [[Indonezija|Indoneziji]]. Njihovim silam v Acehu so se upirali Portugalci, ki so napadli Malaški sultanat, in [[Španci]], ki so prišli iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in napadli takrat muslimansko [[Manila|Manilo]] na [[Filipini]]h. Iberske sile so medtem vodile tudi vojne proti Osmanskemu cesarstvu v Evropi, znane kot osmansko-habsburške vojne. [[Slika:Zonaro GatesofConst.jpg|thumb|left|Fausto Zonaro: ''[[Mehmed II.]] vstopa v Konstantinopel'']] [[Karlovški mir]], sklenjen v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] leta 1699, je zaznamoval začetek osmanskega umikana iz Evrope. Osmansko cesarstvo je s tem sporazumom dokončno izgubilo nekatera ozemlja. Avstrija je dobila vso [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Transilvanija|Transilvanijo]] razen [[Banat]]a, Beneška republika je dobila večino [[Dalmacija|Dalmacije]] skupaj z Morejo (polotok [[Peloponez]] v južni [[Grčija|Grčiji]]) in Poljska je ponovno pridobila [[Podolje]].<ref>Robert Bideleux, Ian Jeffries, ''A History of Eastern Europe'', 1998, str. 86</ref> Skozi 19. in začetek 20. stoletja je Osmansko cesarstvo še naprej izgubljalo svoja ozemlja, vključno z Grčijo, [[Alžirija|Alžirijo]], [[Tunizija|Tunizijo]], [[Libija|Libijo]] in v [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] 1912–1913 večino [[Balkan]]a. Anatolija je ostala večetnična do začetka 20. stoletja. Njeni prebivalci so bili iz različnih etničnih skupin, vključno s [[Turki]], [[Armenci]], [[Asirci]], [[Kurdi]], [[Grki]], [[Francozi]] in [[Italijani]], zlasti iz [[Genova|Genove]] in [[Benetke|Benetk]]. Po izgubi zunanjih ozemelj in izgonu muslimanov iz nekdanje osmanske Evrope so osmanske pluralistične ideje izgubile na priljubljenosti. Nadomestila so jih protikrščanska čustva.<ref name="suny">{{cite book |last1=Suny |first1=Ronald Grigor|author-link= |title="They Can Live in the Desert but Nowhere Else": A History of the Armenian Genocide|url=https://archive.org/details/theycanliveindes0000suny |title-link=|date=2015 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-6558-1|pages=[https://archive.org/details/theycanliveindes0000suny/page/166 167], 185,193, 211-12, 248, 363}}</ref> Po državnem udaru, ki ga je vodil Odbor za združitev in napredek, je osmanska država začela izvajati politiko poturčevanja,<ref name="bjornlund">{{cite journal |last1=Bjørnlund |first1=Matthias|author-link=|title=The 1914 cleansing of Aegean Greeks as a case of violent Turkification |journal=Journal of Genocide Research |date=2008 |volume=10 |issue=1 |pages=41–58 |doi=10.1080/14623520701850286 |s2cid=}}</ref> vključno s samovoljnim nasiljem nad Grki in Armenci v Osmanskem cesarstvu.<ref name="Kaligian">{{cite book |last1=Kaligian |first1=Dikran |title=Genocide in the Ottoman Empire: Armenians, Assyrians, and Greeks, 1913–1923 |date=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-433-7 |language=en |chapter=Convulsions at the End of Empire: Thrace, Asia Minor, and the Aegean|pages=82–104}}</ref> [[Slika:EmperorSuleiman.jpg|right|thumb|[[Sulejman I.|Sujeman Veličastni]], sultan zlate dobe Osmanskega cesarstva]] Soočeno z ozemeljskimi izgubami na vseh straneh je Osmansko cesarstvo med vladavino treh paš sklenilo zavezništvo z Nemčijo, ki je cesarstvo podprla z vojaki in opremo. Osmansko cesarstvo je v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914–1918) vstopilo na strani centralnih sil in bilo na koncu poraženo.<ref name=SchallerZimmerer>Schaller, Dominik J; Zimmerer, Jürgen (2008). "Late Ottoman genocides: the dissolution of the Ottoman Empire and Young Turkish population and extermination policies – introduction". Journal of Genocide Research 10 (1): 7–14. doi:10.1080/14623520801950820</ref> Osmani so med britansko [[Bitka za Galipoli|kampanjo na Galipoli]] uspešno obranili [[Dardanele]] in v prvih dveh letih mezopotamske kampanje dosegli več zmag proti britanskim silam, vključno z obleganjem Kuta v današnjem vzhodnem [[Irak]]u. Tok vojne na Bližnjem vzhodu je obrnil upor Arabcev proti Osmanom. Na Kavkazu so imele ruske sile premoč od samega začetka, zlasti po bitki pri Sarikamišu. Po tem porazu, za katerega je vojni minister [[İsmail Enver|Enver Paša]] okrivil Armence, ki so se postavili na stran Rusije. Osmanske vojaške enote so že prej izvajale pokole v armenskih vaseh,<ref name="ungor">{{cite book |last=Üngör |first=Uğur Ümit |title=Holocaust and Other Genocides |date=2012 |publisher=NIOD Institute for War, Holocaust and Genocide Studies / Amsterdam University Press |isbn=978-90-4851-528-8 |pages=45–72 |url=https://www.niod.nl/sites/niod.nl/files/Holocaust%20and%20other%20genocides.pdf |language=en |chapter=The Armenian Genocide, 1915 |chapter-url=https://web.archive.org/web/20210508050001/https://www.niod.nl/sites/niod.nl/files/Armenian%20genocide.pdf |access-date=3 July 2021 |archive-date=25 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210425062732/https://www.niod.nl/sites/niod.nl/files/Holocaust%20and%20other%20genocides.pdf |url-status=dead }}</ref> potem pa je osmanska oblast sprejela politiko iztrebljenja Armencev.<ref name="suny" /> Dogajanja se zdaj na splošno štejejo za [[armenski genocid]].<ref name="suny2">{{cite book |last1=Suny |first1=Ronald Grigor|author-link= |title="They Can Live in the Desert but Nowhere Else": A History of the Armenian Genocide|url=https://archive.org/details/theycanliveindes0000suny |title-link= |date=2015 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-6558-1|pages=[https://archive.org/details/theycanliveindes0000suny/page/374 374]–375}}</ref> [[Slika:Kaiser und Sultan - postcard.jpg|thumb|Obisk nemškega kajzerja [[Viljem II. Nemški|Viljema II.]] v Turčiji oktobra 1917; na sliki sta tudi sultan [[Mehmed V.]] in minister [[Enver Paša]]]] Ruske sile so prodrle v severovzhodno Anatolijo in obvladovale večja mesta, dokler se niso po ruski revoluciji in sklenitvi [[Brestlitovski mir|Brestlitovskega miru]] umaknile iz prve svetovne vojne. Po prvi svetovni vojni je bil ogromen konglomerat ozemelj in ljudstev, ki so sestavljala Osmansko cesarstvo, razdeljen na več novih držav.<ref>Roderic H. Davison; Review "From Paris to Sèvres: The Partition of the Ottoman Empire at the Peace Conference of 1919–1920" by Paul C. Helmreich in ''Slavic Review'', Vol. 34, No. 1 (Mar. 1975), str. 186–187</ref> 30. oktobra 1918 je bilo podpisano Mudrosko premirje. Premirju je 10. avgusta 1920 sledila [[Sevreška mirovna pogodba]], ki so jo sklenile Združene sile in ni bila nikoli ratificirana. Sevreška pogodba je razbila Osmansko cesarstvo in ga prislila, da je dalo Grčiji, Italiji, Veliki Britaniji in Franciji velike koncesije na ozemljih cesarstva. ==Republika Turčija== [[Slika:Mustafa Kemal Pasha Time magazine Vol. I No. 4 Mar. 24, 1923.jpg|250px|thumb|right|[[Mustafa Kemal Atatürk]] na naslovnici Timea 4. marca 1923]] Okupacija nekaterih delov države s strani zahodnih zaveznikov po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je spodbudila ustanovitev turškega nacionalnega gibanja.<ref name="Ottoman_Turkey"/> Začasna turška vlada v [[Ankara|Ankari]] se je 23. aprila 1920 razglasila za legitimno vlado države in začela formalizirati pravni prehod iz starega osmanskega v novi republikanski politični sistem. Ankarska vlada se je vključila v oborožen in diplomatski boj in v letih 1921–1923 izgnala armensko, grško, francosko in britansko vojsko.<ref>Robert H. Hewsen. ''Armenia: A Historical Atlas'', p. 237. {{ISBN|0-226-33228-4}}</ref><ref>{{cite book |first=Harry J. |last=Psomiades |title=The Eastern Question, the Last Phase: a study in Greek-Turkish diplomacy |publisher=Pella |year=2000 |pages=27–38 |isbn=0-918618-79-7}}</ref><ref>{{cite journal |first=A. L. |last=Macfie |title=The Chanak affair (September–October 1922) |journal=Balkan Studies |volume=20 |issue=2 |year=1979 |pages=309–41}}</ref><ref name="18sep1922">{{cite book|last1=Heper|last2=Criss|first1=Metin|first2=Nur Bilge|title=Historical Dictionary of Turkey|url=https://books.google.com/books?id=mKoanep9aBEC&q=18+september+1922+turkey&pg=PA317|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-6281-4|year=2009|access-date=13 October 2020|archive-date=28 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240328152525/https://books.google.com/books?id=mKoanep9aBEC&q=18+september+1922+turkey&pg=PA317#v=snippet&q=18%20september%201922%20turkey&f=false|url-status=live}}</ref> Vojaški dosežki in diplomatski uspehi ankarske vlade so 11. oktobra 1922 privedli do podpisa premirja v Mudanyi. Reševanje Čanaške krize (september–oktober 1922) med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in ankarsko vlado je 19. oktobra 1922 povzročilo padec ministrstva [[David Lloyd George|Davida Lloyda Georgea]]<ref>{{cite journal |last=Darwin |first=J. G. |title=The Chanak Crisis and the British Cabinet |journal=History |date=Feb 1980 |volume=65 |issue=213 |pages=32–48 |doi=10.1111/j.1468-229X.1980.tb02082.x}}</ref> in politično avtonomijo [[Kanada|Kanade]] od Združenega kraljestva.<ref>{{cite book |last=Dawson |first=Robert MacGregor |author-link=|date=1958 |title=William Lyon Mackenzie King: A Political Biography, 1874-1923 |url=https://archive.org/details/williamlyonmacke0000daws |publisher=University of Toronto Press |pages=[https://archive.org/details/williamlyonmacke0000daws/page/n7 401]–416}}</ref> 1. novembra 1922 je turški parlament v Ankari uradno ukinil sultanat, s čimer se je končala 623 let dolga osmanska vladavina. [[Lozanski sporazum]], sklenjen 24. julija 1923, ki je nadomestil Sèvreško pogodbo,<ref>{{Cite web|url=http://net.lib.byu.edu/~rdh7/wwi/versa/sevres1.html|title=The Treaty of Sèvres, 1920|publisher=Harold B. Library, Brigham Young University|access-date=18 April 2020|archive-date=12 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171112082305/http://net.lib.byu.edu/~rdh7/wwi/versa/sevres1.html|url-status=live}}</ref><ref name="Atatürk">{{Cite book|title=Atatürk: The Biography of the Founder of Modern Turkey|url=https://archive.org/details/ataturk0000mang_b0t1|first=Andrew|last=Mango|publisher=Overlook|year=2000|isbn=978-1-58567-011-6|page=lxxviii}}</ref> je privedel do mednarodnega priznanja suverenosti nove turške države kot države naslednice [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. 4. oktobra 1923 se je zavezniška okupacija Turčije končala z umikom zadnjih zavezniških čet iz Istanbula. Turška republika je bila uradno razglašena 29. oktobra 1923 v Ankari, novi prestolnici države.<ref>{{cite book|title=Political Islam and the Secular State in Turkey: Democracy, Reform and the Justice and Development Party|url=https://archive.org/details/politicalislamse0000axia|publisher=I.B. Tauris|date=2014|last=Axiarlis|first=Evangelia|page=[https://archive.org/details/politicalislamse0000axia/page/10 11]}}</ref> Lozanska konvencija je določila izmenjavo prebivalstva med Grčijo in Turčijo.<ref name="Clogg">{{cite book|last=Clogg|first=Richard|title=A Concise History of Greece|url=https://books.google.com/books?id=H5pyUIY4THYC|access-date=9 February 2013|year=2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-00479-4|page=101|archive-date=28 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240328152433/https://books.google.com/books?id=H5pyUIY4THYC|url-status=live}}</ref> [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafa Kemal]] je postal prvi predsednik republike in uvedel številne reforme. Njihov namen je bil preoblikovati staro, na verah temelječo večnarodno osmansko monarhijo v turško nacionalno državo, ki bi bila urejena kot parlamentarna republika s sekularno ustavo.<ref name="BoweringCrone2012">{{cite book|author1=Gerhard Bowering|author2=Patricia Crone|author3=Wadad Kadi |author4=Devin J. Stewart |author5=Muhammad Qasim Zaman |author6=Mahan Mirza|title=The Princeton Encyclopedia of Islamic Political Thought|url={{Google books |plainurl=yes |id=JHcZlo12SGoC |page=49 }}|access-date=14 August 2013|year=2012|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-3855-4|page=49}}</ref> [[Fes]] je bil prepovedan, uvedene so bile polne politične pravice za ženske in ustvarjena je bila nova turška abeceda, ki je temeljila na [[Latinica|latinici]].<ref>{{cite book|last=Kinross|first=John|title= Atatürk: A Biography of Mustafa Kemal, Father of Modern Turkey|publisher=Phoenix Press|year=2001| isbn=978-1842125991}}</ref> Ukinjeni so bili ekonomski privilegiji za tujce, njihova proizvodna sredstva in železnice pa so bile nacionalizirane. Tuje šole so bile postavljene pod državni nadzor. Odprava kalifata je sledila 3. marca 1924. Istega leta je Turčija odpravila [[Šeriat|šeriatsko pravo]] in leta 1925 sprejela reformo oblačil za moške (Zakon o klobukih). V naslednjih letih so bili iz evropskih držav prevzeti celotni pravni sistemi in prilagojeni turškim razmeram. Leta 1926 je bilo najprej sprejeto švicarsko [[civilno pravo]] in s tem monogamija z enakopravnostjo moških in žensk. Enakopravnost spolov v vsakdanjem življenju je bila dosežena le delno, poligamija pa je bila prepovedana. Sledilo je nemško gospodarsko pravo in italijansko [[kazensko pravo]]. Leta 1925 so bile prepovedane islamske sektaške lože im leta 1935 prostozidarske lože.<ref>"[https://eresources.nlb.gov.sg/newspapers/digitised/article/maltribune19351014-1.2.24 TURKISH BAN ON FREEMASONS. All Lodges To Be Abolished]". ''Malaya Tribune'', 14 October 1935, str. 5. ''The Government has decided to abolish all Masonic lodges in Turkey on the ground that Masonic principles are incompatible with nationalistic policy.''</ref><ref>{{cite web |url=http://www.chroniknet.de/daly_de.0.html?datum=14.10.1935&year=1935&month=10&day=14 |title=Tageseinträge für 14. Oktober 1935 |website=chroniknet |access-date=16 April 2024 |archive-date=23 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923203346/http://www.chroniknet.de/daly_de.0.html?datum=14.10.1935&year=1935&month=10&day=14 |url-status=dead }}</ref><ref>''[https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/477375 Atatürk Döneminde Masonluk ve Masonlarla İlişkilere Dair Bazı Arşiv Belgeleri]'' by Kemal Özcan</ref> Visoki davki, naloženi kmetom, so bili znižani. Leta 1926 je bil arabski koledar nadomeščen z [[Gregorijanski koledar|gregorijanskim koledarjem]] in uveden [[metrični sistem enot]]. Leta 1927 so bili v šole uvedeni mešani razredi fantov in deklet. Sprejet je bil zakon o industrijskih spodbudah (1927) in veljati je začel prvi petletni načrt za industrijo (1934). Sekularizacija je bila razglašena leta 1928. Začela se je izobraževalna mobilizacija za opismenjevanje podeželskega prebivalstva. Z zakonom o priimkih iz leta 1934 je turški parlament Kemalu podelil častni priimek "Atatürk" (oče Turčije).<ref name="Atatürk" /> Atatürkove reforme so povzročile nezadovoljstvo nekaterih [[Kurdi|kurdskih]] in zazanskih plemen, kar je leta 1925 privedlo do upora šejka Saida<ref>{{Cite book| publisher = Princeton University Press| isbn = 978-1-4008-8371-4| last = Hassan| first = Mona| title = Longing for the Lost Caliphate: A Transregional History| date = 10 January 2017| url = https://books.google.com/books?id=pqqtDAAAQBAJ&pg=PA168| access-date = 23 April 2020| archive-date = 17 January 2023| archive-url = https://web.archive.org/web/20230117230856/https://books.google.com/books?id=pqqtDAAAQBAJ&pg=PA168| url-status = live}}</ref> in leta 1937 do Dersimovega upora.<ref>{{cite journal|title=Reconfiguring the Turkish nation in the 1930s|journal=Nationalism and Ethnic Politics|publisher=Yale University|author=Soner Çağaptay|s2cid = 143855822|year=2002|volume = 8|issue = 2|pages=67–82|doi=10.1080/13537110208428662}}</ref> [[Slika:Roosevelt Inonu Churchill.jpg|250px|thumb|left|[[Franklin D. Roosevelt|Roosevelt]], [[İsmet İnönü|İnönü]] in [[Winston Churchill|Churchill]] na Drugi kairski konferenci od 4. do 6. decembra 1943]] Turčija je bila v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] (1939–1945) nevtralna, vendar je oktobra 1939 z Veliko Britanijo podpisala sporazum, ki je določal, da jo bo Velika Britanija branila, če jo bo Nemčija napadla. Leta 1941 je Turčiji grozila invazija, vendar do nje ni prišlo. Ankara je namreč zavrnila nemške prošnje, da bi vojakom dovolila prehod preko njenega ozemlja v [[Sirija|Sirijo]] ali [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Nemčija je bila pred vojno njen največji trgovinski partner in Turčija je še naprej poslovala z vsemi sprtimi stranmi. Orožje je kupovala od obeh strani. Zavezniki so poskušali ustaviti nemške nakupe [[krom]]a za proizvodnjo [[Nerjavno jeklo|nerjavnega jekla]] in ji od leta 1942 zagotavljali vojaško pomoč. Turški voditelji so se novembra 1943 na konferenci v Kairu posvetovali z Rooseveltom in Churchillom ter obljubili, da bodo vstopili v vojno. Ko se je Nemčija avgusta 1944 že bližala porazu, je Turčija z njo prekinila odnose in februarja 1945 napovedala vojno Nemčiji in Japonski. Dejanje je bilo zgolj simbolično, vendar je Turčiji omogočilo pridružitev nastajajoči [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]].<ref>Erik J. Zurcher, ''Turkey: A Modern History'' (3rd ed. 2004), str. 203-205</ref><ref>A. C. Edwards, "The Impact of the War on Turkey," ''International Affairs'' (1946) 22#3 pp. 389-400 [https://www.jstor.org/stable/3017044 in JSTOR] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161222032802/https://www.jstor.org/stable/3017044 |date=2016-12-22 }}</ref> Odnosi zahoda z Moskvo so se medtem poslabšali, kar je postavilo temelje za začetek [[Hladna vojna|hladne vojne]]. Zahteve Sovjetske zveze po vojaških oporiščih v turških ožinah so [[Združene države Amerike]] leta 1947 spodbudile k razglasitvi [[Trumanova doktrina|Trumanove doktrine]]. Doktrina je izražala ameriške namere, da zagotovijo varnost Turčije in Grčije, in privedla do obsežne ameriške vojaške in gospodarske podpore obema državama.<ref name="Truman Doctrine">{{Cite book|title=Outposts and Allies: U.S. Army Logistics in the Cold War, 1945–1953|first=James A.|last=Huston|publisher=Susquehanna University Press|year=1988|isbn=978-0-941664-84-4|url=https://books.google.com/books?id=ID4E3Lm8TsgC&q=turkey+cold+war&pg=PA198|access-date=18 October 2020|archive-date=15 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115130910/https://books.google.com/books?id=ID4E3Lm8TsgC&q=turkey+cold+war&pg=PA198|url-status=live}}</ref> Po sodelovanju s silami Združenih narodov v [[Korejska vojna|korejski vojni]] se je Turčija leta 1952 pridružila Natu in postala branik proti sovjetski širitvi v Sredozemlje. Po desetletju nasilja med Turki in Grki na otoku [[Ciper|Cipru]] in grškem vojaškem udaru julija 1974, v katerem je bil strmoglavljen predsednik [[Makarios III.|Makarios]] in za diktatorja postavljen Nikos Sampson, je Turčija leta 1974 napadla Republiko Ciper. Devet let pozneje je bila ustanovljena [[Severni Ciper|Turška republika Severni Ciper]] (TRSC), ki jo priznava edino Turčija.<ref>{{Cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/1021835.stm|title=Timeline: Cyprus|work=British Broadcasting Corporation|access-date=2006-12-25|date=2006-12-12|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20061216183558/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/1021835.stm|archive-date=2006-12-16}}</ref> Obdobju enostrankarske demokracije je po letu 1945 sledila večstrankarska demokracija. Turško demokracijo so prekinili vojaški državni udari v letih 1960, 1971 in 1980.<ref name="TRPoliticsandMilitary">{{Cite book|title=Turkish Politics and the Military|first=William Mathew|last=Hale|publisher=Routledge, UK|year=1994|isbn=978-0-415-02455-6|url=https://archive.org/details/turkishpoliticsm00hale}}</ref> Leta 1984 je Kurdska delavska stranka začela upor proti turški vladi. Konflikt, ki je zahteval več kot 40.000 življenj, se nadaljuje še danes.<ref>{{Cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/8352934.stm|title=Turkey's PKK peace plan delayed|work=BBC|access-date=2010-02-06|date=2009-11-10|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511204941/http://news.bbc.co.uk/2/hi/8352934.stm|archive-date=2011-05-11}}</ref> Po liberalizaciji turškega gospodarstva v osemdesetih letih prejšnjega stoletja država doživlja močnejšo gospodarsko rast in večjo politično stabilnost.<ref name="80sLiberalization">{{Cite book|title=Economics and Politics of Turkish Liberalization|url=https://archive.org/details/bwb_P3-CHY-585|first=Tevfik F.|last=Nas|publisher=Lehigh University Press|year=1992|isbn=978-0-934223-19-5}}</ref> V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je vladala koalicijska vlada s prvo in edino premierko Tansu Çiller v turški zgodovini. Državo so pestile gospodarske težave, povezane z devalvacijo in inflacijo. Marca 1995 je bilo v incidentih, imenovanih pokol v Istanbulu, ubitih triindvajset ljudi, na stotine pa jih je bilo ranjenih. Dogodki so se začeli z oboroženim napadom na več kavarn v mesrni četrti Gazi, kjer je bil ubit alevitski verski voditelj. Protesti so potekali tako v Gaziju kot v okrožju Ümraniye na azijski strani Istanbula. Policija se je nanje odzvala s streljanjem na protestnike.<ref>{{cite web |title=25th Anniversary of Gazi Massacre Marked |url=https://bianet.org/haber/25th-anniversary-of-gazi-massacre-marked-221298 |website=bianet.org |language=en}}</ref> [[Slika:Gay pride Istanbul 2013 - Taksim Square.jpg|thumb|250px|Istanbulska parada ponosa na Taksimu leta 2013]] Leto 2002 je zaznamovalo prelomnico, saj je na splošnih volitvah v Turčiji zmagala Stranka za pravičnost in razvoj. Stranka se je pozicionirala kot proliberalna stranka s tržnim gospodarstvom in podpirala članstvo Turčije v Evropski uniji,<ref name=vote2007>{{cite news |url=http://arama.hurriyet.com.tr/arsivnews.aspx?id=-610584 |archive-url=https://archive.today/20120708151459/http://arama.hurriyet.com.tr/arsivnews.aspx?id=-610584 |url-status=dead |archive-date=8 July 2012 |access-date=22 July 2008 |title=New to Turkish politics? Here's a rough primer |work=Turkish Daily News |date=22 July 2007}}</ref> dve desetletji pozneje pa se je obrnila v nasprotno smer. Konec 2000. let so bili sprejeti konkretni koraki za postopno odpravo polemike o naglavnih rutah v Turčiji. Oktobra 2005 so se začela pristopna pogajanja med EU in Turčijo.<ref>{{cite web |title=European Union Formally Opens Talks on Turkey's Joining |url=https://www.nytimes.com/2005/10/04/world/european-union-formally-opens-talks-on-turkeys-joining.html |website=The New York Times |date=October 4, 2005|access-date=December 9, 2024}}</ref> Leta 2013 so po vsej državi potekali protesti v parku Gezi, avgusta 2014 pa je na prvih neposrednih predsedniških volitvah v Turčiji zmagal sedanji turški premier [[Recep Tayyip Erdoğan]].<ref>{{cite news |title=Recep Tayyip Erdogan wins Turkish presidential election |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-28729234 |work=BBC News |date=10 August 2014 |access-date=25 November 2022 |archive-date=25 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221125234358/https://www.bbc.com/news/world-europe-28729234 |url-status=live }}</ref> Julija 2016 se je zgodil poskus turškega državnega udara. Več odpadniških vladnih enot je prevzelo oblast, a so jo že po nekaj urah izgubile.<ref>{{cite news |title=Turkey's coup attempt: What you need to know |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-36816045 |work=BBC News |date=16 July 2016 |access-date=25 November 2022 |archive-date=25 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221125175119/https://www.bbc.com/news/world-europe-36816045 |url-status=live }}</ref> Decembra 2016 je policist Mevlut Altintas, ki ni bil v službi, v umetniški galeriji ustrelil ruskega veleposlanika. Ker se policist ni hotel predati, so ga ustrelili specialni policisti.<ref>{{Cite news|url = https://www.abc.net.au/news/2016-12-20/ankara-russian-ambassador-shooting-who-is-mevlut-mert-altintas/8135510|title = Who was the Ankara assassin?|newspaper = ABC News|date = 20 December 2016|access-date = 19 February 2022|archive-date = 19 February 2022|archive-url = https://web.archive.org/web/20220219041129/https://www.abc.net.au/news/2016-12-20/ankara-russian-ambassador-shooting-who-is-mevlut-mert-altintas/8135510|url-status = live}}</ref> Aprila 2017 so bile na ustavnem referendumu tesno sprejete in nato uvedene ustavne spremembe, ki so znatno povečale pristojnosti turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.<ref>{{cite news |title=Erdoğan clinches victory in Turkish constitutional referendum |url=https://www.theguardian.com/world/2017/apr/16/erdogan-claims-victory-in-turkish-constitutional-referendum |work=the Guardian |date=16 April 2017 |language=en |access-date=25 November 2022 |archive-date=19 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180419214143/https://www.theguardian.com/world/2017/apr/16/erdogan-claims-victory-in-turkish-constitutional-referendum |url-status=live }}</ref> Junija 2018 je bil predsednik Erdoğan v prvem krogu predsedniških volitev ponovno izvoljen za nov petletni mandat. Njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) si je zagotovila večino na ločenih parlamentarnih volitvah.<ref>{{cite news |title=Turkey election: Erdogan wins re-election as president |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-44596072 |work=BBC News |date=24 June 2018 |access-date=25 November 2022 |archive-date=13 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201213145637/https://www.bbc.com/news/world-europe-44596072 |url-status=live }}</ref> Oktobra 2018 je savdski princ poslal v Istanbul skupino vladnih agentov, da bi v tamkajšnjem savdskem konzulatu umorili vidnega kritika Jamala Khashoggija.<ref>{{Cite web|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/2/26/mbs-oversaw-saudi-killers-of-khashoggi-us-intel-report|title=MBS approved operation to capture or kill Khashoggi: US report|access-date=17 February 2022|archive-date=17 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220217084340/https://www.aljazeera.com/news/2021/2/26/mbs-oversaw-saudi-killers-of-khashoggi-us-intel-report|url-status=live}}</ref> Maja istega leta je Turčija blokirala začetek pristopnih pogajanj Finske in Švedske za vstop v Nato,<ref>{{cite web |last=Rauhala |first=Emily |date=2022-05-18 |title=Turkey blocks start of NATO talks on Finland's and Sweden's applications |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/18/finland-sweden-nato-apply/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20240428232936/https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/18/finland-sweden-nato-apply/ |archive-date=2024-04-28 |newspaper=The Washington Post |access-date=2024-04-28}}</ref> junija pa se je odločila, da jih bo podprla.<ref>{{cite web |last=Wright |first=George |date=2022-06-29 |title=Turkey supports Finland and Sweden Nato bid |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61971858 |newspaper=BBC News}}</ref> Julija 2022 je turška vlada mednarodno skupnost zaprosila, naj Turčijo prizna pod njenim turškim imenom Türkiye, deloma zaradi tega, ker beseda "turkey" v angleščini pomeni "puran".<ref>{{cite news |title=Turkey is now Türkiye: What other countries have changed their name? |url=https://www.euronews.com/my-europe/2022/06/28/turkey-is-now-turkiye-what-other-countries-have-changed-their-name |work=euronews |date=28 June 2022 |language=en |access-date=30 November 2022 |archive-date=30 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221130124526/https://www.euronews.com/my-europe/2022/06/28/turkey-is-now-turkiye-what-other-countries-have-changed-their-name |url-status=live }}</ref> 6. februarja 2023 so se v Turčiji in Siriji zgodili [[potres]]i, ki so povzročili veliko žrtev in ogromno gospodarsko škodo. Maja 2023 je predsednik Erdoğan zmagal na ponovnih volitvah, njegova stranka AKP pa je s svojimi zavezniki na splošnih volitvah dobila parlamentarno večino.<ref>{{cite news |last1=Wilks |first1=Andrew |title=Turkey's Erdogan celebrates presidential election run-off win |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/5/28/turkey-presidential-election-results-3 |work=www.aljazeera.com |language=en |access-date=30 May 2023 |archive-date=29 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230529060634/https://www.aljazeera.com/news/2023/5/28/turkey-presidential-election-results-3 |url-status=live }}</ref> Do maja 2023 se je po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 v Turčijo zateklo približno 96.000 ukrajinskih beguncev.<ref>{{cite web |title=Uncertain Futures: Ukrainian Refugees in Turkey, One Year On |url=https://pulitzercenter.org/stories/uncertain-futures-ukrainian-refugees-turkey-one-year |website=pulitzercenter.org |access-date=11 May 2023}}</ref> Leta 2022 se je v Turčijo preselilo skoraj 100.000 ruskih državljanov, več kot dvakrat več kot leto prej.<ref>{{cite web |last1=Airport |first1=Turkish Airlines planes are parked at the new Istanbul |title=Russian migration to Turkey spikes by 218% in aftermath of Ukraine war - Al-Monitor: Independent, trusted coverage of the Middle East |url=https://www.al-monitor.com/originals/2023/07/russian-migration-turkey-spikes-218-aftermath-ukraine-war |website=www.al-monitor.com |language=en |date=24 July 2023}}</ref> Zaradi državljanske vojne v [[Sirija|Siriji]] je bili avgusta 2023 število sirskih beguncev v Turčiji ocenjeno na 3.307.882 ljudi. Število Sircev v Turčiji se je od začetka leta zmanjšalo za 205.894 ljudi.<ref>{{cite web |title=Number of Syrians in Turkey July 2023 – Refugees Association |url=https://multeciler.org.tr/eng/number-of-syrians-in-turkey/ |website=multeciler.org.tr}}</ref> Marca 2024 je opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) dosegla pomembno zmago na lokalnih volitvah, vključno z zmagami na županskih volitvah v petih največjih turških mestih: [[Carigrad|Istanbul]]u, [[Ankara|Ankari]], [[İzmir]]ju, [[Bursa|Bursi]] in [[Antalya|Antalyi]].<ref>{{cite web |last1=Sharp |first1=Alexandra |title=Turkey's Opposition Wins 'Historic Victory' in Local Elections |url=https://foreignpolicy.com/2024/04/01/turkey-elections-chp-imamoglu-erdogan-akp-israel-iran-consulate-syria/ |website=Foreign Policy |date=11 April 2024}}</ref> Po pridržanju in aretaciji istanbulskega župana in opozicijskega predsedniškega kandidata Ekrema İmamoğluja ter več kot 100 drugih članov opozicije in protestnikov, so se 19. marca 2025 po vsej Turčiji začeli protesti. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Ahmad, Feroz. ''The Making of Modern Turkey'' (Routledge, 1993), * Barkey, Karen. ''Empire of Difference: The Ottomans in Comparative Perspective.'' (2008) 357pp [https://www.amazon.com/dp/0521715334/ excerpt and text search] * {{cite book | last=Bellwood | first=Peter | title=The Five-Million-Year Odyssey | publisher=Princeton University Press | year=2022| isbn=978-0-691-19757-9 |doi=10.1515/9780691236339 |author-link=}} * Jacques Benoist-Méchin. ''La Turquie se Dévoile 1908-1938'' (1980) * Eissenstat, Howard. "Children of Özal: The New Face of Turkish Studies" ''Journal of the Ottoman and Turkish Studies Association'' 1#1 (2014), str.&nbsp;23–35 DOI: 10.2979/jottturstuass.1.1-2.23 [https://www.jstor.org/stable/10.2979/jottturstuass.1.1-2.23 online] * Findley, Carter V. ''The Turks in World History'' (2004) {{ISBN|0-19-517726-6}} * Findley, Carter V. ''Turkey, Islam, Nationalism, and Modernity: A History'' (2011) * Finkel, Caroline. ''Osman's Dream: The History of the Ottoman Empire'' (2006), standard scholarly survey [https://www.amazon.com/dp/0465023967/ excerpt and text search] * Freeman, Charles (1999). ''Egypt, Greece and Rome: Civilizations of the Ancient Mediterranean''. Oxford University Press. {{ISBN|0198721943}}. * Goffman, Daniel. ''The Ottoman Empire and Early Modern Europe'' (2002) [https://www.questia.com/read/107381987 online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111123092143/http://www.questia.com/read/107381987 |date=23 November 2011 }} * Goodwin, Jason. ''Lords of the Horizons: A History of the Ottoman Empire'' (2003) [https://www.amazon.com/dp/0312420668/ excerpt and text search] * Hale, William. ''Turkish Foreign Policy, 1774–2000.'' (2000). 375 pp. * Hornblower, Simon; Antony Spawforth (1996). ''The Oxford Classical Dictionary''. Oxford University Press. * {{cite book | last=Howard | first=Douglas A. | title=The History of Turkey | publisher=Greenwood | publication-place=Santa Barbara, California | year=2016 | isbn=978-1-4408-3466-0 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=hE28CwAAQBAJ}} * Inalcik, Halil and Quataert, Donald, ed. ''An Economic and Social History of the Ottoman Empire, 1300–1914.'' 1995. 1026 pp. * Kedourie, Sylvia, ed. ''Seventy-Five Years of the Turkish Republic'' (1999). 237 pp. * Kedourie, Sylvia. ''Turkey Before and After Ataturk: Internal and External Affairs'' (1989) 282pp * [https://web.archive.org/web/20120222145407/http://hgm2002.hgu.mrc.ac.uk/Abstracts/Publish/WorkshopPosters/WorkshopPoster11/hgm0548.htm E. Khusnutdinova, et al. Mitochondrial DNA variety in Turkic and Uralic-speaking people. POSTER NO: 548, Human Genome Organisation 2002] * Kinross, Patrick. ''The Ottoman Centuries: The Rise and Fall of the Turkish Empire'' (1977) {{ISBN|0-688-03093-9}}. * Kosebalaban, Hasan. ''Turkish Foreign Policy: Islam, Nationalism, and Globalization'' (Palgrave Macmillan; 2011) 240 pages; examines tensions among secularist nationalism, Islamic nationalism, secular liberalism, and Islamic liberalism in shaping foreign policy since the 1920s; concentrates on era since 2003 * Kunt, Metin and Woodhead, Christine, ed. ''Süleyman the Magnificent and His Age: The Ottoman Empire in the Early Modern World.'' 1995. 218 pp. * {{cite book |title=Encyclopedia of the Developing World |year=2006 |editor-first1=Thomas M. |editor-last1=Leonard |publisher=Routledge |isbn=9781579583880 |doi=10.4324/9780203943373}} ** {{harvc |last1=Ahmed |first1=Ali |chapter=Turkey |in1=Leonard |year=2006 |pages=1575–1578}} * Lloyd, Seton. ''Turkey: A Traveller's History of Anatolia'' (1989) covers the ancient period. * Mango, Andrew. ''Ataturk: The Biography of the Founder of Modern Turkey'' (2000) {{ISBN|1-58567-011-1}} * Mango, Cyril. ''The Oxford History of Byzantium'' (2002). {{ISBN|0-19-814098-3}} * Marek, Christian (2010), ''Geschichte Kleinasiens in der Antike'' C. H. Beck, Munich, {{ISBN|9783406598531}} (review: [http://bmcr.brynmawr.edu/2010/2010-08-13.html M. Weiskopf, Bryn Mawr Classical Review 2010.08.13]). * {{cite book |doi=10.1093/oxfordhb/9780195376142.001.0001 |date=2012 |isbn=978-0-19-537614-2 |editor-last1=McMahon |editor-last2=Steadman |editor-first1=Gregory |editor-first2=Sharon |title=The Oxford Handbook of Ancient Anatolia: (10,000-323 BCE) |url=https://archive.org/details/oxfordhandbookof0000unse_m5e2 |publisher=Oxford University Press}} ** {{harvc |last1=McMahon |first1=Gregory |last2=Steadman |first2=Sharon |chapter=Introduction: The Oxford Handbook of Ancient Anatolia |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=3–12 |anchor-year=2012a}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0001}} ** {{harvc |last1=McMahon |first1=Gregory |chapter=The Land and Peoples of Anatolia through Ancient Eyes |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=15–33}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0002}} ** {{harvc |last1=Matthews |first1=Roger |chapter=A History of the Preclassical Archaeology of Anatolia |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=34–55}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0003}} ** {{harvc |last1=Steadman |first1=Sharon |chapter=The Early Bronze Age on the Plateau |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=229–259}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0010}} ** {{harvc |last1=Michel |first1=Cécile |chapter=The Kārum Period on the Plateau |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=313–336}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0013}} ** {{harvc |last1=Khatchadourian |first1=Lori |chapter=The Iron Age in Eastern Anatolia |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=464–499}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0020}} ** {{harvc |last1=Greaves |first1=Alan M. |chapter=The Greeks in Western Anatolia |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=500–514}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0021}} ** {{harvc |last1=Beckman |first1=Gary |chapter=The Hittite Language: Recovery and Grammatical Sketch |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=517–533}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0022}} ** {{harvc |last1=Yakubovich |first1=Ilya |chapter=Luwian and the Luwians |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=534–547}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0023}} ** {{harvc |last1=Zimansky |first1=Paul |chapter=Urartian and the Urartians |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=548–559}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0024}} ** {{harvc |last1=Sams |first1=G. Kenneth |chapter=Anatolia: The First Millennium B.C.E. in Historical Context |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=604–622}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0027}} ** {{harvc |last1=Melchert |first1=H. Craig |chapter=Indo-Europeans |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=704–716}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0031}} ** {{harvc |last1=Jablonka |first1=Peter |chapter=Troy in Regional and International Context |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=717–733}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0032}} ** {{harvc |last1=Radner |first1=Karen |chapter=Assyrians and Urartians |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=734–751}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0033}} ** {{harvc |last1=Harl |first1=Kenneth W. |chapter=The Greeks in Anatolia: From the Migrations to Alexander the Great |in1=McMahon |in2=Steadman |year=2012 |pages=752–774}} {{doi|10.1093/oxfordhb/9780195376142.013.0034}} * Ostrogorsky, George. ''History of the Byzantine State'' (1969). [https://www.amazon.com/History-Byzantine-State-George-Ostrogorsky/dp/0813511984/ excerpt and text search] * Quataert, Donald. ''The Ottoman Empire, 1700–1922'' (2005), standard scholarly survey [https://www.amazon.com/dp/0521547822/ excerpt and text search] * Shaw, Stanford J., and Ezel Kural Shaw. ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey. Vol. 2, Reform, Revolution, and Republic: The Rise of Modern Turkey, 1808–1975.'' (1977). [https://www.amazon.com/dp/0521291666/ excerpt and text search] {{ISBN|0-521-29163-1}} * Stoneman, Richard. ''Across the Hellespont: A Literary Guide to Turkey'' (1987; reprinted 2010) {{ISBN|978-1-848-85422-2}}. * Thackeray, Frank W., John E. Findling, Douglas A. Howard. ''The History of Turkey'' (2001) 267 pages [https://www.questia.com/library/100998062/the-history-of-turkey online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200529065647/https://www.questia.com/library/100998062/the-history-of-turkey |date=29 May 2020 }} * Vryonis Jr., Speros. ''The Decline of Medieval Hellenism in Asia Minor and the Process of Islamization from the Eleventh through the Fifteenth Century'' (1971). * Zurcher, Erik J. ''Turkey: A Modern History'' (3rd ed. 2004) [https://www.amazon.com/Turkey-History-Erik-J-Zurcher/dp/1860649580/ excerpt and text search] {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] 1db1m0f717dm841ufpdh3vq5rd657re Studio Barrandov 0 599740 6690341 6677810 2026-06-16T14:47:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690341 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | image = Barrandovstudio mainbuilding.jpg | founded = [[1931]] | owner = Moravia Steel | website = [http://www.barrandov.cz www.barrandov.cz] | native_name = Barrandov Studio a.s. | former_name = ''A-B''<br>''Prag-Film''<br>''Filmové studio Barrandov''<br>''AB Barrandov'' | type = delniška družba }} '''Studio Barrandov''' (češko ''Barrandov Studio a.s.'') je kompleks filmskih studiev v [[Praga|Praški]] četrti Barrandov. Je med največjimi filmskimi studii v Evropi. Zaradi dolge tradicije in številnih tam posnetih hollywoodskih filmih (npr. ''[[Casino Royale (2006)|Casino Royale]]'', ''[[Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara]]'', ''[[Misija: Nemogoče]]'') je znan kot »srednjeevropski Hollywood«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/podkino/ceski-film-znan-kot-srednjeevropski-hollywood/546108|title=Češki film, znan kot srednjeevropski Hollywood|date=18. december 2020|accessdate=2026-03-21|website=RTV SLO|last=Novak|first=Ivana}}</ref> == Zgodovina == === Začetki (1931-1940) === Studio je nastal na pobudo [[Miloš Havel|Miloša Havla]], češkega filmskega producenta in enega od pionirjev češkega zvočnega filma. Leta 1921 je ustanovil filmski studio ''A-B'', ki je imel prostore v Praški četrti Vinohrady. Zaradi potreb zvočnega filma so se pojavile potrebe po novih prostorih. Njegov brat, gradbeni podjetnik Vaclav Maria Havel (oče prvega predsednika samostojne Češke [[Václav Havel|Vaclava Havla]]) je načrtoval stanovanjsko sosesko na takratnem obrobju Prage, ki je ime dobilo po francoskem [[paleontolog]]u [[Joachim Barrande|Joachimu Barrandu]], ki je na tem območju v 19. stoletju raziskoval [[fosil]]e. Miloš Havel je bratu predlagal, da zgradi tudi filmski studio. Gradnja studia se je začela leta 1931 in zaključila 1933. Istega leta so snemali svoj prvi film, ''Umor v Ostrovni ulici'' ({{langx|cs|Vražda v Ostrovní ulici}}).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/en/film/395594/murder-on-ostrovni-street|title=Murder on Ostrovní Street (1933)|accessdate=2026-03-22|website=filmovyprehled.cz|archive-date=2025-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250915034936/https://www.filmovyprehled.cz/en/film/395594/murder-on-ostrovni-street|url-status=dead}}</ref> Število posnetih filmov je hitro naraščalo. ''A-B'' je imel tristo zaposlenih, posneli so do 80 filmov na leto in pritegnili pozornost tujih producentov.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Oxford Companion to Film|url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont00bawd|last=Bawden|first=Liz-Anne|publisher=Oxford University Press|year=1976}}</ref> === Med drugo svetovno vojno (1940-1945) === Leta 1940 so nacisti prisilili Havla, da proda svoj delež v ''A-B'' in ga leto kasneje preimenovali v ''Prag-Film''. Havel je studio še naprej vodil in ščitil zaposlene pred prisilnim delom.<ref>{{Navedi knjigo|title=Newsreels in Nazi‐occupied Czechoslovakia: Karel Peceny and his newsreel company Aktualita|last=Margry|first=Karel|publisher=Historical Journal of Film, Radio and Television|year=2007}}</ref> Nacisti so se zavedali [[Propaganda v nacistični Nemčiji|propagandne moči filmskega medija]], zato so studijske objekte dodatno razširili. V studiu so poleg nemških še naprej snemali tudi češke filme, le da so se slednji izogibali aktualnim in zgodovinskim temam. === Po vojni in češki novi val (1945-1991) === Leta 1945 so studio [[Nacionalizacija|nacionalizirali]] pod okriljem organizacije ''Československý státní film''<ref>{{Navedi splet|url=https://aleph.nkp.cz/F/?func=direct&doc_number=001258208&local_base=AUT|title=AUT - Full View of Record: Filmové studio Barrandov (firma)|accessdate=2026-03-24|website=aleph.nkp.cz|publisher=Češka narodna knjižnica}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (češki državni film). Milošu Havlu so sodili kot [[Kolaboracija|kolaborantu]], a so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Kljub temu so mu prepovedali delo na filmu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prague, Capital of the Twentieth Century: A Surrealist History|last=Sayer|first=Derek|publisher=Princeton University Press|year=2015|isbn=978-0691166315|pages=104-106}}</ref> Komunistična oblast je zapovedala uniformno ustvarjanje v okvirih socialnega realizma. Sodelovanje s tujimi filmskimi produkcijami je bilo omejeno skoraj izključno na [[Vzhodni blok]]. Leta 1957 je studio dobil uradno ime ''Filmové studio Barrandov''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/person/96664/filmove-studio-barrandov|title=Filmové studio Barrandov|accessdate=2026-03-24|website=Filmový přehled|archive-date=2026-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20260419090942/https://www.filmovyprehled.cz/cs/person/96664/filmove-studio-barrandov|url-status=dead}}</ref> (filmski studio Barrandov). [[Praška pomlad]] leta 1968 je v kinematografijo prinesla nov val ustvarjalnosti, t.i. ''češki novi val''. V studiu so snemali številni češki filmarji, med drugimi [[Věra Chytilová]], [[Jan Němec]], [[Jiří Menzel]], [[Miloš Forman]]. Ravno v času ''praške pomladi'' so snemali prvi hollywoodski film na takratnem Češkoslovaškem, ''Most pri Remagenu|en'' (''The Bridge at Remagen''). Zaradi sovjetske invazije je filmska ekipa snemanje prestavila v Nemčijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.yahoo.com/news/soviet-army-nearly-battled-us-filmmakers-prague-spring-042208143.html|title=Soviet army nearby 'battled’ US filmmakers in Prague Spring|date=2018-08-19|website=yahoo.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221102073213/https://www.yahoo.com/news/soviet-army-nearly-battled-us-filmmakers-prague-spring-042208143.html|archivedate=2022-11-02|language=en}}</ref> V 1970-ih in 1980-ih letih je studio produciral povprečno 70 filmov na leto, med drugim Formanov z osmimi [[Oskar (filmska nagrada)|oskarji]] nagrajen ''[[Amadeus (film)|Amadeus]]''. === Privatizacija (1991-danes) === Do leta 1991 je država popolnoma subvencionirala češko filmsko produkcijo, tega leta pa je podporo ukinila. Leta 1992 je studio bil privatiziran. V nekaj letih po tem je studio vodilo nekaj različnih podjetij, leta 1996 ga je prevzela družba ''Moravia Steel''.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Barrandov Studios: A Central European Hollywood|publisher=Amsterdam University Press|year=2023|editor-last=Herzogenrath|editor-first=Bernd|isbn=9789048542017|doi=10.1017/9789048542017|page=19}}</ref> Studio ni bil pripravljen delovati na svobodnem trgu, leta 2000 je bil pred stečajem. Rešili so se z usmeritvijo na velike tuje produkcije. V letih 2003 do 2008 se je število tujih produkcij zmanjševalo, ker so bližnje države, kot so Madžarska, Romunija in Bolgarija, tujim produkcijam nudile finančne ugodnosti. Po letu 2008 je tudi Češka začela vzpostavljati subvencioniranje filmskih produkcij. Do leta 2015 je češka filmska industrija spet postala konkurenčna.<ref>{{Navedi splet|url=https://prazsky.denik.cz/podnikani/studia-na-barrandove-mela-loni-zisk-pred-zdanenim-43-milionu-korun-20170208.html|title=Studia na Barrandově měla loni zisk před zdaněním 43 milionů korun|date=2017-02-08|accessdate=2026-03-23|website=Pražský deník|language=cs|trans-title=Studio Barrandov lani s 43 milijoni kron dobička pred davki}}</ref> [[Pandemija covida-19]] leta 2020 je zmanjšala število tujih produkcij. S strogimi higienskimi ukrepi so snemanja že leta 2021 potekala skoraj v predpandemijskem obsegu.<ref>{{Navedi splet| url=https://www.irozhlas.cz/kultura/film/nataceni-v-cesku-netflix-amazon-statni-fond-kinematografie_2104291144_kro|title=Česko hlásí návrat zahraničních štábů ve velkém. Objemem natáčení se blíží k číslům z roku 2019|date=2021-04-29|accessdate=2026-03-23|website=Český rozhlas|language=cs|trans-title=Tuje ekipe se vračajo na Češko. Število snemanj je skoraj kot leta 2019.}}</ref> Tuje ekipe so se ob prihodu morale testirati za covid in ostati v karanteni do izida testov. Na snemanjih je nastal nov filmski poklic – »covid marshal« (covid nadzornik), ki nadzoruje, da se upoštevajo vsi higienski ukrepi.<ref>{{Navedi splet| url=https://www.novinky.cz/clanek/muzi-na-barrandove-stavi-dekorace-pro-svetove-velkofilmy-vyrobi-prakticky-cokoliv-40363228|title=Na Barrandově staví dekorace pro světové velkofilmy, vyrobí prakticky cokoliv|date=2021-06-15|accessdate=2026-03-23|website=Novinky.cz|language=cs|trans-title=Izdelovalec dekoracij za svetovne filme v studiu Barrandov}}</ref> [[Stavka ceha ameriških igralcev in scenaristov leta 2023]] je ustavila velike filmske projekte, ki so potekali na Češkem. Več tisoč delavcev v filmski industriji je ostalo brez dela.<ref>{{Navedi novice|title=Czech troubles with Hollywood|date=2023-09-14|last=Shame|first=Jan|newspaper=Reflex|issue=XXXIV/37|pages=32-37}}</ref> Število tujih produkcij je zmanjšalo tudi prenehanje celoletnega sprejemanja prijav za podporo, ker je sistem bil preobremenjen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ct24.ceskatelevize.cz/clanek/kultura/upiry-ci-replikanty-v-cesku-toci-platformy-prumysl-ale-stoji-o-velkofilmy-352081|title=Upíry či replikanty v Česku točí platformy. Průmysl ale stojí i o velkofilmy|date=2024-08-16|accessdate=2026-03-23|website=Česká televize|language=cs}}</ref> == Objekti, oprema, storitve == [[Slika:BarrandovStudio permanentset backlot.jpg|sličica|Stalna scenska postavitev: srednjeveško mesto]] V kompleksu je 9 velikih in dva manjša studia, še dva sta v gradnji (dokončanje predvideno v letu 2026).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.barrandov.cz/atelier-barrandov|title=Barrandov Studios|accessdate=2026-03-25}}</ref> Ima dve stalni zunanji sceni: srednjeveško mesto in pariška ulica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.barrandov.cz/pozemek|title=Backlot|accessdate=2026-03-25|website=Barrandov Studio}}</ref> Ima delavnice za izdelavo scen in dekoracij, zbirko čez 600.000 kostumov in rekvizitov ter sinhronizacijski studio.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.barrandov.cz/sluzby|title=Services|accessdate=2026-03-25|website=Barrandov Studio}}</ref> == Izbrane produkcije == * ''[[Strogo nadzorovani vlaki]]'' (1966) * ''[[Gori, gospodična]]'' (1967) * ''[[Yentl]]'' (1983) * ''[[Amadeus (film)|Amadeus]]'' (1984) * ''[[Kafka (film)]]'' (1991) * ''[[Misija: Nemogoče]]'' (1996) * ''[[Vitezova usoda]]'' (2001) * ''[[Snowpiercer]]'' (2013) == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} * {{Official website|https://web.archive.org/web/20061202021257/http://www.barrandov.cz:80/en/}} * [https://web.archive.org/web/20081201091219/http://www.czech.cz/en/current-affairs/economy-business-science/filmmaking-in-the-heart-of-europe/ Article about Barrandov Studio] – 18 January 2007 | Ondřej Lipár – official Czech Republic website {{Coord|50|01.841|N|14|23.493|E|type:landmark_region:CZ|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanove v Pragi]] [[Kategorija:Podjetja Češke]] [[Kategorija:Filmska podjetja]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1931]] 8sy9ya494xj9mkr6ykmb5yoz87575j2 Črnjanski rokopis 0 600039 6690322 6651760 2026-06-16T13:58:22Z MaksiKavsek 244409 pon 6690322 wikitext text/x-wiki [[Slika:Črnjanski rokopis (Liber Fraternatis S. Osbaldi B. M. V. in Sourcenpah 1633), cover page.jpg|sličica|Naslovna stran črnjanskega rokopisa]] '''Črnjanski rokopis''' ([[Latinščina|latinsko]] ''Liber Fraternatis <s>S. Osbaldi</s> B. M. V. in Sourcenpah 1633'') je rokopisna knjiga bratovščine iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. Nastajala je med letoma 1633 in 1707. Predstavlja pomemben zgodovinski, jezikovni in onomastični vir za preučevanje družbenih razmer na območju [[Mežiška dolina|Mežiške doline]] med 17. in 18. stoletjem. Oktobra 2025 je bil vpisan na nacionalno listo UNESCO Spomin sveta, kar potrjuje njegovo izjemno vrednost za slovensko kulturno dediščino.<ref>{{Navedi splet|title=Črnjanski rokopis vpisan na nacionalno listo UNESCO Spomin sveta|url=https://www.kamra.si/novice/crnjanski-rokopis-vpisan-na-nacionalno-listo-unesco-spomin-sveta/|accessdate=2026-03-28|language=sl-SI}}</ref> Originalni rokopis danes hrani [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika]] na Ravnah na Koroškem. == Vsebina == V dokumentu so navedeni podporniki cerkve v Črni. Rokopis je sestavljen predvsem iz urbarja, torej knjig darovalcev, dajatev in obračunskih poročil. [[Duhovnik|Duhovniki]] so vanje v obliki tabel in preglednic vpisovali dajatve skupaj z [[Ime|imeni]] in [[Priimek|priimki]] darovalcev. Pomemben del rokopisa predstavlja tudi [[aniverzarij]], ki vsebuje sezname pokojnih članov bratovščine z njihovimi imeni in priimki. Od leta 1671 dalje so v zapisih izpričane tudi ženske oblike priimkov, kar omogoča vpogled v poimenovalne navade ter družbeni položaj žensk v takratni koroški družbi. Proti koncu rokopisa (str. 127) je zapisana molitev v slovenskem jeziku, namenjena darovalcem, podpornikom cerkve in duhovnikom. Ta molitev je pomembno pričevanje o rabi slovenščine v verskem kontekstu ter o njeni enakovrednosti z nemščino in latinščino v večjezičnem okolju Mežiške doline. == Jezik == Jezik rokopisa je večjezičen, saj se v njem prepletajo [[slovenščina]], [[nemščina]] in [[latinščina]]. Posebej pomembna je slovenska molitev, ki je bila predmet podrobnih glasoslovnih, oblikoslovnih, slogovnih in vsebinskih analiz, vključno s transkripcijo in prevodom. Rokopis ima izjemno vrednost za [[Onomastika|onomastične]] raziskave. Analiza priimkov [[Nina Petek|Nine Petek]] kaže, da se je velik del priimkov, zapisanih v 17. stoletju, ohranil do danes, bodisi kot uradni priimki bodisi kot hišna imena. Priimke je mogoče razvrstiti v več pomenskih skupin; najštevilčnejši so tisti, ki izhajajo iz osebnih imen, zelo pogosti pa so tudi priimki, povezani z geografskimi značilnostmi pokrajine (npr. gora, dolina, vrh, potok, planina). == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * {{cite book|last=Kolar|first=Marija|title=Črnjanski rokopis|year=2009|publisher=Cerdonis|location=Slovenj Gradec|language=sl, la, de|cobiss=246158336}} * {{cite thesis|last=Petek|first=Nina|title=Črnjanski rokopis - jezikovna in vsebinska analiza slovenskih priimkov, ženskih osebnih imen in molitve|type=diplomsko delo|year=2012|publisher=[N. Petek]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=48278882|url=https://www.slov.si/dipl/petek_nina.pdf}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|title=Liber Fraternitatis B. M. V. /S. Osbaldi/ in Suorcenpach 1633 sub R.everendo D.omino Andreja Millost ibidem Parocho|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RSRFSY8}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Rokopisi]] [[Kategorija:Urbarji]] [[Kategorija:Dela leta 1633]] [[Kategorija:Dela leta 1707]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] 1crgvb2jmpw5grapnaiq6aqx66uaqs3 Čečeni 0 600098 6690552 6665107 2026-06-17T07:18:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690552 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Čečeni | native_name = {{lang|ce|Нохчий}}<br />{{transliteration|ce|Noxçiy}} | image = Chechens. XIX century (cropped).jpg | caption = Čečeni v Gruziji nosijo tradicionalna oblačila, vključno s čoho (1870. leta) | population = 2,2 milijona<ref>Ocena iz raziskave novembra 2024</ref> | popplace = | region1 = [[Čečenija]] | pop1 = 1.456.792<ref name="census">[https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Frosstat.gov.ru%2Fstorage%2Fmediabank%2FTom5_tab1_VPN-2020.xlsx&wdOrigin=BROWSELINK Russian Census of 2021] {{in lang|ru}}</ref> | region2 = [[Dagestan]] | pop3 = 99.320<ref name="census"/> | region4 = [[Rostovska oblast]] | pop4 = 14.316<ref name="census"/> | region5 = [[Stavropolski kraj]] | pop5 = 13.779<ref name="census"/> | region6 = [[Ingušetija]] | pop6 = 12.240<ref name="census"/> | region7 = [[Moskovska oblast]] | pop7 = 11.491<ref name="census"/> | region8 = [[Volgograjska oblast]] | pop8 = 8.038<ref name="census"/> | region9 = [[Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje|Hanti-Manseti]] | pop9 = 7.085<ref name="census"/> | region10 = [[Astrahanska oblast]] | pop10 = 6.873<ref name="census"/> | region11 = [[Saratovska oblast]] | pop11 = 5.748<ref name="census"/> | region12 = [[Evropska unija]] | pop12 = 130.000<ref name="Chechen Exiles">[https://www.rferl.org/content/As_Hit_Men_Strike_Concern_Grows_Among_Chechen_Exiles/1508931.html As Hit Men Strike, Concern Grows Among Chechen Exiles], RFE/RL, March 12, 2009</ref> | region13 = [[Turčija]] | pop13 = 100.000<ref name="host">[https://belfercenter.ksg.harvard.edu/publication/12785/chechens_in_the_middle_east.html Chechens in the Middle East: Between Original and Host Cultures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722061015/http://belfercenter.ksg.harvard.edu/publication/12785/chechens_in_the_middle_east.html|date=2011-07-22}}, Event Report, Caspian Studies Program</ref><ref>Kristiina Markkanen: [https://www.hs.fi/english/article/Chechen+refugee+came+to+Finland+via+Baku+and+Istanbul/1135246619648 Chechen refugee came to Finland via Baku and Istanbul] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111121195649/http://www.hs.fi/english/article/Chechen+refugee+came+to+Finland+via+Baku+and+Istanbul/1135246619648|date=2011-11-21}}</ref> | region14 = [[Kazahstan]] | pop14 = 33.557<ref>{{cite web|url=https://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT464825|title=Итоги Национальной переписи населения 2021 года в Республике Казахстан|website=stat.gov.kz|access-date=2022-09-02|archive-date=2022-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220902140633/https://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT464825|url-status=dead}}</ref> | region15 = [[Irak]] | pop15 = 14.000<ref>{{cite journal|author1=Ahmet Katav|author2=Bilgay Duman|title=Iraqi Circassians (Chechens, Dagestanis, Adyghes)|journal=ORSAM Reports|date=November 2012|issue=134|url=http://www.orsam.org.tr/en/enUploads/Article/Files/20121116_134ingtum.pdf|access-date=15 April 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130403142200/http://www.orsam.org.tr/en/enUploads/Article/Files/20121116_134ingtum.pdf|archive-date=3 April 2013}}</ref> | region16 = [[Jordanija]] | pop16 = 12.000–30.000<ref>{{cite web|url=http://reliefweb.int/report/russian-federation/jordan-willing-assist-chechnya-king|title=Jordan willing to assist Chechnya – King|website=Reliefweb.int|date=2007-08-28|access-date=2013-04-20}}</ref> | region17 = [[Norveška]] | pop17 = 10.000<ref>{{cite web | url=https://www.vg.no/nyheter/i/q50Ro/en-av-aatte-norske-fremmedkrigere-fra-nord-kaukasus | title=Én av åtte «norske» fremmedkrigere fra Nord-Kaukasus | date=20 August 2015 }}</ref> | region18 = [[Sirija]] | pop18 = 6.000–35.000<ref name=Jaimoukha>{{citation |last=Jaimoukha|first=Amjad M.|year=2008|chapter=Syria|title=The Chechens: A Handbook|page=232|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-32328-4}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.rferl.org/content/circassian-ossetian-chechen-minorities-solicit-russian-help-to-leave-syria/24674280.html|title=Circassian, Ossetian, Chechen Minorities Solicit Russian Help To Leave Syria|newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=12 August 2012 |access-date=2013-04-20}}</ref> | region19 = [[Gruzija]] | pop19 = 5.829 (vključno s Kisti)<ref name="etn">{{Cite web | url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm | title=Ethnic composition of Georgia 2014 | access-date=2024-06-13 | work=Population Statistics Eastern Europe and former USSR | language=en | archive-date=2020-12-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201220100552/http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm | url-status=dead }}</ref> | region20 = [[Azerbajdžan]] | pop20 = 5.300<ref>{{Cite web |last=Project |first=Joshua |title=Chechen in Azerbaijan |url=https://joshuaproject.net/people_groups/11317/AJ |access-date=2024-12-08 |website=joshuaproject.net |language=en}}</ref> | region21 = [[Egipt]] | pop21 = 5.000<ref name="host"/> | region22 = [[Ukrajina]] | pop22 = 2.877<ref>{{cite web|url=http://2001.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=About number and composition population of Ukraine by data All-Ukrainian census of the population 2001|work=Ukraine Census 2001|publisher=State Statistics Committee of Ukraine|access-date=17 January 2012}}</ref> | region23 = [[Združeni arabski emirati]] | pop23 = 2.000–3.000<ref name=exodus>Chechnya's Exodus to Europe, North Caucasus Weekly Volume: 9 Issue: 3, The Jamestown Foundation, January 24, 2008</ref> | region24 = [[Kirgizistan]] | pop24 = 1.709<ref>{{Cite web|url=https://www.stat.gov.kg/ru/opendata/category/312/|title=Национальный состав населения (оценка на начало года, человек)|website=Национальный статистический комитет Кыргызской Республики|access-date=2020-10-19}}</ref> | region25 = [[Finska]] | pop25 = 891<ref>{{cite web | url=https://pxdata.stat.fi/PxWeb/pxweb/en/StatFin/StatFin__vaerak/statfin_vaerak_pxt_11rs.px/ | title=Population 31.12. By Origin, Background country, Language, Year, Age, Sex and Information | work=PxWeb | accessdate=2026-03-29 | archive-date=2026-04-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20260416171408/https://pxdata.stat.fi/PxWeb/pxweb/en/StatFin/StatFin__vaerak/statfin_vaerak_pxt_11rs.px/ | url-status=dead }}</ref> | region26 = [[Združene države Amerike|ZDA]] | pop26 = 250–1.000<ref>{{cite news|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2013/04/19/the-chechens-in-america-why-they-re-here-and-who-they-are.html|title=The Chechens in America: Why They're Here and Who They Are|author=Andrew Meier|newspaper=The Daily Beast|date=April 19, 2013|access-date=April 30, 2013}}</ref> | region27 = [[Latvija]] | pop27 = 136–189 | ref27 = <ref>{{Cite web|url=https://data.stat.gov.lv/pxweb/en/OSP_PUB/START__POP__IR__IRE/IRE010/table/tableViewLayout1/|title=Population by ethnicity at the beginning of year – Time period and Ethnicity &#124; National Statistical System of Latvia |website=data.stat.gov.lv}}</ref><ref>[https://www.pmlp.gov.lv/lv/media/9756/download?attachment Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības, 01.01.2023. – PMLP]</ref> | rels = [[Sunitizem|sunitski islam]] | langs = [[čečenščina]] | related = drugi Nahi, Inguši in Bati }} '''Čečeni''' ({{langx|ce|Нохчий}}, {{transliteration|ce|Noxçiy}}, staročečensko: Нахчой, ''Naxçoy''),<ref>{{Cite web |title=Chechen {{!}} people {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Chechen-people |access-date=2025-04-20 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> zgodovinsko znani tudi kot Kisti in Durdzuki,<ref name="ReferenceA">{{Cite book|last=Jaimoukha|first=Amjad|title=The Chechens}}</ref> so severovzhodnokavkaška etnična skupina Nahov, ki izvira s severnega [[Kavkaz]]a.<ref name="NatlGeoAtlas">{{Cite book|title=National Geographic Atlas of the World|publisher=[[National Geographic Society|National Geographic]]|year=1999|isbn=978-0-7922-7528-2|edition=7th|location=Washington, DC}} "Europe" (pp. 68–69); "Asia", str. 90–91</ref> So največja etnična skupina v regiji.<ref name="gwu.edu">"Russian Census of 2021"</ref> Velika večina Čečenov je [[Muslimani|muslimanov]]<ref name="gwu.edu"/> in živi v [[Čečenija|Čečeniji]], avtonomni republiki znotraj [[Rusija|Ruske federacije]]. Severni Kavkaz je bil skozi zgodovino večkrat napaden. Njegov izoliran teren in strateška pomembnost, ki so jo tujci pripisovali območjem, naseljenim s Čečeni, sta veliko prispevala k etosu čečenske skupnosti in oblikovala njen nacionalni značaj. Čečenska družba je v veliki meri [[Egalitarizem|egalitarna]] in organizirana okoli plemenskih avtonomnih lokalnih klanov, imenovanih ''tejpi''. Klani so neformalno organiziranih v ohlapne konfederacije, imenovane ''tukhumi''. ==Ime== ===Čečeni=== Po ljudskem izročilu ruski izraz Čečeni (rusko: Чеченцы, Čečenci) izvira iz osrednje Čečenije, kjer se je več pomembnih vasi in mest imenovalo Čečen ali podobno. Mednje spadajo Čečan, Nana-Čeča (dobesedno Mati Čeča) in Joh Čečen (Velika Čečena).<ref>{{cite web|url=https://proza.ru/2020/04/28/198|title=Миграционные и урбанизационные процессы в ходе ста (Амин Тесаев) / Проза.ру|website=proza.ru}}</ref> Ime Čečen se je v ruskih virih pojavilo konec 16. stoletja kot Čačana in se je nanašalo na posest čečenskega kneza Šiha Murze.<ref>{{cite web |title=декларация |url=http://orsthoy.ru/images/knigi/%D0%B4%D0%B5%D0%BA%D0%BB%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F0003.pdf |website=orsthoy.ru |access-date=25 November 2022 |language=ru |date=February 1951}}</ref> Etimologija je nohčanskega izvora in izhaja iz besede 'če' (znotraj), ki je dodana pripona '-ča/čan'. Izraz bi se lahko prevedlo kot 'znotraj ozemlja'. Vse vasi in mesta z imenom Čečan so bile na čečanskih (čečenskih) ravnicah v sodobni osrednji [[Čečenija|Čečeniji]].<ref>{{cite web|url=http://drevlit.ru/docs/kavkaz/XVI/Russ_Chech_otn/21-40/35.php|title=РУССКО-ЧЕЧЕНСКИЕ ОТНОШЕНИЯ ВТОРАЯ ПОЛОВИНА XVI-XVII в. DrevLit.Ru – библиотека древних рукописей|website=drevlit.ru}}</ref><ref name="ignorik.ru">{{cite web|url=https://ignorik.ru/docs/vajnahi-i-alani-ruslan-arsanukaev-o-proishojdenii-nazvanij.html|title="Вайнахи и аланы" Руслан Арсанукаев о происхождении названий и самоназваний Чеченцев и Ингушей|website=ignorik.ru|access-date=2020-11-06|archive-date=2022-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220124230851/https://ignorik.ru/docs/vajnahi-i-alani-ruslan-arsanukaev-o-proishojdenii-nazvanij.html|url-status=dead}}</ref> Ime Čečeni je eksoetnonim, ki je v gruzijsko in zahodnoevropsko etnonimno tradicijo vstopil prek [[ruščina|ruskega jezika]] v 18. stoletju.<ref>{{Cite book |last=Волкова |title=Этнонимы и племенные названия Северного Кавказа |publisher=Наука |pages=144 |language=ru |trans-title=Ethnonyms and tribal names of the North Caucasus}}</ref> Od sredine 19. stoletja do prvih let sovjetske države so nekateri raziskovalci vse Čečene in [[Ingušetija|Inguše]] združevali pod imenom Čečeni.<ref>{{Cite book|last=Берже |title=Чечня и чеченцы / Подгот. текста и предисл. Я. З. Ахмадова и И. Б. Мунаева, ред. Е. А. Куприянова. |pages=112 |language=ru |trans-title=Chechnya and Chechens. Ja. Z. Akhmadova and I. B. Munayeva, ed. E. A. Kuprianova.}}</ref><ref>{{Cite book |last=Далгат |title=Родовой быт и обычное право чеченцев и ингушей |pages=382 |trans-title=Ancestral life and customary law of Chechens and Ingush}}</ref> V sodobni znanosti se za to skupnost uporablja drugo ime – Nohči. ===Nohči=== Izraz Čečan/Čečen so Čečeni uporabljali za označevanje osrednje Čečenije, sami sebe pa so imenovali Nahči (višavska narečja) ali Nohči (nižinska narečja). Najstarejša omemba Nahčev je iz leta 1310, ko je gruzijski patriarh Ciril Donauri med [[Tušeti]], [[Avari]] in številnimi drugimi severovzhodnimi kavkaškimi narodi omenil tudi Nahče.<ref>{{Cite book|last=Janashvili|first=M.|url=https://dspace.nplg.gov.ge/bitstream/1234/222957/1/Izvestia_Gruzinskix_Letopisei.pdf|title=История грузинских летописей и историков о Северном Кавказе и России. Вып. 22.|year=1897|location=Tiflis|language=ru}}</ref> Izraz Nahči so mnogi sovjetski in sodobni zgodovinarji povezali tudi z mestom Nahičevan in Nahčamatjani, ki so omenjeni kot eno od ljudstev Sarmatije v armenskem delu ''[[Ašharacujc]]'' iz 7. stoletja. Zgodovinarka N. Volkova meni, da je slednja povezava malo verjetna, in trdi, da bi se izraz Nahčmatjan lahko nanašal na sarmatske Laksamate, omenjene v [[Ptolemaj]]evi ''Geografiji''. Slednji nimajo nobene povezave s Čečečni.<ref name="source1">{{cite web|title="Вайнахи и аланы" Руслан Арсанукаев о происхождении названий и самоназваний Чеченцев и Ингушей|url=https://ignorik.ru/docs/vajnahi-i-alani-ruslan-arsanukaev-o-proishojdenii-nazvanij.html|access-date=2020-11-06|archive-date=2022-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220124230851/https://ignorik.ru/docs/vajnahi-i-alani-ruslan-arsanukaev-o-proishojdenii-nazvanij.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite book|last=Volkova|first=N. G.|url=https://books.google.com/books?id=aqoNAQAAIAAJ|title=Этнонимы и племенные названия Северного Кавказа|publisher=Nauka|year=1973|location=Moscow|pages=134–135|language=ru|trans-title=Ethnonyms and tribal names of the North Caucasus}}</ref> Čečenski rokopisi v arabščini iz zgodnjih 20. let 19. stoletja kot domovino vseh Nahčev omenjajo Nahčuvan v bližini današnjega Kağizmana v Turčiji. Besedo Nahči lahko razumemo tudi kot zloženko besed 'nah' ('ljudstvo') in 'čuo' ('ozemlje').<ref name="ignorik.ru"/><ref>{{cite web|url=https://chechenlaw.ru/?p=817|title = Предание о происхождении чеченцев| date=18 February 2017 }}</ref> ==Geografija in diaspora== [[Slika:Kezenoyam 3.jpg|thumb|250px|Jezero Kezenojam, Čečenija]] [[Slika:Хой б1ов тера.jpg|thumb|250px|Hoj, Čečenija]] Čečeni so večinski prebivalci [[Čečenija|Čečenije]].{{sfn|Plaetschke|1929|p=}} Veliko Čečenov živi tudi v drugih delih Rusije, zlasti v Auhu, delu današnjega [[Dagestan]]a, [[Ingušetija|Ingušetiji]] in [[Moskva|Moskvi]]. Zunaj Rusije so velike diaspore Čečenov v [[Kazahstan]]u, [[Turčija|Turčiji]] in arabskih državah, zlasti v [[Jordanija|Jordaniji]] in [[Irak]]u. Čečeni Turčiji, Iraku in Jordaniji so večinoma potomci družin, ki so morale zapustiti Čečenijo med rusko kavkaško vojno, ki je leta 1859 privedla do priključitve Čečenije k Ruskemu carstvu, in prisilne preselitve Čečenov iz Tereške oblasti v Osmansko cesarstvo leta 1865.{{sfn|Hamed-Troyansky|2024|p=40, 74}} Tisti v Kazahstanu izvirajo iz etničnega čiščenja, ki sta ga leta 1944 izvedla [[Josif Stalin]] in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]]. Zaradi nedavnih čečenskih vojn, zlasti v valu izseljevanja na Zahod po letu 2002, se je v [[Evropska unija|Evropski uniji]] in drugod naselilo več deset tisoč čečenskih beguncev.<ref>Chechnya's Exodus to Europe, ''North Caucasus Weekly'' Volume: 9 Issue: 3, The Jamestown Foundation, January 24, 2008</ref> ==Zgodovina== ===Prazgodovina in izvor=== [[Slika:Зумсой._1906_год.jpg|link=https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%B9%D0%BB:%D0%97%D1%83%D0%BC%D1%81%D0%BE%D0%B9._1906_%D0%B3%D0%BE%D0%B4.jpg|thumb|320x320px|Čečenski starešine iz klana (''tajp'') Zumsoj]] Čečeni so eno od ljudstev Nahov, ki so od prazgodovine živel v visokogorju severnega Kavkaza.<ref name="src-h.slav.hokudai.ac.jp">{{cite web|url=http://src-h.slav.hokudai.ac.jp/sympo/Proceed97/Arutiunov5.html|title=ETHNICITY AND CONFLICT IN THE CAUCASUS(5)|website=Src-h.slav.hokudai.ac.jp|access-date=17 October 2018}}</ref> Arheološke najdbe dokazujejo zgodovinsko kontinuiteto, ki sega do leta 3000 pr. n. št.<ref name="auto">{{cite journal|title=Peering Into the Past, With Words|first=Bernice|last=Wuethrich|date=19 May 2000|journal=Science|volume=288|issue=5469|page=1158|doi=10.1126/science.288.5469.1158|s2cid=82205296}}</ref><ref name="src-h.slav.hokudai.ac.jp"/> Obstajajo tudi dokazi, da so se njihovi predniki tja preselili iz [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]] v obdobju okoli 10.000–8.000 pr. n. št.<ref name="auto" /> Razprava o njihovem izvoru je prepletena z razpravo o skrivnostnem izvoru nahanskih ljudstev kot celote. Edina tri preživela nahanska ljudstva so Čečeni, Inguši in Bati, za katere znanstveniki menijo, da so ostanki nekoč velike družine ljudstev. Domneva se, da so Čečeni potomci prvotnih naseljencev severnega in južnega Kavkaza.<ref name="autogenerated1">{{cite journal|author=Bernice Wuethrich|date=19 May 2000|title=Peering Into the Past, With Words|url=https://www.science.org/doi/full/10.1126/science.288.5469.1158|journal=Science|volume=288|issue=5469|page=1158|doi=10.1126/science.288.5469.1158|s2cid=82205296|url-access=subscription}}</ref><ref name="berkeley">{{cite web|author=Johanna Nichols|author-link=|date=February 1997|title=The Ingush (with notes on the Chechen): Background information|url=http://ingush.berkeley.edu:7012/ingush_people.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080311090332/http://ingush.berkeley.edu:7012/ingush_people.html|archive-date=March 11, 2008|access-date=2007-02-10|work=[[University of California, Berkeley]]}}</ref> ===Antika=== Prednike sodobnih Čečenov in Ingušev so imenovali Durdzuki. Po ''[[Gruzijske kronike|Gruzijskih kronikah]]'' je svetopisemski Targamos [Togarma] pred svojo smrtjo razdelil državo med svoje sinove. Sin Kavkas [Kavkaz] je dobil osrednji Kavkaz in ustvaril čečenska plemena. Njegov potomec Durdzuk, ki se je naselil v goratem območju in se je kasneje po njem imenovala Dzurdzuketija, je v 4. in 3. stoletju pr. n. št. ustanovil močno državo.<ref>{{Cite book|last=Jaimoukha|first=Amjad|url=http://dx.doi.org/10.4324/9780203356432|title=The Chechens|date=2004-11-10|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-35643-2|location=|page=31|doi=10.4324/9780203356432}}</ref> Med čečenskimi klani je bil v regiji Itum-Kale v Čečeniji klan Zurzakoj, povezan z etnonimom Dzurdzuk. Gruzijski zgodovinar Giorgi Melikišvili je trdil, da dokazi o naselitvi Nahov na območjih Južnega Kavkaza ne izključujejo možnosti, da so živeli tudi na Severnem Kavkazu.<ref>Jaimoukha, Amjad. The Chechens: A Handbook. str. 24</ref> Država Durdzuketi je omenjena že v 4. stoletju pr. n. št.<ref name="ReferenceA" /> Armenske kronike omenjajo, da so Durdzuki v 1. tisočletju pr. n. št. premagali [[Skiti|Skite]] in postali pomembna sila v regiji.<ref name="ReferenceA" /> Vajnahi na vzhodu so bili povezani z [[Gruzija|Gruzijo]], medtem ko se je Malško kraljestvo na zahodu oziralo proti novemu grškemu [[Bosporsko kraljestvo|Bosporskemu kraljestvu]] na obali [[Črno morje|Črnega morja]], a je morda imelo stike tudi z Gruzijo.<ref name="ReferenceA" /> Po legendi se je Adermalh, vladar kraljestva Malh, leta 480 pr. n. št. poročil s hčerko bosporskega kralja.<ref name="ReferenceA" /> Malhi so bili ena od čečenskih tukhumov - plemenskih zvez.<ref>Крупнов Е. И. Древности Чечено-Ингушетии. Изд-во Академии наук СССР, 1963. str. 256</ref><ref>Натаев Сайпуди Альвиевич. ПРОБЛЕМА ЭТНОТЕРРИТОРИАЛЬНОЙ СТРУКТУРЫ ЧЕЧНИ В XVIII–XIX ВВ. В ИСТОРИЧЕСКОЙ ЛИТЕРАТУРЕ.</ref><ref>Марковин В. И. «В ущельях Аргуна и Фортанги». Москва, 1965. str. 71</ref><ref>Мамакаев М. «Чеченский тайп в период его разложения». Грозный, 1973.</ref><ref>Шавхелишвили А. И. «Грузино-чечено-ингушские взаимоотношения». Тбилиси, 1992. str. 65, 72</ref><ref>Пиотровский Б. Б. История народов Северного Кавказа с древнейших времен до конца XVIII в. Наука, 1988. str. 239</ref><ref>Н. Г. Волкова. Этнический состав населения Северного Кавказа в XVIII-начале XX века — Москва: Наука, 1974. str. 169</ref> ===Srednji vek=== V srednjem veku so v nižavju Čečenije prevladovali [[Hazari]] in nato [[Alani]]. Lokalna kultura je bila tudi pod gruzijskim vplivom in nekateri Čečeni so se spreobrnili v vzhodno pravoslavno vero. [[Islam]] se je med Čečeni postopoma širil že od 14. stoletja,<ref>{{Cite web |title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga {{!}} Encyclopedia.com |url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga |access-date=2022-03-10 |website=www.encyclopedia.com}}</ref><ref>{{Cite book|title=Encyclopedia of the World's Minorities|publisher=Routledge|year=2005|isbn=1-57958-468-3|editor-last=Skutsch|editor-first=Carl|location=New York|page=280}}</ref> vendar so se čečenska poganska verovanja ohranila vse do 19. stoletja. Družba je bila organizirana po [[Fevdalizem|fevdalnih]] načelih. Čečenijo so v 13. opustošili vpadi [[Mongolsko cesarstvo|Mongolov]] in v 13. stoletju vpadi [[Timurlenk]]ovih vojsk.<ref>Jaimoukha, str. 33–34</ref><ref>Dunlop, str. 3</ref> Mongolski vpadi so se ohranili v čečenskih ljudskih pripovedkah, ki so pogosto povezane z vojaškimi poročili o alansko-dzurdzuških vojnah proti Mongolom. Po zapisih misijonarja [[Giovanni da Pian del Carpine|Giovannija da Pian del Carpineja]] se je del Alanov 12 let uspešno upiral mongolskemu obleganju gora:<ref>{{Cite journal|last=Tesaev|first=Amin|date=2020|title=К личности и борьбе чеченского героя идига (1238–1250 гг.)|journal=}}</ref> : ''"Ko (Mongoli) začnejo osvajati trdnjavo, jo osvajajo več let, kot se to dogaja danes z eno od fora v deželi Alanov. Verjamemo, da jo osvajajo že dvanajst let in da so (Alani) pogumno nasprotovali ter ubili veliko Tatarov, vključno s številnimi plemiči."'' : — Giovanni da Pian del Carpine, poročilo iz leta 1250 Tega dvanajstletnega obleganja ni mogoče najti v nobenem drugem poročilu. Ruski zgodovinar A. I. Krasnov to bitko povezuje z dvema čečenskima ljudskima pripovedkama, ki ju je zapisal leta 1967. Pripovedki govorita o starem lovcu po imenu Idig, ki je s svojimi tovariši 12 let branil goro Dakuoh pred Tatari-Mongoli. Krasnov je poročal tudi o tem, da je v bližini gore, kjer se je bitka odvijala, našel več puščičnih konic in sulic iz 13. stoletja.<ref>{{Cite journal|last=Krasnov|first=A.I|title=Копье Тебулос-Мта|journal=Вокруг Света|volume=9|page=29}}</ref> : ''"Naslednje leto, z nastopom poletja, so sovražne horde znova prišle, da bi uničile gorjane. Toda tudi letos jim ni uspelo zavzeti gore, na kateri so se naselili pogumni Čečeni. Bitka je trajala dvanajst let. Glavno bogastvo Čečenov, živino, so sovražniki ukradli. Utrujeni od dolgih let težkega boja so Čečeni verjeli zagotovilom sovražnika o milosti, sestopili z gore, toda mongolsko-tatarski ljudje so večino zahrbtno pobili, preostale pa so odpeljali v suženjstvo. Tej usodi so se izognili le Idig in nekaj njegovih spremljevalcev, ki niso zaupali nomadom in so ostali na gori. Po 12 letih obleganja jim je uspelo pobegniti in zapustiti goro Dakuoh."'' : — Amin Tesaev, ''Legenda in boj čečenskega junaka Idiga'' (1238–1250) [[Slika:Tschetschenze.jpg|thumb|left|upright|Čečenski vojak]] Timurlenkovi vdori na Kavkaz v poznem 14. stoletju so še posebej prizadeli čečensko kraljestvo Simsir, ki je bilo zaveznik [[Zlata horda|Zlate horde]] in protitimuridsko. Njegov voditelj Gajur kan je med bitko pri reki Terek podpiral kana [[Toktamiš]]a.<ref>{{Cite journal|last=Tesaev|first=Amin|date=2018|title=Симсим|journal=Рефлексия|volume=2|pages=61–67}}</ref> Čečeni so bili eno od redkih ljudstev, ki so se uspešno uprla Mongolom in se branila pred njihovimi vdori. Upor je imel visoko ceno, saj so bile njihove države popolnoma uničene. Ti dogodki so bili ključni za oblikovanje čečenske narodnosti in njihove vojaško usmerjene ter klanovsko zasnovane družbe.<ref name="Minahan2000">{{cite book|last=Minahan|first=James|title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups|url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC&pg=PA168|year=2000|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-30984-7|page=168}}</ref> ===Zgodnji novi vek=== Kavkaz je bil pomembno konkurenčno ozemlje za sosednji rivalski cesarstvi: osmansko in perzijsko ([[Safavidi]], [[Afšaridi]], [[Kadžari]]). Od leta 1555 in zlasti od leta 1639 do prve polovice 19. stoletja sta si Kavkaz delili prav ti dve sili, pri čemer so Osmani prevladovali v zahodni [[Gruzija|Gruziji]]. Večino Kavkaza je obvladovala Perzija, in sicer vzhodno Gruzijo, južni [[Dagestan]], [[Azerbajdžan]] in [[Armenija|Armenijo]].<ref name="books.google.nl">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=5MOYzS3IDTQC&q=Caucasus+divided+between+persia+and+turkey&pg=PA272|title=Conflict and Security in Central Asia and the Caucasus|first=Hooman|last=Peimani|date=17 October 2018|publisher=ABC-CLIO|access-date=17 October 2018|via=Google Books|isbn=978-1-59884-054-4}}</ref> Čečeni niso bili nikoli pod popolno oblastjo nobenega cesarstva. Ko se je Rusija v 16. stoletju počasi širila proti jugu, so spopadi med Čečeni in Rusi postali pogostejši. V boje za oblast na Kavkazu se je vključilo tudi Rusko carstvo. V teh turbulentnih časih so bili Čečeni organizirani v polneodvisne klane, ki so bili zvesti Narodnemu svetu (Mehk-Khel). Narodni svet je bil odgovoren za imenovanje vladarja naroda (Mehk-Da). V zgodnjem novem veku so vladali Aldaman Geza, Tinavin-Visa, Zok-Kant in drugi. Zaradi ustrezne politike in vojaških odprav pod poveljstvom Aldamana Geze med letoma 1650 in 1670 je Čečenija ostala večinoma neodvisna od velikih imperijev tistega časa. Čečeni so z lokalnimi vladarji sklepali zavezništva proti Perziji in se hkrati borili proti prodiranju Rusov. Ena od znanih bitk je bila bitka pri Hačari med Gezo in rivalskim [[Avarski kanat|Avarskim kanatom]], ki je poskušal prevzeti oblast nad Čečenijo.<ref>{{cite web|url=https://proza.ru/2019/12/30/99|title=Гази Алдамов, или Алдаман ГIеза, воевода и предвод (Амин Тесаев) / Проза.ру|website=proza.ru}}</ref> Ko se je Rusija odločila povečati svoj politični vpliv na Kavkazu in ob [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]] na račun Safavidske Perzije, je [[Peter Veliki]] začel rusko-perzijsko vojno, v kateri je Rusiji uspelo za več let zavzeti velik del Kavkaza. Konflikt je pomenil tudi prvo vojaško soočanje imperialne Rusije s Čečeni.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=IGj4B1rdcu0C&q=russo+persian+war+1722+vainakh&pg=PA53 |title=The Insurgency in Chechnya and the North Caucasus: From Gazavat to Jihad |access-date=25 December 2014 |isbn=978-0-313-38634-3 |last1=Schaefer |first1=Robert W. |year=2010 |publisher=Bloomsbury Academic }}</ref> Veliko čečensko odporniško gibanje je konec 18. stoletja vodil [[Šejk Mansur]]. [[Slika:Могила Хозы Мамаева.jpg|thumb|left|upright|Grob čečenskega vojaka iz 19. stoletja]] Konec 18. stoletja in v 19. stoletju se je Rusija v kavkaških vojnah lotila obsežnega osvajanja severnega Kavkaza. Velik del kampanje je vodil general [[Aleksej Petrovič Jermolov]], ki Čečenov še posebej maral in jih je opisal kot "drzno in nevarno ljudstvo".<ref>Dunlop, str. 14</ref> Jermolov, jezen zaradi čečenskih napadov, se je zatekel k brutalni politiki "požgane zemlje" in deportacij. Leta 1818 je ustanovil tudi trdnjavo [[Grozni]], kjer je danes glavno mesto Čečenije. Čečenski odpor proti ruski oblasti je dosegel vrhunec pod vodstvom dagestanskega [[Imam Šamil|Imama Šamila]]. Čečeni so bili dokončno poraženi leta 1861 po krvavi vojni, ki je trajala desetletja in v kateri so izgubili večino svojega prebivalstva. <ref>Jaimoukha, str. 50</ref> Posledično se je veliko Čečenov izselilo ali je bilo prisilno deportiranih v Osmansko cesarstvo.<ref name="nichols">Johanna Nichols. [http://iseees.berkeley.edu/articles/nichols_1995-chechen.pdf ''Who are the Chechens?''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060915080123/http://socrates.berkeley.edu/~bsp/caucasus/articles/nichols_1995-chechen.pdf |date=2006-09-15 }}. Arhivirano 15. septembra 2006</ref><ref>Dunlop, str. 29ff</ref><ref>Jaimoukha, str. 50</ref> ===Devetnajsto in dvajseto stoletje=== [[Slika:RIAN archive 908389 Victory Day parade in Russian Regions.jpg|thumb|upright|Čečenski veterani Velike domovinske vojne]] V letih 1865–1866 in 1877, med rusko državljansko vojno in drugo svetovno vojno je bilo več čečenskih uporov proti ruski/sovjetski oblasti, pa tudi nenasilnega odpora proti rusifikaciji ter kolektivizaciji in protireligijskim kampanjam Sovjetske zveze. Leta 1944 je sovjetski voditelj [[Josif Stalin]] ukazal množično deportacijo vseh Čečenov in več drugih ljudstev s Kavkaza v Kazahstansko in Kirgiško SSR. Čečenska republika je bila ukinjena. V tem procesu je umrla vsaj četrtina, morda celo polovica, celotnega čečenskega prebivalstva, čečenska kultura in zgodovinski zapisi pa so bili močno prizadeti.<ref name="nichols" /><ref>Jaimoukha, str. 58</ref><ref>Dunlop, Chapter 2 "Soviet Genocide", str. 70–71</ref> Leta 1956 so bili Čečeni "rehabilitirani" in so se lahko naslednje leto vrnili domov, vendar so izgubili svoje gospodarske vire in državljanske pravice ter so bili pod sovjetsko in postsovjetsko vlado tarča tako uradne kot neuradne diskriminacije.<ref name="nichols" /><ref>Jaimoukha, str. 60</ref> Čečenski poskusi ponovne pridobitve neodvisnosti v 90. letih prejšnjega stoletja po razpadu Sovjetske zveze so privedli do prve in druge vojne z novo rusko državo, ki se je začela leta 1994. ==Jezik== Glavni jezik Čečenov je [[čečenščina]], ki spada v družino naških (severozahodnih) kavkaških jezikov. Knjižna čečenščina temelji na osrednjem nižavskem narečju. Čečenščini sorodna jezika sta inguščina, ki se govori v sosednji [[Ingušetija|Ingušetiji]], in batsbi, ki je jezik ljudstva v sosednjem delu Gruzije. Čečeni so v različnih obdobjih svoje zgodovine za pisanje uporabljali [[Gruzinska abeceda|gruzinsko]], [[Arabska pisava|arabsko]] in [[latinica|latinsko]] abecedo. Od leta 2008 je uradna pisava [[cirilica|ruska cirilica]]. Večina Čečenov, ki živijo v domovini, zlahka razume inguški jezik. Jezika nista povsem medsebojno razumljiva, vendar se Čečeni zlahka naučijo razumeti inguški jezik in obratno, če ga nekaj časa poslušajo. Leta 1989 je 73,4 % Čečenov govorilo rusko.<ref>Mikhailov, Valentin. ''Chechnya and Tatarstan''</ref> Zaradi vojn in številnih drugih razlogov, vključno s pomanjkanjem ustreznega izobraževanja, zavračanjem učenja ruskega jezika in množično razpršitvijo čečenske diaspore zaradi vojne, se število govorcev ruščina zmanjšuje. Čečeni v diaspori pogosto govorijo jezik države, v kateri živijo. Naški jeziki so podskupina severovzhodnih kavkaških jezikov in so kot taki sorodni naško-dagestanski družini jezikov, vključno z jeziki Avarov, Darginov, Lezginov, Lakov, Rutulov in drugih. Sorodnost ni tesna, kar pomeni, da so Čečeni jezikovno sorodni Avarom ali Darginom le toliko, kot so Francozi z Rusi ali Iranci. Nekateri raziskovalci namigujejo na jezikovno sorodstvo med naško-dagestanskimi jeziki in urartsko-huritskimi jeziki.<ref> Materialy po istorii SSSR. Dlya seminarskikh i prakticheskikh zanyatiy. Vyp. 1. Drevneyshiye narody i gosudarstva na territorii SSSR.». 1985. str. 7.</ref><ref> Wilhelm, Gernot (1982). Darmstadt. ISBN 3-534-08151-X.</ref><ref>«Pavlenko N.I., Kobrin V.B., Fedorov V.A. Istoriya SSSR s drevneyshikh vremen do 1861 goda. Uchebnik dlya pedagogicheskikh institutov, Moskva, Prosveshchenie. 1989. ISBN 5-09-000551-6.</ref><ref> Aleksandrova N.V., Ladynin I.A., Nemirovskiy A.A., Yakovlev V.M., Drevniy Vostok. Uchebnoye posobiye dlya vuzov. Астрель. 2008. str. 371. ISBN 978-5-17-045827-1.</ref> ==Genetika== Genetski testi Čečenov so pokazali korenine predvsem na Kavkazu in v Evropi. Študije severnokavkaške mitohondrijske DNK so pokazale tesnejšo povezavo Kavkaza z Evropo, študije kromosoma Y pa tesnejšo povezavo z Zahodno Azijo. Čečeni so sorodni z drugimi severnokavkaškimi ljudstvi, kot so Inguši, Avari in Čerkezi.<ref name="Nasidze2004">I. Nasidze, E. Y. S. Ling, D. Quinque ''et al.'', "[http://www.eva.mpg.de/genetics/pdf/Caucasus_big_paper.pdf Mitochondrial DNA and Y-Chromosome Variation in the Caucasus] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081424/http://www.eva.mpg.de/genetics/pdf/Caucasus_big_paper.pdf |date=2011-06-08 }}," ''Annals of Human Genetics'' (2004) 68: 205–221</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/8525622 |title=Mitochondrial DNA and Y-Chromosome Variation in the Caucasus |year=2004 |doi=10.1046/j.1529-8817.2004.00092.x |access-date=2022-02-28|last1=Nasidze |first1=I. |last2=Ling |first2=E. Y. S. |last3=Quinque |first3=D. |last4=Dupanloup |first4=I. |last5=Cordaux |first5=R. |last6=Rychkov |first6=S. |last7=Naumova |first7=O. |last8=Zhukova |first8=O. |last9=Sarraf-Zadegan |first9=N. |last10=Naderi |first10=G. A. |last11=Asgary |first11=S. |last12=Sardas |first12=S. |last13=Farhud |first13=D. D. |last14=Sarkisian |first14=T. |last15=Asadov |first15=C. |last16=Kerimov |first16=A. |last17=Stoneking |first17=M. |journal=Annals of Human Genetics |volume=68 |issue=3 |pages=205–221 |pmid=15180701 |s2cid=27204150 |doi-access=free }}</ref> Ruski vojaški zgodovinar in generalpodpolkovnik Vasilij Potto je takole opisal videz Čečenov: : ''"Čečen je čeden in močan, visok, rjavolas, vitek, z ostrimi potezami in hitrim, odločnim pogledom in preseneča s svojo gibljivostjo, okretnostjo in spretnostjo."''<ref>{{cite web|last=|first=|date=|title=V.A. Potto. Kavkazskaya voyna v otdel'nykh ocherkakh, epizodakh, legendakh i biografiyakh|url=https://runivers.ru/lib/book4747/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113024009/http://runivers.ru/lib/book4747/ |archive-date=2011-11-13 |access-date=|website=}}</ref> Študija Ruskega državnega urada za statistiko je Čečene uvrstila med najbolj visokorasle prebivalce Rusije. Moški so v povprečju visoki 179,1 cm, ženske s 168,2 cm pa so uvrščene na drugo mesto.<ref>{{Cite web|url=https://absatz.media/obshestvo/29452-v-rosstate-rasskazali-ob-uvelichenii-srednego-rosta-rossiyan|title=В Росстате рассказали об увеличении среднего роста россиян|website=Абzaц|date=10 March 2023}}</ref> ==Kultura== [[Slika:Istang7.jpg|thumb|right|250px|Istang, vrsta tkane čečenske preproge]] Pred sprejetjem [[islam]]a so Čečeni prakticirali edinstveno mešanico verskih izročil in prepričanj. Imeli so kodeks časti, imnenovan ''kuonahalla''. Udeleževali so se številnih obredov in ritualov, od katerih so se mnogi nanašali na kmetijstvo. Mednje so spadali obredi za dež, ki so potekali na prvi dan oranja, pa tudi dan gromovnika Sele in dan boginje Tušoli. Poleg redkih pisnih zapisov iz srednjega veka se Čečeni tradicionalno spominjajo zgodovine skozi ''illeš'', zbirko epskih pesmi in zgodb. [[Slika:Nikaroi.jpg|thumb|250px|Primer čečenske stolpne arhitekture; ruševine srednejveškega naselja Nikaroj]] Čečeni so vajeni demokratičnih načinov vladanja skupnosti. Njihova družbena struktura trdno temelji na enakosti, pluralizmu in spoštovanju posameznika. Družba je strukturirana okoli 'tukhumov' (klanovskih zvez) in približno 130 'teipov' (klanov). 'Teipi' temeljijo bolj na zemlji in rodu kot na krvi. Sklepanje zakonskih zvez s partnerji iz drugih klanov je razširjeno in spodbujano, saj povezuje čečenski narod v celoto. 'Teipi' se nadalje delijo na 'gare' (veje), 'gari' pa na 'neke' (patronimske družine). Čečenski družbeni kodeks se imenuje 'nohčala', kar bi se lahko ohlapno prevedlo kot 'čečenski značaj'. Čečenski kodeks časti in običajno pravo (''adat'') zahtevata moralno in etično vedenje, velikodušnost in voljo do varovanja časti žensk. Tradicionalni čečenski rek pravi, da so člani čečenske družbe, tako kot njeni teipi, ''"svobodni in enaki kot volkovi"''.<ref>Jaimoukha. ''Chechens''. str. 83</ref><ref>Gammer, Moshe. ''The Lone Wolf and the Bear: Three Centuries of Chechen Defiance of Russian Rule''. London 2006. str. 4</ref> [[Slika:Vainakhish Phandar.jpg|thumb|right|upright| [[Fandar]], tradicionalno čečensko glasbilo]] Čečeni imajo močan občutek za skupnost, pogosto kombiniran s starimi vrednotani. Njihov mitski praprednik je bil epski junak Turpalo-Nohčuoja (Čečenski junak), njihova nacionalna žival pa je volk. Zaradi močne odvisnosti od zemlje, pašnikov, kmetij in gozdov, so Čečeni močno naklonjeni naravi. Po mnenju čečenskega filozofa Aptija Bisultanova je bilo uničenje mravljišča ali lov na kavkaške koze med njihovo paritveno sezono izjemno grešno dejanja.<ref>{{cite web |url=http://chechen.8m.com/history/bisult_brnfree.html |title=Chechen Republic – History – Born to be free |website=Chechen.8m.com |access-date=2013-04-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130518002148/http://chechen.8m.com/history/bisult_brnfree.html |archive-date=2013-05-18 }}</ref> Čečensko gibanje za neodvisnost Bart (Enotnost) je nastalo v času glasnosti kot preprosta okoljevarstvena organizacija v glavnem mestu republike, Groznem.<ref>Wood, Tony. ''Chechnya: The Case for Independence''. str. 46</ref> [[Slika:Чеченские дети. Рисунок Т. Горшельта 1858 г.jpg|thumb|250px|Theodor Horschelt (1858: Čečenski otroci]] Čečenska kultura močno ceni svobodo, kar se kaža na več načinov. Velika večina narodnih junakov se je borila za neodvisnost, ali pa so bili roparji, kot legendarni Zelimkan, ki so oropali ruske zatiralce, da bi nahranili čečenske otroke. Bili so nekakšni Robini Hoodi. Pogost pozdrav v čečenskem jeziku je 'marša ojla', ki se dobesedno prevaja kot 'vstopi v svobodo'. Beseda za svobodo zajema tudi pojma mir in blaginja. ==Vera== [[Slika:Мечеть в Толстой-Юрте.jpg|thumb|right|upright|Arhitektura čečenske mošeje]] V Čečeniji prevladuje [[Sunitizem|sunitski islam]].{{sfn|Roshchin|Lunkin|2005|p=}}<ref name="gwu.edu">{{cite web|url=http://www.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/ponars/pm_0388.pdf|title=The George Washington University – Washington, D.C.|website=Gwu.edu|access-date=17 October 2018|archive-date=11 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011152527/https://www2.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/ponars/pm_0388.pdf|url-status=dead}}</ref> Večina prebivalstva sledi šafijski{{sfn|Roshchin|Lunkin|2005|p=}} ali hanefijski<ref>{{cite news |last=McDermott |first=Roger |url=http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=3334 |title=Shafi'i and Hanafi schools of jurisprudence in Chechnya |newspaper=Jamestown |publisher=Jamestown.org |access-date=2013-04-19}}</ref> pravni šoli (''fikh''). Zlasti prva šola ima med Čečeni dolgo tradicijo<ref>{{cite book |last=Balzer |first=Marjorie Mandelstam |title=Religion and Politics in Russia: A Reader |isbn=978-0-7656-2931-9 |url=https://books.google.com/books?id=DEufvUyRcygC&q=Shafi+Chechens&pg=PA113|date=2009-11-09 |publisher=M.E. Sharpe }}</ref> in prevladuje. Obstajajo tudi majhne krščanske in ateistične manjšine, vendar njihovo število v Čečeniji ni znano. V [[Kazahstan]]u predstavljajo približno 3 % prebivalstva oziroma 2 % čečenskega prebivalstva.<ref name="EthnicData">{{cite web|url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9D%D0%B0%D1%86%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2.rar |title=Archived copy |access-date=July 24, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511104653/http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9D%D0%B0%D1%86%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2.rar |archive-date=May 11, 2011 }}</ref> Stereotip o Čečenu kot fundamentalističnem muslimanu je napačen in zavajajoč.<ref>{{cite web |url=http://www.jamestown.org/publications_details.php?volume_id=13&&issue_id=590 |title=Shattering the Al Qaeda-Chechen Myth: Part 1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040129132549/http://www.jamestown.org/publications_details.php?volume_id=13&&issue_id=590 |archive-date=2004-01-29}}, by Brian Glyn Williams, The Jamestown Foundation, October 2, 2003</ref><ref>Wood, Tony. ''Chechnya: the Case for Independence''. str. 127–145</ref> V Čečeniji sta se do konca 2000. let izoblikovala dva nova trenda. Radikalizirani ostanek oboroženega čečenskega separatističnega gibanja so postali prevladujoči salafisti, v Rusiji znani kot [[Vahabizem|vahabiti]], ki so v Čečeniji v majhnem številu prisotni od 90. let prejšnjega stoletja. Salafisti so večinoma opustili nacionalizem v korist panislamizma in se združili z več drugimi regionalnimi islamskimi gibanji, da bi oblikovali Kavkaški emirat. Avtoritativna vlada [[Ramzan Kadirov|Ramzana Kadirova]], ki jo podpira Moskva, in Duhovna uprava muslimanov Čečenske republike aktivno promovirata in uveljavljata svojo različico tako imenovanega "tradicionalnega islama", vključno z uvedbo elementov [[šeriat |šeriatskega prava]], ki bi nadomestili uradne ruske zakone.<ref>{{cite web|author=United Nations High Commissioner for Refugees |url=http://www.refworld.org/cgi-bin/texis/vtx/rwmain?page=topic&tocid=4565c2252&toid=45d0822f2&publisher=&type=&coi=RUS&docid=4dcb91762&skip=0 |title=Kadyrov Exploits Ties with Moscow to Build Islamic State |website=Refworld.org (UNHCR) |access-date=2013-04-22}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.hrw.org/news/2012/10/29/virtue-campaign-women-chechnya-under-ramzan-kadyrov |title=Virtue Campaign on Women in Chechnya under Ramzan Kadyrov &#124; Human Rights Watch |website=Hrw.org |date=2012-10-29 |access-date=2013-04-22}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=120028549 |title=Chechen Leader's Islamic Policies Stir Unease |website=Npr.org|date=3 November 2009 |access-date=2013-04-22 |last1=Garrels |first1=Anne }}</ref><ref>{{cite web |author=Tom Parfitt, Grozny, Russia |url=http://pulitzercenter.org/articles/islamic-republic-chechnya |title=The Islamic Republic of Chechnya |publisher=Pulitzer Center |date=16 March 2011 |access-date=2013-04-22 |archive-date=2013-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130607211219/http://pulitzercenter.org/articles/islamic-republic-chechnya |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Dunlop, John B. (1998). ''Russia Confronts Chechnya: Roots of a Separatist Conflict''. Cambridge University Press. * Ilyasov, Lechi (2009). ''[https://web.archive.org/web/20170602075423/http://zhaina.com/history/205-the-diversity-of-the-chechen-culture.html The Diversity of the Chechen Culture: From Historical Roots to the Present]''. Moscow (in Russian). * {{Cite book |last=Hamed-Troyansky |first=Vladimir |title=Empire of Refugees: North Caucasian Muslims and the Late Ottoman State |publisher=Stanford University Press |year=2024 |location=Stanford, CA |url=https://books.google.com/books?id=c0vpEAAAQBAJ |isbn=978-1-5036-3696-5 }} * Jaimoukha, Amjad (2005). ''The Chechens: A Handbook''. London; New York: Routledge. * {{cite book |surname=Plaetschke |given=Bruno |title=Die Tschetschenen: Forschungen zur Völkerkunde des nordöstlichen Kaukasus auf Grund von Reisen in den Jahren 1918—20 und 1927/28 |work=NAHCHEWORLD , Сайт истории народа Nahche |trans-title=The Chechens |language=de |year=1929 |url=https://nahcheworld.com/%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B0-%D0%B1%D1%80%D1%83%D0%BD%D0%BE-%D0%BF%D0%BB%D0%B5%D1%87%D0%BA%D0%B5-%D1%87%D0%B5%D1%87%D0%B5%D0%BD%D1%86%D1%8B/ |series=Veröffentlichungen des Geographischen Instituts der Universität Königsberg Pr., 11 |publisher=Friedrichsen, de Gruyter & Co m. b. H. |place=Hamburg |access-date=2026-03-31 |archive-date=2022-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220123161107/https://nahcheworld.com/%d0%ba%d0%bd%d0%b8%d0%b3%d0%b0-%d0%b1%d1%80%d1%83%d0%bd%d0%be-%d0%bf%d0%bb%d0%b5%d1%87%d0%ba%d0%b5-%d1%87%d0%b5%d1%87%d0%b5%d0%bd%d1%86%d1%8b/ |url-status=dead }} * {{cite book |surname=Roshchin |given=Mikhail |surname2=Lunkin |given2=Roman |year=2005 |chapter=Ислам в Чеченской Республике |trans-chapter=Islam in the Chechen Republic |editor-surname=Bourdeaux |editor-given=Michael |editor-surname2=Filatov |editor-given2=Sergei |title=Современная религиозная жизнь России. Опыт систематического описания |trans-title=Contemporary Religious Life of Russia. Systematic description experience |place=Moscow |publisher=Keston Institute; Logos |volume=3 |pages=152–169 |language=ru |isbn=5-98704-044-2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Čečenija]] bxx90j1viwnxkq6amwn2asg6x64z4gq Zgodovina Slovaške 0 601217 6690424 6679569 2026-06-16T18:05:07Z SirFranzPaul 189873 /* Kneževina Nitra */ slovenska slika 6690424 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovakia topo.jpg|thumb|350px|Topografska karta Slovaške]] '''Zgodovina Slovaške''' sega od prazgodovinskih naselij do sodobne [[Slovaška|Slovaške republike]], države v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Najzgodnejši dokazi o človeškem bivanju na njenem ozemlju segajo v [[paleolitik]]. V [[neolitik]]u in [[Bronasta doba|bronasti dobi]] so se razvile pomebne lokalne kulture. Do [[Železna doba|železne dobe]] so [[Kelti|keltska]] plemena, kot so bili [[Boji]], ustanovila naselja, ki so jih kasneje izpodrinili [[Germani|germanski]] in [[Slovani|slovanski]] priseljenci. Slovani so na ozemlje Slovaške prišli v 5. in 6. stoletju in postavili temelje slovanskih držav. Med njimi je bila v 9. stoletju tudi [[Velikomoravska]], ki je pod vplivom misijonarjev [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in njunih učencev sprejela [[krščanstvo]]. Po propadu Velike Moravske je ozemlje postalo del [[Ogrska|Ogrske]]. V tem času je prestalo [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolske vpade]] in kasneje osmanske vojne, ki so Ogrsko razdelile na tri dele. Velik del ozemlja današnje Slovaške se je uprl osmanskim osvojalcem in postal provinca [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. V 19. stoletju se je zbudil slovaški nacionalizem, ki so ga spodbujale vplivne osebnosti, med njimi [[Ľudovít Štúr]], ki je kodificiral sodobno [[Slovaščina|slovaščino]]. Gibanje se je zavzemalo za avtonomijo znotraj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. [[Slovaki]] so se po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] združili s [[Čehi]] in ustanovili [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], v kateri so obstajale stalne napetosti med Čehi in Slovaki. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Slovaška postala nacistično usmerjena marionetna država pod vodstvom [[Jozef Tiso|Jozefa Tisa]]. Po vojni se je ponovno vključila v Češkoslovaško, ki je leta 1948 padla pod sovjetsko oblast. [[Praška pomlad]] leta 1968 je do invazije Varšavskega pakta na Češkoslovaško za kratek čas liberalizirala svojo politiko. Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] leta 1989 je Slovaška mirno prešla v demokracijo, ki je dosegla vrhunec z neodvisnostjo 1. januarja 1993. Od takrat je razvila sodobno tržno gospodarstvo in se leta 2004 pridružila [[NATO|Natu]] in [[Evropska unija|Evropski uniji]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Moravianska venusa.jpg|thumb|200px|[[Moravanska Venera]], stara približno 22.800 let]] Odkritje starodavnega orodja, izdelanega s klaktonsko tehniko v bližini Novega Mesta nad Váhom, potrjuje, da je bilo ozemlje Slovaške naseljeno že v [[paleolitik]]u. Med drugimi prazgodovinskimi odkritji so kamnita orodja iz srednjega paleolitika, najdena v bližini [[Bojnice|Bojnic]], in odkritje [[Neandertalec|neandertalca]] na najdišču v bližini Gánovc. Gravetianska kultura je bila prisotna predvsem v rečnih dolinah Nitre, Hrona, Iplja, Váha in vse do mesta Žilina ter ob vznožju gora Vihorlat, Inovec in Tribeč, pa tudi v gorovju Myjava. Najbolj znana najdba je [[Moravanska Venera]] iz Moravanov nad Váhom. Neolitska bivališča so bila najdena v Želiezovcah, Gemerju, masivu Bukove gore, jami Domica in na Nitranskem hradoku. [[Bronasta doba|Bronasto dobo]] so zaznamovale [[Unjetiška kultura|unjetiška]], madarovška in gomilska kultura, [[kultura žarnih grobišč]], velatiška in [[lužiška kultura]]. Slednji sta sledili kalenderberška in [[halštatska kultura]] v zgodnji [[Železna doba|železni dobi]]. ==Stari vek== [[Slika:Celtic expansion.PNG|thumb|right|Razširjenost arheoloških kultur, povezanih s Kelti: <br /> {{legend|#1a8000|[[Halštatska kultura]], 8.-6. stoletje pr. n. št.}} {{legend|#97ffb6|Maksimalna razširjenost Keltov (3. stoletje pr. n. št.)}} {{legend|#b7ffc6|Ozemlje [[Luzitanija|Luzitanov]] in [[Vetoni|Vetonov]], ki sta ga predlagala Koch in Cunliffe}}]] [[Kelti]] so bili prvi prebivalci na ozemlju današnje Slovaške, ki jih je mogoče prepoznati iz pisnih virov.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=10-11}}{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Prve skupine Keltov so prišle z zahoda okoli leta 400 pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naselbine [[Latenska kultura|latenske kulture]] kažejo, da so Kelti kolonizirali nižine ob reki Donavi in njenih pritokih.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Lokalno prebivalstvo so Kelti bodisi podjarmili bodisi potisnili na gorato ozemlje na severu.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Naslednje skupine Keltov so prišle iz severne [[Italija|Italije]] v 2. stoletju pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Kelti so sprva živeli v majhnih kočah, velikih 4x3 metre, ki so ali tvorile majhne vasi ali bile raztresene po podeželju.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=11}} Nekatera majhna [[Gradišče|gradišča]], zgrajena v 1. stoletju pr. n. št, so se razvila v pomembna lokalna gospodarska in upravna središča.{{sfn|Collis|1996|p=159}} Gradišče na Zemplínu, na primer, je bilo središče železarstva. V [[Liptovská Mara|Liptovski Mari]] so odkrili steklarne, v [[Bratislava|Bratislavi]] in Liptovski Mari pa so bile tudi kovnice lokalnega denarja.{{sfn|Collis|1996|pp=160-161}} Kovanci iz Bratislave so imeli napise, na primer Biatec in Nonnos.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=13}} Gradišče v Liptovski Mari je bilo tudi pomembno središče kulta puhovske kulture severnih [[Karpati|Karpatov]].{{sfn|Collis|1996|p=160}} Območje Srednjega Podonavja je okoli leta 60 pr. n. št. napadel kralj [[Dačani|Dačanov]] [[Burebista]] in podjarmil večino lokalnih keltskih plemen ([[Boji]] in [[Tavriski]]).{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}}{{sfn|Rustoiu|2005|p=47}} Po Burebistovi smrti približno 16 let pozneje se je njegov imperij sesul.{{sfn|Rustoiu|2005|p=48}} Arheološka najdišča, ki razkrivajo poslikano keramiko in druge artefakte dačanskega izvora, kažejo, da so se skupine Dačanov v porečjih Bodroga, Hrona in Nitre naselile med lokalnimi Kelti.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} Širjenje puhovske kulture, povezane s keltskimi [[Kotini]], kaže, da so se nosilci te kulture v istem obdobju začeli širiti proti severu. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Slika:Dacia_occupation_of_Pannonia_and_modern_day_Czechia.png|thumb|right|alt=Dacia|Dačanska dominacija v sedanji Slovaški in njen vpliv na sosednja ozemlja]] Rimljani in germanska plemena so svoje prve invazije na ozemlja vzdolž srednje Donave sprožili v zadnjem desetletju 1. stoletja pr. n. št.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=14}} [[Rimska legija|Rimske legije]] pod poveljstvom [[Tiberij]]a so leta 6 n. št. blizu Bratislave prečkale Donavo, da bi napadle germanske [[Kvadi|Kvade]]. Upor lokalnih plemen v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] je Rimljane prisilil k umiku.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Rimljani so izkoristili notranje spore in leta 21 naselili skupino Kvadov v nižavju ob Donavi med rekama Moravo in Váh in za njihovega kralja postavili [[Vanij]]a.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Germani so živeli v pravokotnih hišah in ne v kvadratnih.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Svoje pokojnike so kremirali in pepel odlagali v žare.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} [[Slika:Miracolo della Pioggia.JPG|thumb|right|alt=Miracle of the Rain|"Čudež dežja", upodobljen na [[Avrelijev steber|Stebru Marka Avrelija]] v [[Rim]]u]] Četudi je Donava predstavljala mejo med Rimskim imperijem in "[[Barbar|barbari]]", so Rimljani vzdolž levega brega Donave zgradili majhne postojanke, na primer pri Iži in [[Devín]]u.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=13}} V istem obdobju so se germanska plemena širila proti severu vzdolž rek Hron, Ipel in Nitra.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=15}} Rimske čete so med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]] med letoma 160 in 180 večkrat prečkale Donavo.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=16}} Cesar [[Mark Avrelij]] je prvo poglavje svojih ''Meditacij'' dokončal med pohodom proti Kvadom v območju reke Hron leta 172.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=14}} "Čudež dežja", neurje, ki je rešilo izčrpano rimsko vojsko, se je zgodil nekje severno od Donave leta 173. Krščanski avtorji so neurje pripisali molitvi nekega rimskega krščanskega vojaka.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=15}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|pp=14-15}} Rimske čete so Donavo zadnjič prečkale leta 374 med pohodom cesarja [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]] proti Kvadom, ki so se povezali s [[Sarmati]] in napadli rimsko provinco [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. {{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=16}} ==Srednji vek== ===Nove migracije=== [[Slika:Huns450.png|thumb|right|Germanska in druga plemena na ozemlju pod hunsko oblastjo okoli leta 450]] V 4. stoletju našega štetja se [[Rimsko cesarstvo]] ni več moglo upirati napadom sosednjih ljudstev.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Meje cesarstva so se v 370. letih začele krčiti tudi ob Donavi.{{sfn|Barford|2001|p=25}} Razvoj [[Huni|hunskega cesarstva]] v [[Evrazijska stepa|Evrazijski stepi]] je v začetku 5. stoletja prisilil velike skupine germanskih ljudstev, vključno s [[Kvadi]] in [[Vandali]], da so zapustile svoje domovine ob srednji Donavi in v zgornjem porečju [[Tisa|Tise]].{{sfn|Heather|2006|pp=195,202-203}} Njihova ozemlja so zasedli [[Heruli]], [[Skiri]], [[Rugi]] in druga germanska ljudstva.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} V [[Panonska nižina|Panonski nižini]] so prevladovali Huni in tamkajšnja germanska ljudstva so postala Atilovi podložniki.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=17}}{{sfn|Heather|2006|p=331}} Spori med Atilovimi sinovi so kmalu po njegovi smrti leta 453 povzročili razpad njegovega imperija.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2006|pp=353-354}} Germanska ljudstva so bodisi ponovno pridobila neodvisnost bodisi zapustila Panonsko nižino, kot so to storili Heruli in Skiri.{{sfn|Heather|2006|p=355}} V grobovih bojevnikov iz naslednjega stoletja so našli veliko mečev, sulic, puščičnih konic, sekir in drugega orožja.{{sfn|Curta|2001|p=192}} Druge arheološke najdbe, vključno s steklenim vrčem iz Zohorja, kažejo, da so imeli lokalni prebivalci tesne stike s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in [[Skandinavija|Skandinavijo]].{{sfn|Curta|2001|p=192}} ===Prihod Slovanov=== Zgodnja zgodovina Slovanov, slovanska besedila ali zapisi, ki bi jih zapisali Slovani pred koncem 9. stoletja, niso znani.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Tuji viri, večinoma grški in latinski, so glede Slovanov zelo nedosledni.{{sfn|Pohl|2004|p=448}} Po eni od znanstvenih teorij so se prve skupine Slovanov naselile v vzhodnem delu današnje Slovaške že v 4. stoletju.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je zapisal, da se je pogrebna pojedina ob Atilovem pokopu imenovala 'strava'.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Heather|2010|p=394}} Znanstveniki, ki so besedo strava prepoznali kot slovansko, pravijo, da Jordanesovo poročilo dokazuje, da so bili Slovani v Panonski nižini naseljeni že sredi 5. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=43}}{{sfn|Kirschbaum|1996|p=17}} Po drugi teoriji naj bi bil izraz strava hunski, ker noben primarni vir ne omenja, da so bili Slovani prisotni na Atilovem dvoru.{{sfn|Heather|2010|p=394}} Naselja, ki so predstavljala arheološko novo, tako imenovano [[Praško-korčaška kultura|praško-korčaško kulturno obzorje]], so se pojavila na najsevernejših obrobjih Karpatov okoli leta 500.{{sfn|Heather|2010|p=388, 410}} Podobna naselja, datirana v drugo polovico 5. stoletja, so bila izkopana tudi na območju sotočja Donave in Morave.{{sfn|Barford|2001|p=56}} Praško-korčaška naselja je tvorilo približno 10 napol vkopanih kolib s kamnito pečjo v kotu.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Lokalni prebivalci so uporabljali ročno izdelano lončenino in upepeljevali mrtve.{{sfn|Heather|2010|p=388}} Večina zgodovinarjev povezuje širjenje praško-korčaških naselij s širjenjem zgodnjih Slovanov.{{sfn|Heather|2010|pp=395-397}}{{sfn|Barford|2001|pp=43-44}} Zgodovinar Gabriel Fusek meni, da prisotnost Slovanov v Srednji Evropi v prvi polovici 6. stoletja potrjujejo tudi pisni viri.{{sfn|Fusek|1994|p=20}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]], bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja, je pisal o skupini Herulov, ki so med selitvijo proti severni Tuli ''"prečkali ozemlje Sklavenov"'', se pravi Slovanov. {{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopijevo poročilo namiguje, da so Slovani naseljevali porečje Morave,{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Heather|2010|p=408}} vendar je njegova verodostojnost vprašljiva.{{sfn|Barford|2001|p=53}} Prokopij je namreč pisal tudi o izgnanem langobardskem knezu Hildigisu, ki je najprej pobegnil k Sklavenom in nato h Gepidom in ''"v 450. letih s seboj vzel ne le tiste Longobarde, ki so mu sledili, ampak tudi številne Sklavene"''.<ref>''Procopius: History of the Wars'' (7.35.19.), str. &nbsp;461–463</ref>{{sfn|Heather|2010|p=408}}{{sfn|Curta|2001|p=82}} Po eni od znanstvenih teorij je Hildigis najverjetneje zbral svoje slovanske bojevnike na območju Srednje Donave.{{sfn|Heather|2010|p=408}} Germanski [[Langobardi]] so se v začetku 6. stoletja širili proti srednji Donavi.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Arheološke raziskave kažejo, da je širitev Longobardov zaobšla praktično celotno ozemlje Slovaške in da so se naselili le v skrajnem severozahodnem delu države (Záhorie).{{sfn|Fusek|1994|p=120}}{{sfn|Bystrický|2008|p=125}}{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Za razliko od sosednje [[Moravska|Moravske]] Slovaška, razen Zahorja, v tem času ni pripadala nobenemu germanskemu cesarstvu.{{sfn|Steinhübel|2004|p=20}} Longobarde in lokalne Slovane je ločevala naravna meja, ki so jo tvorili Mali in Beli Karpati. Po besedah Jána Steinhübla sta mejo spoštovali obe strani. Steinhübel trdi tudi to, da Slovani, ki so ostali ''"neodvisna tretja stran"'' v napetih odnosih med Longobardi in Gepidi, niso bili zainteresirani za konflikte s svojimi germanskimi sosedi, temveč so svojo pozornost usmerjali proti oddaljenem [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]].{{sfn|Steinhübel|2004|p=24}} ===Avarski kaganat=== [[Slika:Avar settlement area.jpg|thumb|300px|Avarska naselitveno ozemlje od 7. do 9. stoletja (po Évi Garam)]] [[Langobardi]] so po invaziji Avarov leta 568 zapustili Panonsko nižino in se odpravili v severno [[Italija|Italijo]].{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}} Avari so bili skupina nomadskih bojevnikov mešanega izvora.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Osvojili so Panonsko nižino, podjarmili lokalna ljudstva in se v naslednjih desetletjih odpravljali na plenilske pohode proti sosedom.{{sfn|Bartl|Čičaj|Kohútova|Letz|2002|p=18}}{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=50}} Do prihoda Avarov so se Slovani po mnenju zgodovinarja Stanislava Kirschbauma naselili na večini ozemlja, ki danes tvori Slovaško.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=18}} Nadaljnji migracijski valovi so okrepili lokalno slovansko prebivalstvo, ker so nove skupine Slovanov pod pritiskom Avarov prečkale vzhodne [[Karpati|Karpate]] in se odcepile od Slovanov, ki so nadaljevali svojo širitev na [[Balkan]].{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=56}} Narečja [[Slovaščina|slovaščine]] kažejo, da so Slovani prišli iz različnih smeri že v zgodnjem srednjem veku, kar se ujema s splošno sprejeto znanstveno teorijo.{{sfn|Mistrík|1993|p=19}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}} [[Češčina]] in slovaščina imata nekaj skupnih značilnosti z južnoslovanskimi jeziki, zaradi česar se razlikujeta od drugih zahodnoslovanskih jezikov.{{sfn|Barford|2001|p=17}}{{sfn|Sussex|Cubberley|2006|p=55}} Po mnenju arheologa P.M. Barforda te značilnosti kažejo, da so Karpati in [[Sudeti]] ločevali prednike Slovakov in Čehov od Slovanov, ki so živeli severno od teh gora.{{sfn|Barford|2001|p=17}} Južnoslovanske značilnosti so ohranila zlasti narečja osrednje Slovaške.{{sfn|Mistrík|1993|p=390}}{{sfn|Krajčovič|1988|p=15}}{{sfn|Závodný|2013}} [[Frankovsko cesarstvo|Frankovska]] ''[[Fredegarjeva kronika]]'' iz 7. stoletja omenja, da so Avari uporabljali Slovane oziroma Vende za "befulce", kar kaže, da so Slovani v Avarskem kaganatu tvorili posebne vojaške enote.{{sfn|Curta|2001|pp=59-60}} Ista kronika omenja tudi to, da so se Vendi uprli svojim avarskim gospodarjem in ''"v štiridesetem letu [[Klotar II.|Klotarjevega]] vladanja"'', torej leta 623 ali 624, za svojega kralja izvolili frankovskega trgovca [[Samo (kralj)|Sama]].{{sfn|Barford|2001|p=79}}{{sfn|Curta|2001|p=60}} Sodobni zgodovinarji se strinjajo, da je poraz Avarov med [[Obleganje Konstantinopla (626)|obleganjem Konstantinopla]] leta 626 Samu omogočil utrditev njegove oblasti.{{sfn|Curta|2001|p=109}}{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} V bitki pri [[Wogastisburg]]u leta 631 ali 632 je Samo premagal napadalsko vojsko frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]]{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Samo je vladal 35 let, po njegovi smrti pa se je njegovo kraljestvo kmalu sesulo.{{sfn|Spiesz|Caplovic|Bolchazy|2006|p=17}} Meja njegovega kraljestva ni mogoče natančno določiti. Njegovo osrčje je vsekakor bilo okoli izliva Morave v Donavo.{{sfn|Barford|2001|p=79}} Zgodovinar Richard Marsina postavlja njegovo središče v [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]].{{sfn|Marsina|2000|pp=93-106}} Pred koncem 7. stoletja se je med Srednjo Donavo in Karpati pojavila nova kultura večinoma ročno izdelane keramike, imenovana "keramika Devínske Nove vasi".{{sfn|Barford|2001|p=79}} Velika pokopališča s takšno keramiko so bila odkrita v [[Bratislava|Bratislavi]], Holiarih, Nových Zámkih in drugod, kar kaže, da so bila pokopališča v bližini stabilnih naselij.{{sfn|Barford|2001|pp=79-80}} Na pokopališču v Devínski Novi vesi je bilo približno tisoč pokopnih grobov in trideset kremacij. V rabi je bilo do konca 8. stoletja.{{sfn|Barford|2001|p=79}} V 70. letih 7. stoletja se je v Panonski nižini pojavilo novo prebivalstvo, ki je s seboj prineslo arheološko kulturo "grifona in vitice". Novo ljudstvo je iz [[Srem]]a proti jugu pregnalo [[Kubrat]]ove [[Bolgari|Bolgare]]. Kmalu zatem je nova avarsko-slovanska zveza razširila svoja ozemlja celo na Dunajsko kotlino. Politični in kulturni razvoj na Slovaškem je potekal v dveh ločenih smereh. Nižinska območja na jugu Slovaške so prišla pod neposredni vojaški nadzor Avarov. Avari so imeli strateška središča v Devinu in [[Komarno, Slovaška|Komárnu]], ki sta spadala med najpomembnejša središča kaganata. Avari iz Devina so nadzorovali Moravsko, Avari iz Komárna pa južno Slovaško. V tem času so Avari že začeli sprejemati bolj ustaljen način življenja. Novo obdobje je prineslo slovansko-avarsko simbiozo in večetnično slovansko-avarsko kulturo.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Slovani na jugu Slovaške so sprejeli nove pogrebne običaje, nakit in oblačenje in uporabljali skupna pokopališča z Avari. Veliki slovansko-avarski pokopališči so odkrili v Devínski Novi vesi in Záhorski Bystrici blizu Bratislave, podobna pokopališča, ki dokazujejo neposredno avarsko oblast, pa južno od črte Devín-Nitra-Levice-Želovce-Košice-Šebastovce.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} Severno od te črte so Slovani ohranili prejšnje pogrebne običaje, se pravi kremiranje in včasih gomile. Naravni prirast prebivalstva je skupaj s priseljevanjem z juga privedel do naseljevanja tudi v goratih območjih.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=65}} V 8. stoletju so Slovani z uporaba železnega [[plug]]a in razvojem obrti povečali produktivnost svojega kmetijstva. Večja produktivnost je sprožila spremembe v slovanski družbi, sprostila del človeških virov, ki so bili prej potrebni za kmetovanje, in omogočila oblikovanje skupin profesionalnih bojevnikov. Slovani so začeli graditi utrjena naselja z močnimi obzidji, visokimi 8 do 10 m, in jarki, širokimi 4 do 7 m in globokimi 2 do 3,5 m.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Med najstarejša utrjena naselja spadajo Pobedim, Nitra-Martinský Vrch, Majcichov, Spišské Tomášovce in Divinka.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Sosedstvo z Avari je sprožilo proces združevanja in verjetno tudi oblikovanje lokalnih vojaških zavezništev.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=66}} Arheološke najdbe iz tega obdobja, na primer dodelana plemiška grobnica v Blatnici, dokazujejo nastanek slovanskega višjega družbenega razreda na ozemlju, ki je kasneje postalo jedro [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Niz frankovsko-avarskih vojn (788–803) je privedel do političnega padca kaganata.{{sfn|Kirschbaum|1995|p=25}} Leta 805 so Slovani napadli Avare, predvsem središči njihove moči - Devín in Komárno. Avari se napadu niso mogli upreti in so se umaknili na desni breg Donave.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} Slovani iz Slovaške so verjetno sodelovali tudi v nadaljnjih spopadih med malimi slovanskimi vojvodami in preostalimi avarskimi [[tarkan]]i.{{sfn|Steinhübel|2004|p=57}} ===Kneževina Nitra=== {{glavni|Kneževina Nitra}} [[Slika:Nitra moravia 833 sl.svg|alt=Map of Moravia and Nitra|sličica|295x295_pik|Moravska kneževina in Kneževina Nitra]] Delo ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'' (''Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev''), napisano okoli leta 870, pripoveduje, da je vodja Moravcev [[Mojmir I. Moravski|Mojmir I.]] izgnal nekega [[Pribina|Pribino]] in ga prisilil, da je prečkal Donavo in se pridružil frankovskemu plemiču [[Ratbod]]u, ki je bil od okoli leta 830 vodja [[Panonska marka|Panonske marke]] v [[Karolinško cesarstvo|Karolinškem cesarstvu]].{{sfn|Bowlus|2009|pp=314, 318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Ratbod je Pribino predstavil kralju [[Ludvik Nemški|Ludviku Nemškemu]], ki je ukazal, naj Pribino poučijo o krščanski veri in ga krstijo.{{sfn|Bowlus|2009|p=318}}{{sfn|Curta|2006|p=133}} Trije od enajstih ohranjenih izvodov ''Conversia'' vsebujejo tudi izjavo, ki je sicer izven konteksta in pravi, da je Adalram, ki je bil med letoma 821 in 836 salzburški nadškof, nekoč posvetil cerkev na Pribinovem ''"posestvu na kraju ob Donavi, imenovanem Nitrava"''.{{sfn|Bowlus|2009|p=319}} Po splošno sprejeti znanstveni teoriji je bila Nitrava enaka Nitri na današnjem Slovaškem,{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}, prisilna združitev Pribinove Nitranske kneževine z Mojmirjeve Moravske pa je povzročila nastanek nove države [[Velikomoravska|Velikomoravske]].{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Med letoma 800 in 832 je na Slovaškem na hitro nastalo in izginilo več slovanskih gradišč.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Arheološke raziskave so potrdile propad več pomembnih osrednjih gradišč približno v času Pribinovega izgona, npr. Pobedima in Čingova.{{sfn|Rábik|Labanc|Tibenský|2013|p=14}} Pomanjkanje pisnih virov ne omogoča dokončnega sklepa, ali so bili ti dogodki posledica notranjih sprememb ali moravske širitve.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Pribina bi lahko bil vladar neodvisne Nitranske kneževine, {{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} če je njegovemu izgonu predhodila moravska širitev pa član moravske aristokracije.{{sfn|Třeštík|2001|p=135}} Drugi zgodovinarji menijo, da Pribinove Nitrave ni mogoče enačiti z Nitro.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|p=56}}{{sfn|Boba|1993|p=26}} Charles Bowlus trdi, da pismo, ki so ga okoli leta 900 napisali salzburški nadškof Theotmar in njegovi sufraganski škofje, močno nakazuje, da je Nitro osvojil [[Svetopolk I. Moravski]] šele v 870. letih. Po mnenju uzgodovinarja Třeštíka je to informacijo mogoče razložiti kot razumno napako frankovskih škofov, ki so vedeli, da je bilo ozemlje v preteklosti "kraljestvo", ki se je razlikovalo od Moravske. Ker mu je vladal Svetopolk I., so napačno domnevali, da ga je tudi osvojil.{{sfn|Třeštík|2001|p=116}} Po mnenju arheologa Béle Miklósa Szőkeja noben vir ne potrjuje niti teorije, da je bil Pribina vodja neodvisne države, niti enačenja Nitrave z Nitro.<ref>{{cite journal |last=Barotányi |first=Zoltán |title="Feltehetően nyugatra menekülnek" – Szőke Béla Miklós régész a magyarok bejöveteléről ["They allegedly flee for the West" - Archaeologist Béla Miklós Szőke on the arrival of the Hungarians] |journal=Magyar Narancs |volume=41 |date=9 October 2014|language=hu |url=http://magyarnarancs.hu/tudomany/feltehetoen-nyugatra-menekulnek-92063# |access-date=19 May 2015}}</ref> Richard Marsina piše, da so Slovaki na tem ozemlju živeli pred Pribinovo vladavino.{{sfn|Kirschbaum|1996|p=25}} Arheološke raziskave so ugotovile razliko med "slovansko-moravskim" in "stepskim" grobnim horizontom 9. stoletja na Slovaškem.{{sfn|Ota|2014|p=172}} ===Velikomoravska=== {{glavni|Velikomoravska}} [[Slika:Great Moravia.svg|thumb|right|250px|Zanesljive in sporne meje Velikomoravske pod [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolkom I.]] (mnenje sodobnih zgodovinarjev)]] Moravska je nastala ob meji avarskega ozemlja.{{sfn|Berend|Urbańczyk|Wiszewski|2013|pp=55-56}} Velikomoravska je nastala okoli leta 830, ko je [[Mojmir I. Moravski]] združil slovanska plemena, naseljena severno od Donave, in razširil moravsko oblast nad njimi.<ref name='Europe'>{{cite book | last1 = Angi | first1 = János | last2 = Bárány | first2 = Attila | last3 = Orosz | first3 = István | last4 = Papp | first4 = Imre | last5 = Pósán | first5 = László | title = Európa a korai középkorban (3-11. század) ''(Europe in the Early Middle Ages - 3–11th centuries)'' | publisher = dup, Multiplex Media - Debrecen U. P. | year = 1997 | location = Debrecen | page = 360 | isbn = 978-963-04-9196-9}}</ref> Ko se je Mojmir I. leta 846 poskušal osvoboditi oblasti vzhodnofrankovskega kralja, ga je kralj [[Ludvik Nemški]] odstavil in pomagal Mojmirjevemu nečaku [[Rastislav Moravski|Rastislavu ]] (846–870) priti na prestol.{{sfn|Kristó|1994|p=467}} Novi monarh je vodil neodvisno politiko. Potem, ko je leta 855 ustavil napad Frankov, si je prizadeval tudi oslabiti vpliv frankovskih duhovnikov, ki so pridigali v njegovem kraljestvu. Rastislav je bizantinskega cesarja [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] prosil, naj na Moravsko pošlje učitelje, ki bi [[krščanstvo]] razlagali v slovanskem jeziku. Na Rastislavovo prošnjo sta leta 863 na Moravsko prišla brata, bizantinska uradnika in misijonarja, svetnika [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]]. Ciril je razvil prvo slovansko abecedo in prevedel ''[[Evangelij]]'' v [[Stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]]. Rastislava ste skrbela tudi varnost in upravljanje njegove države, kar dokazujejo številni utrjeni gradovi, zgrajeni po vsej državi med njegovo vladavino. Nekateri od njih, na primer grad Dowina – [[Grad Devín|Devín]],<ref name='worldarcheology'>{{cite journal|doi=10.1080/00438243.1978.9979728|title=The Origins of Christianity in Slavonic Countries North of the Middle Danube Basin|journal=World Archaeology|year=1978|first=Josef|last=Poulik|volume=10|issue=2|pages=158–171}}</ref>{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}}<ref name="GoogleBooks-316474">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nY4jAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Starosloviensky jazyk, Zväzok 1 |date=1978 |access-date=26 April 2014 |first=Ján |last=Stanislav}}</ref><ref name="GoogleBooks-5051532">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=H7q4AAAAIAAJ&q=dowina+devin |title=Veľkomoravské záhady |isbn=978-80-2220195-7 |date=1990 |access-date=26 April 2014 |first=Milan |last=Ferko|publisher=Tatran }}</ref><ref name="GoogleBooks-8837506">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=bvBNAAAAMAAJ&q=dowina+devin |title=Bratislavský hrad |isbn=978-80-8881100-8 |date=1995 |access-date=26 April 2014 |first1=Andrej |last1=Fiala |first2=Jana |last2=Šulcová |first3=Peter |last3=Krútky|publisher=Vydavatel̕stvo Alfa-Press }}</ref> so v povezavi z Rastislavom omenjeni tudi v frankovskih kronikah.{{sfn|Kristó|1994|pp=167, 566}}<ref name="fulda">{{cite book| title =Annales Fuldenses, sive, Annales regni Francorum orientalis ab Einhardo, Ruodolfo, Meginhardo Fuldensibus, Seligenstadi, Fuldae, Mogontiaci conscripti cum continuationibus Ratisbonensi et Altahensibus / post editionem G.H. Pertzii recognovit Friderious Kurze; Accedunt Annales Fuldenses antiquissimi| publisher =Imprensis Bibliopolii Hahniani| year =1978| location =Hannover| url =http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| access-date =26 February 2010| archive-url =https://web.archive.org/web/20100226063634/http://www.medievalsources.co.uk/fulda.htm| archive-date =26 February 2010| url-status =dead| df =dmy-all}}."</ref> Med Rastislavovo vladavino je bila Nitranska kneževina kot apanaža dana njegovemu nečaku [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolku I.]]{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Uporniški Svetopolk se je povezal s Franki in leta 870 strmoglavil svojega strica. Podobno kot njegov predhodnik je tudi Svetopolk I. (871–894) prevzel naziv kralja (''rex''). Med njegovo vladavino je Velikomoravska dosegla svoj največji ozemeljski obseg. Pripadale ji niso samo Moravska in Slovaška, temveč tudi današnja severna in osrednja [[Madžarska]], [[Spodnja Avstrija]], [[Češka]], [[Šlezija]], Lužica, južna [[Poljska]] in severna [[Srbija]]. Natančne meje so še vedno predmet razprav.{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} {{sfn|Tóth|1998|p=199}} Svetopolk se je upiral tudi napadom polnomadskih ogrskih plemen {{sfn| Kirschbaum |1995|p=25}} in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]], čeprav je včasih prav on najel Madžare za vojno proti [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodni Frankovski]].{{sfn|Benda|1981|p=51}} Leta 880 je papež [[Papež Janez VIII.|Janez VIII.]] v Velikomoravski ustanovil neodvisno cerkveno provinco z nadškofom Metodom na čelu. Za nitranskega škofa je imenoval tudi nemškega klerika [[Vihing]]a. Svetopolka sta po njegovi smrti leta 894 nasledila njegova sinova [[Mojmir II. Moravski|Mojmir II.]] (894–906?) in [[Svetopolk II. Moravski|Svetopolk II.]] kot kralj Velikomoravske oziroma knez Nitre.{{sfn|Čaplovič|2000|pp=147-156}} Brata sta se začela prepirati za prevlado nad celotno državo. Velikomoravska, oslabljena zaradi notranjih sporov in nenehnih vojn z Vzhodno Frankovsko, je izgubila večino svojih obmejnih ozemelj. Medtem so ogrska plemena, potem ko so utrpela poraz z nomadskimi [[Pečenegi]], zapustila svoja ozemlja vzhodno od [[Karpati|Karpatov]], vdrla v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] in okoli leta 896 začela postopoma osvajati ozemlje.{{sfn|Tóth|1998|pp=189–211}} Napredovanje Madžarov so morda spodbujale nenehne vojne med državami v regiji, katerih vladarji so jih občasno najemali za sodelovanje v njihovih bojih.{{sfn|Kristó|1996|pp=84–85}} Mojmir II. in Svetopolk II. sta verjetno umrla v bitkah z Madžari med letoma 904 in 907, ker njuni imeni po letu 906 v pisnih virih nista več omenjeni. V treh bitkah (4.–5. julija in 9. avgusta 907) pri Brezalauspurcu<ref name="GoogleBooks-3191479">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=3orG2yZ9mBkC&pg=PA23 |title=Slovak History |isbn=978-0-86516-444-4 |date=January 2002 |publisher=Bolchazy-Carducci Publishers |page=23 |author1=Viliam Cicaj |author2=Vladimir Seges |author3=Julius Bartl |author4=Dusan Skvarna |author5=Robert Letz |author6=Maria Kohutova}}</ref> (zdaj [[Bratislava]]) so Madžari premagali bavarske vojske. Zgodovinarji to leto tradicionalno postavljajo za datum razpada velikomoravske države. Velikomoravska je za seboj pustila trajno zapuščino v srednji in vzhodni Evropi. [[Glagolica]] in njena naslednica [[cirilica]] sta se razširili v druge slovanske države in začrtali novo pot v njihovem kulturnem razvoju. Upravni sistem Velikomoravske je morda vplival na razvoj uprave [[Ogrska|Ogrske kraljevine]].<ref>Kurhajcová, A. (2015). The representation of great moravia and its fall in Hungarian/Magyar historiography during the period of dualism. Codrul Cosminului, 21(2), 169-188.</ref> ===Visoki srednji vek=== ====Naselitev Madžarov v 10. stoletju==== [[Slika:Europe around 900.jpg|thumb|left|250px|Evropa okoli leta 900]] Med letoma 895 in 902{{sfn|Györfy|2003|p=}} so Madžari postopoma vzpostavili svojo oblast nad Panonsko nižino. Čeprav nekateri sodobni viri omenjajo, da je Velikomoravska izginila brez sledu in da so njeni prebivalci odšli, arheološke raziskave in krajevna imena kažejo na kontinuiteto slovanskega prebivalstva v rečnih dolinah notranjih Zahodnih Karpatov.{{sfn|Kristó|1996|pp=131–132, 141}}<ref name='Kniezsa'>{{cite book | last = Kniezsa | first = István | title = Magyarország népei a XI. században | publisher = Lucidus Kiadó | year = 2000 | page = 26 | isbn = 978-963-85954-3-0}}</ref> Najstarejši madžarski grobovi v regiji Medzibordožie na Slovaškem so datirani v konec 9. in začetek 10. stoletja. Grobovi kažejo na relativno kratko bivanje brez kasnejše stalne naselitve.<ref name="ruttkay">{{cite journal |last=Ruttkay |first=Alexander |author-link=|title=O maďarsko-slovanských vzťahoch po rozpade Veľkej Moravy. Na prahu vzniku Uhorska |url=http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |journal=Historická Revue |year=2002 |issue=5 |access-date=19 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729135041/http://www.historickarevue.com/archiv_26.html |archive-date=29 July 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Najdbe v najjužnejših delih Slovaške so datirane v obdobje med letoma 920 in 925 in so uvrščene predvsem med grobove bojevniškega tipa, se pravi osamljene grobove in manjše skupine grobov. Med letoma 930 in 940 so se večje skupine Madžarov začele seliti v južne dele današnje Slovaške, vendar niso prečkale meje Bratislava, Hlohovec, Nitra, Levice, Lučenec, Rimavská Sobota. Ozemlje, ki ga je doletela ta zgodnja naselitev, pokriva približno 15 % današnje Slovaške (7500 km²). Madžarska naselja iz teh prvih dveh valov niso dokumentirana v najbolj rodovitnih regijah Trnavske uprave, Považja severno od Hlohovca, Ponitrija severno od Nitre in Vzhodnoslovaške nižine.<ref name="ruttkay"/> Začetno naseljevanje ni povzročalo konfliktov in v 10. stoletju sta obe populaciji sobivali. Na jugu Slovaške so Madžari, ki so spremenili svoj nomadski način življenja in se za stalni naselili, pogosto ustanovili svoje vasi v bližini starejših slovanskih naselij. Občasno so se jim pridružili in uporabljali ista pokopališča.<ref>{{cite web |url=http://www.nogradhistoria.eu/data/files/187557951.pdf |title=Maďarsko-slovenská kontaktová zóna v Poiplí v jej historickej a kultúrnej retrospektíve |last=Botík |first=Ján |access-date=19 April 2015 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 11. stoletju so razlike med slovanskimi in madžarskimi grobovi izginile.{{efn| Pokristjanjevanje Madžarov je na primer vplivalo na pogrebni obred in običaje, kot je pokop z deli konj in konjske opreme.}}{{sfn|Pintérová|2007|p=142}} Arheološke raziskave so bistveno spremenile pogled na poselitev severnih delov države.<ref name="ruttkay"/> Poleg južnih delov in rečnih dolin Nitre in Váha je bila relativno visoka gostota prebivalstva opazna zlasti v Spiški regiji z dolino reke Poprad in Turčijsko kotlino. Liptov in Zvolenska kotlina, Žilinska kotlina, osrednja Orava in severni Šariš so bili precej redko poseljeni.<ref name="ruttkay"/> Po padcu moravske države so se nekateri plemiči, ki niso imeli lastnih posesti, pridružili ogrski vojski in sodelovali v njenih napadih v drugih delih Evrope. Kronisti zgodnje zgodovine Ogrske so zapisali, da so pomembne plemiške družine kraljestva izhajale bodisi od voditeljev madžarskih plemen bodisi od priseljencev, vendar nobene od njih niso povezovali z Velikomoravsko. Arheološke najdbe dokazujejo, da severno od zgoraj omenjene črte niso preživele le starejše naselbinske strukture, temveč tudi teritorialna uprava, ki so jo vodili domači magnati.{{efn|To starejšo hipotezo so soglasno potrdili arheološki dokazi iz Ducového in Nitrianske Blatnice. Hipoteza je kljub temu sporna.}}{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}} Velikomoravskega ali verjetno velikomoravskega porekla bi lahko bil klan Hunt-Pázmán (Hont-Pázmány).<ref name="lukacka">{{cite book| last =Lukačka| first =Ján| title =Formovanie vyššej šľachty na západnom Slovensku| publisher =Mistrál| year =2002| location =Bratislava}}</ref>{{sfn|Novák|1994|p=7}} Ozemlje današnje Slovaške se je v začetku 10. stoletja postopoma vključevalo v razvijajočo se novo državo, bodoče Ogrsko kraljestvo. ''[[Gesta Hungarorum]]'' (''Dejanja Madžarov'') omenja, da je Huba, poglavar enega od sedmih madžarskih plemen, prejel posesti okoli Nitre in reke Žitave. Po ''[[Gesta Hunnorum et Hungarorum]]'' (''Dejanja Hunov in Madžarov'') se je nek drug plemenski voditelj, Lél, naselil v okoli Hlohovca (madžarsko: Galgóc) in se po madžarski zmagi nad Moravci ustalil v okolici Nitre.{{sfn|Kristó|1994|p=448}} Sodobni avtorji trdijo tudi, da je severozahodne dele Panonske nižine zasedlo eno od madžarskih plemen.{{sfn|Kristó|1994}} ==== ''Tercia pars regni'' ali Nitranska vojvodina (11. stoletje)==== [[Slika:Duchy of nitra 11th century.png|right|250px|thumb|alt=Duchy of Nitra| Meje Nitranske kneževine, ki jih je predlagal Ján Steinhübel na podlagi opisa južnih meja [[Poljska|Poljske]] pod kraljem [[Boleslav I. Poljski|Boleslavom Hrabrim]] (vladal 992–1025) v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja]] [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|250px|right|Današnja Slovaška kot del Poljske pod vladavino Boleslava Hrabrega (vladal 992–1025); meje Poljske so prikazane na podlagi poročila v ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum|Ogrsko-poljski kroniki]]'' iz prve polovice 13. stoletja; strokovnjaki kronike na splošno nimajo za povsem zanesljivo]] Razvoj bodoče Ogrske kraljevine se je začel v času vladavine velikega kneza [[Géza I. Ogrski|Géze]] (pred 972–997), ki je razširil svojo oblast na ozemlje današnje Slovaške zahodno od reke Garam/Hron.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=30}} Geza je bil leta 972 ali malo kasneje krščen, vendar ni nikoli postal prepričan kristjan. Po tem se je zelo razlikoval od svojega sina [[Štefan I. Ogrski|Štefana]], ki ga je nasledil leta 997.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=28, 32}} Nekateri avtorji trdijo, da je Štefan po poroki z [[Gizela Bavarska|Gizelo Bavarsko]] od očeta prejel za apanažo Nitransko vojvodino.<ref name='Történeti Földrajz'>{{cite book | last = Győrffy | first = György | title = Az Árpád-kori Magyarország történeti földrajza ''The Historical Geography of Hungary in the age of the Árpáds'' | publisher = Akadémiai Kiadó | year = 1998 | location = Budapest | page = 332 | isbn = 978-963-05-7504-1}}</ref> Po Gézovi smrti je ogrski prestol zahteval Arpadovec Kopani, pogan, ki ga je Štefan s pomočjo ženinega nemškega spremstva premagal.{{sfn|Kristó|Makk|1996|pp= 34–36}} Slovaška ljudska pesem omenja, da je Štefan lahko premagal svojega poganskega nasprotnika le s pomočjo slovaških bojevnikov iz Bíne.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po mnenju Istvána Bónyja bi slovaška pesem lahko bila prevod madžarske ljudske pesmi, saj leta 1664 nobeden od prebivalcev Bíne ni bil Slovak.{{sfn|Bóna|2000|p= 83}} Po zmagi je Štefan od papeža [[Papež Silvester II.|Silvestra II.]] prejel krono in bil leta 1000 ali 1001 kronan za prvega ogrskega kralja. Kraljevina Ogrska je sprejela dele nekdanje velikomoravske državne organizacije,{{sfn|Štefanovičová|1989|p=}}<ref name="sedlak">{{cite book| last =Sedlák| first =Vincent| chapter=Onomastika a historiografia|title =Príspevky k slovenským dejinám| editor=Karin Fábrová| publisher =Prešovská univerzita v Prešove| year =2005| location =Prešov| chapter-url=http://www.pulib.sk/elpub/FF/Fabrova1/index.htm}}</ref> vendar zgodovinarji o tem niso dosegli soglasja. Še vedno se razpravlja na primer o tem, ali je oblikovanje osnovne upravne enote (madžarsko: vármegye) v kraljestvu sledilo tujim (frankovskim, bolgarskim, moravskim ali otonskim) vzorcem ali je šlo za ogrsko inovacijo.{{sfn|Kristó|1988|pp=21–100}} Prav kralj Štefan (vladal 1000/1001–1038) je verjetno na ozemlju današnje Slovaške ustanovil vsaj osem okrožij (vármegye): Abov (madžarsko: Abaúj), Boršod (madžarsko: Borsod), [[Esztergom]], Hont, [[Komarno, Slovaška|Komárno]] (madžarsko: Komárom), [[Nitra]] (madžarsko: Nyitra), Tekov (madžarsko: Bars) in Zemplín (madžarsko: Zemplén).{{sfn|Kristó|1988|pp=333, 352–353, 370, 374, 396, 398–399, 411}} Redko poseljeni severni in severovzhodni deli današnje Slovaške so postali kraljevi zasebni gozdovi.{{sfn|Kristó|1988|p=377}} Štefan je v svojem kraljestvu ustanovil tudi več škofij. V 11. stoletju je bilo ozemlje današnje Slovaške razdeljeno med Estergomsko nadškofijo, ustanovljeno okoli leta 1000, in njeno sufragansko Egersko škofijo, ustanovljeno med letoma 1006 in 1009.{{sfn|Kristó|1988|pp=331, 395}} Okoli leta 1015 je poljski vojvoda [[Boleslav I. Poljski|Boleslav]] zavzel nekaj ozemelja današnje Slovaške vzhodno od reke Morave. Kralj Štefan je ta ozemlja ponovno zavzel leta 1018.{{sfn|Makk|1993|pp=48–49}} Po smrti kralja Štefana se je njegovo kraljestvo zapletlo v notranje spore med pretendenti na njegovo krono. V spore se je vmešal tudi sveti rimski cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]]{{sfn|Benda|1981|pp=83-85}} Leta 1042 je Henrik zavzel nekaj današnje Slovaške vzhodno od reke Hron in jih podelil kraljevemu bratrancu Béli. Zasedeno ozemlje so po umiku cesarjeve vojske ponovno zavzele čete kralja [[Sámuel Aba|Samuela Abe]].{{sfn|Makk|1993|p=61}} Leta 1048 je ogrski kralj [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]] odstopil tretjino svojega kraljestva (''Tercia pars regni'') v apanažo svojemu bratu, vojvodi Béli.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=79}} Vojvodove posesti so bile osredotočene okoli Nitre in Biharja ([[Romunščina|romunsko]]: Biarea v današnji [[Romunija|Romuniji]]).{{sfn|Kristó|1994|p=261}} V naslednjih 60 letih so ''Tercia pars regni'' ločeno upravljali člani dinastije Árpádov: vojvode [[Géza Ogrski|Géza]], [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav]], [[Lampert Ogrski|Lampert]] in Álmos.{{sfn|Kristó|1994|p=}} Vojvode so sprejeli kraljevo nadoblast, vendar so se nekateri od njih - Béla, Géza in Álmos, uprli kralju, da bi pridobili krono. Pri tem so se povezovali z vladarji sosednjih držav, na primer [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in [[Češka|Češke]].{{sfn|Benda|1981|pp=85-100}} Zgodovina ''Tercia pars regni'' se je končala leta 1107, ko je ogrski kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] izkoristil romanje svojega brata, vojvode Álmosa, v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] okupiral njena ozemlja.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=145}} Vojvoda Álmos je po vrnitvi poskušal ponovno zasesti svoja nekdanja ozemlja z vojaško pomočjo svetega rimskega cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]], vendar mu to ni uspelo in je bil prisiljen sprejeti status quo. ===Mongolska invazija (1241-1242)=== {{glavni|Mongolski vpadi v Evropo}} [[Slika:Spisska nova ves...castle.jpg|thumb|right|250px|[[Mongolski vpadi v Evropo|Mongolska invazija]] v Eropo v 13. stoletju je privedla do graditve mogočnih gradov, kot je [[Spiški grad]]]] Leta 1241 so Mongoli napadli in opustošili severozahodne dele Ogrskega kraljestva. Aprila 1241 je mongolska vojska blizu Hrozenkova prečkala mejo z Moravsko. [[Grad Trenčín]] je vzdržal njihov napad, bližnji kraji pa so bili izropani in nekateri od njih nikoli več obnovljeni. Mongoli so se od tam obrnili proti jugu in opustošili območja ob rekah [[Váh]] in Nitra. Napadu so se lahko uprli le močni gradovi, npr. Trenčín, Nitra in Filakovo (madžarsko: Fülek){{sfn|Kristó|1994|p=664}} in utrjena mesta. Del nezaščitenega prebivalstva je pobegnil v hribe, kjer je zgradil gradišča in tabore. Najbolj prizadeta območja so bila jugozahodna Slovaška in Spodnje Pohronje do Zvolena in Zemplína. Ocenjuje se, da je zaradi lakote in epidemij umrla vsaj tretjina prebivalstva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske je državo napadel avstrijski vojvoda [[Friderik II. Prepirljivi|Friderik II.]] Julija 1242 je njegova vojska dosegla Hlohovec, vendar je ogrska vojska, predvsem po zaslugi vojakov iz Trenčinske in Nitranske županije, napad odbila.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} Trenčinski župan Bohumír (Bogomir), ki je imel pomembno vlogo pri zmagi nad avstrijsko vojsko, je kasneje poveljeval vojski, poslani na pomoč [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslavu V. Sramežljivemu]], zetu ogrskega kralja, ki ga je napadel [[Konrad I. Mazovski]]. Vojsko so sestavljali predvsem vojaki iz etnično slovaških županij.{{sfn|Klein|Ruttkay|Marsina|1994|p=145}} ====Razvoj županij in mest==== V 11. do 13. stoletju se je postopoma razvijala državna uprava. Z delitvijo obstoječih in s širjenjem ozemja proti severu so bile ustanovljene nove grofije, med njimi današnja Bratislava (slovaško: Prešporok, madžarsko: Pozsony), Trenčín, Gemer-Malohont (madžarsko: Gömör-Kishont) in Novograd (madžarsko: Nógrád). Kraljevi zasebni gozdovi okoli Zvolena in gradu Šariš (madžarsko: Sáros) so bili organizirani v "gozdne grofije".{{sfn|Kristó|1994|p=594}}{{sfn|Kristó|1988| pp=341, 350, 378, 385–387}} Kralj [[Koloman Ogrski|Koloman]] je na današnjem Slovaškem ustanovil ali ponovno ustanovil tretjo škofijo.{{sfn|Kristó|Makk|1996|p=144}} Nekatera mesta na današnjem Slovaškem so že pred mongolsko invazijo dobila posebne privilegije: [[Trnava]] leta 1238, Starý Tekov leta 1240, Zvolen in Krupina pa pred letom 1241.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}} Po umiku mongolske vojske leta 1242 je bilo po ukazu kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] zgrajenih ali okrepljenih več gradov, med njimi Komárno, Beckov (madžarsko: Beckó) in Zvolen.{{sfn|Kristó|1994|p=771}} Poleg relativno dobro razvite mreže gradov so postala pomembna tudi utrjena srednjeveška mesta, ki naj bi imela tako gospodarsko kot obrambno vlogo. Ozemlje današnje Slovaške je bilo bogato s surovinami, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[baker]], [[železo]] in [[Sol|sol]], zato se je v regiji postopoma razvilo [[rudarstvo]].{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82}} Razvoj rudarstva in trgovine je tako okrepil položaj nekaterih naselij, da so dobila kraljeve priveligije.{{sfn|Kristó|1994|pp=80–82, 84, 479–480, 598, 716–717}}<ref name='juck'>{{cite book | last = Juck | first = Ľubomír | title = Výsady miest a mestečiek na Slovensku (1238–1350) | publisher = Veda | year = 1984 | location = Bratislava }}</ref><ref name="slovensko">{{cite book| author=Tibenský, Ján| title =Slovensko: Dejiny| publisher =Obzor| year =1971| location =Bratislava}}</ref> Med najzgodnejšimi mesti z mestnimi pravicami so bila Spišské Vlachy (1243), Košice (pred 1248), Nitra (1248), Banská Štiavnica (1255), Nemecká Ľupča (1263), Komárno (1269), Gelnica (pred 1270), Bratislava (1291) in Prešov, Veľký Šariš in Sabinov leta 1299.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|1994|pp=102, 238, 370, 499}} [[Sasi]] v Spišu (nemško: Zips) so leta 1271 dobili kolektivno listino ogrskega kralja [[Štefan V. Ogrski|Štefana V.]]{{sfn|Kristó|1994|pp=619}} Kolonizacija severnih delov Kraljevine Ogrske se je v tem obdobju nadaljevala. V sodobnih dokumentih so valonski, nemški, madžarski in slovanski prišleki, ki so se naselili na redko poseljenem ozemlju, omenjeni kot so "gostje" (''hospes'').{{sfn|Kristó|1994|pp=619, 636, 652, 709–710}} Sodobni dokumenti omenjajo, da so v zahodne dele današnje Slovaške prišli naseljenci predvsem iz Moravske in Češke, medtem ko so se v severne in vzhodne dele naselili [[Poljaki]] in [[Rusini]].{{sfn|Kristó|2003|pp=90–100}} Nemški priseljenci so imeli pomembno, a ne izključno vlogo pri razvoju mest. Manjše skupine Nemcev so bile na slovaškem ozemlju prisotne že pred mongolsko invazijo, vendar se je njihovo priseljevanje znatno povečalo šele v 13. in 14. stoletju.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=39}}{{sfn|Kristó|2003|pp=135, 137}} Takrat so na tem ozemlju že obstajala naselja z relativno visoko razvitim gospodarstvom,{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} potem pa so Nemci, ki so prihajali iz gospodarsko in upravno naprednejših regij, uvedli nove oblike proizvodnje in upravljanja, nov pravni sistem in kulturo. Nemški gostje so se naselili v Zgornjem in Spodnjem Spišu, rudarskih mestih v osrednji Slovaški, njihovi širši okolici in številnih krajih v zahodni Slovaški: Bratislavi, Trnavi in vinorodnih mestih v Malih Karpatih. V srednjem veku je današnja Slovaška spadala med najbolj urbanizirane regije Ogrske kraljevine in je tvorila pomembno kulturno in gospodarsko osnovo kraljevine.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=38}} Iz odloka kralja [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Jagelonskega]] (1498) je razvidno, da se je šest od desetih najpomembnejših mest v njegovem kraljestvu nahajalo na ozemlju današnje Slovaške: [[Košice]], [[Bratislava]], [[Bardejov]], [[Prešov]], [[Trnava]] in [[Levoča]].{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Leta 1514 se je na Slovaškem nahajala več kot polovica kraljevih mest in svobodnih rudarskih mest kraljestva.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=43}} Ob koncu srednjega veka je imelo urbani značaj še približno dvesto drugih naselij. Pred letom 1500 je v pisnih dokumentih omenjenih 2476 naselij. Rudarska mesta na Slovaškem so pomembno prispevala k gospodarstvu Ogrske kraljevine. Okoli sredine 14. stoletja je samo Kremnica proizvedla 400 kg zlata na leto.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} [[Banská Štiavnica]] in [[Banska Bistrica|Banská Bystrica]] sta proizvedli znaten delež srebra. V drugi polovici 14. stoletja je Ogrska proizvedla približno 25 % celotne evropske proizvodnje srebra.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=45}} Mesta so se za obrambo svojih privilegijev in skupnih interesov združevala v sindikate in združenja. Najpomembnejši sindikati so bili Skupnost Spiških Sasov (nemško: Zips), ki se je kasneje zmanjšala in postala znana kot Provinca štiriindvajsetih spiških mest, sindikat Spodnjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta v osrednji Slovaški, Pentapolis - zveza svobodnih kraljevih mest na današnjem vzhodnem Slovaškem in sindikat Zgornjih ogrskih rudarskih mest, ki je zajemal rudarska mesta na vzhodnem Slovaškem in dve na današnjem Madžarskem.{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|pp=45-47}} Prebivalci privilegiranih mest so bili večinoma nemškega porekla. Sledili so jim Slovaki in v manjšem, številu Madžari.{{efn|Madžarsko prebivalstvo je prevladovalo v svobodnem kraljevem mestu Komárno, v drugih pomembnih mestih, kot sta Košice ali Nitra, pa je živelo skupaj z znatnim nemškim in slovaškim prebivalstvom. Slovaki so imeli veliko večino v Trenčinu.}}{{sfn|Teich|Kováč|Brown|2011|p=51}}{{sfn|Štefánik|Lukačka|2010}}{{sfn|Kristó|1994|pp=84, 479–480, 598}} Kraljevi privilegiji dokazujejo, da je bilo več družin razvijajočega se lokalnega plemstva, med njimi družine Zathureczky, Pominorszky in Viszocsányi, slovanskega porekla.{{sfn|Kristó|2003|pp=88, 93}} Prisotnost Judov v več mestih (Bratislava, Pezinek) je dokumentirana vsaj od 13. stoletja dalje. Poseben status Judov je leta 1251 potrdila listina ogrskega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] Delovanje Judov so kljub temu omejevale odločitve lokalnih oblasti, tako da na primer niso mogli opravljati javnih funkcij in niso mogli imeti v lasti zemlje.{{sfn|Kristó|2003|p=185}} Podobne omejitve so veljale tudi za [[Muslimani|muslimane]], ki so živeli predvsem v nitranski regiji. Muslimani so do konca 13. stoletja povsem izginili, ker so se morda spreobrnili v krščanstvo.{{sfn|Kristó|2003|pp=52–53}} ====Obdobje oligarhov (1290–1321)==== [[Slika:Oligarch domains 1301 1310.png|thumb|right|300px|Domene ogrskih oligarhov (1301-1310)]] Zadnja desetletja 13. stoletja so zaznamovala nesoglasja znotraj kraljeve družine in med različnimi skupinami aristokratov.{{sfn|Benda|1981|pp=158-187}} Propad kraljeve oblasti in vzpon nekaterih močnih aristokratov sta povzročila preobrazbo upravnega sistema. Grofije, ki so bile osnovne enote kraljeve uprave (kraljeve grofije), so se postopoma preoblikovale v avtonomne upravne enote lokalnega plemstva (plemiške grofije), vendar lokalno plemstvo ni moglo ustaviti vzpona oligarhov.{{sfn|Kristó|1994|p=484}} Po mongolski invaziji se je med posestniki začelo tekmovanje. Vsi so si prizadevali zgraditi grad, z dovoljenjem kralja ali brez njega.{{sfn|Fügedi|1986|p=138}} Tekmovanje je sprožilo proces diferenciacije med plemiškimi družinami, saj so plemiči, ki so lahko zgradili grad, lahko razširili svoj vpliv tudi na sosednje zemljiške posestnike.{{sfn|Fügedi|1986|p=138–142}} Konflikti med člani kraljeve družine so hkrati krepili moč aristokratov. Slednji so včasih od kraljev prejeli cele grofije, kar je povzročilo nastanek približno osmih ogromnih domen, ki so jim v 1290. letih vladali močni aristokrati.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} [[Slika:Oligarchs in the Kingdom of Hungary 14th century.svg|300px|thumb|Province Ogrskega kraljestva, ki so jim v zgodnjem 14. stoletju vladali močni oligarhi]] Na današnjem Slovaškem je bila večina gradov v lasti dveh močnih aristokratov, [[Amadej Aba|Amadeja Abe]] in [[Matija III. Čak|Matije III. Čaka]], ali njunih privržencev.{{sfn|Kristó|1994|p=664}} Po izumrtju dinastije Árpádovcev leta 1301 sta se oba mogotca pretvarjala, da sledita enemu od kandidatov za prestol, v praksi pa sta svoje domene pravljala neodvisno.{{sfn|Kristó|1994|p=663}} Amadej Aba je vzhodne dele današnje Slovaške upravljal s svojega sedeža v [[Gönc]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=41}} Leta 1311 so ga pri južnih vratih v [[Košice|Košicah]] ubili morilci [[Karel I. Ogrski |Roberta Anžujskega]].{{sfn|Kristó|1994|p=42}} Matija III. Čak je bil dejanski vladar zahodnih ozemelj današnje Slovaške. Vladal je s svojega sedeža v [[Trenčín|Trenčin]]u.{{sfn|Kristó|1994|p=447}} S sinovi umorjenega Amadeja Abe je sklenil zavezništvo proti Košicam. Robert Anžujski, ki je medtem postal kralj [[Karel I. Ogrski]], je Košicam poslal na pomoč svojo vojsko, ki je leta 1312 v bitki pri Rozgonyju/Rozhanovcah premagala Amadeja Abo.{{sfn|Kristó|1994}} Severozahodne grofije so kljub temu ostale v Abovi posesti do njegove smrti leta 1321, potem pa so kraljeve vojske brez odpora zasedle vse njegove gradove.{{sfn|Kristó|1994}} Presburška (Bratislavska) grofija je bila od leta 1301 do 1328 pod oblastjo avstrijskih vojvod, potem pa jo je ponovno zasedel kralj Karel I. Ogrski.{{sfn|Benda|1981|p=188}} ===Pozni srednji vek (14.–15. stoletje)=== Kralj Karel I. je po dvajsetletnem obdobju bojev proti svojim nasprotnikom in oligarhom uspel okrepiti osrednjo oblast v kraljestvu.{{sfn|Kristó|1994|pp=330–331}} Leta 1335 je sklenil trgovinska sporazuma s kraljema [[Ivan Češki|Ivanom Češkim]] in [[Kazimir III. Poljski|Kazimirjem III. Poljskim]], ki sta povečala trgovanje na trgovskih poteh iz Košic v [[Krakov]] in iz Žiline v [[Brno]].{{sfn|Kristó|1994|p=389}} Kralj je potrdil privilegije 24 "saških" mest, okrepil posebne pravice [[Prešov]]a in podelil mestne privilegije Smolniku (madžarsko Szomolnok). V mestih današnje Slovaške so še vedno prevladovali nemški priseljenci, vendar ''[[Privilegium pro Slavis]]'', ki ga je [[Ludvik I. Ogrski]] 7. maja 1381<ref>Dušan Škvarna in sodelavci. ''Lexikón slovenských dejín''. 3. izdaja. Bratislava : Slovenské pedagogické nakladateľstvo – Mladé letá, 2006. ISBN 80-10-00872-9. str. 42</ref> podelil žilinskim Slovakom, kaže, da se je v bogatih mestih začel ustvarjati slovaški narod. Ludvik I. je Slovakom podelil polovico sedežev v občinskem svetu Žiline. Številna mesta, na primer Banská Bystrica, Bratislava, Košice, Kremnica in Trnava, so dobila status svobodnih kraljevih mest (''liberæ regiæ civitates'') in so bila od leta 1441 upravičena do svojih poslancev v skupščinah stanov kraljestva.{{sfn|Bán|1989a|p=42}}{{sfn|Bán|1989b|p=159}} [[Slika:Mátyás király országai.png|thumb|Ozemlje Matije Korvina]] V prvi polovici 14. stoletja se je prebivalstvo nekdanjih "gozdnih grofij" povečalo. Na njihovem ozemlju so bile ustanovljene nove grofije, med njimi Orava, Liptov, Turiec in Zvolen v severnih delih današnje Slovaške.{{sfn|Kristó|1988|pp=380–383}} V Spiški regiji so nekateri segmenti prebivalstva prejeli posebne privilegije: 24 "saških" mest je oblikovalo avtonomno skupnost, neodvisno od grofije Spiš, "plemiči z desetimi sulicami" pa so bili organizirani v posebno avtonomno upravno enoto ("sedež").{{sfn|Kristó|1994|pp=393, 619}} Leta 1412 je kralj Sigismund 13 "saških" mest dal za [[hipoteka|hipoteko]] poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II.]], tako da so do leta 1769 dejansko pripadala Poljski.{{sfn|Bán|1989b|pp=174-175}} Od 1320. let je bila večina ozemlja današnje Slovaške v lasti kraljev, vendar so na tem ozemlju imeli posesti tudi prelati in plemiške družine, na primer družine Drugeth, Szentgyörgyi in Szécsényi.<ref name='Magyarország története (1301–1526)'>{{cite book | last1 = Engel | first1 = Pál | last2 = Kristó | first2 = Gyula | last3 = Kubinyi | first3 = András | title = Magyarország története - 1301–1526 ''(The History of Hungary—1301–1526)'' | url = https://archive.org/details/magyarorszagtort0000enge | publisher = Osiris | year = 1998 | location = Budapest | isbn = 978-963-379-171-4}}</ref> Decembra 1385 je bodoči kralj Sigismund, ki je bil takrat ogrski princ soprog kraljice Marije, zastavil ozemlja današnje Slovaške zahodno od reke Vah svojima bratrancema, [[Jošt Moravski|Joštu]] in [[Prokop Moravski|Prokopu Moravskemu]]. Prvi je imel slovaško ozemlje v lasti do leta 1389, drugi pa je ohranil svojo oblast nad nekaterimi ozemlji do leta 1405.{{sfn|Benda|1981|pp=228-241}} Kralj [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]] (1387–1437) je med svojim vladanjem svojim privržencem, na primer članom družin Cillei, Rozgonyi in Perényi, podelil obsežna ozemlja. Eden njegovih glavnih svetovalcev, Poljak [[Stibor Stiboriški]], je bil "gospodar celotnega Váha", kar se je nanašalo na njegovih 15 gradov ob tej reki.{{sfn|Fügedi|1986|pp=314–323}} Po smrti kralja [[Albreht II. Nemški|Albrehta II. Nemškega]] leta 1439 je med privrženci prestolonaslednikov izbruhnila državljanska vojna.{{sfn|Benda|1981|pp=259-270}} Kraljica vdova [[Elizabeta Luksemburška]] je najela češke najemnike pod vodstvom [[Jan Jiskra|Jana Jiskre]], ki so zavzeli več mest na ozemlju današnje Slovaške, med njimi Kremnico, Levočo in Bardejov, in večino njih obdržali do leta 1462, ko se je Jan Jiskra predal kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]].{{sfn|Benda|1981|p=279}} Matija Korvin je bil sin [[János Hunyadi|Ivana Huyadija]], najbogatejšega plemiča na Ogrskem. Za svoj glavni cilj si je zadal zatiranje bratovščin in v letu kronanja so njegove čete premagale brate pri [[Blatno jezero|Blatnem jezeru]]. Njihov zadnji tabor je bil osvojen leta 1467 v Velikih Kostolanih. Steber moči Matije Korvina je bila stalna najemniška vojska, znana kot črna vojska.<ref>Kónya Peter in soavtorji. ''Dejiny Uhorska: (1000 – 1918)''. Prešov: Vydavateľstvo Prešovskej univerzity, 2013. str. 151-152. ISBN 978-80-555-0921-1.</ref> V Bratislavi je leta 1465 ustanovil [[Universitas Istropolitana]], prvo univerzo na Slovaškem. Korvin je bil podpornik umetnosti in izobraževanja in na svoj dvor vabil učenjake iz vse Evrope. Njegova vladavina je povezana tudi s prodorom [[Humanizem|humanizma]] in [[Renesansa|renesanse]] na Ogrsko. Umrl je leta 1490 brez zakonitih potomcev. Imel je le nezakonskega sina Ivana. ====Jagelonci==== Prazen ogrski prestol so ponovno zasedli [[Jagelonci]], tokrat prek [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II. Ogrskega]]. Med drugimi kandidati za prestol so bili Vladislavov mlajši brat Ivan Albreht, [[Maksimilijan I. Habsburški]], Korvinov nezakonski sin Ivan in Korvinova vdova Beatrica Aragonska. Vladislava II. je izvolilo ogrsko plemstvo v upanju, da bo postal voljno orodje v njihovih rokah. Pred prevzemom prestola je moral Vladislav sprejeti pogoja, da bo odpravil izredni davek, ki ga je uvedel Korvin, in da se bo o vseh pomembnih vprašanjih posvetoval s kraljevim svetom. Nezadovoljni Ivan Albreht je kmalu po Vladislavovem kronanju vdrl v vzhodno Slovaško, a so ga kraljeve čete premagale. Leta 1491 je poskušal ponovno zavzeti prestol z napadom s severa in bil naslednje leto ponovno poražen, potem pa je s kraljem sklenil mir in se odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je vojskoval tudi s svetim rimskim cesarjem Maksimilijanom I. Habsburškim, ki je zasedel vsa ogrska ozemlja v [[Avstrija|Avstriji]] in izgnal ogrske garnizije, ki so bile tam že od časa Matije Korvina. Po drugem, tokrat neuspelem napadu na Ogrsko, sta se monarha dogovorila za vzajemno nasledstvo [[Habsburžani|Habsburžanov]] in Jageloncev, nakar se je Maksimilijan odpovedal svojim zahtevam po prestolu. Vladislav II. se je moral soočiti tudi s kmečkim uporom pod vodstvom Jurija Doža, katerega vzrok je bila razglasitev [[križarske vojne]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Upor je bil leta 1514 zatrt, Jurija Doža pa so sežgali na grmadi. Med uporom in po njem je umrlo približno 50.000 ljudi, uvedena pa je bila tako imenovana "druga tlačanska doba". Vladislav je umrl leta 1516 in za seboj samo na Ogrskem pustil ogromen dolg v višini več kot 400.000 guldnov. Vladislav je bil tudi češki kralj. Na prestolu ga je nasledil njegov desetletni sin [[Ludvik II. Jagelo]]. Oče mu je zapustil dve propadli državi, Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko, ter velik dolg. Med Ludvikovim vladanjem se je anarhija še poglobila, samovolja plemstva pa je dosegla nezaslišane razsežnosti. V letih 1525–1526 se je moral Ludvik soočiti z uporom rudarjev v osrednji Slovaški in po njegovem zatrtju s širitvijo Osmanskega cesarstva.{{sfn|Kučera|2002|p=209-215, 228}} ====Habsburžani==== =====Boj za prestol in širitev Osmanskega cesarstva===== [[Ludvik II. Jagelo]] je bil kralj Češke in Ogrske od leta 1516 do 1526. V tistem času je na osmanski prestol prišel [[Sulejman I.]], znan kot Veličastni, ki je vladal od leta 1520 do 1566. Osmansko cesarstvo je od leta 1521 z veliko vojsko počasi prodiralo proti Ogrskemu kraljestvu in osvojilo in zasedlo prestolnici [[Beograd]] in [[Šabac]]. Šibki ogrski kralj je podcenil nevarnost in se šele leta 1526 z vojsko slabo organiziranega ogrskega plemstva odpravil proti veliki turški vojski. V [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 29. avgusta 1526 je bila ogrska vojska odločilno poražena, sam kralj pa je na begu padel s konja in utonil. Po zmagi v bitki pri Mohaču se je na Ogrskem za 175 let utrdila osmanska oblast.{{sfn|Kučera|2002|p=215}} Ozemlje nekdanjega Ogrskega kraljestva je bilo razdeljeno na tri dele: [[Budimski pašaluk]], ki je obsegal osrednjo in jugozahodno Ogrsko in je bil pod neposredno osmansko upravo, zapoljsko [[Transilvanija|Transilvanijo]], ki je bila [[vazal]] Osmanskega cesarstva, in Kraljevino Ogrsko, ki je bila na jugu omejena z Donavo in obrambnimi mejnimi trdnjavami (Komárno, Nové Zámky) in gradovi. Njeno ozemlje je torej obsegalo današnjo Slovaško in Transdanubijo, kjer je na [[Dunaj]]u prebival monarh [[Ferdinand I. Habsburški]]. [[Bratislava]] je z njegovim kronanjem leta 1526 postala kronsko mesto Kraljevine Ogrske. Ko je Osmansko cesarstvo leta 1541 zasedlo [[Budim]], so se v Bratislavo preselili vsi kraljevi uradi in večina ogrskega plemstva.{{sfn|Škvarna|2007|p=19-20}} Prazen ogrski prestol je leta 1526 zasedel avstrijski nadvojvoda Ferdinand I. Habsburški in ustanovil Habsburško dinastijo. Del ogrskega in hrvaškega plemstva je podpiral [[Ivan Zapolja|Ivana Zapoljskega]], ki je bil prav tako na hitro kronan leta 1526. Po Ivanovi smrti je njegova žena [[Izabela Jagelo]] dala za ogrskega kralja kronati njunega sina [[Ivan Žigmund Zapolja |Ivana Sigismunda]]. Ogrsko plemstvo je začelo državljansko vojno, ki se je končala z osmansko zasedbo osrednje Ogrske. Sulejman I. je Ivana Sigismunda imenoval za vladarja Transilvanije. Ogrska je bila dokončno razdeljena na tri dele, kar je bilo potrjeno z Drinopolskim mirom leta 1547. Ferdinand I. se je zavezal, da bo Osmanskemu cesarstvu letno plačeval 30.000 [[dukat]]ov. Mir ni trajal dolgo, saj so Habsburžani neuspešno poskušali zasesti Transilvanijo. Del južne Slovaške je nato kot del sandžaka prišel pod neposredno osmansko oblast. Osmani so pogosto izvajali roparske pohode na Slovaško. Nekatere vasi na ogrsko-osmanski meji so morale plačevati davke obema stranema, kar je povzročilo izseljevanje iz obmejnega območja. Poleg tega se je po Slovaški začelo širiti reformacijsko gibanje, [[luteranstvo]], ki ga oblast zaradi kritičnih političnih razmer ni mogla ustaviti. =====Protihabsburški upori stanov===== Ogrsko plemstvo, večinoma [[Protestantizem|protestantsko]], je bilo nezadovoljno z zaplembo premoženja in zvišanjem davkov s strani Habsburžanov. Zgodilo se je več uporov, v katerih so bili tudi boji med ogrskim plemstvom in cesarskimi vojaki. Leta 1604 je [[Štefan Bočkaj]] na Slovaškem začel upor proti Habsburžanom. Vsi ti upori so najbolj koristili Osmanom. Odprli so jim vrata na Ogrsko, kjer jim je uspelo osvojiti izgubljeni [[Esztergom]] in [[Pešta|Pešto]]. Bočkaj je zasedel vso vzhodno Slovaško in za svoj sedež izbral [[Košice]]. Sklenil je zavezništvo z Osmani in z njihovo pomočjo in s pomočjo slovaških plemičev osvojil južno Slovaško. V drugi polovici leta 1605 je imel pod svojo oblastjo skoraj vso Slovaško, razen glavnega ogrskega glavnega mesta Bratislave. Novembra istega leta se je slovaško plemstvo začelo pogajati o miru s Habsburžani, ker so Bočkajeve čete začele pleniti po državi in ker so se bali, da bodo Osmani obdržali zasedena ozemlja. Bočkaj je privolil v mir, saj se je bal, da bodo sklenili mir brez njega. Mir je bil sklenjen leta 1606. Plemstvu je bil vrnjen del privilegijev. Ko je leta 1618 izbruhnil upor čeških stanov, je [[Gabriel Bethlen]] izkoristil priložnost in s svojo vojsko, ki so jo sestavljali večinoma hajduhi in transilvanski Sikuli, napadel vzhodno Slovaško. Porazil je kraljevo vojsko in leta 1619 zasedel Košice. Bethlenova vojska, ki je takrat je štela že skoraj trideset tisoč mož, je napredovala skozi južno in osrednjo Slovaško proti zahodu in zasedla Levice, Trnavo in celo Bratislavo. Bethlen se je nato združil z uporniškimi češkimi stanovi in skupaj so napredovali proti [[Dunaj]]u. Napad je na Dunaj je preprečil [[Juraj III. Druget|Juraj Druget]] s poljskimi najemniki, ki je napadel vzhodno Slovaško in prisilil Bethlena k umiku. Bethlen je nato sklenil mir z ogrskim kraljem [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]] Boji so se nadaljevali v drugi polovici leta 1620, ko so uporniki zasedli Nitro in odbili napad cesarske vojske na Bratislavo. Po porazu čeških stanov v [[Bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] so se Habsburžani lahko popolnoma osredotočili na vstajo na Slovaškem. Bethlen je postopoma izgubljal Bratislavo, Trnavo, vso osrednjo Slovaško in bil potisnjen vse do Košic. Tam je zbral vojsko in dosegel Rimavsko Soboto, porazil cesarsko vojsko v bitki pri Jalni in ponovno zasedel Trnavo in Nitro. Po teh uspehih je poskušal s pogajanji z Dunajem doseči primerne mirovne pogoje, kar mu je končno uspelo leta 1621/1622 z [[Mikulovski mir|Mikulovskim mirom]], vendar je moral odstopiti zasedena ozemlja. Bethlenov upor je dejansko zavaroval pridobitve Bočkajevega upora. Leta 1643 je izbruhnil upor [[Jurij I. Rakoczi|Jurija I. Rákóczija]], katerega cilja sta bila obraniti verske svobode ogrskega plemstva in potrditi plemiške privilegije. Upor, ki so ga podprli Osmani, se je končal se je leta 1645 z Linškim mirom. V prvi polovici 17. stoletja je izbruhnil ljudski upor [[Peter Časar|Petra Časarja]], imenovan tudi Časarjeva vstaja, ki je bil kruto zatrt, udeleženci pa usmrčeni. Zarota plemiških družin proti Habsburžanom leta 1669 je bila izdana. Habsburžani so bogate družine popolnoma uničili, jim zasegli premoženje in usmrtili voditelje. Leta 1678 je upor vodil [[Emerik Thököly]], ki se je zanašal na pomoč Osmanov. Osmani so leta 1683 dosegli Dunaj, a so bili poraženi, čemur je sledil postopen izgon Osmanov iz Ogrske. Izgon je bil končan leta 1685, s čimer se je končal tudi Thökölijev upor. Leta 1687 je prišlo do tako imenovanega prešovskega pokola, ki ga je organiziral habsburški general Anton Caraffa. Vojno sodišče je v [[Prešov]]u na smrt obsodilo vse glavne voditelje upora, ki jim ni uspelo pobegniti na osmansko stran. Med pobeglimi je bil tudi Thököli. Leta 1703 je izbruhnil zadnji protihabsburški upor, ki ga je vodil [[Franc II. Rákóczi]]. Upor se je od prejšnjih razlikoval po tem, da so v njem sodelovale tudi ljudske množice. Končal se je leta 1711 s [[Satumarski mir|Satumarskim mirom]], ki je končal tudi vse protihabsburške stanovske upore. =====18. stoletje===== Po sklenitvi Satumarskega miru je začelo slovaško gospodarstvo, opustošeno po letih vstaj, počasi okrevati. Pojavljati so se začele prve tovarne (Šaštín, Holíč) in ponovno se je začelo rudarjenje. Leta 1770 je bila v [[Banská Štiavnica|Banski Štiavnici]] ustanovljena Rudarska akademija, prva tovrstna univerza na svetu. Slovaška javnost je do takrat delovala v manjših, neorganiziranih skupinah, a se je v 18. stoletju začela politično pomembneje združevati. Ogrski kralj je postal [[Karel VI. Habsburški]], ki ni imel zakonitih moških potomcev, ampak le hčer. Karel VI. je zato leta 1713 izdal [[Pragmatična sankcija|Pragmatično sankcijo]], ki je zagotavljala dedovanje krone tudi po ženski liniji. Med prvimi znaki novega nacionalnega razmišljanja Slovakov je bila ''Apologija'' Jana Baltazarja Magina, prva obramba Slovakov pred obrekovanjem Madžarov, objavljena leta 1728. [[Slika:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|thumb|200px|[[Marija Terezija]]]] Po Karlovi smrti leta 1740 je na prestol prišla njegova hči [[Marija Terezija]]. Na začetku svojega vladanja se je morala spopadati z zahtevami drugih evropskih sil. [[Prusija|Pruski]] kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] je zahteval [[Šlezija|Šlezijo]], jo nato napadel in leta 1740/1741 zasedel. Francozi so s podporo Bavarcev in Sasov zasedli Češko. Bavarci so za češkega kralja razglasili princa [[Karel VII. Wittelsbach|Karla VII. Wittelsbacha]]. Vojne za avstrijsko nasledstvo so trajale do leta 1748. Izguba Šlezije je bila potrjena v [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756–1763). Po vojnah je Marija Terezija spoznala, da vojaško in gospodarsko šibka Ogrska potrebuje reforme. Pri tem so ji pomagali številni znanstveniki in učenjaki, med njimi Slovaka Matej Bel in Adam František Kollár. Cesarica je reformirala vojsko. Vsi poveljniki so se morali seznaniti s sodobnimi vojaškimi praksami. Ustanovljala je tudi tovarne, več tudi na Slovaškem (Šaštín, Halič, Holíč). V kmetijstvu je podpirala gojenje novih poljščin. Reformirala je tudi sodstvo, omilila nekatere kazni in sprejela načelo, da so vsi državljani pred sodiščem formalno enaki. Leta 1767 je izdala tako imenovani [[Terezijanski urbar]], zemljiškoknjižni predpis, ki je urejal status tlačanov. Zemljiške knjige so morale biti pisane v jeziku ljudstva, se pravi na Slovaškem v slovaščini. Reforma šolstva, ''Ratio educationis'', je postavila temelje za naprednejše izobraževanje. Od leta 1765 je Marijin sovladar vladal sin [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] Po materini smrti je prestol leta 1780 zasedel Jožef II. in nadaljeval z reformami. Leta 1781 je izdal tako imenovani [[Tolerančni patent]], ki je protestantom in drugim nekatoliškim veroizpovedim podelil določene verske svoboščine. Leta 1785 je odpravil samoupravo sedežev in jo nadomestil z desetimi državnimi okrožji. Številne osrednje ogrske urade je preselil iz Slovaške v Budim in odpravil tlačanstvo na Ogrskem, leta 1781 na Češkem. Nekaj mesecev pred smrtjo je bil prisiljen preklicati vse reforme, razen Tolerančnega patenta in odprave tlačanstva. Umrl je leta 1790. ===== Slovaški narodni preporod===== Proces oblikovanja slovaškega naroda je bil izjemno težaven zaradi zatiranja s strani ogrskega plemstva, madžarskega nacionalizma in represij na ozemlju Slovaške. Branitelj slovaških pravic je postala inteligenca, zlasti duhovščina. Med glavnimi cilji je bil najpomembnejši uveljavitev knjižne [[Slovaščina|slovaščine]]. Prvi zagon za njen nastanek je dal katoliški duhovnik [[Jozef Ignác Bajza]], ki je leta 1783 napisal prvi roman v slovaščini z naslovom ''Dogodivščine in preizkušnje mladega Reneja''. Njegova oblika jezika se ni uveljavila in njegov sistem ni dobil privržencev. Preporodovci so se v tem obdobju razdelili v dva skupini: [[Katolištvo|katoliško]], ki so jo vodili Anton Bernolák, Jozef Ignác Bajza, Juraj Fándly in Ján Hollý, in [[Protestantizem|evangeličansko]] z glavnima predstavnikoma Jánom Kollárjem in [[Pavol Jozef Šafárik|Pavlom Jozefom Šafárikom]]. Slednji so zavračali uveljavitev knjižne slovaščine in so bili zagovorniki biblijske [[Češčina|češčine]] in enotnosti Čehov in Slovakov. Katoličani, imenovani tudi bernolákovci, so zagovarjali stališče, da so Slovaki samostojen narod in potrebujejo svoj jezik. [[Anton Bernolák]] je leta 1787 kodificiral standardno slovaščino, imenovano bernoláško narečje, ki je temeljila na zahodnoslovaškem narečju. Leta 1792 so bernolákovci v [[Trnava|Trnavi]] ustanovili Slovaško učeno družbo, združenje, ki je združevalo bernolákovce po vsej Slovaški in objavljalo knjige v bernoláškem narečju. V 40. letih 19. stoletja so se protestanti razdelili, ko je [[Ľudovít Štúr]] razvil standardni slovaški jezik, ki je temeljil na narečju iz osrednje Slovaške. Njegovi privrženci so poudarjali ločeno identiteto slovaškega naroda in edinstvenost njegovega jezika. Štúrovo različico so leta 1847 dokončno odobrili tako katoličani kot luterani in po več reformah ostaja kot standardna slovaščina. ====Madžarska revolucija leta 1848==== Med [[Revolucije leta 1848|madžarsko revolucijo]] leta 1848 so se slovaški nacionalistični voditelji postavili na stran Avstrijcev, da bi spodbudili odcepitev Slovaške od Ogrske znotraj avstrijske monarhije. Slovaški narodni svet je celo z Dunaja organiziral upor proti madžarski revolucionarni vladi, imenovan slovaška vstaja, katere cilj je bil enakopravnost Slovakov in pridobitve avtonomije znotraj Habsburške monarhije. Septembra 1848 je Slovaškemu narodnemu svetu uspelo organizirati kratkotrajno upravo zasedenih ozemelj, potem pa je dunajski cesarski dvor slovaške čete razpustil. Na drugi strani se je v ogrski revolucionarni vojski borilo na tisoče prostovoljcev z ozemlja današnje Slovaške, med njimi veliko Slovakov. [[Slika:KosickyDistrikt.png|thumb|right|300px| Zemljevid severnega dela habsburške Ogrske leta 1850, ki prikazuje dve vojaški okrožji z upravnima središčema na ozemlju današnje Slovaške (Bratislava in Košice)]] Po porazu madžarske revolucije so avstrijske oblasti začele zatirati madžarsko politično elito. Številni udeleženci revolucije so bili usmrčeni, zaprti ali prisiljeni oditi v emigracijo. Leta 1850 je bilo Kraljevina Ogrska razdeljena na pet vojaških okrožij oziroma provinc, od katerih sta dve imeli upravni središči na ozemlju današnje Slovaške: Vojaško okrožje Pressburg ([[Bratislava]]) in Vojaško okrožje [[Košice]]. Avstrijske oblasti so leta 1860 obe vojaški provinci ukinile. Slovaška politična elita je izkoristila obdobje novoabsolutizma dunajskega dvora in šibkost tradicionalne madžarske elite za promocijo svojih nacionalnih ciljev. Z ustanovitvijo vsedržavnega kulturnega društva Matica slovenská (1863), Slovaškega narodnega muzeja in Slovaške narodne stranke (1871) je najpomembnejše središče slovaškega narodnega gibanja postal [[Martin, Slovaška|Turški sveti Martin]] (madžarsko: Túrócszentmárton) v [[Žilinski okraj|Žilinskem]] okraju na severu Slovaške. ==== Avstro-ogrski kompromis leta 1867==== Zagon narodnega gibanja se je nenadoma končal po letu 1867, ko so bile habsburške posesti v srednji Evropi zaradi [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-Ogrskega kompromisa]] leta 1867 ustavno preoblikovane v dvojno monarhijo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Ozemlje današnje Slovaške je bilo vključeno v ogrski del dvojne monarhije, v kateri je prevladovala madžarska politična elita, ki zaradi panslovanstva, separatizma in nedavnega stališča proti madžarski revoluciji leta 1848 ni zaupala slovaški eliti. Matico so obtožili panslovanskega separatizma in oblasti so jo leta 1875 razpustile. Enaka usoda je doletela tudi druge slovaške ustanove, vključno s šolami. Novi znaki narodnega in političnega življenja so se pojavili šele konec 19. stoletja. Slovaki so se zavedali, da se morajo v svojem boju povezati z drugimi. Eden od rezultatov tega zavedanja je bil Kongres zatiranih ljudstev Kraljevine Ogrske, ki je bil leta 1895 v [[Budimpešta|Budimpešti]] in je vznemiril ogrsko vlado. V svojem boju so Slovaki prejeli veliko pomoči od Čehov. Leta 1896 je bil v [[Praga|Pragi]] vzpostavljen koncept češko-slovaške vzajemnosti, ki naj bi okrepil češko-slovaško sodelovanje in podprl odcepitev Slovakov od Kraljevine Ogrske. Na začetku 20. stoletja je naraščajoča demokratizacija političnega in družbenega življenja grozila, da bo preplavila Avstro-Ogrsko monarhijo. Glavni bojni klic je bil poziv k splošni volilni pravici. V Kraljevini Ogrski je lahko volilo le 5 odstotkov prebivalcev. Slovaki so v trendu predstavniške demokracije videli možnost za zmanjšanje etničnega zatiranja in preboj v obnovljeno politično okolje. Slovaški politični tabor se je na začetku 20. stoletja razcepil na več frakcij. Vodje Slovaške nacionalne stranke s sedežem v Martinu so pričakovali, da se bodo mednarodne razmere spremenile v korist Slovakov, in so velik pomen pripisovali [[Rusija|Rusiji]]. Rimskokatoliška frakcija slovaških politikov pod vodstvom Andreja Hlinke se je osredotočila na manjše projekte in malo pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] ustanovila politično stranko z imenom Slovaška ljudska stranka. Liberalna inteligenca, zbrana okoli revije Hlas (slovensko: Glas), je sledila podobni politični poti, vendar je večji pomen pripisovala češko-slovaškemu sodelovanju. Leta 1905 je nastala neodvisna Socialdemokratska stranka. [[Slika:Greater austria ethnic.svg|thumb|right|300px|Zemljevid federalne Avstro-Ogrske, ki jo je načrtoval nadvojvoda Franc Ferdinand, s Slovaško kot eno od držav članic]] Slovaki so ne glede na to dosegli nekaj uspehov. Eden največjih je bil volilni dosežek leta 1906, ko je kljub zatiranju sedem Slovakov uspelo dobiti sedeže v skupščini. Ta uspeh je vznemiril vlado in okrepil tisto, kar so Slovaki imeli za zatiranje. Madžarizacija je dosegla vrhunec z novim zakonom o izobraževanju, znanim kot [[Apponyjev zakon]], poimenovan po ministru za šolstvo grofu Albertu Apponyju. Novi zakon je določal, da mora biti poučevanje [[Madžarščina|madžarščine]] vključeno kot predmet v učni načrt tudi tistih štiriletnih osnovnih šol, ki niso bile v lasti države, kot pogoj za državno financiranje teh šol. Madžarizacijo na lokalni ravni so podpirale tudi nevladne organizacije, kot je bilo Gornjeogrsko madžarsko izobraževalno društvo. Medetnične napetosti so se stopnjevale, ko je bilo med izgredi ob posvetitvi nove cerkve v Černovi blizu Ružomberoka ubitih 15 Slovakov. Domačini so želeli, da bi njihovo novo cerkev posvetil priljubljeni duhovnik in nacionalistični politik Andrej Hlinka. Hlinka je pomembno prispeval k izgradnji cerkve, vendar ga je njegov škof Alexander Párvy zaradi Hlinkove vpletenosti v narodno gibanje suspendiral z njegovega položaja in opravljanja vseh duhovniških funkcij. Suspenz je povzročil val solidarnosti s Hlinko po vsej Slovaški. Vaščani so poskušali doseči kompromisno rešitev in preklic suspenza ali odložiti posvetitev, dokler [[Sveti sedež]] ne razsodi o Hlinkovem primeru. Škof Párvy je vse predloge zavrnil in za posvetitelja imenoval slovaškega dekana Martina Pazúrika. Pazúrik je bil, tako kot Hlinka, politično aktiven v volilni kampanji, vendar je podpiral madžarske in madžarsko usmerjene politike ter nenehno zavzemal protislovaško stališče.<ref>{{cite book | last = Kuruc | first = Štefan | editor-last = Kucík | editor-first = Štefan | chapter = Katolícka cirkev na slovenskom území Uhorska na začiatku 20. storočia | trans-chapter = Catholic Church in the Slovak territory of the Kingdom of Hungary at the beginning of the 20th century | title = Mýtus a realita: medzinárodná konferencia 18. októbra 2007: zborník príspevkov z medzinárodnej vedeckej konferencie organizovanej Historickým ústavom Katolíckej univerzity v Ružomberku pri príležitosti stého výročia Černovskej tragédie | location = Ružomberok | publisher = Katolícka univerzita | year = 2008 | isbn = 978-80-8084-314-4 | page=70 }}</ref> Cerkev je bila posvečena na silo s pomočjo policije. Žandarji so v množici 300–400 vaščanov, ki so poskušali preprečiti konvoju duhovnikov, da bi vstopili v njihovo vas, ubili petnajst vščanov. Vseh petnajst žandarjev, ki so sodelovali v tragičnem dogodku, je bilo slovaškega porekla.<ref>{{cite book | last=Holec | first=Roman | title=Tragédia v Černovej a slovenská spoločnosť | trans-title=The tragedy in Černová and the Slovak society | location=Martin | publisher=Matica slovenská | year=1997 | isbn= 9788070904367 | page=117}}</ref> Vse to je še povečalo slovaško sovraštvo do ogrske oblasti in odpor proti njej, incident sam pa je opozoril mednarodno skupnost na kršitve narodnih pravic nemadžarskih manjšin. Pred izbruhom prve svetovne vojne je ideja o slovaški avtonomiji postala del načrta nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] za federalizacijo monarhije, ki ga je razvil s pomočjo slovaškega novinarja in politika Milana Hodže. Ta zadnji realistični poskus povezovanja Slovaške z Avstro-Ogrsko je bil opuščen zaradi atentata na nadvojvodo in začetka prve svetovne vojne. ==Češkoslovaška== [[Slika:Cesko-Slovensko1928.png|thumb||350px|Českoslovaška v medvojnem omdobju]] [[Slika:Milan Rastislav Štefánik.jpg|thumb|200px|[[Milan Rastislav Štefánik]]]] [[Slika:Tomáš G Masaryk1918.jpg|thumb|200px|[[Tomáš Garrigue Masaryk]]]] 28. oktobra 1918 je Slovaška postala del Češkoslovaške. Zasluge za ustanovitev Češkoslovaške republike gredo predvsem [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tomášu Garrigueju Masaryku]], [[Edvard Beneš|Edvardu Benešu]] in med slovaškimi osebnostmi še posebej [[Milan Rastislav Štefánik|Milanu Rastislavu Štefániku]], ki je kot diplomat v službi Francije pomagal T. G. Masaryku in E. Benešu pri navezovanju stikov s predstavniki sil Antante. Aktivno je organiziral ustanovitev češkoslovaških legij, predvsem z rekrutiranjem slovaških in čeških vojakov cesarsko-kraljeve vojske, ki so dezertirali ali bili ujeti iz na italijanski in francoski fronti ter v Rusiji. Njegova organizacijska prizadevanja so privedla do ustanovitve disciplinirane in sposobne vojske, imenovane Češkoslovaške legije, ki je postala močan argument v diplomaciji med pogajanji o ustanovitvi nove države. Na domačem političnem prizorišču sta bila v dogajanja vpletena Milan Hodža in Vavro Šrobár. Tomáš Garrigue Masaryk je 14. novembra 1918 postal prvi predsednik države. Istega dne je bilo ustanovljeno ministrstvo s polnimi pooblastili za upravljanje Slovaške, ki ga je vodil Vavro Šrobár. Slovaška začasna vlada je imela sedež najprej v Skalici, nato v Žilini in od 4. februarja 1919 v [[Bratislava|Bratislavi]]. Bratislava je nato postala glavno mesto Slovaške. Prva ustava Češkoslovaške je bila sprejeta 29. februarja 1920. Temeljila je na francoski ustavi iz leta 1795 in [[Ustava Združenih držav Amerike|ameriški ustavi]]. Zakonodajno oblast je predstavljal Državni zbor, ki je imel 2 zbora. Po ustanovitvi Češkoslovaške je izbruhnila madžarsko-češkoslovaška vojna kot vojaški spopad med Češkoslovaško in Romunijo na eni strani ter Madžarsko sovjetsko republiko na drugi. Vojna se je dogajala v okviru širšega spopada, ki je vključeval boj za [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Podkarpatska Rutenija|Podkarpatsko Rutenijo]]. Trajala je do avgusta 1919. Med kaosom, ki je sledil razpadu Avstro-Ogrske, sta na delu slovaškega ozemlja kratek čas obstajali tudi tako imenovana Slovaška ljudska republika in Slovaška sovjetska republika. 11. decembra 1918 je Viktor Dvorčák kot predsednik Vzhodnoslovaškega narodnega sveta v Košicah razglasil tako imenovano Slovaško ljudsko republiko, ki je razglasila neodvisnost od Prage in tesno povezavo z Madžarsko. Dvorčák je kasneje postal predsednik te republike in vodja vlade.<ref>Dušan Kováč. [https://books.google.sk/books/about/Kronika_Slovenska_Slovensko_v_dvadsiatom.html?id=ict-AAAAMAAJ ''Kronika Slovenska'']. Fortuna Print, 1998-1999. Bratislava. ISBN 80-7153-174-X</ref> Za glavno mesto republike je bil izbran Prešov.<ref>Slovenská ľudová republika. Encyklopédia Slovenska, zv. V: R-Š. 1. izdaja. VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie, Bratislava, 1981. str. 318</ref> Tako imenovana Slovaška sovjetska republika s sedežem v Prešovu je obstajala od 16. junija do 7. julija 1919. Nastala je pod vplivom Madžarske sovjetske republike. Na čelu republike je bil češki revolucionar Antonín Janoušek. Po teoriji čehoslovaštva je v državi obstajala le čehoslovaška narodnost. Slovaki so veljali le za njen del z lastnim narečjem. Samo čehoslovaštvo je bil zgrajen zato, da bi bili Čehi in Slovaki skupaj številčnejši od Nemcev. Slovaki so tvorili večino le na ozemlju Slovaške, kjer so predstavljali skoraj tri četrtine prebivalstva. Za Slovake je imela vključitev v zvezo s Čehi daljnosežne, večinoma pozitivne posledice. Začel se je celovit politični, kulturni in izobraževalni preporod. Leta 1919 je bila ustanovljena [[Univerza Komenskega v Bratislavi|Univerza Komenskega]] v Bratislavi, ki je bila velikega pomena za razvoj šolstva na slovaškem ozemlju. Leta 1922 je bilo uzakonjeno osemletno obvezno šolanje. Od leta 1926 je oddajal tudi slovaški radio. Stranke, ki so bile med prvo svetovno vojno pasivne, so v državi znova začele svobodno delovati. Na slovaško gospodarstvo je močno vplivala konkurenca razvitejše češke industrije, s katero se številne tovarne na Slovaškem niso mogle kosati. Gospodarske krize so imele tudi na Slovaškem tragične posledice. Prva se je zgodila po koncu prve svetovne vojne med letoma 1921 in 1923. Velika gospodarska kriza, ki jo je sprožil zlom newyorške borze, je državo prizadela med letoma 1929 in 1933. Začelo se je izseljevanje, ki je bilo neposredno povezano tudi z nezadovoljivim življenjskim standardom. Do leta 1937 se je iz države v tujino izselilo 104.000 ljudi. Od sredine tridesetih let prejšnjega stoletja je postajal zunanjepolitični položaj Češkoslovaške vedno težji. Začele so se kazati slabosti njene enostranske usmeritve proti Franciji. Položaj [[Mala antanta|Male antante]], na katero se je v veliki meri zanašala češkoslovaška zunanja politika, je začel slabeti. Hkrati sta z roko v roki začeli rasti moč in politične ambicije Nemčije in Italije. Zaradi strahu pred nemško agresijo se je na češko-nemški meji začela gradnja mejnih utrdb. Medtem je Hitler poskušal mednarodno izolirati Češkoslovaško kot svojo nevarno sosedo. Izkoriščal je madžarske ozemeljske zahteve po južnem delu Slovaške, ki so ga večinoma naseljevali Madžari, delno pa tudi zahteve Poljske. Nemci so na skrivaj podpirali tudi avtonomistična prizadevanja nekaterih slovaških političnih strank. Poleg sporazumov z Romunijo in Jugoslavijo je imela Češkoslovaška sporazuma tudi Francijo in Sovjetsko zvezo, ki ga je podpisala maja 1935. Obrambne priprave je znatno zapletel [[anschluss]] Avstrije 12. marca 1938. 24. aprila 1938 je Karlovarski kongres Sudetske nemške stranke zahteval, da se češko in moravsko obmejno območje preoblikuje v ločeno regijo, ki bi jo upravljala Sudetska nemška stranka. Maja so pronacistični pripadniki nemške manjšine na tem območju spodbujali nemire, zato je bila češkoslovaška vlada prisiljena razglasiti mobilizacijo. Po napotitvi vojske v Sudete so se nezadovoljni Sudetski Nemci umaknili. Na Češkoslovaško je bil poslan znani angleški germanofil, da bi ocenil tamkajšnje razmere. Njegovo poročilo [[Neville Chamberlain|Chamberlainu]] je pričalo o krivicah, storjenih Sudetskim Nemcem. Kmalu zatem se je Chamberlain srečal s [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in izjavil, da nima ugovorov na odstop češkega obmejnega območja Nemčiji. ===Münchenski sporazum in prva dunajska arbitraža=== 29. septembra 1938 so se v [[München|Münchnu]] sestali predstavniki Nemčije ([[Adolf Hitler]]), Italije ([[Benito Mussolini]]), Velike Britanije ([[Neville Chamberlain]]) in Francije ([[Édouard Daladier]]) in odločili, da Nemčiji odstopijo obmejna območja Češke in Moravske. Na konferenci je bilo odločeno tudi to, da bo Češkoslovaška Poljski odstopila Tešinsko regijo, Madžarski pa južne regije Slovaške in Podkarpatsko Rutenijo. Naslednji dan se je češkoslovaška vlada podredila temu diktatu in izpraznila sporna ozemlja. Če bi se Češkoslovaška temu uprla, ji njeni največji zavezniki, z izemo Sovjetske zveze, v primeru oboroženega upora ne bi nudili nobene pomoči. Hkrati so predstavniki Hlinkove slovaške ljudske stranke (HSLS) zahtevali razglasitev avtonomije Slovaške. Slednjim so se postopoma pridružile tudi druge politične stranke, kar je doseglo vrhunec prizadevanj mnogih slovaških politikov za večjo stopnjo samouprave. Avtonomija je bila razglašena 6. oktobra 1938 v Žilini. Vlada v [[Praga|Pragi]] je slovaške zahteve odobrila in za predsednika avtonomne vlade imenovala Jozefa Tiso. [[Slika:Slovakia borderHungary.png|thumb|300px|Slovaška po prvi Dunajski arbitraži]] 2. novembra 1938 je potekala prva Dunajska arbitraža, na kateri so tretje države odločile, da bodo območja na jugu Slovaške, vključno s Košicami in delom Podkarpatske Rutenije, pripadla Madžarski. Nacistična Nemčija je priključila Petržalko in Devín. Poljska je pridobila Tešinsko regijo. 13. marca 1939 je Hitler povabljenemu Jozefu Tisu predstavil dve alternativi za prihodnost Slovaške. Ena je govorila o delitvi med Poljsko in Madžarsko, druga pa o ustanovitvi nove slovaške neodvisne države, ki bi bila v celoti podrejena Nemčiji. Tiso se je odločil za drugo možnost in že naslednji dan, 14. marca 1939, je bila razglašena Slovaška država, ki se je po kasnejši ustavi imenovala Slovaška republika. 15. marca 1939 je Hitler po okupaciji preostalega dela Češke (nemško: Resttschechei) razglasil Protektorat Češke in Moravske. ===Obdobje druge svetovne vojne=== ====Slovaška republika (1939–1945)==== Slovaška država se je od 23. julija 1939 imenovala Slovaška republika. Državo je postopoma priznalo 27 držav. Čeprav je imela navzven značilnosti suverene države, je bila njena suverenost že od začetka omejena z odvisnostjo od Nemčije. 29. marca 1939 je bil podpisan sporazum o zaščitnih odnosih med Nemškim cesarstvom in Slovaško državo. Slovaška republika je od začetka svojega obstoja dopuščala obstoj le ene politične stranke – HSLS in enotno zunanjepolitično linijo – spoštovanje in sledenje Nemčiji. Slovaška republika je od začetka svojega obstoja dopuščala obstoj le ene politične stranke – Hlinkove slovaške ljudske stranke (HSLS), in enotno zunanjepolitično linijo, ki je spoštovala in sledila nemški. Nova ustava, zakoni in predpisi so odpravili demokratične svoboščine predmünchenske republike. Ukinjena je bila svoboda tiska, zborovanj in političnega organiziranja. HSLS je imela svoje paravojaške organizacije, kot je bila Hlinkova garda, ki je imela pomembne vojaške, policijske in politične funkcije v državi. Hlinkova mladina je skrbela za ustrezno vzgojo mladine v duhu HSLS. V gospodarstvu je prišlo do razcveta orožarske industrije in praktično vsa slovaška industrija je bila na voljo Nemčiji. Na Slovaškem so proizvajali lafeta, strelno orožje, čelade, dele torpedov, periskope, pa tudi številne druge dele orožja. Orožarska industrija je bila skoncentrirana v Považski Bystrici in Dubnici nad Váhom, ki sta bili v dosegu nemškega zaščitnega območja. Junija 1941 je bratislavska vlada privolila v vključitev Slovaške v vojno proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kamor je kmalu poslala dve vojaški diviziji. Prvi boji z [[Rdeča armada|Rdečo armado]] so se zgodili pri Lipovcu. Slovaška je po nemškem zgledu začela preganjati [[Judje|Jude]]. Kaznovan je bil kakršem koli intimni stik med Arijcem in Judom. Prepovedani so bili obiski in Judje so morali nositi rumene zvezde. Zakoni so Judom prepovedovali tudi bivanje na glavnih mestnih ulicah, obiskovanje kavarn, kinodvoran in gledališč ter posedovanje telefonov in fotoaparatov. Izhodi iz stanovanj in gibanje po ulicah so lahko potekali le v določenih urah. Judovski geti so se začeli ustanavljati leta 1941. 25. marca 1942 je [[Poprad]] zapustil prvi transport Judov v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Do oktobra 1942 je bilo z ozemlja takratne Slovaške prisilno deportiranih 57.600 Judov. Z ozemlja, ki ga je okupirala Madžarska, je bilo med vojno deportiranih od 30 do 40.000 Judov. ====Ustvarjanje pogojev za vstajo==== Dejavnosti vlade pod vodstvom HSLS so pri velikem delu prebivalstva vzbudile nasprotovanje. Med vejami državne oblasti je vojska, zlasti velik del častniškega zbora, ohranila močno demokratično in češkoslovaško razpoloženje. Na vzhodni fronti so se povečale dezertacije slovaških vojakov v Rdečo armado, med vojaki doma pa je vladala splošna nenaklonjenost vojni. 30. oktobra 1943 so Sovjeti v bližini Melitopola ujeli več kot 2000 slovaških vojakov 1. pehotne divizije.{{sfn|Cséfalvay|2007|p=}} Velik del ujetih se je pridružil Čehom in Slovakom, ki so se borili na strani Sovjetske zveze. Iz slovaških ujetnikov se je v bližini Melitopola začela graditi 2. padalska brigada. Mnogo slovaških vojakov se je v tem obdobju zavedalo, da so na napačni strani, naraščalo pa je tudi sočutje do preprstih prebivalcev ZSSR, ki so se v krutem vojnem času znašli pod nemško oblastjo. Vojaki so na splošno obsojali kruto vedenje nemških okupacijskih čet na teh ozemljih. Naraščajoči neuspehi nemških čet, zlasti po bitkah pri [[Bitka za Stalingrad|Stalingradu]] in [[Bitka pri Kursku|Kursku]], so mnoge slovaške častnike prepričali, da bo Nemčija prej ali slej poražena. Ko se je fronta leta 1944 začela približevati slovaškim mejam, so zarotniki že izvajali intenzivne priprave na prehod slovaške vojske na stran sovjetov in pomoč Rdeči armadi pri prečkanju slovaškega ozemlja. Londonska vlada v izgnanstvu je za poveljnika priprav na vstajo imenovala podpolkovnika Jána Goliana, ki je okoli sebe zbral protinacistično naravnane častnike. Skupaj z ilegalnim odporom je pripravil načrt, po katerem naj bi enote dveh divizij, ki sta držali karpatske prelaze na severovzhodu države, po stiku s sovjetskimi četami prešle na stran Rdeče armade. Z bližajočo se fronto se je na Slovaškem začela povečevati tudi aktivnost partizanskih skupin. Nekatere od njih so sestavljali sovjetski partizani, ki so ostali za nemško fronto in prišli na slovaško ozemlje iz [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Poljska|Poljske]]. Druge so organizirali slovaški antifašisti ali častniki, ki so dezertirali iz slovaške vojske. Avgusta 1944 so se v osrednji Slovaški izkrcali organizatorji partizanskega boja iz Glavnega štaba partizanskih odredov v [[Kijev]]u. Te skupine so se avgusta začele boriti proti slovaškemu režimu in nemškim četam, nameščenim na Slovaškem, kar je izzvalo posredovanje nemških sil. ====Slovaška narodna vstaja==== [[Slika:SNP map11.png|300px|thumb|Stanje v prvih dneh vstaje]] 29. avgusta 1944 je velik del slovaške vojske uprl vstopu nemških enot na ozemlje Slovaške in začel vnaprej pripravljeno krizno različico vstaje. Njeni organizatorji so ocenili, da bodo v takšnih okoliščinah lahko na enotni fronti zdržali največ 14 dni. Ker Rdeča armada ni mogla biti pravočasno obveščena o načrtih upornikov, njihovo medsebojno sodelovanje ni bilo usklajeno. Zaradi nedokončanih priprav, zlasti v enotah, ki naj bi se pridružile Rdeči armadi na vzhodu Slovaške, je v vojski izbruhnila zmeda, ki je Viliam Talský, ki naj bi prevzel poveljstvo, ni mogel obvladovati. Obe enoti slovaške vojske sta bili dva dni neaktivni, nato pa je njihov poveljnik s slovaškimi letalci odšel na poljsko ozemlje. Nemcem je zatem uspelo obe enoti razorožiti. Prava uporniška vojska se je dejansko oblikovana v osrednji Slovaški. Središče vstaje je postala [[Banska Bistrica|Banská Bystrica]]. Uporniki so poskušali braniti pomembne poti v dolinah Váha in Hrona, a so bili postopoma izrinjeni. Primanjkovalo jim je predvsem težkega in protitankovskega orožja, s katerim bi se lahko soočili z nemškimi enotam, ki so jih podpirala oklepna vozila. Pomanjkanje orožja, zalog in rezervnih enot, ki bi nadomestile enote, izčrpane v bojih, je upadla morala izčrpane vojske na fronti. Vojska se je kljub temu upirala dva meseca, dokler je nemške enote niso uspele potisniti v gore. 28. oktobra 1944 je general Rudolf Viest v Donovalih izdal ukaz, naj vojska preide na partizanski način bojevanja. Ker je bila vojska v razsulu in so številne enote ostale brez medsebojnih povezav, se je približno polovica preostale vojske umaknila v gore v partizane. Mnogo vojakov je verjelo zavajajočim izjavam predsednika Jpzefa Tisa, da bodo z njimi, če se bodo predali Nemcem, lepo ravnali. Mnogo vojakov je bilo kljub temu aretiranih ali interniranih. Partizanski boj se je nadaljeval vse do osvoboditve s strani Rdeče armade. Rdeča armada je v tem času v podporo upornikom sprožila karpatsko-dukljansko operacijo, eno največjih gorskih operacij vojne. V njej je sodeloval tudi del češkoslovaške vojske, ustanovljene v Sovjetski zvezi, predvsem lovski polk in 2. padalska brigada. Njihovo delovanje in gibanje je oviralo slabo jesensko vreme in niso mogli preprečiti splošnega neuspeha vstaje. ====Osvoboditev Slovaške==== Slovaško so osvobodile 1. ukrajinska fronta maršala [[Ivan Stjepanovič Konjev|Ivana Stepanoviča Konjeva]], v kateri se je boril tudi 1. češkoslovaški armadni korpus, ustanovljen v Sovjetski zvezi del 38. armade, 2. ukrajinska fronta generala [[Rodion Jakovljevič Malinovski|Rodiona Jakovljeviča Malinovskega]], 4. ukrajinska fronta generala [[Andrej Ivanovič Jerjomenko|Andreja Ivanoviča Jerjomenka]] in 1. in 4. romunska armada. Hudi boji so potekali zlasti na Dukljanskem prelazu in pri [[Liptovský Mikuláš|Liptovskem Mikulášu]], na jugu Slovaške pa pri Šahih, Levicah in Štúrovu. Prva osvobojena vas na vzhodu Slovaške je bil Kalinov 21. septembra 1944. [[Košice]] so bile osvobojene 19. januarja 1945, [[Bratislava]] pa 4. aprila 1945. Zadnje nemške enote na slovaškem ozemlju so bile likvidirane do 1. maja 1945. Med osvobajanjem Češkoslovaške je umrlo približno 170.000 sovjetskih vojakov. Na slovaškem ozemlju je pokopanih 60.659 padlih pripadnikov sovjetske Rdeče armade in 10.435 romunskih vojakov.{{sfn|Liška|2006}} Med številnimi spomeniki osvoboditeljem je najpomembnejši spomenik Slavín nad Bratislavo, kjer vsako leto 4. aprila poteka spominska slovesnost s polaganjrm vencev padlim vojakom. ===Slovaška v obnovljeni Češkoslovaški (1945–1948)=== ==== Razmere po osvoboditvi Slovaške in obnovi Češkoslovaške==== [[Slika:Slovakia borders1947.png|thumb|300px|Spremembe ozemlja Slovaške po drugi svetovni vojni (za več informacij kliknite na sliko)]] Do 1. maja 1945 je sovjetska vojska osvobodila celotno ozemlje Slovaške. 5. aprila 1945 se je v Košicah sestala začasna vlada Češkoslovaške republike, ki je razglasila obnovo Češkoslovaške republike in sprejela Košički vladni program. Rdeča armada je zasedla Podkarpatsko Rutenijo, ki je bila priključena k Sovjetski zvezi, in ozek pas slovaškega ozemlja na vzhodu Slovaške z občinami Batva, Galoč, Malé in Veľké Rátovce, Malé Selemence, Palová, Palaď-Komárovce, Surty, Šalamúnová in Téglaš ter mesto Čop, naseljen predvsem z Madžari. Vlada Češkoslovaške republike je to zasedbo sprejela. 2. aprila 1946 je bila podkarpatska rusinska občina Lekárovce, katere prebivalci so si že dolgo prizadevali za priključitev k Slovaški, priključena Slovaški. Čezdonavske občine Jarovce, Rusovce in Čunovo v bližini Bratislave so bile priključene k Češkoslovaški republiki. 17. maja 1945 je poljska vojska okupirala poljski Spiš in Oravo, ki sta ponovno postala del Poljske. Severna in vzhodna meja Slovaške sta ostali nemirni do leta 1947, ker so se paravojaške enote [[Ukrajinska povojna armada|banderovcev]] prebijale iz Ukrajine čez ozemlje Češkoslovaške proti zahodu in na begu terorizirale lokalno prebivalstvo in se spopadale s češkoslovaškimi obmejnimi enotami. Pomembno vlogo v boju proti fašizmu je imela Slovaška komunistična partija, katere ugled se je znatno povečal. Veliko prebivalcev je začelo simpatizirati tudi s Sovjetsko zvezo. Češkoslovaška je do leta 1898 spadala v sovjetsko interesno sfero. Nemško prebivalstvo Češkoslovaške je bilo na podlagi sklepov [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] izgnano iz Češke. Nemci iz Slovaške so bili večinoma evakuirani že pred koncem vojne, manjši del pa je bil deportiran po vojni. Nemci, ki so sodelovali z odporniškim gibanjem ali partizani, večinoma niso bili deportirani. Ker velike sile niso dovolile podobnega postopka tudi za Madžare, je bil leta 1946 dosežen sporazum med Madžarsko in Slovaško o izmenjavi prebivalstva in rešitvi manjšinskega vprašanja. Državi sta "zamenjali" več kot 50.000 prebivalcev. ====Košički vladni program z dne 5. aprila 1945==== Slovaški predstavniki, zlasti močna Komunistična partija Slovaške, so se poskušali s predsednikom Benešem in češkimi predstavniki pogajati po načelu "enakopravni z enakimi", kar se je odražalo tudi v Košiškem vladnem programu. V gospodarskem delu je Košiški vladni program poudaril več glavnih nalog, zlasti hitro obnovo med vojno opustošenega gospodarstva, postavitev temeljev nove socialne politike "v korist vseh slojev delovnega ljudstva" ter takojšnje zavarovanje in prenos premoženja izdajalcev na narodno upravo. Dokument govori o premoženju "Nemcev, Madžarov, izdajalcev in kolaborantov", z izjemo nemških in madžarskih antifašistov. Na zaseženi zemlji naj bi se izvedla zemljiška reforma. Zahteva po nacionalizaciji v vladnem programu ni bila izrecno navedena, vendar je bila na splošno upoštevana. Ideja o nacionalizaciji je bila takrat med prebivalstvom tako priljubljena, da ji skoraj nihče ni odkrito nasprotoval. O obsegu nacionalizacije naj bi se odločilo šele po osvoboditvi celotne Češkoslovaške. Za nacionalizacijo je bila celo nesocialistična Demokratična stranka Slovaške, ki je zagovarjala zasebno lastništvo, vendar je izjavila, da je treba nekatere kategorije podjetij nacionalizirati, če bi to bolje služilo družbenim potrebam in javnemu interesu. Zadržki nesocialističnih političnih strank med pogajanji o odlokih o nacionalizaciji so se v bistvu nanašali le na obseg nacionalizacije, hitrost napredovanja vloge zadrug ter nekatera organizacijska in postopkovna vprašanja.{{sfn|Černý|2004}} ====Beneševi odloki in njihove gospodarske posledice==== Ker je v obnovljeni republiki z lastninsko-pravnega vidika nastalo "nezakonito stanje", ki sta ga povzročili nemška okupacija Češke in madžarska okupacija južne Slovaške, pa tudi sodelovanje Slovaške s [[Tretji rajh|Tretjim rajhom]] v skladu s sklenjenim sporazumom, je bilo treba po vojni najprej vzpostaviti pravni okvir za vračilo premoženja prvotnim lastnikom iz časov pred [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]]. Izjema je bilo zaplenjeno premoženja vseh kolaborantov in pripadnikov nemške in madžarske narodnosti, ki so bili vpleteni v nacistično upravo in so imeli v premoženje na Češkoslovaškem. Od več odlokov kot pravnih aktov predsednika Češkoslovaške republike, ki so jih priznale zavezniške sile, so z vidika zavarovanja premoženja Češkoslovaške republike pomembni naslednji štirje: * 5/1945 Zb: Odlok predsednika republike z dne 19. maja 1945 o neveljavnosti nekaterih premoženjsko-pravnih poslov iz časa okupacije in o nacionalnem upravljanju premoženja Nemcev, Madžarov, izdajalcev in kolaborantov ter nekaterih organizacij in ustanov. *12/1945 Zb: Odlok predsednika republike z dne 21. julija 1945 o zaplembi in pospešeni razdelitvi kmetijskega premoženja Nemcev, Madžarov, pa tudi izdajalcev in sovražnikov češkega in slovaškega naroda. * 28/1945 Zb: Odlok predsednika republike z dne 20. julija 1945 o naselitvi kmetijskih zemljišč Nemcev, Madžarov in drugih sovražnikov države s strani čeških, slovaških in drugih slovanskih kmetov. * 108/1945 Zb: Odlok predsednika republike z dne 25. oktobra 1945 o zaplembi sovražnikovega premoženja in skladih za nacionalno obnovo. Ti ukrepi so omogočili tudi začetek gospodarskega okrevanja Češkoslovaške. Odlokom so sledile razprave o njihovi razveljavitvi, ker bi lahko v Evropi povzročili lastninsko nestabilnost in povzročili kaos z odprtjem retroaktivnosti za lastninske pravice iz druge in prve svetovne vojne. Premoženje sovražnikov in izdajalcev, ki je bilo predmet Beneševih odlokov, so upravljali bodisi pooblaščeni posamezniki (obrtne delavnice, trgovine, kmetijska posestva) bodisi kolektivni organi (večja podjetja in njihovo premoženje). Narodne uprave so bile ustanovljene tudi v delniških družbah, ki so jih vodili državljani sovražnih držav ali izdajalci. Ker je velika večina velikih podjetij med vojno prišla pod nemško upravo ali pa so jih upravljali kolaboranti, so bili položaji zasebnega kapitala radikalno oslabljeni, monopolne organizacije pa so bile razbite nekaj mesecev pred izdajo odlokov o nacionalizaciji. Samo v industriji je bilo konec avgusta 1945 odlokom podvrženih 9045 tovarn z 923.000 zaposlenimi. Vse narodne uprave niso bile hkrati tudi represivne. V podjetjih so bile ustanovljene tudi povsod, kjer je bilo delovanje podjetij ogroženo zaradi odsotnosti lastnikov pred njihovo vrnitvijo iz emigracije, koncentracijskih taborišč, kjer so lastniki umrli in tako naprej. Velik del premoženja pod narodno upravo je bil oktobra 1945 razlaščen brez odškodnine v korist države. 28. oktober 1945, ko je bila razglašena nacionalizacija, se je v Češkoslovaški socialistični republiki zgodovinsko praznoval kot dan nacionalizacije. Na podlagi tako imenovanih (treh) Praških sporazumov, sprejetih v letih 1945–1946, je bil zgrajen centralistični model države, ki je kršil načelo Košiškega vladnega programa. Prvi praški sporazum je vzpostavil asimetričen model institucij - Slovaška je imela parlament in vlado, Češka pa enakovredne nacionalne institucije. Ta model je povzročil centralizacijo oblasti. Po zmagi komunistov na Češkem na volitvah leta 1946 je vpliv slovaških oblasti postopoma slabel in zmagovalka volitev na Slovaškem, Demokratska stranka, je bila postopoma odstavljena z oblasti. V državnem zboru Češke republike je dobila večino Komunistična stranka. Oktobra 1946 je bil kot program vlade Narodne fronte Češkoslovaške, se pravi narodne fronte Čehov in Slovakov, s strani predsednika vlade Češkoslovaške republike [[Klement Gottwald|Klementa Gottwalda]] predstavljen in razglašen načrt, ki je sledil košiškemu vladnemu programu in praktično pomenil začetek poti v socializem. Povedano v sodobnem jeziku je šlo za dokončanje narodnodemokratične revolucije. Razglašen je bil Dvoletni načrt za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva. Leta 1947 je zaradi hude suše na Slovaškem prišlo do izpada pridelka, kar je povzročilo val nezadovoljstva. Komunisti in demokrati so za neustrezno reševanje razmer krivili drug drugega. Sovjetska zveza se je zavezala, da bo pomagala odpraviti težave, in dobavljala žito na račun lastnega prebivalstva. Leta 1947 je vlada Narodne fronte Češkoslovaške zavrnila [[Marshallov načrt]], ki je bil napovedan na podlagi doktrine ameriškega predsednika [[Harry S. Truman|Trumana]], ki je na začetku hladne vojne začel razlikovati dve kategoriji držav: demokratične, ki bi prejemale ameriško gospodarsko podporo, in totalitarne, ki gospodarske pomoči ne bi prejemale. 5. julija 1947 je bila vsem evropskim državam ponujena ameriška gospodarska pomoč za obnovo vojno razdejanega gospodarstva pod pogojem, da sprejmejo demokratično smer političnega razvoja. Češkoslovaška vlada je bila zainteresirana za pogajanja o sprejetju načrta, saj je država imela sistem parlamentarne demokracije, vendar je Stalin kot voditelj ZSSR napovedal, da bo ZSSR sodelovanje češkoslovaške vlade v Marshallovem načrtu obravnavala kot dejanje, usmerjeno proti ZSSR. Namesto tega je bil sklenjen sporazum o gospodarskem sodelovanju med Češkoslovaško republiko in ZSSR. Od poletja 1947 se razvoj Evrope dogajal v dveh gospodarsko ločenih kategorijah držav: "vzhodni" pod vplivom ZSSR in "zahodni" pod vplivom ZDA. ====Vzpon komunizma==== Februarja 1948 je prišlo do vladne krize. 20. februarja so odstopili ministri Socialistične, Ljudske in Demokratske stranke, saj naj bi komunisti kršili vse sklenjene sporazume. Ministri so domnevali, da Beneš ne bo sprejel njihovega odstopa, vendar so komunisti takrat v Pragi organizirali demonstracije delavcev in Beneš je pod pritiskom sprejel njihov odstop. 25. februarja 1948 je imenoval novo vlado, v kateri so prevladovali komunisti. 9. maja 1948 je bila sprejeta nova ustava. Kmalu po Beneševi smrti 3. septembra 1948 je novi predsednik postal [[Klement Gottwald]]. Leta 1948 je Češkoslovaška postala komunistična totalitarna država, za katero so bili značilni zatiranje demokracije, relativna gospodarska zaostalost v primerjavi z nekomunističnimi državami, podpora ateizmu in močan vpliv Sovjetske zveze. Sledilo je obdobje političnih procesov, med njimi procesa [[Rudolf Slánský|Rudolfa Slánskega]] in Vladimírja Clementisa, preganjanja Cerkva in zapiranje samostanov. Po Stalinovi in Gottwaldovi smrti se je preganjanje državljanov, ki se niso strinjali z režimom, zmanjšalo, vendar se ni ustavilo. Na Slovaškem je bilo leta 1949 ustanovljenih 6 regij: Bratislavska, Banskobystriška, Košiška, Nitranska, Prešovska, Žilinska. ===Češkoslovaška socialistična republika (1960–1990)=== 11. julija 1960 je bila sprejeta nova ustava, ki je potrdila zmago socializma na Češkoslovaškem. Ime Češkoslovaške republike (ČSR) se je spremenilo v Češkoslovaška socialistična republika (ČSSR) in uradno je bila razglašena socialistična država. Hkrati je bil ukinjen Odbor komisarjev, ki je praktično predstavljal vladni organ s pooblastili za Slovaško. Nekateri politični obsojenci iz petdesetih letih 20. stoletja so bili od leta 1963 postopoma rehabilitirani. Za prvega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovaške republike ke bil leta 1966 izvoljen [[Aleksander Dubček]]. Leta 1960 so bile na Slovaškem ustanovljene tri regije: Osrednja Slovaška, Vzhodna Slovaška, Zahodna Slovaška. ==== Praška pomlad (1968)==== V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se po vsej Evropi in svetu zgodile kulturne in politične spremembe. To obdobje je zaznamovalo popuščanje napetosti, v Češkoslovaški pa je bil od leta 1957 predsednik republike in hkrati prvi sekretar Centralnega komiteja komunistične partije (UV KSČ) [[Antonín Novotný]], ki je odločno nasprotoval prizadevanjem za liberalizacijo družbe. Konec leta 1967 se je sestal Centralni komite Komunistične partije Češkoslovaške socialistične republike, na katerem je večina članov kritizirala Novotnýjeve delovne metode in vodenje države. Novotný se je pod pritiskom odločil, da bo dal na razpolago svoj strankarski mandat. Januarja 1968 je plenarna seja Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške socialistične republike sklenila razdeliti najvišje politične položaje. Za prvega sekretarja partije je bil izvoljen Aleksander Dubček. Marca istega leta pa je Državni zbor na Dubčkov predlog za predsednika republike izvolil [[Ludvík Svoboda|Ludvíka Svobodo]], s čimer se je končalo skoraj desetletno obdobje vladavine Antonína Novotnýja. Bratislava je bila 22. marca 1968 izločena iz Zahodnoslovaške regije. ====Proces ponovnega rojevanja==== Obdobje od decembra 1967 do avgusta 1968 je zaznamovala demokratizacija. Delavci so zahtevali, da sindikati ne smejo biti zloglasni "podaljšek" stranke, temveč naj zastopajo in branijo interese delavcev. Obravnavano je bilo vprašanje rehabilitacije žrtev političnih procesov iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Aprila 1968 je bil soglasno sprejet tako imenovani Akcijski program Komunistične partije Češkoslovaške, ki naj bi prinesel "socializem s človeškim obrazom". Vseboval je spremembe, ki jih je Komunistična partija, takrat še vedno vodilna politična sila, zapisana v ustavi, želela v naslednjih dveh letih izvesti na političnem področju, zlasti na področju državljanskih pravic in političnega sistema, ekonomskem področju - gospodarska reforma v okviru socializma, kulturnem področju in zunanji politiki. Spremembe naj bi vključevale demokratizacijo. Program je obljubljal temeljne gospodarske in politične reforme, vendar je že samo ime kazačo, da se želi Komunistična partija Češkoslovaške vrniti k svojemu prvotnemu programu, ki ga je imela po drugi svetovni vojni pred februarjem 1948. Maja 1968 je Državni zbor odobril programsko izjavo vlade. Za eno svojih glavnih nalog je vlada štela uvedbo federacije, hkrati pa so v Moskvi potekala češkoslovaško-sovjetska pogajanja na najvišji ravni. Češkoslovaška delegacija je slišala zelo ostro kritiko političnih razmer na Češkoslovaškem [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]. Brežnjev je pozval k odločnim ukrepom proti antisocialističnim in desničarskim silam, ki so po njihovem mnenju postajale vse bolj aktivne. Na srečanju v [[Varšava|Varšavi]] julija 1968 so predstavniki Bolgarije, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske in ZSSR odobrili Brežnjevov osnutek odprtega pisma, naslovljenega na Komunistično partijo Češkoslovaške. Po mnenju "peterice" se je na Češkoslovaškem pripravljala protirevolucija. Vsebina pisma je bila mešanica zelo resnega opozorila z vidnimi elementi grožnje. Dva dni pozneje je predsedstvo Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške odobrilo odgovor na varšavsko pismo, v katerem je ovrglo neutemeljene obtožbe in neupravičene kritike ter zavrnilo idejo o mednarodni pomoči "peterice" za obrambo socializma v Češkoslovaški. Po objavi varšavskega pisma in odzivu nanj se je vsul plaz odobravajočih resolucij, telegramov in pisem javnosti. Pismi sta privedli do poenotenja državljanov, okrepitve zaupanja v vodstvo Komunistične partije Češkoslovaške (78 % državljanov) in zahteve po pravici do lastne, češkoslovaške poti v prihodnost. Poskus Aleksandra Dubčka, da bi se v državi uvedel "socializem s človeškim obrazom", je bil onemogočen. Na podlagi predhodnih dogovorov med posameznimi socialističnimi državami in Brežnjevove doktrine se je pripravila okupacija Češkoslovaške. 20. avgusta 1968 je bil izdan ukaz vojaškim enotam [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]], ki so bile že vnaprej pripravljene, da zasedejo ozemlje Češkoslovaške. 21. avgusta 1968 so čete Varšavskega pakta prestopile mejo. Z okupacijo Češkoslovaške se je v bistvu končal proces, ki se je pozneje imenoval praška pomlad. Dubčka, Smrkovskega in Černíka so intervencijske oblasti aretirale in poslale v ZSSR. Kmalu jim je sledil tudi predsednik Svoboda. Vodstvo Komunistične partije Češkoslovaške je pod pritiskom v Moskvi podpisalo sporazum o konsolidaciji razmer v republiki. Sledilo je obdobje, v katerem so na oblast postopoma prišli politiki, ki so začeli tako imenovano "normalizacijo". Iz Komunistične partije Češkoslovaške je bilo postopoma izključenih približno 400.000 članov. 26. januarja 1969 se je študent [[Jan Palach]] v znak protesta proti okupaciji države na Vaclavskem trgu v Pragi zažgal. Vsakršni poskusi spremembe političnega sistema v republiki so bili naslednjih 20 let zatrti. ====Obdobje "normalizacije"==== Leta 1968 je Bratislava prvič postala glavno mesto Slovaške. 1. januarja 1969 je začel veljati zakon o federaciji in od takrat sta ČSSR sestavljali dve socialistični republiki: ČSR (Češka socialistična republika) in SSR (Slovaška socialistična republika). Aprila 1969 je [[Gustáv Husák]] postal prvi sekretar Centralnega komiteja KSČ in se pridružil normalizatorjem. Od leta 1975 je opravljal tudi funkcijo predsednika ČSSR. Januarja 1977 je skupina češkoslovaških državljanov izdala dokument Listina 77, v katerem so zagovarjali človekove in državljanske pravice. ====Leto 1989: [[žametna revolucija]]==== Sprememba režima in preobrat v zunanji politiki sta se zgodila šele po novembru 1989, ko je prišlo do žametne revolucije, ki je odpravila vodilno vlogo komunistične partije. Češkoslovaška je ponovno postala demokratična država s tržnim gospodarstvom. V letih 1989–1991 so sovjetske čete, ki so bile na ozemlju države prisotne od leta 1968, mirno odšle. ===Češka in Slovaška federativna republika (1990)=== Po novembru 1989 je bilo izvedenih več reform v smeri demokracije, država pa se je začela spopadati s svojo komunistično preteklostjo. Iz imen republik Češka in Slovaška je bila odstranjena beseda socialistična, spomladi 1990 pa je bil sprejet ustavni zakon, ki je vključeval spremembo imena celotne države v Češka in Slovaška federativna republika (ČSFR). Junija 1990 so bile na Češkoslovaškem prve svobodne volitve v Zvezni zbor, Češki narodni svet in Slovaški narodni svet. Zmagovalca drugih svobodnih volitev, desničarska Državljanska demokratska stranka (ODS) na Češkem in levo nacionalistična Ljudska stranka – Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS) na Slovaškem, sta se junija 1992 intenzivno pogajala o odnosih med slovaškimi in češkimi oblastmi. Kmalu po 17. juliju 1992, ko je Slovaški narodni svet odobril Deklaracijo o suverenosti Slovaške republike, je bil v Bratislavi sklenjen dogovor o delitvi države. 1. septembra 1992 je bila sprejeta in 3. septembra 1992 podpisana ustava Slovaške republike. 1. januarja 1993 je sledila mirna razpustitev Češkoslovaške socialistične federativne republike. Država je bila razdeljena na današnjo Slovaško in Češko republiko. ==Ustanovitev neodvisne Slovaške republike== 1. januarja 1993 je Slovaška, ena od držav naslednic Češkoslovaške, postala neodvisna država. Michal Kováč je postal prvi predsednik Slovaške republike, Vladimír Mečiar pa je ostal predsednik vlade. Vlado, oblikovano po parlamentarnih volitvah leta 1994, ko je Mečiar ponovno postal predsednik vlade, so zaznamovale avtoritarne metode in nacionalistična retorika. To je bilo očitno zlasti v letih 1994–1998, ko je Slovaška pod vodstvom Vladimírja Mečiarja zabredla v vse globljo mednarodno politično izolacijo, iz katere se je izvila šele po parlamentarnih volitvah leta 1998, ko je na oblast prišla takratna opozicija pod vodstvom krščanskega demokrata Mikuláša Dzurinde. ===Vključevanje Slovaške v Evropsko unijo=== V naslednjih letih je Slovaška uspela dohiteti politični razvoj sosednjih držav. 29. marca 2004 je postala članica [[NATO|Nata]] in 1. maja 2004 skupaj s Češko in drugimi postkomunističnimi državami Evrope članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. Parlamentarne volitve leta 2006 so končale osemletno obdobje desničarske vlade, v katerem je državo vodil Mikuláš Dzurinda. 4. julija 2006 je predsednik vlade postal socialni demokrat [[Robert Fico]]. Politična usmerjenost države se je postopoma obrnila v socialnodemokratsko. Kontinuiteta gospodarskega razvoja je Slovaški omogočila, da je postala 16. članica evrskega območja in 1. januarja 2009 sprejela [[evro]] kot domačo valuto. Domača valuta, [[slovaška krona]], veljavna od 8. februarja 1993, je bila ukinjena. 21. decembra 2007 je Slovaška skupaj s sosednjimi državami, z izjemo [[Ukrajina|Ukrajine]], postala članica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]] o gibanju državljanov brez meja znotraj Evropske unije ([[schengensko območje]]). ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite web |url=http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |title=História 2001/03. - GYÖRFFY GYÖRGY: Honfoglalás a Kárpát-medencében |work=historia.hu |language=hu |date=26 February 2003 |access-date=26 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140426200447/http://www.historia.hu/archivum/2001/0103gyorffy.htm |archive-date=26 April 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }} * {{cite book| last =Štefanovičová| first =Tatiana| title =Osudy starých Slovanov| publisher =Osveta| year =1989| location =Bratislava}} * {{cite book |last = Kirschbaum |first = Stanislav J. |title = A History of Slovakia: The Struggle for Survival |publisher =Macmillan Publishers, St. Martin's Press |date= marec 1995 |location = New York |page = 25 |url = http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |isbn = 978-0-312-10403-0 |access-date = 26 April 2008 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080925041206/http://us.macmillan.com/ahistoryofslovakia |archive-date = 25 September 2008 |url-status = dead |df= dmy-all}} * Cséfalvay, Frantiček (2007), „Nemecký dokument o zlyhaní slovenskej 1. pešej divízie v októbri 1943“ (PDF), Vojenská história: Časopis pre vojenskú históriu, múzejníctvo a archívnictvo (Bratislava: Vojenský historický ústav) 1: 128 – 144, ISSN 1335-3314, dost. 2013-01-06 * Černý, Filip (2004), Obnovení ČSR a její vývoj 1945 – 1949 * Dvořák, Pavel (2004), Stopy dávnej minulosti, 3: Zrod národa, Budmerice: Rak, ISBN 80-85501-28-7 * Kučera, Matúš (2002), „Dvetisíc odrezaných hláv“, Stredoveké Slovensko, Cesta dejinami, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-217-8 * Liška, Jozef (2006), „Úcta k obetiam je znakom kultúrnosti: Prvá medzinárodná konferencia na tému Starostlivosť o vojnové hroby v SR“, Verejná správa (Inštitiút pre verejnú správu; SVS MV SR), ISSN 1335-7883, záloha zdroja 2009-05-25 * Škvarna, Dušan (2007), „Dejiny“, in Fazekašová, Magdaléna, Slovensko: dejiny, divadlo, hudba, jazyk, literatúra, ľudová kultúra, výtvarné umenie, Slováci v zahraničí, Bratislava: Perfekt, ISBN 80-8046-349-2 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovaške]] 8zodo9c5v27bkdy0y0y352frzeewk71 Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026) 0 601531 6690327 6670032 2026-06-16T14:30:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690327 wikitext text/x-wiki {{aktualno}} {{Infopolje Napad na civiliste|title=Streljanje na večerji dopisnikov Bele hiše (2026)|image=File:Hilton Washington - view from T Street.JPG|caption=Večerja dopisnikov Bele hiše je potekala v hotelu Washington Hilton, ki je na fotografiji iz leta 2010.|partof=[[Varnostni incidenti, ki vključujejo Donalda Trumpa]]|date={{start date|2026|4|25}}|time=8:40 p.m.|timezone=EDT|location=[[Washington Hilton]]<br />[[Washington, D.C.]], ZDA|coordinates={{coord|38|54|59|N|77|02|43|W|type:event_region:US-DC|display=inline,title}}|target=<!-- Do NOT add Donald Trump as target until sources have confirmed it -->|weapons=* [[šibrenica]] * [[pištola]] * več [[nož]]ev|fatalities=0|injuries=1|accused=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|perpetrator=<!-- Do NOT add a name until there is a conviction -->|type=Streljanje|motive=še ni znan, v preiskavi}} 25. aprila 2026 zvečer so v bližini glavne varnostne kontrolne točke na tradicionalni večerji dopisnikov Bele hiše, v hotelu Washington Hilton v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.,]] odjeknili streli. Predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], prvo damo [[Melania Trump|Melanio Trump]], podpredsednika [[JD Vance|J. D. Vancea]] ter člane kabineta je [[Tajna služba Združenih držav Amerike|ameriška tajna služba]] preventivno evakuirala. Dogodek je predstavljal prvo udeležbo Donalda Trumpa na tej večerji v času njegovega predsedniškega mandata. Osumljenca so pridržali v bližini varnostne točke z detektorji kovin pred banketno dvorano. En pripadnik varnostnih sil je bil zadet v neprebojni jopič in naj bi okreval, o drugih poškodovanih pa niso poročali. == Ozadje == Združenje dopisnikov Bele hiše (WHCA) vsako leto v Washingtonu prireja tradicionalno večerjo, ki se je praviloma udeležujejo aktualni predsednik, predstavniki medijev in drugi visoki gostje. Večerja leta 2026, ki je potekala v hotelu Washington Hilton, je bila prva, ki se je je Donald Trump udeležil kot predsednik, saj se v času svojega prvega mandata dogodka ni udeleževal.<ref>{{Navedi novice|last=McCreesh|first=Shawn|title=Trump to Dine With Reporters He's Been Roasting All Week|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/trump-white-house-correspondents-dinner.html|accessdate=April 25, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Na prireditvi je kot osrednji gost nastopil mentalist Oz Pearlman, udeležilo pa se je je približno 2600 ljudi, med njimi številni visoki predstavniki administracije, vključno s podpredsednikom J. D. Vanceom, direktorjem FBI Kashom Patelom, ministrom za zdravje [[Robert F. Kennedy ml.|Robertom F. Kennedyjem ml.]], državnim sekretarjem [[Marco Rubio|Marcom Rubiem]] in administratorjem EPA Leejem Zeldinom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Trump rushed off stage after shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/live-news/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po streljanju na večerji dopisnikov evakuirali predsednika Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/po-streljanju-na-vecerji-dopisnikov-evakuirali-predsednika-trumpa/780538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Nekdanji namestnik direktorja FBI Andrew McCabe je varnost na dogodku opisal kot »skoraj na ravni dogodka nacionalne varnosti«, predvsem zaradi velike koncentracije najvišjih državnih predstavnikov na enem mestu, pri čemer je poudaril tudi verjetno obsežno vnaprejšnjo koordinacijo med tajno službo in drugimi varnostnimi agencijami.<ref name=":1" /> Po navedbah agencije Associated Press pa je bila avla hotela Washington Hilton med večerjo običajno odprta tudi za druge goste, medtem ko so bile glavne varnostne točke in pregledi postavljeni bližje sami dvorani dogodka.<ref name="APNews1">{{Navedi splet|title=Trump unharmed after shooting incident at White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/article/white-house-correspondents-dinner-trump-first-amendment-a0a2446832e8596e66c6fccb8426c8aa|last=Kim, Seung Min|last2=Aamer Madhani|last3=Collin Binkley|last4=Alanna Durkin Richer|last5=David Bauder|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Po poročanju Associated Press je bil dogodek zaznamovan tudi z napetostmi med predsednikom Donald Trump in mediji. Pred večerjo je približno 500 novinarjev podpisalo peticijo, v kateri so Združenje dopisnikov Bele hiše pozvali, naj se upre Trumpovim »prizadevanjem za teptanje svobode tiska«. Predsednica združenja Weijia Jiang je ob tem poudarila: »Mislim, da se ljudje ne zavedajo, kako tesno sodelujemo z Belo hišo.« Pred prizoriščem dogodka so potekali tudi protesti; eden od udeležencev je nosil transparent z napisom »Novinarstvo je mrtvo.«<ref name="APNews1" /><ref>{{Navedi splet|title=Trump unharmed after security incident at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/trump-evacuated-after-security-incident-at-white-house-correspondents-dinner-no-sign-of-injuries|website=PBS News|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-26|language=en-us}}</ref> Pred 45 leti je [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]] pred istim hotelom izvedel poskus atentata na [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ko je ta zapuščal prizorišče dogodka.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/washington-hilton-history-role-presidency-white-house-correspondents-dinner/|title=The Washington Hilton's decades-long history with D.C. politics|date=April 26, 2025|work=CBS News}}</ref> == Incident == [[Slika:CCTV Footage of Cole Allen Running Past the Security Checkpoint at the Washington Hilton Hotel.webm|sličica| Vstop osumljenca v hotel]] === Streljanje === Približno ob 20.40 po vzhodnoameriškem času<ref>{{Navedi splet|last=Ryan|first=Missy|last2=Viser|first2=Matt|last3=Scherer|first3=Michael|date=April 26, 2026|title=A Shooting at the White House Correspondents' Dinner|url=https://www.theatlantic.com/politics/2026/04/a-shooting-at-the-white-house-correspondents-dinner/686953/|accessdate=April 26, 2026|website=The Atlantic|language=}}</ref> se je osumljenec soočil z varnostnim osebjem v bližini glavnega [[Detektor kovin|magnetometrskega]] kontrolnega območja v hotelu Washington Hilton, medtem ko je v osrednji plesni dvorani potekala večerja. Nato je stekel mimo varnostne točke in izstrelil vsaj en strel, nakar so ga varnostne sile zasledovale in prijele.<ref name=":3">{{Navedi novice|last=Barrett|first=Devlin|last2=Haberman|first2=Maggie|date=April 26, 2026|title=Gunman Was Tackled by Law Enforcement Near Correspondents' Dinner Security Checkpoint|url=https://www.nytimes.com/2026/04/25/us/politics/suspect-correspondents-dinner-details.html|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Po navedbah organizatorjev je več agentov ameriške tajne službe na prizorišču opozarjalo na incident s klici »streli«.<ref>{{Navedi splet|last=Iyer|first=Kaanita|date=April 26, 2026|title=Trump rushed off stage after possible shots fired at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnn.com/2026/04/25/politics/trump-rushed-white-house-correspondents-dinner|website=[[CNN]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> [[CNN]]-ov voditelj Wolf Blitzer, ki je bil v času incidenta pred glavno plesno dvorano, je poročal, da je bil ob streljanju le nekaj metrov od domnevnega strelca. Opisal ga je kot osebo, ki je vsaj šestkrat izstrelila naboje iz orožja, ki je po njegovih besedah delovalo kot »zelo resno orožje«, preden so ga policisti obvladali in spravili na tla. Blitzerja so nato varnostne sile odpeljale na varno v bližnje stranišče.<ref name=":1" /> Voditelj Fox News Bret Baier, ki je bil v sami dvorani, je prav tako slišal strele, pri čemer je poudaril, da ti niso izvirali iz notranjosti prostora, kjer je potekala večerja.<ref name=":0" /> Po navedbah virov pri Fox News osumljenec ni nikoli vstopil v glavno plesno dvorano, temveč so ga varnostne sile pridržale že na prizorišču dogodka.<ref name=":0" /> Eden izmed policistov je bil med incidentom zadet v neprebojni jopič, vendar je bilo navedeno, da naj bi si po dogodku opomogel.<ref>{{Navedi splet|title=JUST IN: Officer shot in bullet-resistant vest at correspondents' dinner but is expected to be OK, law enforcement official says|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner#0000019d-c77b-dbb7-a79f-d7ff81990000|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> === Evakuacija === Trumpa, ki je sedel za častno mizo na odru, so agenti tajne službe hitro obkolili in ga pospremili z odra. Na prizorišču so se pojavili oboroženi pripadniki varnostnih enot v taktični opremi, oboroženi z dolgimi cevmi. Večina od približno 2.600 prisotnih je po začetku incidenta poiskala zavetje pod mizami.<ref>{{Navedi splet|title=Trump holds press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|website=[[PBS]]|archivedate=April 26, 2026|url=https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260426021539/https://www.pbs.org/newshour/nation/watch-live-trump-holds-press-conference-after-shooting-at-white-house-correspondents-dinner}}</ref> Del udeležencev je začel skandirati »Bog živi Ameriko!«, drugi pa »ZDA!«, pri čemer so nekateri dogajanje tudi snemali.<ref>{{Navedi splet|last=McLaughlin|first=Aidan|date=April 25, 2026|title=Donald Trump Rushed Out of White House Correspondents' Dinner After Shots Fired|url=https://www.vanityfair.com/news/story/trump-rushed-out-white-house-correspondents-dinner|accessdate=April 25, 2026|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|language=en-US}}</ref> Iz dvorane so bili evakuirani tudi prva dama Melania Trump, podpredsednik J. D. Vance, tiskovna predstavnica Bele hiše [[Karoline Leavitt]] ter drugi člani kabineta, ki so jih premestili v zavarovane prostore znotraj hotela.<ref>{{Navedi splet|last=Patten|first=Dominic|date=April 26, 2026|title=Shots Fired At White House Correspondents Dinner, Trump Evacuated, Guests On The Floor|url=https://deadline.com/2026/04/trump-shots-fired-white-house-correspondents-dinner-1236872282/|accessdate=April 26, 2026|website=Deadline}}</ref><ref name=":1" /> Več kongresnikov je prizorišče zapustilo peš, med njimi senator Sheldon Whitehouse (demokrat iz Rhode Islanda) in predstavnik Jared Moskowitz (demokrat iz Floride).<ref name=":2" /> Trump je po incidentu ostal v hotelu v zavarovanem območju, medtem ko so pristojni organi ocenjevali razmere. Približno ob 21.45 po vzhodnoameriškem času je hotel Washington Hilton zapustil in se vrnil v Belo hišo, potem ko so organi pregona pozvali vse udeležence, naj zapustijo prizorišče.<ref name="nyt-live-sus-detained">{{Navedi novice|title=Suspect Detained After Gunfire at Dinner Attended by Trump|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=[[The New York Times]]|date=April 25, 2026}}</ref> Po navedbah enega od agentov tajne službe je bilo območje obravnavano kot kraj kaznivega dejanja.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3A058d7381-6e8f-4f36-a518-4b4318aa0959#post|title=Huge commotion in ballroom as incident unfolded|last=Bateman|first=Tom|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> Med udeleženci je bila tudi [[Erika Kirk]], vdova [[Charlie Kirk|Charlieja Kirka]], ki so jo z dogodka pospremili v solzah.<ref>{{Navedi novice|url=https://bbc.com/news/live/c1je28p42ret?post=asset%3Ad293cd7d-e89a-4253-b4e5-bc71559b0d12#post|title=White House Correspondents' Association board member describes scene|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026|work=[[BBC News]]}}</ref> == Osumljenec == Osumljenec je bil pridržan v bližini območja za varnostni pregled z magnetometrom, ki se nahaja zunaj banketne dvorane. Prvotna radijska poročila agentov tajne službe so nakazovala, da je strelec že v priporu, kar je nato potrdil tudi [[FBI]], vendar brez dodatnih podrobnosti o preiskavi.<ref name="nyt-live-sus-detained" /> [[Tajna služba Združenih držav Amerike]] je v uradni izjavi sporočila, da v sodelovanju z metropolitansko policijo preiskuje strelski incident v bližini glavnega kontrolnega območja.<ref name=":2" /> Po navedbah organov pregona je imel osumljenec pri sebi puško, pištolo in nože.<ref name=":3" /> Ameriška zvezna tožilka Jeanine Pirro je sporočila, da bo osumljenec predhodno obtožen »uporabe strelnega orožja med nasilnim kaznivim dejanjem« ter »napada na zveznega uradnika z nevarnim orožjem«.<ref name="APNewsLive">{{Navedi splet|title=Live updates: Trump unharmed after shooting incident outside the White House correspondents' dinner|url=https://apnews.com/live/trump-shooting-correspondents-dinner|website=apnews.com|publisher=[[Associated Press]]|date=April 25, 2026|accessdate=April 25, 2026}}</ref> Začasni načelnik policije v Washingtonu, D.C., Jeffery Carroll je sporočil, da so osumljenca odpeljali v bolnišnico, čeprav ni bil zadet s strelnim orožjem. Dodal je, da preiskovalci domnevajo, da je v hotelu bival kot gost.<ref name="APNewsLive" /> Glede na objave na družbenih omrežjih, ki naj bi pripadale osumljencu, je ta visoko izobražen učitelj in amaterski razvijalec videoiger.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Accused WH correspondents' dinner attacker is tutor and computer programmer from California|url=https://apnews.com/article/trump-correspondents-dinner-shooter-cole-tomas-allen-ea98b14e839217985bd7cf5ab169fb65|accessdate=April 26, 2026|website=[[Associated Press]]|language=en}}</ref> == Posledice == [[Slika:President Trump Delivers Remarks (April 25, 2026).webm|sličica| Predsednik Trump je eno uro po streljanju nagovoril novinarje]] Kmalu po 21.00 po vzhodnoameriškem času je predsednica Združenja dopisnikov Bele hiše (WHCA) Weijia Jiang z odra sporočila, da se bo program kmalu nadaljeval.<ref>{{Navedi splet|date=April 25, 2026|title=Trump evacuated from White House Correspondents' Association Dinner|url=https://www.politico.com/news/2026/04/25/trump-evacuated-from-white-house-correspondents-association-dinner-00892113|website=[[Politico]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Okoli 21.20 pa so varnostne službe začele evakuacijo in praznjenje plesne dvorane, s čimer je bil dogodek za tisti večer dejansko odpovedan. Jiang je nato še sporočila, da bo Trump podal izjavo iz Bele hiše ter da bo večerja prestavljena v roku 30 dni.<ref name=":2" /> === Odzivi === ==== Donald Trump ==== Kmalu po incidentu je Trump na [[Truth Social]] objavil: »Precej zabaven večer v Washingtonu, tajna služba in organi pregona so opravili fantastično delo. Ukrepali so hitro in pogumno. Strelec je bil prijet in predlagal sem, da 'SE PREDSTAVA NADALJUJE', vendar se bomo v celoti držali navodil organov pregona.« <ref>{{Navedi revijo|title=Trump Rushed Off Stage After Shots Fired at White House Correspondents Dinner|url=https://time.com/article/2026/04/25/trump-rushed-off-stage-after-shots-fired-at-white-house-correspondents-dinner/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=April 26, 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V kasnejši objavi je sporočil, da so organi pregona udeležence pozvali k evakuaciji, ter potrdil, da so prva dama, podpredsednik in člani kabineta »nepoškodovani«. Ob tem je napovedal, da bo dogodek prestavljen v roku 30 dni, ter da bo imel tiskovno konferenco iz Bele hiše.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=White House Correspondents' Dinner: Shots fired; Trump, Melania rushed out|url=https://www.foxnews.com/live-news/trump-attends-white-house-correspondents-dinner-for-first-time-as-president|website=[[Fox News]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump to hold press conference after shooting at White House Correspondents' Dinner|url=https://www.cnbc.com/2026/04/25/trump-gunshots-white-house-correspondents-dinner.html|website=[[CNBC]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> Trump je kasneje izjavil, da prizorišče »ni bilo posebej varno«, ter to navedel kot argument v podporo ideji o vzpostavitvi posebne plesne dvorane v White House.<ref>{{Navedi novice|date=April 26, 2026|title=Live Updates: Trump Speaks After Gunfire Near Correspondents' Dinner|url=https://www.nytimes.com/live/2026/04/25/us/trump-correspondents-dinner-shooting|accessdate=April 26, 2026|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Ob tem je zavrnil morebitno povezavo strelca z [[Vojna v Iranu (2026)|vojno z Iranom leta 2026]] in dodal, da ga dogodek ne bo odvrnil od »zmage v vojni z Iranom«.<ref>{{Navedi splet|date=April 26, 2026|title=Trump says shooting won't 'deter' him from Iran war|website=AFP|url=https://www.thedailystar.net/news/world/us-israel-war-iran/news/trump-says-shooting-wont-deter-him-iran-war-4160886|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Ameriška tajna služba ==== [[Tajna služba Združenih držav Amerike|Ameriška tajna služba]] je izdala uradno izjavo, v kateri je potrdila preiskavo dogodka in zagotovila, da so vse varovane osebe na varnem: »Ameriška tajna služba v sodelovanju z Metropolitan Police Department of the District of Columbia preiskuje strelski incident v bližini glavne varnostne točke z detektorji kovin na večerji dopisnikov Bele hiše. Predsednik in prva dama sta na varnem, skupaj z vsemi varovanimi osebami.«<ref name=":2">{{Navedi splet|last=McDaniel|first=Eric|title=Trump rushed from White House Correspondents' Dinner after shooting incident|url=https://www.npr.org/2026/04/25/nx-s1-5799544/trump-white-house-correspondents-dinner|website=[[NPR]]|accessdate=April 26, 2026}}</ref> ==== Mednarodno ==== Svetovni voditelji so obsodili streljanje kot dejanje političnega nasilja.<ref>{{Navedi novice|last=Smee|first=Ben|date=April 26, 2026|title='Violence must never be the way': world leaders react to Washington shooting at Trump event|url=https://www.theguardian.com/us-news/2026/apr/26/violence-must-never-be-the-way-world-leaders-react-to-washington-shooting-at-trump-event|accessdate=April 26, 2026|work=[[The Guardian]]|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Strelski napadi]] [[Kategorija:Donald Trump]] jjmc7a5dr51ernnqkps2rfptsex4upj Josquin des Prez 0 601996 6690502 6675464 2026-06-16T20:48:26Z Lara.kramer 238960 6690502 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Oseba}} '''Josquin Lebloitte''', imenovan ''' Josquin des Prez''' (ok. 1450–1455 – 27. avgust 1521), je bil pevec in skladatelj [[Renesančna glasba|renesančne glasbe]], po narodnosti Francoz. Velja za enega največjih skladateljev [[renesansa|renesanse]], bil je osrednja osebnost [[fanko-flamska šola| fransko-flamske šole]] in je močno vplival na evropsko glasbo 16. stoletja. Na podlagi dela svojih predhodnikov (npr. [[Johannes Ockeghem|Johannesa Ockeghema]], je razvil zapleten slog večglasja ([[polifonija|polifonije]]), kjer je poudarjal predvsem odnos med besedilom in glasbo. Namesto [[melizem|melizmov]] je uporabljal motive, njegova dela pa so večinoma vokalna. Pisal je torej predvsem [[maša|maše]], [[motet]]e in posvetne [[šanson]]e. Josquinova biografija je bila v sodobni [[muzikologija| muzikologiji]] večkrat spremenjena in dopolnjena. Do leta 1477 je pel v zboru [[Rene Anžujski| Reneja Anžujskega]]. V 1480-ih je potoval v Italijo s kardinalom [[Ascani Sforza| Ascanijem Sforzo]]. Mnoga njegova dela je v začetku 16. stoletja natisnil in izdal [[Ottaviano Petrucci]]. Od leta 1504 do konca življenja je živel v [[Conde|Condéju]], kjer je ustvaril nekatera svoja najbolj cenjena dela, vključno z mašama ''Missa de Beata Virgine'' in ''Missa Pange lingua''. Josquina pogosto opisujejo kot prvega zahodnega skladatelja, ki je ohranil slavo tudi po smrti. V Evropi 16. stoletja so njegovo glasbo pogosto izvajali in posnemali. Hvalili so ga pomembni misleci, kot sta [[Heinrich Glarean]] in [[Giosefo Zarlino]], in se po njem zgledovali. V 20. stoletju, ki velja za preporod stare glasbe, se je ponovno uveljavil, hkrati pa so postale vprašljive nekatere skladbe, ki so mu jih pripisali. Njegova glasba ostaja osrednji del repertoarja ansamblov za staro glasbo do danes in se še vedno pogosto snema. Leta 2021 so po vsem svetu obeležili 500. obletnico njegove smrti. O Josquinovih zgodnjih letih je znanega zelo malo. Podrobnosti njegove biografije so bile predmet razprav že stoletja. Danes že opuščena teorija je trdila, da se je rodil okoli leta 1440, kar naj bi temeljilo na napačni povezavi z [[Jushinusom de Kessalia]], ki je v dokumentih zapisan kot »Judocus de Picardia«. Ponovna presoja njegovega delovanja, imena in družinskega ozadja je to trditev ovrgla. Danes velja, da se je rodil okoli leta 1450, najpozneje do leta 1455, zaradi česar velja za sodobnika skladateljev kot so [[Loyset Compère]], [[Heinrich Isaac| Heinrich Isaac]] in [[Jacob Obrecht]]. Josquinov oče je bil policist v Kastelaniji a je bil obtožen številnih prekrškov in po letu 1448 izgine iz zapisov. O Josquinovi materi ni znanega ničesar; v ohranjenih dokumentih se ne pojavlja, kar nakazuje, da morda ni bila priznana kot njegova zakonita mati ali pa je umrla ob njegovem rojstvu. Okoli leta 1466, najbrž po očetovi smrti, sta ga njegova stric in teta imenovala za dediča svoje posesti. Josquin se je rodil v francosko govorečem delu [[Flandrija |Flandrije]], na območju današnje severovzhodne Francije ali Belgije. Kljub njegovi kasnejši povezanosti s Condéjem, zapisi kažejo, da tam ni bil rojen. Edini zanesljivi dokaz o njegovem rojstnem kraju je kasnejši pravni dokument, v katerem je sam zapisal, da se je rodil »onkraj Noir Eauwe«, kar pomeni »Črna voda«. Ta opis je raziskovalce zmedel, zato obstaja več teorij o tem, na katero vodno telo se nanaša. Predlagana je bila reka [[Eau Noire]] v Ardenih, kjer je obstajala tudi vas z imenom Prez, vendar muzikologi trdijo, da bi zapleti okoli Josquinovega imena takšno povezavo naredili nepomembno, poleg tega pa je reka premajhna in predaleč od Condéja. Trdijo torej, da naj bi bil njegov rojstni kraj blizu sotočja rek [[Šelda|Šelde]] in [[Sena|Sene]] pri Condéju, pri čemer se nagibajo predvsem k reki Seni, saj je bila znana po prevozu premoga, kar bi lahko ustrezalo opisu »Črna voda«. Druge teorije menijo, da se je rodil v bližini Saint-Quentina zaradi njegovega delovanja v tamkajšnji cerkvi ali v majhni vasi Beaurevoir, ki leži ob reki [[Šelda|Šeldi]]. == Življenje == Ni ohranjenih dokumentarnih dokazov o Josquinovem izobraževanju ali odraščanju.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§1 "Birth, family and early training (''c''1450–75)"}} David Fallows ga povezuje z Goseequinom de Condentom, oltarnim dečkom v kolegijski cerkvi Saint-Géry v Cambraiju do sredine leta 1466. Drugi raziskovalci, kot je Gustave Reese, navajajo pripoved iz 17. stoletja, ki jo je zapisal Claude Hémeré, prijatelj kardinala Richelieuja, po kateri naj bi Josquin skupaj s prijateljem Jean Mouton postal zborovski deček v kolegijski cerkvi Saint-Quentin vendar je ta pripoved vprašljiva. Tamkajšnja kolegijska kapela je bila pomembno središče kraljevega pokroviteljstva in glasbe za to območje. Vsi zapisi iz Saint-Quentina{{sfn|Reese|1984|p=3}} so bili uničeni leta 1669 zato je možno, da je Josquin svoje poznejše povezave s francosko kraljevo kapelo pridobil v zgodnjih letih. Ni dokazov, da bi Josquin študiral pri [[Johannes Ockeghem| Johannesu Ockeghemu]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§1 "Birth, family and early training (''c''1450–75)"}}, kot so trdili kasnejši pisci čeprav naj bi se učil od starejšega skladatelja, po čemer so sklepali, da naj bi šlo za Ockaghema. Josquin mu je ob smrti napisal žalostinko ''Nymphes des bois'' poleg tega pa ga je večkrat glasbeno citiral, najbolj neposredno v svojem dvojnem motetu ''Alma Redemptoris mater/Ave regina caelorum'', ki si deli začetno vrstico z Ockeghemovim motetom ''Alma Redemptoris mater''. Josquin bi lahko bil povezan s cambrajsko stolnico, saj se ime »des Prez« pojavi med glasbeniki stolnice, navedenimi v motetu ''Omnium bonorum plena'', ki ga je napisal [[Loyset Compere]]{{sfn|Fallows|2020|p=25}}. Motet je bil napisan pred letom 1474 in omenja številne pomembne glasbenike tistega časa, med njimi [[Antoine Busnois| Antoine Busnois]], [[ Johannes Tictoris]], [[Johannes Regis| Johannes Regis]], [[Johannes Ockeghem|Ockeghema]] in [[Guillame Du Fay| Guillame Du Faya]], čigar glasba je nanj zelo vplivala. Prvi zanesljivi zapis o Josquinovi zaposlitvi je iz 19. aprila leta 1477, ko se je zaposlil kot pevec v kapeli [[René of Anjou ]] v Aix-en-Provencu. Drugi zapisi sicer kažejo, da bi lahko bil v Aixu že leta 1475. Tam je ostal vsaj do leta 1478, nato pa njegovo ime za pet let izgine iz zgodovinskih zapisov.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§2 "Aix-en-Provence, ?Paris, Condé-sur-l'Escaut (''c''1475–1483)"}} Morda je ostal v Renéjevi službi in se skupaj z drugimi pevci pridružil službi v pariški kapeli [[Sainte-Chapelle| Sainte-Chapelle]]. Slabše sprejeta teorija o Josquinovih dejavnostih med letoma 1478 in 1483 pravi, da je že leta 1480 vstopil v gospodinjstvo svojega bodočega delodajalca [[Ascanio Sforza|Ascania Sforze]].{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§3 "Milan and elsewhere (1484–9)"}} V tem primeru naj bi bil Josquin z Ascanijem v [[Ferrara| Ferrari]]in bi morda takrat napisal delo ''Missa Hercules Dux Ferrariae''. Okoli tistega leta je bil v Ferrari napisan tudi ''Casanatense chansonnier'', ki vključuje šest Josquinovih šansonov: *''Adieu mes amours'', *''En l'ombre d'ung buissonet'', *''Et trop penser'', *''Ile fantazies de Joskin'', *''Que vous ma dame'' in *''Une mousque de Biscaye''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§2 "Aix-en-Provence, ?Paris, Condé-sur-l'Escaut (''c''1475–1483)"}} ''. Šansona ''Adieu mes amours'' in ''Que vous ma dame'' naj bi bila še posebej priljubljena, kar potrjuje njuna razširjenost in široka obravnava v kasnejših virih. Februarja 1483 se je Josquin vrnil v [[Condé]], da bi prevzel svojo dediščino po teti in stricu, ki naj bi bila usmrčena, ko je vojska [[ Luis XI|Luisa XI]] maja 1478, oblegala mesto ter prebivalce zaprla v cerkev in jih tam zažgala. Josquin je najel vsaj 15 pooblaščencev za urejanje svoje dediščine, kar nakazuje, da je bil takrat premožen.{{sfn|Fallows|2020|p=106}} To bi lahko pojasnilo, zakaj je pozneje v življenju pogosto potoval in mu ni bilo treba toliko skladati kot njegovima sodobnikoma [[Heinrich Iscaac| Heinrichu Isaacu]] in [[Ludwig Senfl|Ludwigu Senflu]]{{sfn|Fallows|2020|p=106}}. Ohranjeni zapisi kažejo, da je bil Josquin do 15. maja 1484 že v [[Milano| Milanu]], morda kmalu po svojem potovanju v Condé leta 1483{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§3 "Milan and elsewhere (1484–9)"}}. Marca 1484 pa naj bi obiskal [[Rim]]. Domneva se, da je hitro zapustil Condé in odšel v Italijo predvsem zato, ker mu je dediščina dopuščala več svobode ter mu omogočila, da se je izognil služenju kralju. Leta 1448 je stopil v službo rodbine Sforza,{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§3 "Milan and elsewhere (1484–9)"}} kjer si je kmalu pridobil prestižni položaj. Med službovanjem je zaprosil za dovoljenje, da postane rektor župnijske cerkve[[Saint Aubin| Saint Aubin]], ne da bi bil posvečen v duhovnika. Njegova prošnja je bila ob prvi zaprositvi zavrnjena, ob drugi pa sprejeta. Takrat naj bi napisal enega svojih najbolj znanih motetov ''Ave Maria Virgo serena'' (1485){{sfn|Sherr|2017|loc=§ "Ave Maria ... virgo serena"}} Julija 1484 je odšel v [[Rim]] za eno leto, v poznih 1480-ih pa je odpotoval v [[Pariz]] zaradi pravnega spora v Saint Aubinu. Med letoma 1485 in 1489 je služil ogrskemu kralju [[Matija Korvin| Matiji Korvinu]] na Dunaju{{sfn|Fallows|2020|pp=114–115, 524}} . Dvor Matije Korvina je imel namreč visok glasbeni standard in je zaposloval številne glasbenike, predvsem iz Italije. Čeprav se predvideva, da je Josquinova dejavnost na ogrskem dvoru verjetna, so dokazi posredni in ni ohranjenih izvirnih dokumentov, ki bi to potrdili. Josquin je bil ponovno v Milanu januarja 1489 do začetka maja, kjer se je srečal s teoretikom in skladateljem [[Franchinus Gaffurius| Franchinusom Gaffuriusom]]{{sfn|Fallows|2020|pp=117–118}}. Od junija 1489 do aprila 1494 je bil član papeškega zbora v Rimu, najprej pod papežem [[Inocenc VIII| Inocencom VIII]], nato pod borgijskim papežem [[Aleksander VI.| Aleksandrom VI.]]. Njegov prihod je zboru prinesel velik ugled. Dva meseca po prihodu, 18. avgusta, je Josquin uveljavil prvi zahtevek za enega od več [[beneficij | beneficijev]]. Imeti hkrati tri nepovezane beneficije, ne da bi moral prebivati na teh krajih ali govoriti njihov jezik, je bila posebna ugodnost, ki sta mu jo omogočala njegov položaj in služba. Njegovi zahtevki so vključevali kanonikat pri [[Notre-Dame|Notre-Dame]] v Parizu, [[Saint-Omer]] v Cambraiu{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§4 "The papal chapel (1489–1494)"}}; župnijo, ki jo je podeljevala opatija Saint-Ghislain; župnijsko cerkev v [[Basse-Yttre| Basse-Yttru]]; dve župniji blizu Frasnesa v Hainautu ter [[Saint-Gery]] v Cambraiju. Ohranjena papeška pisma kažejo, da so bili nekateri od teh zahtevkov odobreni, vendar ni videti, da bi dejansko prevzel katerikoli kanonikat. Mesečni plačilni zapisi [[Sikstinska kapela| Sikstinske kapele]] predstavljajo najboljši vir za Josquinovo kariero, vendar so vsi zapisi papeške kapele od aprila 1494 do novembra 1500 izgubljeni, zato ni znano, kdaj je zapustil Rim{{sfn|Fallows|2020|p=139}}. Po restavratorskih delih med letoma 1997 in 1998 so na steni pevskega prostora (cantoria) v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]] odkrili napis JOSQUINJ, vrezan kot grafit. To je eden izmed skoraj štiristo imen v kapeli, od katerih jih je približno sto mogoče povezati s pevci papeškega zbora. Napisi segajo od 15. do 18. stoletja, podpis JOSQUINJ pa je značilen za starejše obdobje. Obstaja nekaj dokazov, da se ime nanaša na Josquina des Preza; mogoče ga je brati kot »Josquin« ali »Josquinus«, odvisno od tega, ali ukrivljeno črto na desni razlagamo kot okrajšavo za »us«. Drugi pevci z imenom Josquin so običajno podpisovali svoje ime v celoti, medtem ko je znano, da je Josquin des Prez včasih uporabljal le eno ime. === Francija === Dokumenti, odkriti od poznega 20. kažejo da naj bi bil Josquin med letoma 1494 in 1503 posvečen v duhovnika.{{sfn|Fallows|2020|pp=193, 195}} Avgusta 1494 je odšel v Cambrai in se kmalu za tem vrnil v Rim. Od takrat do leta 1498 ni zanesljivih dokazov o njegovi dejavnosti. Dve pismi med člani rodbin Gonzaga in Sforza nakazujeta, da se je Josquin okoli leta 1498 ponovno vrnil v službo družine Sforza v Milanu, kjer ni ostal dolgo, saj so bili njegovi nekdanji delodajalci ujeti med invazijo [[Ludvik XII| Ludvika XII]] leta 1499. Pred odhodom je napisal dve posvetni skladbi: znano frotolo ''El grillo'' (»Čriček«) in ''In te Domine speravi'' (»Vate sem položil svoje upanje, Gospod«), ki temelji na ''Psalmu 31''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§5 "France and Italy (1494–1503)"}}{{sfn|Macey|1998|p=155}} . Josquin je bil v začetku 16. stoletja v Franciji; dokumenti, odkriti leta 2008, kažejo, da je med letoma 1499 in 1501 dvakrat obiskal [[Troyes]]. Kanonikati v Saint-Quentinu so bili skoraj vedno darila francoskega kralja članom kraljevega gospodinjstva kar nakazuje, da je bil Josquin zaposlen pri [[LudvikXII|Ludviku XII]].{{sfn|Fallows|2020|pp=91–93}} Po navedbah iz leta 1547 je bil motet ''Memor esto verbi tui servo tuo'' (»Spomni se svoje obljube svojemu služabniku«) napisan kot nežni opomin kralju, naj izpolni svojo obljubo o [[beneficij|beneficiju]], ki mu ga je obljubil. Josquin naj bi po prejemu beneficija napisal motet na besedilo ''Bonitatem fecisti cum servo tuo, Domine'' (»Gospod, milostno si ravnal s svojim služabnikom«) kot izraz hvaležnosti kralju, bodisi Louisu XI bodisi Ludviku XII.{{sfn|Fallows|2020|pp=91–93}} Josquin je prispel v [[Ferrara|Ferraro]] najpozneje do 30. maja 1503,{{sfn|Fallows|2020|p=196}} da bi služil vojvodi Ferrare, ki je že več let skušal nadomestiti skladatelja in zborovodjo [[Johannes Martini| Johannesa Martinija]], ki je nedavno umrl. Približno tri mesece kasneje je bil izbran za člana vojvodske kapele. Med bivanjem v Ferrari je napisal nekaj svojih najbolj znanih skladb, med njimi [[motet]] ''Miserere mei, Deus'', ki je postal eden najbolj razširjenih motetov 16. stoletja. Verjetno iz tega obdobja izhaja tudi virtuozni motet ''Virgo salutiferi'', uglasben na pesem ''Ercole Strozzi'', ter ''O virgo prudentissima'', ki temelji na pesmi ''Poliziano''. Zaradi slogovne podobnosti z omenjenima motetoma se v to obdobje pogosto umešča tudi ''Missa Hercules Dux Ferrariae'', čeprav so prej menili, da je nastala že v zgodnjih 1480-ih. Josquin v Ferrari ni ostal dolgo. Izbruh kuge leta 1503{{sfn|Fallows|2020|p=196}} je povzročil evakuacijo vojvode in njegove družine ter dveh tretjin prebivalcev, zato je Ferraro zapustil aprila 1504. Njegov naslednik,[[Jacob Obrecht]], je sredi leta 1505 umrl zaradi kuge. ===Condé === Josquin se je iz Ferrare preselil v svojo domačo regijo Condé-sur-l'Escaut in 3. maja 1504 postal prošt kolegijske cerkve [[Notre-Dame]]. Njegova vloga mu je prinesla politično odgovornost in nadzor nad številnim osebjem, vključno z dekanom, zakladnikom, 25 kanoniki, 18 kaplani, 16 vikarji, 6 pevskimi dečki in drugimi duhovniki{{sfn|Fallows|2020|pp=276–277}}. Tukaj so nastala njegova pozna dela. Iz tega obdobja se je ohranilo zelo malo zapisov o njegovem delovanju; septembra 1504 je kupil hišo, novembra 1508 pa jo prodal{{sfn|Fallows|2020|p=277}}. V poznejših letih je Josquin ustvaril številna svoja najbolj cenjena dela. Med njimi so maše ''Missa de Beata Virgine'' in ''Missa Pange lingua''; moteti ''Benedicta es, Inviolata'', ''Pater noster–Ave Maria'' in ''Praeter rerum seriem''; ter šansoni ''Mille regretz'', ''Nimphes, nappés'' in ''Plus nulz regretz''. Zadnji, ''Plus nulz regretz''{{sfn|Fallows|2020|p=351}}, je uglasbitev pesmi, ki slavi prihodnjo zaroko med [[Karlom V]]. in [[Marija Tudor| Marijo Tudorsko]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§7 "Condé-sur-l'Escaut (1504–21)"}}. V njegovih zadnjih letih se je njegova glasba razširila po vsej Evropi z izdajami tiskarja Ottaviana Petruccija, ki je Josquinovim skladbam namenil posebno mesto in jih večkrat ponovno izdal. Umrl je 27. avgusta 1521 in svoje premoženje zapustil kapitlju [[Notre-Dame]] v Condéju {{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§7 "Condé-sur-l'Escaut (1504–21)"}}. Pokopan je bil pred glavnim oltarjem cerkve, vendar je bil njegov grob uničen bodisi med državnimi vojnami bodisi leta 1793, ko je bila cerkev porušena med [[ Francoska revolucija | Francosko revolucijo]]. == Glasba == Josquin je bil vse življenje poklicni pevec, njegove skladbe pa so skoraj izključno vokalne. Pisal je predvsem v treh žanrih: [[maša]], [[motet]]in [[šanson]](s francoskim besedilom). V svoji približno 50-letni karieri je ustvaril več del kot katerikoli drugi skladatelj njegovega časa. Težko je povsem natančno določiti kronologijo njegovih skladb. Viri, v katerih so bile objavljene, ponujajo malo dokazov, zgodovinske in kontekstualne povezave pa so šibke. Malo rokopisov njegove glasbe izvira iz časa pred 16. stoletjem. Po smrti [[Guillaume Du Fay| Guillaume Du Faya]] leta 1474, so Josquin in njegovi sodobniki živeli v glasbenem svetu pogostih slogovnih sprememb, predvsem zaradi gibanja glasbenikov po Evropi. Skupina muzikologov mu pripisuje tri ključne razvojne premike: # postopno opuščanje dolgih [[melizem| melizmatičnih]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§10 "Works: canon and chronology", § para. 7}} linij in poudarek na manjših motivih, kiso kratki, prepoznavni in melodični fragmenti, ki prehajajo med glasovi in ustvarjajo notranjo povezanost, # vse večjo uporabo imitativne [[polifonija| polifonije]], enakomerno porazdeljene med glasovi, ki združuje urejeno zgradbo in ritmično dinamiko, # večji poudarek na besedilu, kjer glasba poudarja njegov pomen – zgodnja oblika tonskega slikanja{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§10 "Works: canon and chronology", § para. 7}} . === Maša === Maša je osrednji obred Katoliške cerkve, polifonične uglasbitve delov mašnega ordinarija — [[Kyrie]], [[Gloria]], [[Credo]], [[Sanctus]] in [[Agnus Dei]] — pa so postale vse bolj priljubljene že v 14. stoletju. Od 15. stoletja dalje so skladatelji mašo obravnavali kot osrednji žanr zahodne klasične glasbe, kar je bilo povezano z večjim povpraševanjem po njej. V času Josquin des Preza so bile maše običajno standardizirane kot obsežna, petdelna polifona dela, kar je skladateljem oteževalo usklajevanje [[liturgija| liturgičnih]] in glasbenih zahtev. Prejšnji zgledi skladateljev, kot sta Guillaume Du Fay in Johannes Ockeghem, so bili zelo cenjeni in posnemani.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses"}} Josquin in Jacob Obrecht sta vodila intenziven razvoj mašnega žanra. Josquinove maše so na splošno manj napredne kot njegovi moteti čeprav mu pripisujejo številne inovacije. Njegov manj radikalen pristop je mogoče razložiti s tem, da je večina maš nastala zgodaj v njegovi karieri, ali pa s strukturnimi in besedilnimi omejitvami samega žanra. Skoraj vse so napisane za štiri glasove. Njegove maše razdelimo v naslednje tipe{{sfn|Sherr|2000|p=ix}}: *kanonske maše, kjer en ali več glasov izhaja iz drugega z natančno imitacijo; *[[cantus firmus]] maše, kjer se že obstoječa melodija pojavi v enem glasu, ostali pa so bolj svobodno oblikovani; *parafrazne maše, ki temeljijo na enoglasni melodiji, uporabljeni svobodno v vseh glasovih in v različnih oblikah{{sfn|Sherr|2001|loc=§ para. 1}}; *parodične maše, ki temeljijo na večglasni skladbi, pri čemer se uporablja material iz vseh glasov, ne le glavna melodija; *solmizacijske maše, ki jih je [[Gioseffo Zarlino]] imenoval "soggetto cavato", kjer je osnovna melodija izpeljana iz zlogov imena ali besedne zveze{{sfn|Lockwood|2001|loc=§ para. 1}}. Josquin je začel ustvarjati v času, ko so skladatelji začeli dojemati stroge cantus firmus maše kot omejujoče. Bil je pionir parafraznih in parodičnih maš, ki pred 16. stoletjem še niso bile dobro razvite. Mnoga njegova dela združujejo več tehnik, zato jih je težko strogo razvrstiti. === Kanonske maše === Josquinovi predhodniki in sodobniki so pisali maše na osnovi kanonske imitacije. V teh mašah kanonski glasovi izhajajo iz že obstoječih melodij, kot je pesem ''L’homme armé'' ali gregorijanski napevi. Josquinovi kanonski maši pa ne temeljita na obstoječih melodijah, zato izstopata iz tradicije, saj uporabljata izvirne melodije v vseh glasovih. Objavljeni sta bili v tretji knjigi maš leta 1514.{{sfn|Bloxam|2000|p=196}} === Cantus firmus maše === Pred Josquinovim zrelim obdobjem je bila najpogostejša tehnika pisanja maš [[cantus firmus]], ki se je uporabljala večino 15. stoletja. Josquin jo je uporabljal že zgodaj, na primer v ''Missa L’ami Baudichon'', eni njegovih najzgodnejših maš{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}}. Najbolj znani Josquinovi cantus firmus temeljita na melodiji ''L’homme armé''(»oboroženi mož«) in sta bili zelo priljubljeni v renesansi. Čeprav sodita v njegovo zrelo obdobje, sta si zelo različni. ''Missa L’homme armé super voces musicales'' je tehnično izjemno zahtevna skladba z mnogimi kanoni in kontrapunktičnimi postopki. Melodija se pojavi na vseh tonih naravne [[heksakord| heksakorde]] (C–D–E–F–G–A){{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}}. Poznejša, ''Missa L’homme armé sexti toni'' je bolj svobodna »fantazija« na isto temo. Čeprav temelji na cantus firmus, vsebuje tudi parafrazne elemente, saj se deli melodije pojavljajo v vseh glasovih in v različnih ritmih ter tempih. V primerjavi s prvo je tehnično bolj zadržana, vse do zaključnega [[Agnus Dei]], kjer se pojavi kompleksna kanonska struktura, vključno z redkim retrogradnim kanonom, okoli katerega so spleteni drugi glasovi.{{sfn|Blackburn|2000|p=64}} Zgodnja dela: * ''Missa Ave maris stella'' * ''Missa Gaudeamus'' Poznejša dela * ''Missa de Beata Virgine'' * ''Missa Pange lingua'' ===Parafrazne maše=== Parafrazna maša se razlikuje od tehnike [[cantus firmus]] po tem, da je izvorni material sicer še vedno enoglasen, vendar je (v Josquinovem času) lahko zelo okrašen, pogosto z melodičnimi okraski{{sfn|''Grove''|2001}}. Tako kot pri tehniki cantus firmus se lahko izvorna melodija pojavlja v več glasovih maše. Več Josquinovih maš uporablja parafrazno tehniko, na primer zgodnja ''Missa Gaudeamus'', ki vključuje tudi elemente cantus firmus in kanona{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}} . ''Missa Ave maris stella'', prav tako verjetno zgodnje delo, parafrazira marijanski antifon z istim imenom; to je ena njegovih najkrajših maš. Pozna ''Missa de Beata Virgine'' parafrazira gregorijanske napeve v čast Devici Mariji. Kot t. i. “marijanska maša” (Lady Mass) je bila namenjena sobotnemu bogoslužju in je bila njegova najbolj priljubljena maša v 16. stoletju.{{sfn|Noble|1980|loc=§ "Works"}}{{sfn|Planchart|2000|pp=120–130}} Najbolj znana med Josquinovimi parafraznimi mašami in ena najslavnejših maš renesanse je ''Missa Pange lingua'', ki temelji na himni za praznik svetega Rešnjega telesa. Verjetno je bila to zadnja maša, ki jo je Josquin napisal{{sfn|Planchart|2000|pp=130, 132}}. === Parodične maše === * ''Missa Di dadi'' (Morton) * ''Missa D'ung aultre amer'' (Ockeghem) * ''Missa Faisant regretz'' (Frye) * ''Missa Fortuna desperata'' * ''Missa Malheur me bat'' (Martini ali Malcourt) * ''Missa Mater Patris'' (Brumel). Ob Josquinovi smrti so bile parodične maše že uveljavljene, njegova dela pa kažejo raznolikost načinov glasbenega izposojanja v tem prehodnem obdobju. Šest del se običajno pripisuje Josquinu, ki uporabljajo material iz polifonih skladb dve pa vključujeta tudi kanonske elemente. Na primer: * ''Missa Di dadi'' * ''Missa Faisant regretz'' * ''Missa Fortuna desperata'' * ''Missa Malheur me bat '' * ''Missa Mater Patris'' * ''Missa D'ung aultre am'' === Solmizacijske maše === Najzgodnejša znana maša s to tehniko je ''Missa Hercules Dux Ferrariae'', ki jo je Josquin napisal za vojvodo Ercole I d'Este. Temelji na glasovnih zlogih iz njegovega imena (v latinščini Hercules Dux Ferrarie), ki se pretvorijo v tone: Re–Ut–Re–Ut–Re–Fa–Mi–Re (v sodobni notaciji D–C–D–C–D–F–E–D){{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}}{{sfn|Blackburn|2000|p=78}}. Ta maša je najbolj znan primer uporabe te tehnike. Drugi primer je Missa La sol fa re mi, ki temelji na frazi »laisse faire moy« (“pusti, naj jaz poskrbim”). Celotna maša je tesno povezana s tem motivom in deluje skoraj kot [[ostinato]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}} . === Moteti === Josquinovi moteti veljajo za njegova najbolj slavna in vplivna dela.{{sfn|Milsom|2011|loc=§ para. 5}} Njihov slog je zelo raznolik, vendar jih lahko na splošno razdelimo na: # homofone uglasbitve z akordičnimi bloki in zlogovnim podajanjem besedila, # okrašene, pogosto imitacijske kontrapunktične fantazije, kjer glasba zasenči besedilo, # psalmske uglasbitve, ki združujejo oba pristopa ter dodajajo retorične figure in slikovito upodabljanje besedila, kar napoveduje kasnejši razvoj madrigala. Večino motetov je napisal za štiri glasove, kar je do sredine 15. stoletja postalo standard, izhajajoč iz štiriglasnega pisanja skladateljev, kot sta [[Guillaume de Machaut]] in [[John Dunstaple]]{{sfn|Finscher|2000|p=249}}. Josquin pa je bil tudi pomemben inovator pisanja motetov za pet in šest glasov. Mnogi moteti uporabljajo stroge kompozicijske postopke, drugi so bolj svobodno oblikovani. Nekateri uporabljajo [[cantus firmus]] kot povezovalni element, drugi kanon, tretji ponavljajoč se motiv (motto), nekateri pa kombinirajo več tehnik. V nekaterih motetih je kanon jasno slišen, v drugih pa skrit in težje zaznaven. Josquin je pogosto uporabljal imitacijo. Posamezni odseki spominjajo na fugo, saj glasovi zaporedoma vstopajo z isto temo. To je zelo očitno v njegovem zgodnjem motetu ''Ave Maria ... Virgo serena''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§11 "Motets"}}, kjer vsak glas ponovi prejšnjo melodijsko linijo. Podobno izrazito imitacijo najdemo tudi v zgodnjih delih, kot je ''Alma Redemptoris mater/Ave regina caelorum'', ter v poznejših, kot je uglasbitev psalma ''Dominus regnavit''. Le malo skladateljev pred Josquinom je pisalo večglasne uglasbitve psalmov, pri njem pa predstavljajo pomemben del poznejših motetov.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§11 "Motets"}} Med njimi so znani: * ''Miserere'' (Psalm 51), * ''Memor esto verbi tui'' (Psalm 119), * dve uglasbitvi psalma ''De profundis'' (Psalm 130), ki veljata za njegova najpomembnejša dosežka{{sfn|Reese|1954|p=249}}{{sfn|Milsom|2000|p=305}}. Josquin je pisal tudi t. i. motet-šansone, obliko, razvito v Milanu. Gre za kombinacijo svetega in posvetnega: spodnji glas vsebuje latinski cantus firmus, zgornji pa pojejo francosko besedilo, ki se simbolno navezuje na latinskega ali ga komentira. Njegovi znani primeri so: *''Que vous madame/In pace'' *''A la mort/Monstra te esse matrem'' *''Fortune destrange plummaige/Pauper sum egg''{{sfn|Litterick|2000|p=336}} === Posvetna glasba === Josquin je napisal številne francoske šansone za tri do šest glasov, od katerih so bili nekateri verjetno namenjeni tudi instrumentalni izvedbi. Pogosto je uporabljal [[ cantus firmus]], včasih iz priljubljenih pesmi neznanega izvora, kot pri ''Si j'avoye Marion''{{sfn|Brown|1980}}. Drugič je uporabil melodijo, povezano z drugim besedilom, ali pa ustvaril povsem novo skladbo brez zunanjega vira. Uporabljal je tudi zanimivo tehniko: priljubljeno melodijo je zapisal kot kanon med notranjima glasovoma, nad njima pa ustvaril novo melodijo z novim besedilom – to je naredil v znanem šansonu ''Faulte d'argent''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§13 "Secular Works"}}. Njegovi zgodnji šansoni so nastali v severni Evropi pod vplivom skladateljev, kot sta [[Johannes Ockeghem]] Johannes Ockeghem in [[Antoine Busnois]]. Za razliko od njiju se ni strogo držal oblik "formes fixes" (rondeau, virelai, balada), temveč je pogosto uporabljal imitacijo, podobno kot v svojih sakralnih delih. Bil je med prvimi, ki so pisali šansone, kjer so vsi glasovi enakovredni. Pogosto je uporabljal ponavljanje melodij, zlasti tam, kjer se besedilo rima, njegovi šansoni pa so pogosto tudi lažji in hitrejši kot moteti. Nekateri so bili verjetno namenjeni instrumentalni izvedbi, saj jih je objavljal tudi brez besedila. Med najbolj znanimi šansoni so: *''Nymphes des bois/Requiem aeternam'' (žalostinka ob smrti Ockeghema) *''Mille regretz'' *''Nimphes, nappés'' *''Plus nulz regretz''{{sfn|Fallows|2020|p=351}} Josquin je napisal tudi vsaj tri skladbe v slogu frottole, priljubljene italijanske pesemske oblike, ki jo je spoznal v Milanu. Med njimi so: * ''Scaramella El grillo'' * ''In te domine speravi'' Te skladbe so še enostavnejše kot šansoni, saj so zlogovne n homofone in sodijo med njegove najpogosteje izvajane{{sfn|Noble|1980|loc=§ "Works"}}{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§13 "Secular Works"}}. == Zapuščina in vpliv == Josquin des Prez je imel izjemen vpliv na zahodno glasbo. Muzikolog William Elders ga je opisal kot »prvega skladatelja v zgodovini zahodne glasbe, ki po svoji smrti ni bil pozabljen«{{sfn|Elders|2013|p=29}}, medtem ko ga je John Milsom imenoval za »osrednjega skladatelja renesanse«. David Fallows meni, da je njegov vpliv na glasbo 16. stoletja primerljiv z vplivom [[ Ludwig van Beethoven| Ludwiga van Beethovna]] v 19. stoletju in [[Igor Stravinsky| Igorja Stravinskega]] v 20. stoletju.{{sfn|Fallows|2020|p=349}} Njegova priljubljenost je vodila do številnih posnemanj in napačnih pretiranih pripisovanj del. Razlog za to je bila tudi tudi zmeda zaradi njegovih soimenjakov ter dela njegovih učencev in posnemovalcev. Po njegovi smrti so številni skladatelji napisali žalostinke; med njimi [[Benedictus Appenzeller]], [[Gombert]], [[ Jacquet Mantski]] in [[Jheronimus Vinders]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}}. Njegova dela so se širila po vsej Evropi in tako so njegovo glasbo izvajali še dolgo po njegovi smrti, številni skladatelji pozne renesanse pa so jo citirali ali posnemali. === Ugled === O Josquinovem ugledu v času njegovega življenja je malo podatkov, vendar so njegovo glasbo hvalili pisci, kot so [[Paolo Cortesi]] , [[Jean Molinin]] in [[ Franchinus Gaffurius]]. Njegova priljubljenost se kaže tudi v dejstvu, da je [[Petrucci]] leta 1502 izdal prvo zbirko maš enega samega skladatelja prav z njegovimi deli.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}} Po smrti so ga hvalili humanisti, kot sta [[Baldassare Castiglione]] in [[François Rabelais]] François Rabelais, teoretiki, kot sta [[Heinrich Glarean]] in [[Gioseffo Zarlino]] pa so ga postavili za vzor. Z razvojem baročne glasbe, je njegov vpliv začel slabeti. Nasledil ga je [[ Giovanni Pierluigi da Palestrina]], ki je postal osrednja figura polifonije. Do 20. stoletja so se z njim ukvarjali predvsem glasbeni teoretiki{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}}. Ponovno zanimanje za njegovo glasbo se je pojavilo v 18. in 19. stoletju pri raziskovalcih, kot so [[Charles Burney]], [[Johann Nikolaus Forkel]] in [[François-Joseph Fétis]]. [[August Wilhelm Ambros]] ga je v 19. stoletju označil za eno največjih osebnosti glasbene zgodovine. V 20. stoletju je njegov ugled najprej upadel nato pa ponovno zrasel z novimi izdajami njegovih del in ponovnim zanimanjem za staro glasbo. Pomemben mejnik je bila mednarodna konferenca o Josquinu leta 1971, ki ga je dokončno postavila v središče renesančne glasbe.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}} == Viri in literatura == * Bridgman, Nanie (1991) [1960]. "The Age of Ockeghem and Josquin". In Abraham, Gerald; Hughes, Dom Anselm (eds.). Ars Nova and the Renaissance 1300–1540. The New Oxford History of Music. Vol. III. Oxford: Oxford University Press. pp. 239–302. ISBN 978-0-19-316303-4. * Burkholder, J. Peter; Grout, Donald Jay; Palisca, Claude V. (2014). A History of Western Music (9th ed.). New York: W. W. Norton & Company. ISBN 978-0-393-91829-8. * Charles, Sydney R. (1983). Josquin des Prez: A Guide to Research. New York and London: Garland Publishing. ISBN 978-0-8240-9387-7. * Elders, Willem, ed. New Josquin Edition, 30 vols. Utrecht: Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis, 1987–. ISBN 978-90-6375-051-0. * Elders, William (2013). Josquin des Pres and His Musical Legacy: An Introductory Guide. Leuven: Leuven University Press. ISBN 978-90-5867-941-3. * Barbier, Jacques (2010). Josquin Desprez. Centre d'études supérieures de la Renaissance (in French). Tours: Bleu nuit éditeur. ISBN 978-2-913575-87-5. * Fiore, Carlo (2003). Josquin des Prez. Constellatio Musica 10 (in French). Palermo: L'Epos. ISBN 978-88-8302-220-3. :'''Literatura''' {{refbegin|32em}} * {{cite book |last=Bridgman |first=Nanie |editor-last1=Abraham |editor-first1=Gerald |editor-link=Gerald Abraham |editor-last2=Hughes |editor-first2=Dom Anselm |year=1991 |orig-year=1960 |title=Ars Nova and the Renaissance 1300–1540 |chapter=The Age of Ockeghem and Josquin |pages=239–302 |series=The New Oxford History of Music |volume=III |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-316303-4 |url=https://archive.org/details/ngewoxfordhistor0003unse |url-access=registration }} * {{cite book |last1=Burkholder |first1=J. Peter |author-link1=J. Peter Burkholder |last2=Grout |first2=Donald Jay |author-link2=Donald Jay Grout |last3=Palisca |first3=Claude V. |author-link3=Claude V. Palisca |year=2014 |title=A History of Western Music |edition=9th |publisher=[[W. W. Norton & Company]] |location=New York |isbn=978-0-393-91829-8 }} * {{cite book |last=Charles |first=Sydney R. |year=1983 |title=Josquin des Prez: A Guide to Research |publisher=[[Garland Publishing]] |location=New York and London |isbn=978-0-8240-9387-7 }} * Elders, Willem, ed. ''New Josquin Edition'', 30 vols. Utrecht: Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis, 1987–. {{ISBN|978-90-6375-051-0}}. * {{cite book |last=Elders |first=William |year=2013 |title=Josquin des Pres and His Musical Legacy: An Introductory Guide |publisher=[[Leuven University Press]] |location=Leuven |isbn=978-90-5867-941-3 }} * {{cite book |last=Fallows |first=David |author-link=David Fallows |editor-last1=Haggh |editor-first1=Barbara |year=2001 |title=Essays on Music and Culture in Honor of Herbert Kellman |chapter=Who composed Mille regretz? |publisher=[[Brepols Publishers]] |location=Turnhout |isbn=978-2-86931-097-1 |pages=214–252 }} * {{cite book |last=Fallows |first=David |author-link=David Fallows |year=2020 |orig-year=2009 |title=Josquin |edition=2nd |publisher=Brepols Publishers |location=Turnhout |isbn=978-2-503-56674-0 }} * {{cite book |last1=Gleason |first1=Harold |author-link=Harold Gleason |last2=Becker |first2=Warren |year=1988 |title=Music in the Middle Ages and Renaissance |publisher=Frangipani Press |location=Bloomington |edition=3rd |series=Music Literature Outline Series |isbn=978-0-88284-379-7 }} * {{cite book |last=Haggh |first=Barbara |editor-last1=Clement |editor-first1=Albert |editor-link1=Albert Clement |editor-last2=Jas |editor-first2=Eric |year=1994 |title=From Ciconia to Sweelinck: Donum natalicium Willem Elders |chapter=Josquin's Portrait: New Evidence |publisher=[[Rodopi (publisher)|Rodopi]] |location=Amsterdam |isbn=978-90-5183-768-1 |url={{google books|plainurl=y|id=OW0ktdIxMoIC}} |access-date=26 August 2022 |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531001615/https://books.google.com/books?id=OW0ktdIxMoIC |url-status=live }} * {{cite book |last=Kellman |first=Herbert |editor-last1=Bloxam |editor-first1=M. Jennifer |editor-last2=Filocamo |editor-first2=Gioia |editor-last3=Holford-Strevens |editor-first3=Leofranc |editor-link3=Leofranc Holford-Strevens |year=2009 |title=Uno gentile et subtile ingenio Studies in Renaissance Music in Honour of Bonnie J. Blackburn |chapter=Dad and Granddad Were Cops: Josquin's Ancestry |pages=183–200 |publisher=Brepols Publishers |location=Turnhout |isbn=978-2-503-53163-2 }} * {{cite book |last=Leach |first=Elizabeth Eva |author-link=Elizabeth Eva Leach |year=2014 |title=Guillaume de Machaut: Secretary, Poet, Musician |publisher=[[Cornell University Press]] |location=Ithaca |isbn=978-1-5017-0486-4 |url={{google books|plainurl=y|id=AvWDDwAAQBAJ}} |access-date=26 August 2022 |archive-date=26 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220426063559/https://books.google.com/books?id=AvWDDwAAQBAJ |url-status=live }} * {{cite book |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |year=2009 |title=Music in Renaissance Ferrara 1400–1505: The Creation of a Musical Center in the Fifteenth Century |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-970300-5 |url={{google books|plainurl=y|id=wCdPhi0bKtoC}} |access-date=23 July 2022 |archive-date=17 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211017211948/https://books.google.com/books?id=wCdPhi0bKtoC |url-status=live }} * {{cite book |editor-last1=Lowinsky |editor-first1=Edward |editor-link1=Edward Lowinsky |editor-last2=Blackburn |editor-first2=Bonnie J. |editor-link2=Bonnie J. Blackburn |year=1976 |title=Josquin des Prez: Proceedings of the International Josquin Festival-Congress Held at the Juilliard School at Lincoln Center in New York City, 21–25 June 1971|publisher=[[Oxford University Press]] |location=London}} ** {{harvc |last=Kellman |first=Herbert |in1=Lowinsky|in2=Blackburn|year=1976|chapter=Josquin and the Courts of the Netherlands and France: The Evidence of the Sources|pages=181–216}} ** {{harvc |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |in1=Lowinsky|in2=Blackburn|year=1976|chapter=Josquin at Ferrara: New Documents and Letters|pages=103–137}} * {{cite book |last=Macey |first=Patrick |year=1998 |title=Bonfire Songs: Savonarola's Musical Legacy |publisher=[[Clarendon Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-816669-6 |url=https://archive.org/details/bonfiresongssavo0000mace |url-access=registration }} * {{cite book |last=Marani |first=Pietro C. | author-link=Pietro C. Marani | year=2003 |orig-year=2000 |title=Leonardo da Vinci: The Complete Paintings |publisher=[[Harry N. Abrams]] |location=New York |isbn=978-0-8109-3581-5 }} * {{cite book |last1=Merkley |first1=Paul |last2=Merkley |first2=Lora |year=1999 |title=Music and Patronage in the Sforza Court |publisher=[[Brepols]] |location=Turnhout |isbn=978-2-503-50706-4 }} * {{cite book |last=Milsom |first=John |editor-last1=Busse Berger |editor-first1=Anna Maria |editor-link1=Anna Maria Busse Berger |editor-last2=Rodin |editor-first2=Jesse |year=2015 |title=The Cambridge History of Fifteenth-Century Music |chapter=Making a Motet: Josquin's Ave Maria … virgo serena |publisher=[[Cambridge University Press]] |location=Cambridge |isbn=978-1-107-01524-1 |doi=10.1017/CHO9781139057813.017 |pages=183–199 }} * {{cite book |last=Reese |first=Gustave |author-link=Gustave Reese |year=1940 |title=Music in the Middle Ages: With an Introduction on the Music of Ancient Times |publisher=[[W. W. Norton & Company]] |location=Lanham |oclc=398158 }} * {{cite book |last=Reese |first=Gustave |author-link=Gustave Reese |year=1954 |title=Music in the Renaissance |publisher=[[W. W. Norton & Company]] |location=New York |oclc=599427 }} * {{cite book |last=Reese |first=Gustave |author-link=Gustave Reese |others=Other chapters by [[Jeremy Noble (musicologist)|Jeremy Noble]], [[Lewis Lockwood]], [[Jessie Ann Owens]], [[James Haar]], [[Joseph Kerman]] and Robert Stevenson |year=1984 |orig-year=1980 |title=The New Grove High Renaissance Masters: Josquin, Palestrina, Lassus, Byrd, Victoria |chapter=Josquin Desprez (I, II) |series=The New Grove Dictionary of Music and Musicians: The Composer Biography Series |publisher=Macmillan |location=London |isbn=978-0-393-30093-2 |url=https://archive.org/details/newgrovehighrena0000unse_t9n5 |url-access=limited }} * {{cite book |last=Reynolds |first=Christopher |date=2004 |editor-last=Meconi |editor-first=Honey |title=Early Music Borrowing |publisher=Routledge |pages=71–85 |chapter=Chapter 4: Interpreting and Dating Josquin's ''Missa Hercules dux ferrariae'' |isbn=0-8153-3521-0 }} * {{cite book |editor-last=Rye |editor-first=Matthew |others=Preface by [[Steven Isserlis]]. Numerous other contributors, see pages 956–958 |year=2017 |title=1001 Classical Recordings You Must Hear Before You Die |publisher=[[Chartwell Books]] |location=New York |isbn=978-0-7858-3582-0 |url={{google books|plainurl=y|id=25NADwAAQBAJ}} }} * {{cite book |editor-last=Sherr |editor-first=Richard |year=2000 |title=The Josquin Companion |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford and New York |isbn=978-0-19-816335-0 |url={{google books|plainurl=y|id=hpIwULoutmUC}} |access-date=26 August 2022 |archive-date=4 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220804213903/https://books.google.com/books?id=hpIwULoutmUC |url-status=live }} ** {{harvc |last=Blackburn |first=Bonnie J. |author-link=Bonnie J. Blackburn |in=Sherr|year=2000|chapter=Masses Based on Popular Songs and Solmization Syllables|pages=51–88}} ** {{harvc |last=Bloxam |first=M. Jennifer |in=Sherr |year=2000|chapter=Masses Based on Polyphonic Songs and Canonic Masses|pages=151–210}} ** {{harvc |last=Finscher |first=Ludwig |author-link=Ludwig Finscher |in=Sherr|year=2000|chapter=Four-Voice Motets|pages=249–279}} ** {{harvc |last=Litterick |first=Louise |in=Sherr|year=2000|chapter=Chansons for Three and Four Voices|pages=335–392}} ** {{harvc |last=Milsom |first=John |in=Sherr|year=2000|chapter=Motets for Five or More Voices}} ** {{harvc |last=Planchart |first=Alejandro |author-link=Alejandro Planchart|in=Sherr|year=2000|chapter=Masses on Plainsong Cantus Firmi|pages=89–150}} ** {{harvc |last=Sherr |first=Richard|in=Sherr|year=2000|chapter=Chronology of Josquin's Life and Career – Introduction|pages=11–20|id=Sherr Introduction}} ** {{harvc |last=Urquhart |first=Peter|in=Sherr|year=2000|chapter=Discography|pages=597–640}} ** {{harvc |last=Wegman |first=Rob C.|in=Sherr|year=2000|chapter=Who Was Josquin?|pages=21–50}} * {{cite book |last1=Syson |first1=Luke |author-link1=Luke Syson |last2=Keith |first2=Larry |last3=Galansino |first3=Arturo |last4=Mazzotta |first4=Antoni |last5=Nethersole |first5=Scott |last6=Rumberg |first6=Per |year=2011 |title=Leonardo da Vinci: Painter at the Court of Milan |publisher=[[National Gallery]] |location=London |isbn=978-1-85709-491-6 }} * {{cite encyclopedia |last=Taruskin |first=Richard |author-link=Richard Taruskin |year=2010 |encyclopedia=Music from the Earliest Notations to the Sixteenth Century |series=The Oxford History of Western Music |title=Chapter 14: Josquin and the Humanists |volume=1 |publisher=[[Oxford University Press]] |location=New York |isbn=978-0-19-538481-9 }} * {{cite book |last=Zöllner |first=Frank |author-link=Frank Zöllner |year=2019 |orig-year=2003 |title=Leonardo da Vinci: The Complete Paintings and Drawings |edition=Anniversary |publisher=[[Taschen]] |location=Cologne |isbn=978-3-8365-7625-3 }} {{refend}} :'''Članki in dodatno branje''' {{refbegin|32em}} * {{cite journal |last=Dumitrescu |first=Theodor |date=February 2009 |title=Reconstructing and repositioning Regis's "Ave Maria... virgo serena" |journal=[[Early Music (journal)|Early Music]] |volume=37 |issue=1 |pages=73–88 |doi=10.1093/em/can157 |jstor=27655301 }} * {{cite book |last=Fagnart |first=Laure |editor-last1=Lindmayr-Brandl |editor-first1=Andrea |editor-last2=Kolb |editor-first2=Paul |year=2019 |chapter=Gaspar Depicted? Leonardo's Portrait of a Musician |title=Gaspar van Weerbeke: New Perspectives on his Life and Music |series=Epitome musical |publisher=[[Brepols]] |location=Turnhout |pages=73–77 |doi-access=free |doi=10.1484/M.EM-EB.4.2019026 |isbn=978-2-5035-8454-6 }} * {{cite journal |last=Fallows |first=David |author-link=David Fallows |date=April 1996 |title=Josquin and Milan |journal=[[Plainsong & Medieval Music]] |volume=5 |issue=1 |pages=69–80 |doi=10.1017/S0961137100001078 |s2cid=163086950 |issn=0961-1371 }} * {{cite journal |last=Godt |first=Irving |date=Autumn 1977 |title=Motivic Integration in Josquin's "Motets" |journal=[[Journal of Music Theory]] |volume=21 |issue=2 |pages=264–292 |doi=10.2307/843491 |jstor=843491 }} * {{cite journal |last=Higgins |first=Paula |date=Autumn 2004 |title=The Apotheosis of Josquin des Prez and Other Mythologies of Musical Genius |journal=[[Journal of the American Musicological Society]] |volume=57 |issue=3 |pages=443–510 |jstor=10.1525/jams.2004.57.3.443 |doi=10.1525/jams.2004.57.3.443 }} * {{cite encyclopedia |editor-last1=Kennedy |editor-first1=Michael |editor-last2=Kennedy |editor-first2=Joyce Bourne |editor-link1=Michael Kennedy (music critic) |year=2013 |orig-year=2007 |title=Johannes Ockeghem |encyclopedia=The Concise Oxford Dictionary of Music |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-920383-3 |url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199203833.001.0001/acref-9780199203833-e-4831 |url-access=subscription |ref={{sfnRef|''The Concise Oxford Dictionary of Music''|2013}} |access-date=19 July 2022 |archive-date=19 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220719014013/https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199203833.001.0001/acref-9780199203833-e-4831 |url-status=live }} * {{cite journal |last=Király |first=Peter |date=1992 |title=Un séjour de Josquin des Prés a la cour de Hongrie? |trans-title=A stay of Josquin des Prés at the court of Hungary? |language=fr |journal={{ill|Revue de musicologie|fr}} |volume=78 |issue=1 |pages=145–150 |jstor=947243 |doi=10.2307/947243 }} * {{cite encyclopedia |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |others=Revised by Andrew Kirkman |year=2001 |encyclopedia=[[Grove Music Online]] |title=Mass: 6. The cyclic mass in the later 15th century |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.45872 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000045872 |ref={{sfnRef|Lockwood|Kirkman}} |access-date=1 June 2022 |archive-date=6 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506233458/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000045872 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite encyclopedia |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Soggetto cavato |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.26100 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000026100 |access-date=4 August 2022 |archive-date=6 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200606211717/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000026100 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last=Lowinsky |first=Edward |author-link=Edward Lowinsky |date=October 1964 |title=Musical Genius: Evolution and the Origins of a Concept II |journal=[[The Musical Quarterly]] |volume=50 |issue=4 |pages=476–495 |doi=10.1093/mq/L.4.476 |jstor=740957 }} * {{cite encyclopedia |last1=Macey |first1=Patrick |last2=Noble |first2=Jeremy |author-link2=Jeremy Noble (musicologist) |last3=Dean |first3=Jeffrey |last4=Reese |first4=Gustave |author-link4=Gustave Reese |year=2011 |orig-year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Josquin (Lebloitte dit) des Prez |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.14497 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000014497 |access-date=17 January 2022 |archive-date=11 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210311022550/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000014497 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last1=Matthews |first1=Lora |last2=Merkley |first2=Paul |date=Spring 1998 |title=Iudochus de Picardia and Jossequin Lebloitte dit Desprez: The Names of the Singer(s) |journal=[[The Journal of Musicology]] |volume=16 |issue=2 |pages=200–226 |jstor=764140 |doi=10.2307/764140 }} * {{cite journal |last=Merkley |first=Paul |date=Fall 2001 |title=Josquin Desprez in Ferrara |journal=[[The Journal of Musicology]]|volume=18 |issue=4 |pages= 544–583|jstor=10.1525/jm.2001.18.4.544 |doi=10.1525/jm.2001.18.4.544 }} * {{cite encyclopedia |last=Milsom |first=John |editor-last=Latham |editor-first=Alison |year=2011 |title=Josquin des Prez |encyclopedia=[[The Oxford Companion to Music]] |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-957903-7 |url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199579037.001.0001/acref-9780199579037-e-3595 |access-date=15 May 2022 |archive-date=15 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220515061652/https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199579037.001.0001/acref-9780199579037-e-3595 |url-status=live }} * {{cite journal |last=Pietschmann |first=Klaus |author-link=Klaus Pietschmann |date=1999 |title=Ein Graffito von Josquin Desprez auf der Cantoria der Sixtinischen Kapelle |language=de |journal=[[Die Musikforschung]] |volume=52 |issue=2 |pages=204–207 |doi=10.52412/mf.1999.H2.887 |jstor=41123290 |s2cid=140790222 }} * {{cite encyclopedia |last=Planchart |first=Alejandro Enrique |author-link=Alejandro Planchart |year=2004 |orig-year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Du Fay [Dufay; Du Fayt], Guillaume |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.08268 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000008268 |access-date=23 May 2022 |archive-date=22 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622205955/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000008268 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last=Roth |first=Adalbert |date=2000 |title=Judocus de Kessalia and Judocus de Pratis |journal=Recercare |volume=12 |pages=23–51 |jstor=41701332 }} * {{cite journal |last=Rice |first=Eric |year=1999 |title=Tradition and Imitation in Pierre Certon's Déploration for Claudin de Sermisy |journal=Revue de Musicologie |volume=85 |issue=1 |pages=29–62 |doi=10.2307/947006 |jstor=947006 }} * {{cite journal |last=Rifkin |first=Joshua |author-link=Joshua Rifkin |date=Summer 2003 |title=Munich, Milan, and a Marian Motet: Dating Josquin's ''Ave Maria … virgo serena'' |journal=Journal of the American Musicological Society |volume=56 |issue=2 |pages=239–350|doi=10.1525/jams.2003.56.2.239 |jstor=10.1525/jams.2003.56.2.239 }} * {{cite book |editor-last=Sadie |editor-first=Stanley |editor-link=Stanley Sadie |year=1980 |title=[[The New Grove Dictionary of Music and Musicians]]|edition=1st |location=London |publisher=Macmillan |isbn=978-1-56159-174-9}} ** {{harvc |last=Brown |first=Howard M. |author-link=Howard Mayer Brown |in=Sadie|year=1980|chapter=Chanson}} ** {{harvc |last=Noble |first=Jeremy |in=Sadie|year=1980|chapter=Josquin Desprez}} * {{cite encyclopedia |last=Sherr |first=Richard |year=2001 |encyclopedia=[[Grove Music Online]]|title=Paraphrase |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.20882 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020882 |access-date=4 August 2022 |archive-date=3 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180603093725/http://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020882 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last=Sherr |first=Richard |date=August 2011 |title=Laudat Autem David: Fallows on Josquin |journal=[[Music & Letters]]|volume=92 |issue=3 |pages=437–461 |doi=10.1093/ml/gcr061 |jstor=23013012 }} * {{cite encyclopedia |last=Sherr |first=Richard |date=27 April 2017 |encyclopedia=[[Oxford Bibliographies Online|Oxford Bibliographies]]: Music |title=Josquin des Prez |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/OBO/9780199757824-0194 |url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199757824/obo-9780199757824-0194.xml |url-access=subscription |access-date=3 March 2022 |archive-date=3 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303014711/https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199757824/obo-9780199757824-0194.xml |url-status=live }}{{subscription required}} * {{cite journal |last=Starr |first=Pamela F. |date=Winter 1997 |title=Josquin, Rome, and a Case of Mistaken Identity |journal=[[The Journal of Musicology]]|volume=15 |issue=1 |pages=43–65 |jstor=763903 |doi=10.2307/763903 }} * {{cite journal |last1=Urquhart |first1=Peter |title=Ad fugam, De Orto, and a Defense of the 'Early Josquin' |journal=[[Tijdschrift van de Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis]]|date=2012 |volume=62 |issue=1/2 |pages=3–27|jstor=43738331}} * {{cite journal |last=Wegman |first=Rob C. |date=Summer 1999 |title="And Josquin Laughed..." Josquin and the Composer's Anecdote in the Sixteenth Century |journal=[[The Journal of Musicology]]|volume=17 |issue=3 |pages=319–357 |jstor=764097 |doi=10.2307/764097 }} * {{cite journal |last=Wegman |first=Rob C. |date=May 2008 |title=Ockeghem, Brumel, Josquin: New Documents in Troyes |journal=Early Music |volume=36 |issue=2 |pages=203–215 |doi=10.1093/em/can015 |jstor=27655169 }} * {{cite encyclopedia |year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Parody mass |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.20939 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020939 |ref={{sfnRef|''Grove''|2001}} |access-date=4 August 2022 |archive-date=6 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406235844/http://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020939 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} ;Splet * {{cite magazine |last=Ross |first=Alex |author-link=Alex Ross (music critic) |date=14 June 2021 |title=The Musical Mysteries of Josquin |magazine=[[The New Yorker]] |url=https://www.newyorker.com/magazine/2021/06/21/the-musical-mysteries-of-josquin |access-date=23 May 2022 |archive-date=11 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220711075817/https://www.newyorker.com/magazine/2021/06/21/the-musical-mysteries-of-josquin |url-status=live }} * {{cite news |last=Woolfe |first=Zachary |author-link=Zachary Woolfe |date=29 April 2021 |title=The Renaissance's Most Influential Composer, 500 Years Later |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2021/04/29/arts/music/josquin-des-prez-classical-music.html |access-date=29 April 2021 |archive-date=29 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210429121736/https://www.nytimes.com/2021/04/29/arts/music/josquin-des-prez-classical-music.html |url-status=live |url-access=limited }} * {{cite web |title=Tableau et cadre: Portrait de Josquin des Près |trans-title=Painting and Frame: Portrait of Josquin des Près |publisher=[[Ministry of Culture (France)|Ministry of Culture]] |language=fr |url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/palissy/IM59002365 |access-date=2 March 2022 |archive-date=3 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303014709/https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/palissy/IM59002365 |url-status=live |ref={{sfnRef|MoC}} }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Francoski skladatelji]] [[Kategorija:Renesančni skladatelji]] fz9kti35zua2rxonkyn359cb24jxirb 6690615 6690502 2026-06-17T09:21:24Z A09 188929 pp uv, pp ref, ds 6690615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Josquin Lebloitte''' (tudi ''' Josquin des Prez'''), [[francozi|francoski]] [[pevec]] in [[skladatelj]] [[renesančna glasba|renesančne glasbe]], * {{c.|1450–1455}}, † [[27. avgust]] [[1521]] Velja za enega največjih skladateljev [[renesansa|renesanse]], bil je osrednja osebnost [[fanko-flamska šola| fransko-flamske šole]] in je močno vplival na evropsko glasbo 16. stoletja. Na podlagi dela svojih predhodnikov (npr. [[Johannes Ockeghem|Johannesa Ockeghema]], je razvil zapleten slog večglasja ([[polifonija|polifonije]]), kjer je poudarjal predvsem odnos med besedilom in glasbo. Namesto [[melizem|melizmov]] je uporabljal motive, njegova dela pa so večinoma vokalna. Pisal je torej predvsem [[maša|maše]], [[motet]]e in posvetne [[šanson]]e. Josquinova biografija je bila v sodobni [[muzikologija| muzikologiji]] večkrat spremenjena in dopolnjena. Do leta 1477 je pel v zboru [[Rene Anžujski| Reneja Anžujskega]]. V 1480-ih je potoval v Italijo s kardinalom [[Ascani Sforza| Ascanijem Sforzo]]. Mnoga njegova dela je v začetku 16. stoletja natisnil in izdal [[Ottaviano Petrucci]]. Od leta 1504 do konca življenja je živel v [[Conde|Condéju]], kjer je ustvaril nekatera svoja najbolj cenjena dela, vključno z mašama ''Missa de Beata Virgine'' in ''Missa Pange lingua''. Josquina pogosto opisujejo kot prvega zahodnega skladatelja, ki je ohranil slavo tudi po smrti. V Evropi 16. stoletja so njegovo glasbo pogosto izvajali in posnemali. Hvalili so ga pomembni misleci, kot sta [[Heinrich Glarean]] in [[Giosefo Zarlino]], in se po njem zgledovali. V 20. stoletju, ki velja za preporod stare glasbe, se je ponovno uveljavil, hkrati pa so postale vprašljive nekatere skladbe, ki so mu jih pripisali. Njegova glasba ostaja osrednji del repertoarja ansamblov za staro glasbo do danes in se še vedno pogosto snema. Leta 2021 so po vsem svetu obeležili 500. obletnico njegove smrti. O Josquinovih zgodnjih letih je znanega zelo malo. Podrobnosti njegove biografije so bile predmet razprav že stoletja. Danes že opuščena teorija je trdila, da se je rodil okoli leta 1440, kar naj bi temeljilo na napačni povezavi z [[Jushinusom de Kessalia]], ki je v dokumentih zapisan kot »Judocus de Picardia«. Ponovna presoja njegovega delovanja, imena in družinskega ozadja je to trditev ovrgla. Danes velja, da se je rodil okoli leta 1450, najpozneje do leta 1455, zaradi česar velja za sodobnika skladateljev kot so [[Loyset Compère]], [[Heinrich Isaac| Heinrich Isaac]] in [[Jacob Obrecht]]. Josquinov oče je bil policist v Kastelaniji a je bil obtožen številnih prekrškov in po letu 1448 izgine iz zapisov. O Josquinovi materi ni znanega ničesar; v ohranjenih dokumentih se ne pojavlja, kar nakazuje, da morda ni bila priznana kot njegova zakonita mati ali pa je umrla ob njegovem rojstvu. Okoli leta 1466, najbrž po očetovi smrti, sta ga njegova stric in teta imenovala za dediča svoje posesti. Josquin se je rodil v francosko govorečem delu [[Flandrija |Flandrije]], na območju današnje severovzhodne Francije ali Belgije. Kljub njegovi kasnejši povezanosti s Condéjem, zapisi kažejo, da tam ni bil rojen. Edini zanesljivi dokaz o njegovem rojstnem kraju je kasnejši pravni dokument, v katerem je sam zapisal, da se je rodil »onkraj Noir Eauwe«, kar pomeni »Črna voda«. Ta opis je raziskovalce zmedel, zato obstaja več teorij o tem, na katero vodno telo se nanaša. Predlagana je bila reka [[Eau Noire]] v Ardenih, kjer je obstajala tudi vas z imenom Prez, vendar muzikologi trdijo, da bi zapleti okoli Josquinovega imena takšno povezavo naredili nepomembno, poleg tega pa je reka premajhna in predaleč od Condéja. Trdijo torej, da naj bi bil njegov rojstni kraj blizu sotočja rek [[Šelda|Šelde]] in [[Sena|Sene]] pri Condéju, pri čemer se nagibajo predvsem k reki Seni, saj je bila znana po prevozu premoga, kar bi lahko ustrezalo opisu »Črna voda«. Druge teorije menijo, da se je rodil v bližini Saint-Quentina zaradi njegovega delovanja v tamkajšnji cerkvi ali v majhni vasi Beaurevoir, ki leži ob reki [[Šelda|Šeldi]]. == Življenje == Ni ohranjenih dokumentarnih dokazov o Josquinovem izobraževanju ali odraščanju.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§1 "Birth, family and early training (''c''1450–75)"}} David Fallows ga povezuje z Goseequinom de Condentom, oltarnim dečkom v kolegijski cerkvi Saint-Géry v Cambraiju do sredine leta 1466. Drugi raziskovalci, kot je Gustave Reese, navajajo pripoved iz 17. stoletja, ki jo je zapisal Claude Hémeré, prijatelj kardinala Richelieuja, po kateri naj bi Josquin skupaj s prijateljem Jean Mouton postal zborovski deček v kolegijski cerkvi Saint-Quentin vendar je ta pripoved vprašljiva. Tamkajšnja kolegijska kapela je bila pomembno središče kraljevega pokroviteljstva in glasbe za to območje. Vsi zapisi iz Saint-Quentina{{sfn|Reese|1984|p=3}} so bili uničeni leta 1669 zato je možno, da je Josquin svoje poznejše povezave s francosko kraljevo kapelo pridobil v zgodnjih letih. Ni dokazov, da bi Josquin študiral pri [[Johannes Ockeghem| Johannesu Ockeghemu]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§1 "Birth, family and early training (''c''1450–75)"}}, kot so trdili kasnejši pisci čeprav naj bi se učil od starejšega skladatelja, po čemer so sklepali, da naj bi šlo za Ockaghema. Josquin mu je ob smrti napisal žalostinko ''Nymphes des bois'' poleg tega pa ga je večkrat glasbeno citiral, najbolj neposredno v svojem dvojnem motetu ''Alma Redemptoris mater/Ave regina caelorum'', ki si deli začetno vrstico z Ockeghemovim motetom ''Alma Redemptoris mater''. Josquin bi lahko bil povezan s cambrajsko stolnico, saj se ime »des Prez« pojavi med glasbeniki stolnice, navedenimi v motetu ''Omnium bonorum plena'', ki ga je napisal [[Loyset Compere]]{{sfn|Fallows|2020|p=25}}. Motet je bil napisan pred letom 1474 in omenja številne pomembne glasbenike tistega časa, med njimi [[Antoine Busnois| Antoine Busnois]], [[ Johannes Tictoris]], [[Johannes Regis| Johannes Regis]], [[Johannes Ockeghem|Ockeghema]] in [[Guillame Du Fay| Guillame Du Faya]], čigar glasba je nanj zelo vplivala. Prvi zanesljivi zapis o Josquinovi zaposlitvi je iz 19. aprila leta 1477, ko se je zaposlil kot pevec v kapeli [[René of Anjou ]] v Aix-en-Provencu. Drugi zapisi sicer kažejo, da bi lahko bil v Aixu že leta 1475. Tam je ostal vsaj do leta 1478, nato pa njegovo ime za pet let izgine iz zgodovinskih zapisov.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§2 "Aix-en-Provence, ?Paris, Condé-sur-l'Escaut (''c''1475–1483)"}} Morda je ostal v Renéjevi službi in se skupaj z drugimi pevci pridružil službi v pariški kapeli [[Sainte-Chapelle| Sainte-Chapelle]]. Slabše sprejeta teorija o Josquinovih dejavnostih med letoma 1478 in 1483 pravi, da je že leta 1480 vstopil v gospodinjstvo svojega bodočega delodajalca [[Ascanio Sforza|Ascania Sforze]].{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§3 "Milan and elsewhere (1484–9)"}} V tem primeru naj bi bil Josquin z Ascanijem v [[Ferrara| Ferrari]]in bi morda takrat napisal delo ''Missa Hercules Dux Ferrariae''. Okoli tistega leta je bil v Ferrari napisan tudi ''Casanatense chansonnier'', ki vključuje šest Josquinovih šansonov: *''Adieu mes amours'', *''En l'ombre d'ung buissonet'', *''Et trop penser'', *''Ile fantazies de Joskin'', *''Que vous ma dame'' in *''Une mousque de Biscaye''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§2 "Aix-en-Provence, ?Paris, Condé-sur-l'Escaut (''c''1475–1483)"}} ''. Šansona ''Adieu mes amours'' in ''Que vous ma dame'' naj bi bila še posebej priljubljena, kar potrjuje njuna razširjenost in široka obravnava v kasnejših virih. Februarja 1483 se je Josquin vrnil v [[Condé]], da bi prevzel svojo dediščino po teti in stricu, ki naj bi bila usmrčena, ko je vojska [[ Luis XI|Luisa XI]] maja 1478, oblegala mesto ter prebivalce zaprla v cerkev in jih tam zažgala. Josquin je najel vsaj 15 pooblaščencev za urejanje svoje dediščine, kar nakazuje, da je bil takrat premožen.{{sfn|Fallows|2020|p=106}} To bi lahko pojasnilo, zakaj je pozneje v življenju pogosto potoval in mu ni bilo treba toliko skladati kot njegovima sodobnikoma [[Heinrich Iscaac| Heinrichu Isaacu]] in [[Ludwig Senfl|Ludwigu Senflu]]{{sfn|Fallows|2020|p=106}}. Ohranjeni zapisi kažejo, da je bil Josquin do 15. maja 1484 že v [[Milano| Milanu]], morda kmalu po svojem potovanju v Condé leta 1483{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§3 "Milan and elsewhere (1484–9)"}}. Marca 1484 pa naj bi obiskal [[Rim]]. Domneva se, da je hitro zapustil Condé in odšel v Italijo predvsem zato, ker mu je dediščina dopuščala več svobode ter mu omogočila, da se je izognil služenju kralju. Leta 1448 je stopil v službo rodbine Sforza,{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§3 "Milan and elsewhere (1484–9)"}} kjer si je kmalu pridobil prestižni položaj. Med službovanjem je zaprosil za dovoljenje, da postane rektor župnijske cerkve[[Saint Aubin| Saint Aubin]], ne da bi bil posvečen v duhovnika. Njegova prošnja je bila ob prvi zaprositvi zavrnjena, ob drugi pa sprejeta. Takrat naj bi napisal enega svojih najbolj znanih motetov ''Ave Maria Virgo serena'' (1485){{sfn|Sherr|2017|loc=§ "Ave Maria ... virgo serena"}} Julija 1484 je odšel v [[Rim]] za eno leto, v poznih 1480-ih pa je odpotoval v [[Pariz]] zaradi pravnega spora v Saint Aubinu. Med letoma 1485 in 1489 je služil ogrskemu kralju [[Matija Korvin| Matiji Korvinu]] na Dunaju{{sfn|Fallows|2020|pp=114–115, 524}} . Dvor Matije Korvina je imel namreč visok glasbeni standard in je zaposloval številne glasbenike, predvsem iz Italije. Čeprav se predvideva, da je Josquinova dejavnost na ogrskem dvoru verjetna, so dokazi posredni in ni ohranjenih izvirnih dokumentov, ki bi to potrdili. Josquin je bil ponovno v Milanu januarja 1489 do začetka maja, kjer se je srečal s teoretikom in skladateljem [[Franchinus Gaffurius| Franchinusom Gaffuriusom]]{{sfn|Fallows|2020|pp=117–118}}. Od junija 1489 do aprila 1494 je bil član papeškega zbora v Rimu, najprej pod papežem [[Inocenc VIII| Inocencom VIII]], nato pod borgijskim papežem [[Aleksander VI.| Aleksandrom VI.]]. Njegov prihod je zboru prinesel velik ugled. Dva meseca po prihodu, 18. avgusta, je Josquin uveljavil prvi zahtevek za enega od več [[beneficij | beneficijev]]. Imeti hkrati tri nepovezane beneficije, ne da bi moral prebivati na teh krajih ali govoriti njihov jezik, je bila posebna ugodnost, ki sta mu jo omogočala njegov položaj in služba. Njegovi zahtevki so vključevali kanonikat pri [[Notre-Dame|Notre-Dame]] v Parizu, [[Saint-Omer]] v Cambraiu{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§4 "The papal chapel (1489–1494)"}}; župnijo, ki jo je podeljevala opatija Saint-Ghislain; župnijsko cerkev v [[Basse-Yttre| Basse-Yttru]]; dve župniji blizu Frasnesa v Hainautu ter [[Saint-Gery]] v Cambraiju. Ohranjena papeška pisma kažejo, da so bili nekateri od teh zahtevkov odobreni, vendar ni videti, da bi dejansko prevzel katerikoli kanonikat. Mesečni plačilni zapisi [[Sikstinska kapela| Sikstinske kapele]] predstavljajo najboljši vir za Josquinovo kariero, vendar so vsi zapisi papeške kapele od aprila 1494 do novembra 1500 izgubljeni, zato ni znano, kdaj je zapustil Rim{{sfn|Fallows|2020|p=139}}. Po restavratorskih delih med letoma 1997 in 1998 so na steni pevskega prostora (cantoria) v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]] odkrili napis JOSQUINJ, vrezan kot grafit. To je eden izmed skoraj štiristo imen v kapeli, od katerih jih je približno sto mogoče povezati s pevci papeškega zbora. Napisi segajo od 15. do 18. stoletja, podpis JOSQUINJ pa je značilen za starejše obdobje. Obstaja nekaj dokazov, da se ime nanaša na Josquina des Preza; mogoče ga je brati kot »Josquin« ali »Josquinus«, odvisno od tega, ali ukrivljeno črto na desni razlagamo kot okrajšavo za »us«. Drugi pevci z imenom Josquin so običajno podpisovali svoje ime v celoti, medtem ko je znano, da je Josquin des Prez včasih uporabljal le eno ime. === Francija === Dokumenti, odkriti od poznega 20. kažejo da naj bi bil Josquin med letoma 1494 in 1503 posvečen v duhovnika.{{sfn|Fallows|2020|pp=193, 195}} Avgusta 1494 je odšel v Cambrai in se kmalu za tem vrnil v Rim. Od takrat do leta 1498 ni zanesljivih dokazov o njegovi dejavnosti. Dve pismi med člani rodbin Gonzaga in Sforza nakazujeta, da se je Josquin okoli leta 1498 ponovno vrnil v službo družine Sforza v Milanu, kjer ni ostal dolgo, saj so bili njegovi nekdanji delodajalci ujeti med invazijo [[Ludvik XII| Ludvika XII]] leta 1499. Pred odhodom je napisal dve posvetni skladbi: znano frotolo ''El grillo'' (»Čriček«) in ''In te Domine speravi'' (»Vate sem položil svoje upanje, Gospod«), ki temelji na ''Psalmu 31''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§5 "France and Italy (1494–1503)"}}{{sfn|Macey|1998|p=155}} . Josquin je bil v začetku 16. stoletja v Franciji; dokumenti, odkriti leta 2008, kažejo, da je med letoma 1499 in 1501 dvakrat obiskal [[Troyes]]. Kanonikati v Saint-Quentinu so bili skoraj vedno darila francoskega kralja članom kraljevega gospodinjstva kar nakazuje, da je bil Josquin zaposlen pri [[LudvikXII|Ludviku XII]].{{sfn|Fallows|2020|pp=91–93}} Po navedbah iz leta 1547 je bil motet ''Memor esto verbi tui servo tuo'' (»Spomni se svoje obljube svojemu služabniku«) napisan kot nežni opomin kralju, naj izpolni svojo obljubo o [[beneficij|beneficiju]], ki mu ga je obljubil. Josquin naj bi po prejemu beneficija napisal motet na besedilo ''Bonitatem fecisti cum servo tuo, Domine'' (»Gospod, milostno si ravnal s svojim služabnikom«) kot izraz hvaležnosti kralju, bodisi Louisu XI bodisi Ludviku XII.{{sfn|Fallows|2020|pp=91–93}} Josquin je prispel v [[Ferrara|Ferraro]] najpozneje do 30. maja 1503,{{sfn|Fallows|2020|p=196}} da bi služil vojvodi Ferrare, ki je že več let skušal nadomestiti skladatelja in zborovodjo [[Johannes Martini| Johannesa Martinija]], ki je nedavno umrl. Približno tri mesece kasneje je bil izbran za člana vojvodske kapele. Med bivanjem v Ferrari je napisal nekaj svojih najbolj znanih skladb, med njimi [[motet]] ''Miserere mei, Deus'', ki je postal eden najbolj razširjenih motetov 16. stoletja. Verjetno iz tega obdobja izhaja tudi virtuozni motet ''Virgo salutiferi'', uglasben na pesem ''Ercole Strozzi'', ter ''O virgo prudentissima'', ki temelji na pesmi ''Poliziano''. Zaradi slogovne podobnosti z omenjenima motetoma se v to obdobje pogosto umešča tudi ''Missa Hercules Dux Ferrariae'', čeprav so prej menili, da je nastala že v zgodnjih 1480-ih. Josquin v Ferrari ni ostal dolgo. Izbruh kuge leta 1503{{sfn|Fallows|2020|p=196}} je povzročil evakuacijo vojvode in njegove družine ter dveh tretjin prebivalcev, zato je Ferraro zapustil aprila 1504. Njegov naslednik,[[Jacob Obrecht]], je sredi leta 1505 umrl zaradi kuge. ===Condé === Josquin se je iz Ferrare preselil v svojo domačo regijo Condé-sur-l'Escaut in 3. maja 1504 postal prošt kolegijske cerkve [[Notre-Dame]]. Njegova vloga mu je prinesla politično odgovornost in nadzor nad številnim osebjem, vključno z dekanom, zakladnikom, 25 kanoniki, 18 kaplani, 16 vikarji, 6 pevskimi dečki in drugimi duhovniki{{sfn|Fallows|2020|pp=276–277}}. Tukaj so nastala njegova pozna dela. Iz tega obdobja se je ohranilo zelo malo zapisov o njegovem delovanju; septembra 1504 je kupil hišo, novembra 1508 pa jo prodal{{sfn|Fallows|2020|p=277}}. V poznejših letih je Josquin ustvaril številna svoja najbolj cenjena dela. Med njimi so maše ''Missa de Beata Virgine'' in ''Missa Pange lingua''; moteti ''Benedicta es, Inviolata'', ''Pater noster–Ave Maria'' in ''Praeter rerum seriem''; ter šansoni ''Mille regretz'', ''Nimphes, nappés'' in ''Plus nulz regretz''. Zadnji, ''Plus nulz regretz''{{sfn|Fallows|2020|p=351}}, je uglasbitev pesmi, ki slavi prihodnjo zaroko med [[Karlom V]]. in [[Marija Tudor| Marijo Tudorsko]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§7 "Condé-sur-l'Escaut (1504–21)"}}. V njegovih zadnjih letih se je njegova glasba razširila po vsej Evropi z izdajami tiskarja Ottaviana Petruccija, ki je Josquinovim skladbam namenil posebno mesto in jih večkrat ponovno izdal. Umrl je 27. avgusta 1521 in svoje premoženje zapustil kapitlju [[Notre-Dame]] v Condéju {{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§7 "Condé-sur-l'Escaut (1504–21)"}}. Pokopan je bil pred glavnim oltarjem cerkve, vendar je bil njegov grob uničen bodisi med državnimi vojnami bodisi leta 1793, ko je bila cerkev porušena med [[ Francoska revolucija | Francosko revolucijo]]. == Glasba == Josquin je bil vse življenje poklicni pevec, njegove skladbe pa so skoraj izključno vokalne. Pisal je predvsem v treh žanrih: [[maša]], [[motet]]in [[šanson]](s francoskim besedilom). V svoji približno 50-letni karieri je ustvaril več del kot katerikoli drugi skladatelj njegovega časa. Težko je povsem natančno določiti kronologijo njegovih skladb. Viri, v katerih so bile objavljene, ponujajo malo dokazov, zgodovinske in kontekstualne povezave pa so šibke. Malo rokopisov njegove glasbe izvira iz časa pred 16. stoletjem. Po smrti [[Guillaume Du Fay| Guillaume Du Faya]] leta 1474, so Josquin in njegovi sodobniki živeli v glasbenem svetu pogostih slogovnih sprememb, predvsem zaradi gibanja glasbenikov po Evropi. Skupina muzikologov mu pripisuje tri ključne razvojne premike: # postopno opuščanje dolgih [[melizem| melizmatičnih]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§10 "Works: canon and chronology", § para. 7}} linij in poudarek na manjših motivih, kiso kratki, prepoznavni in melodični fragmenti, ki prehajajo med glasovi in ustvarjajo notranjo povezanost, # vse večjo uporabo imitativne [[polifonija| polifonije]], enakomerno porazdeljene med glasovi, ki združuje urejeno zgradbo in ritmično dinamiko, # večji poudarek na besedilu, kjer glasba poudarja njegov pomen – zgodnja oblika tonskega slikanja{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§10 "Works: canon and chronology", § para. 7}} . === Maša === Maša je osrednji obred Katoliške cerkve, polifonične uglasbitve delov mašnega ordinarija — [[Kyrie]], [[Gloria]], [[Credo]], [[Sanctus]] in [[Agnus Dei]] — pa so postale vse bolj priljubljene že v 14. stoletju. Od 15. stoletja dalje so skladatelji mašo obravnavali kot osrednji žanr zahodne klasične glasbe, kar je bilo povezano z večjim povpraševanjem po njej. V času Josquin des Preza so bile maše običajno standardizirane kot obsežna, petdelna polifona dela, kar je skladateljem oteževalo usklajevanje [[liturgija| liturgičnih]] in glasbenih zahtev. Prejšnji zgledi skladateljev, kot sta Guillaume Du Fay in Johannes Ockeghem, so bili zelo cenjeni in posnemani.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses"}} Josquin in Jacob Obrecht sta vodila intenziven razvoj mašnega žanra. Josquinove maše so na splošno manj napredne kot njegovi moteti čeprav mu pripisujejo številne inovacije. Njegov manj radikalen pristop je mogoče razložiti s tem, da je večina maš nastala zgodaj v njegovi karieri, ali pa s strukturnimi in besedilnimi omejitvami samega žanra. Skoraj vse so napisane za štiri glasove. Njegove maše razdelimo v naslednje tipe{{sfn|Sherr|2000|p=ix}}: *kanonske maše, kjer en ali več glasov izhaja iz drugega z natančno imitacijo; *[[cantus firmus]] maše, kjer se že obstoječa melodija pojavi v enem glasu, ostali pa so bolj svobodno oblikovani; *parafrazne maše, ki temeljijo na enoglasni melodiji, uporabljeni svobodno v vseh glasovih in v različnih oblikah{{sfn|Sherr|2001|loc=§ para. 1}}; *parodične maše, ki temeljijo na večglasni skladbi, pri čemer se uporablja material iz vseh glasov, ne le glavna melodija; *solmizacijske maše, ki jih je [[Gioseffo Zarlino]] imenoval "soggetto cavato", kjer je osnovna melodija izpeljana iz zlogov imena ali besedne zveze{{sfn|Lockwood|2001|loc=§ para. 1}}. Josquin je začel ustvarjati v času, ko so skladatelji začeli dojemati stroge cantus firmus maše kot omejujoče. Bil je pionir parafraznih in parodičnih maš, ki pred 16. stoletjem še niso bile dobro razvite. Mnoga njegova dela združujejo več tehnik, zato jih je težko strogo razvrstiti. === Kanonske maše === Josquinovi predhodniki in sodobniki so pisali maše na osnovi kanonske imitacije. V teh mašah kanonski glasovi izhajajo iz že obstoječih melodij, kot je pesem ''L’homme armé'' ali gregorijanski napevi. Josquinovi kanonski maši pa ne temeljita na obstoječih melodijah, zato izstopata iz tradicije, saj uporabljata izvirne melodije v vseh glasovih. Objavljeni sta bili v tretji knjigi maš leta 1514.{{sfn|Bloxam|2000|p=196}} === Cantus firmus maše === Pred Josquinovim zrelim obdobjem je bila najpogostejša tehnika pisanja maš [[cantus firmus]], ki se je uporabljala večino 15. stoletja. Josquin jo je uporabljal že zgodaj, na primer v ''Missa L’ami Baudichon'', eni njegovih najzgodnejših maš{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}}. Najbolj znani Josquinovi cantus firmus temeljita na melodiji ''L’homme armé''(»oboroženi mož«) in sta bili zelo priljubljeni v renesansi. Čeprav sodita v njegovo zrelo obdobje, sta si zelo različni. ''Missa L’homme armé super voces musicales'' je tehnično izjemno zahtevna skladba z mnogimi kanoni in kontrapunktičnimi postopki. Melodija se pojavi na vseh tonih naravne [[heksakord| heksakorde]] (C–D–E–F–G–A){{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}}. Poznejša, ''Missa L’homme armé sexti toni'' je bolj svobodna »fantazija« na isto temo. Čeprav temelji na cantus firmus, vsebuje tudi parafrazne elemente, saj se deli melodije pojavljajo v vseh glasovih in v različnih ritmih ter tempih. V primerjavi s prvo je tehnično bolj zadržana, vse do zaključnega [[Agnus Dei]], kjer se pojavi kompleksna kanonska struktura, vključno z redkim retrogradnim kanonom, okoli katerega so spleteni drugi glasovi.{{sfn|Blackburn|2000|p=64}} Zgodnja dela: * ''Missa Ave maris stella'' * ''Missa Gaudeamus'' Poznejša dela * ''Missa de Beata Virgine'' * ''Missa Pange lingua'' ===Parafrazne maše=== Parafrazna maša se razlikuje od tehnike [[cantus firmus]] po tem, da je izvorni material sicer še vedno enoglasen, vendar je (v Josquinovem času) lahko zelo okrašen, pogosto z melodičnimi okraski{{sfn|''Grove''|2001}}. Tako kot pri tehniki cantus firmus se lahko izvorna melodija pojavlja v več glasovih maše. Več Josquinovih maš uporablja parafrazno tehniko, na primer zgodnja ''Missa Gaudeamus'', ki vključuje tudi elemente cantus firmus in kanona{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}} . ''Missa Ave maris stella'', prav tako verjetno zgodnje delo, parafrazira marijanski antifon z istim imenom; to je ena njegovih najkrajših maš. Pozna ''Missa de Beata Virgine'' parafrazira gregorijanske napeve v čast Devici Mariji. Kot t. i. “marijanska maša” (Lady Mass) je bila namenjena sobotnemu bogoslužju in je bila njegova najbolj priljubljena maša v 16. stoletju.{{sfn|Noble|1980|loc=§ "Works"}}{{sfn|Planchart|2000|pp=120–130}} Najbolj znana med Josquinovimi parafraznimi mašami in ena najslavnejših maš renesanse je ''Missa Pange lingua'', ki temelji na himni za praznik svetega Rešnjega telesa. Verjetno je bila to zadnja maša, ki jo je Josquin napisal{{sfn|Planchart|2000|pp=130, 132}}. === Parodične maše === * ''Missa Di dadi'' (Morton) * ''Missa D'ung aultre amer'' (Ockeghem) * ''Missa Faisant regretz'' (Frye) * ''Missa Fortuna desperata'' * ''Missa Malheur me bat'' (Martini ali Malcourt) * ''Missa Mater Patris'' (Brumel). Ob Josquinovi smrti so bile parodične maše že uveljavljene, njegova dela pa kažejo raznolikost načinov glasbenega izposojanja v tem prehodnem obdobju. Šest del se običajno pripisuje Josquinu, ki uporabljajo material iz polifonih skladb dve pa vključujeta tudi kanonske elemente. Na primer: * ''Missa Di dadi'' * ''Missa Faisant regretz'' * ''Missa Fortuna desperata'' * ''Missa Malheur me bat '' * ''Missa Mater Patris'' * ''Missa D'ung aultre am'' === Solmizacijske maše === Najzgodnejša znana maša s to tehniko je ''Missa Hercules Dux Ferrariae'', ki jo je Josquin napisal za vojvodo Ercole I d'Este. Temelji na glasovnih zlogih iz njegovega imena (v latinščini Hercules Dux Ferrarie), ki se pretvorijo v tone: Re–Ut–Re–Ut–Re–Fa–Mi–Re (v sodobni notaciji D–C–D–C–D–F–E–D){{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}}{{sfn|Blackburn|2000|p=78}}. Ta maša je najbolj znan primer uporabe te tehnike. Drugi primer je Missa La sol fa re mi, ki temelji na frazi »laisse faire moy« (“pusti, naj jaz poskrbim”). Celotna maša je tesno povezana s tem motivom in deluje skoraj kot [[ostinato]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}} . === Moteti === Josquinovi moteti veljajo za njegova najbolj slavna in vplivna dela.{{sfn|Milsom|2011|loc=§ para. 5}} Njihov slog je zelo raznolik, vendar jih lahko na splošno razdelimo na: # homofone uglasbitve z akordičnimi bloki in zlogovnim podajanjem besedila, # okrašene, pogosto imitacijske kontrapunktične fantazije, kjer glasba zasenči besedilo, # psalmske uglasbitve, ki združujejo oba pristopa ter dodajajo retorične figure in slikovito upodabljanje besedila, kar napoveduje kasnejši razvoj madrigala. Večino motetov je napisal za štiri glasove, kar je do sredine 15. stoletja postalo standard, izhajajoč iz štiriglasnega pisanja skladateljev, kot sta [[Guillaume de Machaut]] in [[John Dunstaple]]{{sfn|Finscher|2000|p=249}}. Josquin pa je bil tudi pomemben inovator pisanja motetov za pet in šest glasov. Mnogi moteti uporabljajo stroge kompozicijske postopke, drugi so bolj svobodno oblikovani. Nekateri uporabljajo [[cantus firmus]] kot povezovalni element, drugi kanon, tretji ponavljajoč se motiv (motto), nekateri pa kombinirajo več tehnik. V nekaterih motetih je kanon jasno slišen, v drugih pa skrit in težje zaznaven. Josquin je pogosto uporabljal imitacijo. Posamezni odseki spominjajo na fugo, saj glasovi zaporedoma vstopajo z isto temo. To je zelo očitno v njegovem zgodnjem motetu ''Ave Maria ... Virgo serena''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§11 "Motets"}}, kjer vsak glas ponovi prejšnjo melodijsko linijo. Podobno izrazito imitacijo najdemo tudi v zgodnjih delih, kot je ''Alma Redemptoris mater/Ave regina caelorum'', ter v poznejših, kot je uglasbitev psalma ''Dominus regnavit''. Le malo skladateljev pred Josquinom je pisalo večglasne uglasbitve psalmov, pri njem pa predstavljajo pomemben del poznejših motetov.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§11 "Motets"}} Med njimi so znani: * ''Miserere'' (Psalm 51), * ''Memor esto verbi tui'' (Psalm 119), * dve uglasbitvi psalma ''De profundis'' (Psalm 130), ki veljata za njegova najpomembnejša dosežka{{sfn|Reese|1954|p=249}}{{sfn|Milsom|2000|p=305}}. Josquin je pisal tudi t. i. motet-šansone, obliko, razvito v Milanu. Gre za kombinacijo svetega in posvetnega: spodnji glas vsebuje latinski cantus firmus, zgornji pa pojejo francosko besedilo, ki se simbolno navezuje na latinskega ali ga komentira. Njegovi znani primeri so: *''Que vous madame/In pace'' *''A la mort/Monstra te esse matrem'' *''Fortune destrange plummaige/Pauper sum egg''{{sfn|Litterick|2000|p=336}} === Posvetna glasba === Josquin je napisal številne francoske šansone za tri do šest glasov, od katerih so bili nekateri verjetno namenjeni tudi instrumentalni izvedbi. Pogosto je uporabljal [[ cantus firmus]], včasih iz priljubljenih pesmi neznanega izvora, kot pri ''Si j'avoye Marion''{{sfn|Brown|1980}}. Drugič je uporabil melodijo, povezano z drugim besedilom, ali pa ustvaril povsem novo skladbo brez zunanjega vira. Uporabljal je tudi zanimivo tehniko: priljubljeno melodijo je zapisal kot kanon med notranjima glasovoma, nad njima pa ustvaril novo melodijo z novim besedilom – to je naredil v znanem šansonu ''Faulte d'argent''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§13 "Secular Works"}}. Njegovi zgodnji šansoni so nastali v severni Evropi pod vplivom skladateljev, kot sta [[Johannes Ockeghem]] Johannes Ockeghem in [[Antoine Busnois]]. Za razliko od njiju se ni strogo držal oblik "formes fixes" (rondeau, virelai, balada), temveč je pogosto uporabljal imitacijo, podobno kot v svojih sakralnih delih. Bil je med prvimi, ki so pisali šansone, kjer so vsi glasovi enakovredni. Pogosto je uporabljal ponavljanje melodij, zlasti tam, kjer se besedilo rima, njegovi šansoni pa so pogosto tudi lažji in hitrejši kot moteti. Nekateri so bili verjetno namenjeni instrumentalni izvedbi, saj jih je objavljal tudi brez besedila. Med najbolj znanimi šansoni so: *''Nymphes des bois/Requiem aeternam'' (žalostinka ob smrti Ockeghema) *''Mille regretz'' *''Nimphes, nappés'' *''Plus nulz regretz''{{sfn|Fallows|2020|p=351}} Josquin je napisal tudi vsaj tri skladbe v slogu frottole, priljubljene italijanske pesemske oblike, ki jo je spoznal v Milanu. Med njimi so: * ''Scaramella El grillo'' * ''In te domine speravi'' Te skladbe so še enostavnejše kot šansoni, saj so zlogovne n homofone in sodijo med njegove najpogosteje izvajane{{sfn|Noble|1980|loc=§ "Works"}}{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§13 "Secular Works"}}. == Zapuščina in vpliv == Josquin des Prez je imel izjemen vpliv na zahodno glasbo. Muzikolog William Elders ga je opisal kot »prvega skladatelja v zgodovini zahodne glasbe, ki po svoji smrti ni bil pozabljen«{{sfn|Elders|2013|p=29}}, medtem ko ga je John Milsom imenoval za »osrednjega skladatelja renesanse«. David Fallows meni, da je njegov vpliv na glasbo 16. stoletja primerljiv z vplivom [[ Ludwig van Beethoven| Ludwiga van Beethovna]] v 19. stoletju in [[Igor Stravinsky| Igorja Stravinskega]] v 20. stoletju.{{sfn|Fallows|2020|p=349}} Njegova priljubljenost je vodila do številnih posnemanj in napačnih pretiranih pripisovanj del. Razlog za to je bila tudi tudi zmeda zaradi njegovih soimenjakov ter dela njegovih učencev in posnemovalcev. Po njegovi smrti so številni skladatelji napisali žalostinke; med njimi [[Benedictus Appenzeller]], [[Gombert]], [[ Jacquet Mantski]] in [[Jheronimus Vinders]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}}. Njegova dela so se širila po vsej Evropi in tako so njegovo glasbo izvajali še dolgo po njegovi smrti, številni skladatelji pozne renesanse pa so jo citirali ali posnemali. === Ugled === O Josquinovem ugledu v času njegovega življenja je malo podatkov, vendar so njegovo glasbo hvalili pisci, kot so [[Paolo Cortesi]] , [[Jean Molinin]] in [[ Franchinus Gaffurius]]. Njegova priljubljenost se kaže tudi v dejstvu, da je [[Petrucci]] leta 1502 izdal prvo zbirko maš enega samega skladatelja prav z njegovimi deli.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}} Po smrti so ga hvalili humanisti, kot sta [[Baldassare Castiglione]] in [[François Rabelais]] François Rabelais, teoretiki, kot sta [[Heinrich Glarean]] in [[Gioseffo Zarlino]] pa so ga postavili za vzor. Z razvojem baročne glasbe, je njegov vpliv začel slabeti. Nasledil ga je [[ Giovanni Pierluigi da Palestrina]], ki je postal osrednja figura polifonije. Do 20. stoletja so se z njim ukvarjali predvsem glasbeni teoretiki{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}}. Ponovno zanimanje za njegovo glasbo se je pojavilo v 18. in 19. stoletju pri raziskovalcih, kot so [[Charles Burney]], [[Johann Nikolaus Forkel]] in [[François-Joseph Fétis]]. [[August Wilhelm Ambros]] ga je v 19. stoletju označil za eno največjih osebnosti glasbene zgodovine. V 20. stoletju je njegov ugled najprej upadel nato pa ponovno zrasel z novimi izdajami njegovih del in ponovnim zanimanjem za staro glasbo. Pomemben mejnik je bila mednarodna konferenca o Josquinu leta 1971, ki ga je dokončno postavila v središče renesančne glasbe.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}} ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * Bridgman, Nanie (1991) [1960]. "The Age of Ockeghem and Josquin". In Abraham, Gerald; Hughes, Dom Anselm (eds.). Ars Nova and the Renaissance 1300–1540. The New Oxford History of Music. Vol. III. Oxford: Oxford University Press. pp. 239–302. ISBN 978-0-19-316303-4. * Burkholder, J. Peter; Grout, Donald Jay; Palisca, Claude V. (2014). A History of Western Music (9th ed.). New York: W. W. Norton & Company. ISBN 978-0-393-91829-8. * Charles, Sydney R. (1983). Josquin des Prez: A Guide to Research. New York and London: Garland Publishing. ISBN 978-0-8240-9387-7. * Elders, Willem, ed. New Josquin Edition, 30 vols. Utrecht: Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis, 1987–. ISBN 978-90-6375-051-0. * Elders, William (2013). Josquin des Pres and His Musical Legacy: An Introductory Guide. Leuven: Leuven University Press. ISBN 978-90-5867-941-3. * Barbier, Jacques (2010). Josquin Desprez. Centre d'études supérieures de la Renaissance (in French). Tours: Bleu nuit éditeur. ISBN 978-2-913575-87-5. * Fiore, Carlo (2003). Josquin des Prez. Constellatio Musica 10 (in French). Palermo: L'Epos. ISBN 978-88-8302-220-3. ===Literatura=== {{refbegin|32em}} * {{cite book |last=Bridgman |first=Nanie |editor-last1=Abraham |editor-first1=Gerald |editor-link=Gerald Abraham |editor-last2=Hughes |editor-first2=Dom Anselm |year=1991 |orig-year=1960 |title=Ars Nova and the Renaissance 1300–1540 |chapter=The Age of Ockeghem and Josquin |pages=239–302 |series=The New Oxford History of Music |volume=III |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-316303-4 |url=https://archive.org/details/ngewoxfordhistor0003unse |url-access=registration }} * {{cite book |last1=Burkholder |first1=J. Peter |author-link1=J. Peter Burkholder |last2=Grout |first2=Donald Jay |author-link2=Donald Jay Grout |last3=Palisca |first3=Claude V. |author-link3=Claude V. Palisca |year=2014 |title=A History of Western Music |edition=9th |publisher=[[W. W. Norton & Company]] |location=New York |isbn=978-0-393-91829-8 }} * {{cite book |last=Charles |first=Sydney R. |year=1983 |title=Josquin des Prez: A Guide to Research |publisher=[[Garland Publishing]] |location=New York and London |isbn=978-0-8240-9387-7 }} * Elders, Willem, ed. ''New Josquin Edition'', 30 vols. Utrecht: Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis, 1987–. {{ISBN|978-90-6375-051-0}}. * {{cite book |last=Elders |first=William |year=2013 |title=Josquin des Pres and His Musical Legacy: An Introductory Guide |publisher=[[Leuven University Press]] |location=Leuven |isbn=978-90-5867-941-3 }} * {{cite book |last=Fallows |first=David |author-link=David Fallows |editor-last1=Haggh |editor-first1=Barbara |year=2001 |title=Essays on Music and Culture in Honor of Herbert Kellman |chapter=Who composed Mille regretz? |publisher=[[Brepols Publishers]] |location=Turnhout |isbn=978-2-86931-097-1 |pages=214–252 }} * {{cite book |last=Fallows |first=David |author-link=David Fallows |year=2020 |orig-year=2009 |title=Josquin |edition=2nd |publisher=Brepols Publishers |location=Turnhout |isbn=978-2-503-56674-0 }} * {{cite book |last1=Gleason |first1=Harold |author-link=Harold Gleason |last2=Becker |first2=Warren |year=1988 |title=Music in the Middle Ages and Renaissance |publisher=Frangipani Press |location=Bloomington |edition=3rd |series=Music Literature Outline Series |isbn=978-0-88284-379-7 }} * {{cite book |last=Haggh |first=Barbara |editor-last1=Clement |editor-first1=Albert |editor-link1=Albert Clement |editor-last2=Jas |editor-first2=Eric |year=1994 |title=From Ciconia to Sweelinck: Donum natalicium Willem Elders |chapter=Josquin's Portrait: New Evidence |publisher=[[Rodopi (publisher)|Rodopi]] |location=Amsterdam |isbn=978-90-5183-768-1 |url={{google books|plainurl=y|id=OW0ktdIxMoIC}} |access-date=26 August 2022 |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531001615/https://books.google.com/books?id=OW0ktdIxMoIC |url-status=live }} * {{cite book |last=Kellman |first=Herbert |editor-last1=Bloxam |editor-first1=M. Jennifer |editor-last2=Filocamo |editor-first2=Gioia |editor-last3=Holford-Strevens |editor-first3=Leofranc |editor-link3=Leofranc Holford-Strevens |year=2009 |title=Uno gentile et subtile ingenio Studies in Renaissance Music in Honour of Bonnie J. Blackburn |chapter=Dad and Granddad Were Cops: Josquin's Ancestry |pages=183–200 |publisher=Brepols Publishers |location=Turnhout |isbn=978-2-503-53163-2 }} * {{cite book |last=Leach |first=Elizabeth Eva |author-link=Elizabeth Eva Leach |year=2014 |title=Guillaume de Machaut: Secretary, Poet, Musician |publisher=[[Cornell University Press]] |location=Ithaca |isbn=978-1-5017-0486-4 |url={{google books|plainurl=y|id=AvWDDwAAQBAJ}} |access-date=26 August 2022 |archive-date=26 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220426063559/https://books.google.com/books?id=AvWDDwAAQBAJ |url-status=live }} * {{cite book |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |year=2009 |title=Music in Renaissance Ferrara 1400–1505: The Creation of a Musical Center in the Fifteenth Century |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-970300-5 |url={{google books|plainurl=y|id=wCdPhi0bKtoC}} |access-date=23 July 2022 |archive-date=17 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211017211948/https://books.google.com/books?id=wCdPhi0bKtoC |url-status=live }} * {{cite book |editor-last1=Lowinsky |editor-first1=Edward |editor-link1=Edward Lowinsky |editor-last2=Blackburn |editor-first2=Bonnie J. |editor-link2=Bonnie J. Blackburn |year=1976 |title=Josquin des Prez: Proceedings of the International Josquin Festival-Congress Held at the Juilliard School at Lincoln Center in New York City, 21–25 June 1971|publisher=[[Oxford University Press]] |location=London}} ** {{harvc |last=Kellman |first=Herbert |in1=Lowinsky|in2=Blackburn|year=1976|chapter=Josquin and the Courts of the Netherlands and France: The Evidence of the Sources|pages=181–216}} ** {{harvc |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |in1=Lowinsky|in2=Blackburn|year=1976|chapter=Josquin at Ferrara: New Documents and Letters|pages=103–137}} * {{cite book |last=Macey |first=Patrick |year=1998 |title=Bonfire Songs: Savonarola's Musical Legacy |publisher=[[Clarendon Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-816669-6 |url=https://archive.org/details/bonfiresongssavo0000mace |url-access=registration }} * {{cite book |last=Marani |first=Pietro C. | author-link=Pietro C. Marani | year=2003 |orig-year=2000 |title=Leonardo da Vinci: The Complete Paintings |publisher=[[Harry N. Abrams]] |location=New York |isbn=978-0-8109-3581-5 }} * {{cite book |last1=Merkley |first1=Paul |last2=Merkley |first2=Lora |year=1999 |title=Music and Patronage in the Sforza Court |publisher=[[Brepols]] |location=Turnhout |isbn=978-2-503-50706-4 }} * {{cite book |last=Milsom |first=John |editor-last1=Busse Berger |editor-first1=Anna Maria |editor-link1=Anna Maria Busse Berger |editor-last2=Rodin |editor-first2=Jesse |year=2015 |title=The Cambridge History of Fifteenth-Century Music |chapter=Making a Motet: Josquin's Ave Maria … virgo serena |publisher=[[Cambridge University Press]] |location=Cambridge |isbn=978-1-107-01524-1 |doi=10.1017/CHO9781139057813.017 |pages=183–199 }} * {{cite book |last=Reese |first=Gustave |author-link=Gustave Reese |year=1940 |title=Music in the Middle Ages: With an Introduction on the Music of Ancient Times |publisher=[[W. W. Norton & Company]] |location=Lanham |oclc=398158 }} * {{cite book |last=Reese |first=Gustave |author-link=Gustave Reese |year=1954 |title=Music in the Renaissance |publisher=[[W. W. Norton & Company]] |location=New York |oclc=599427 }} * {{cite book |last=Reese |first=Gustave |author-link=Gustave Reese |others=Other chapters by [[Jeremy Noble (musicologist)|Jeremy Noble]], [[Lewis Lockwood]], [[Jessie Ann Owens]], [[James Haar]], [[Joseph Kerman]] and Robert Stevenson |year=1984 |orig-year=1980 |title=The New Grove High Renaissance Masters: Josquin, Palestrina, Lassus, Byrd, Victoria |chapter=Josquin Desprez (I, II) |series=The New Grove Dictionary of Music and Musicians: The Composer Biography Series |publisher=Macmillan |location=London |isbn=978-0-393-30093-2 |url=https://archive.org/details/newgrovehighrena0000unse_t9n5 |url-access=limited }} * {{cite book |last=Reynolds |first=Christopher |date=2004 |editor-last=Meconi |editor-first=Honey |title=Early Music Borrowing |publisher=Routledge |pages=71–85 |chapter=Chapter 4: Interpreting and Dating Josquin's ''Missa Hercules dux ferrariae'' |isbn=0-8153-3521-0 }} * {{cite book |editor-last=Rye |editor-first=Matthew |others=Preface by [[Steven Isserlis]]. Numerous other contributors, see pages 956–958 |year=2017 |title=1001 Classical Recordings You Must Hear Before You Die |publisher=[[Chartwell Books]] |location=New York |isbn=978-0-7858-3582-0 |url={{google books|plainurl=y|id=25NADwAAQBAJ}} }} * {{cite book |editor-last=Sherr |editor-first=Richard |year=2000 |title=The Josquin Companion |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford and New York |isbn=978-0-19-816335-0 |url={{google books|plainurl=y|id=hpIwULoutmUC}} |access-date=26 August 2022 |archive-date=4 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220804213903/https://books.google.com/books?id=hpIwULoutmUC |url-status=live }} ** {{harvc |last=Blackburn |first=Bonnie J. |author-link=Bonnie J. Blackburn |in=Sherr|year=2000|chapter=Masses Based on Popular Songs and Solmization Syllables|pages=51–88}} ** {{harvc |last=Bloxam |first=M. Jennifer |in=Sherr |year=2000|chapter=Masses Based on Polyphonic Songs and Canonic Masses|pages=151–210}} ** {{harvc |last=Finscher |first=Ludwig |author-link=Ludwig Finscher |in=Sherr|year=2000|chapter=Four-Voice Motets|pages=249–279}} ** {{harvc |last=Litterick |first=Louise |in=Sherr|year=2000|chapter=Chansons for Three and Four Voices|pages=335–392}} ** {{harvc |last=Milsom |first=John |in=Sherr|year=2000|chapter=Motets for Five or More Voices}} ** {{harvc |last=Planchart |first=Alejandro |author-link=Alejandro Planchart|in=Sherr|year=2000|chapter=Masses on Plainsong Cantus Firmi|pages=89–150}} ** {{harvc |last=Sherr |first=Richard|in=Sherr|year=2000|chapter=Chronology of Josquin's Life and Career – Introduction|pages=11–20|id=Sherr Introduction}} ** {{harvc |last=Urquhart |first=Peter|in=Sherr|year=2000|chapter=Discography|pages=597–640}} ** {{harvc |last=Wegman |first=Rob C.|in=Sherr|year=2000|chapter=Who Was Josquin?|pages=21–50}} * {{cite book |last1=Syson |first1=Luke |author-link1=Luke Syson |last2=Keith |first2=Larry |last3=Galansino |first3=Arturo |last4=Mazzotta |first4=Antoni |last5=Nethersole |first5=Scott |last6=Rumberg |first6=Per |year=2011 |title=Leonardo da Vinci: Painter at the Court of Milan |publisher=[[National Gallery]] |location=London |isbn=978-1-85709-491-6 }} * {{cite encyclopedia |last=Taruskin |first=Richard |author-link=Richard Taruskin |year=2010 |encyclopedia=Music from the Earliest Notations to the Sixteenth Century |series=The Oxford History of Western Music |title=Chapter 14: Josquin and the Humanists |volume=1 |publisher=[[Oxford University Press]] |location=New York |isbn=978-0-19-538481-9 }} * {{cite book |last=Zöllner |first=Frank |author-link=Frank Zöllner |year=2019 |orig-year=2003 |title=Leonardo da Vinci: The Complete Paintings and Drawings |edition=Anniversary |publisher=[[Taschen]] |location=Cologne |isbn=978-3-8365-7625-3 }} {{refend}} ===Članki in dodatno branje=== {{refbegin|32em}} * {{cite journal |last=Dumitrescu |first=Theodor |date=February 2009 |title=Reconstructing and repositioning Regis's "Ave Maria... virgo serena" |journal=[[Early Music (journal)|Early Music]] |volume=37 |issue=1 |pages=73–88 |doi=10.1093/em/can157 |jstor=27655301 }} * {{cite book |last=Fagnart |first=Laure |editor-last1=Lindmayr-Brandl |editor-first1=Andrea |editor-last2=Kolb |editor-first2=Paul |year=2019 |chapter=Gaspar Depicted? Leonardo's Portrait of a Musician |title=Gaspar van Weerbeke: New Perspectives on his Life and Music |series=Epitome musical |publisher=[[Brepols]] |location=Turnhout |pages=73–77 |doi-access=free |doi=10.1484/M.EM-EB.4.2019026 |isbn=978-2-5035-8454-6 }} * {{cite journal |last=Fallows |first=David |author-link=David Fallows |date=April 1996 |title=Josquin and Milan |journal=[[Plainsong & Medieval Music]] |volume=5 |issue=1 |pages=69–80 |doi=10.1017/S0961137100001078 |s2cid=163086950 |issn=0961-1371 }} * {{cite journal |last=Godt |first=Irving |date=Autumn 1977 |title=Motivic Integration in Josquin's "Motets" |journal=[[Journal of Music Theory]] |volume=21 |issue=2 |pages=264–292 |doi=10.2307/843491 |jstor=843491 }} * {{cite journal |last=Higgins |first=Paula |date=Autumn 2004 |title=The Apotheosis of Josquin des Prez and Other Mythologies of Musical Genius |journal=[[Journal of the American Musicological Society]] |volume=57 |issue=3 |pages=443–510 |jstor=10.1525/jams.2004.57.3.443 |doi=10.1525/jams.2004.57.3.443 }} * {{cite encyclopedia |editor-last1=Kennedy |editor-first1=Michael |editor-last2=Kennedy |editor-first2=Joyce Bourne |editor-link1=Michael Kennedy (music critic) |year=2013 |orig-year=2007 |title=Johannes Ockeghem |encyclopedia=The Concise Oxford Dictionary of Music |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-920383-3 |url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199203833.001.0001/acref-9780199203833-e-4831 |url-access=subscription |ref={{sfnRef|''The Concise Oxford Dictionary of Music''|2013}} |access-date=19 July 2022 |archive-date=19 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220719014013/https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199203833.001.0001/acref-9780199203833-e-4831 |url-status=live }} * {{cite journal |last=Király |first=Peter |date=1992 |title=Un séjour de Josquin des Prés a la cour de Hongrie? |trans-title=A stay of Josquin des Prés at the court of Hungary? |language=fr |journal={{ill|Revue de musicologie|fr}} |volume=78 |issue=1 |pages=145–150 |jstor=947243 |doi=10.2307/947243 }} * {{cite encyclopedia |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |others=Revised by Andrew Kirkman |year=2001 |encyclopedia=[[Grove Music Online]] |title=Mass: 6. The cyclic mass in the later 15th century |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.45872 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000045872 |ref={{sfnRef|Lockwood|Kirkman}} |access-date=1 June 2022 |archive-date=6 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506233458/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000045872 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite encyclopedia |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Soggetto cavato |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.26100 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000026100 |access-date=4 August 2022 |archive-date=6 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200606211717/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000026100 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last=Lowinsky |first=Edward |author-link=Edward Lowinsky |date=October 1964 |title=Musical Genius: Evolution and the Origins of a Concept II |journal=[[The Musical Quarterly]] |volume=50 |issue=4 |pages=476–495 |doi=10.1093/mq/L.4.476 |jstor=740957 }} * {{cite encyclopedia |last1=Macey |first1=Patrick |last2=Noble |first2=Jeremy |author-link2=Jeremy Noble (musicologist) |last3=Dean |first3=Jeffrey |last4=Reese |first4=Gustave |author-link4=Gustave Reese |year=2011 |orig-year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Josquin (Lebloitte dit) des Prez |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.14497 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000014497 |access-date=17 January 2022 |archive-date=11 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210311022550/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000014497 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last1=Matthews |first1=Lora |last2=Merkley |first2=Paul |date=Spring 1998 |title=Iudochus de Picardia and Jossequin Lebloitte dit Desprez: The Names of the Singer(s) |journal=[[The Journal of Musicology]] |volume=16 |issue=2 |pages=200–226 |jstor=764140 |doi=10.2307/764140 }} * {{cite journal |last=Merkley |first=Paul |date=Fall 2001 |title=Josquin Desprez in Ferrara |journal=[[The Journal of Musicology]]|volume=18 |issue=4 |pages= 544–583|jstor=10.1525/jm.2001.18.4.544 |doi=10.1525/jm.2001.18.4.544 }} * {{cite encyclopedia |last=Milsom |first=John |editor-last=Latham |editor-first=Alison |year=2011 |title=Josquin des Prez |encyclopedia=[[The Oxford Companion to Music]] |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-957903-7 |url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199579037.001.0001/acref-9780199579037-e-3595 |access-date=15 May 2022 |archive-date=15 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220515061652/https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199579037.001.0001/acref-9780199579037-e-3595 |url-status=live }} * {{cite journal |last=Pietschmann |first=Klaus |author-link=Klaus Pietschmann |date=1999 |title=Ein Graffito von Josquin Desprez auf der Cantoria der Sixtinischen Kapelle |language=de |journal=[[Die Musikforschung]] |volume=52 |issue=2 |pages=204–207 |doi=10.52412/mf.1999.H2.887 |jstor=41123290 |s2cid=140790222 }} * {{cite encyclopedia |last=Planchart |first=Alejandro Enrique |author-link=Alejandro Planchart |year=2004 |orig-year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Du Fay [Dufay; Du Fayt], Guillaume |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.08268 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000008268 |access-date=23 May 2022 |archive-date=22 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622205955/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000008268 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last=Roth |first=Adalbert |date=2000 |title=Judocus de Kessalia and Judocus de Pratis |journal=Recercare |volume=12 |pages=23–51 |jstor=41701332 }} * {{cite journal |last=Rice |first=Eric |year=1999 |title=Tradition and Imitation in Pierre Certon's Déploration for Claudin de Sermisy |journal=Revue de Musicologie |volume=85 |issue=1 |pages=29–62 |doi=10.2307/947006 |jstor=947006 }} * {{cite journal |last=Rifkin |first=Joshua |author-link=Joshua Rifkin |date=Summer 2003 |title=Munich, Milan, and a Marian Motet: Dating Josquin's ''Ave Maria … virgo serena'' |journal=Journal of the American Musicological Society |volume=56 |issue=2 |pages=239–350|doi=10.1525/jams.2003.56.2.239 |jstor=10.1525/jams.2003.56.2.239 }} * {{cite book |editor-last=Sadie |editor-first=Stanley |editor-link=Stanley Sadie |year=1980 |title=[[The New Grove Dictionary of Music and Musicians]]|edition=1st |location=London |publisher=Macmillan |isbn=978-1-56159-174-9}} ** {{harvc |last=Brown |first=Howard M. |author-link=Howard Mayer Brown |in=Sadie|year=1980|chapter=Chanson}} ** {{harvc |last=Noble |first=Jeremy |in=Sadie|year=1980|chapter=Josquin Desprez}} * {{cite encyclopedia |last=Sherr |first=Richard |year=2001 |encyclopedia=[[Grove Music Online]]|title=Paraphrase |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.20882 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020882 |access-date=4 August 2022 |archive-date=3 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180603093725/http://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020882 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last=Sherr |first=Richard |date=August 2011 |title=Laudat Autem David: Fallows on Josquin |journal=[[Music & Letters]]|volume=92 |issue=3 |pages=437–461 |doi=10.1093/ml/gcr061 |jstor=23013012 }} * {{cite encyclopedia |last=Sherr |first=Richard |date=27 April 2017 |encyclopedia=[[Oxford Bibliographies Online|Oxford Bibliographies]]: Music |title=Josquin des Prez |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/OBO/9780199757824-0194 |url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199757824/obo-9780199757824-0194.xml |url-access=subscription |access-date=3 March 2022 |archive-date=3 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303014711/https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199757824/obo-9780199757824-0194.xml |url-status=live }}{{subscription required}} * {{cite journal |last=Starr |first=Pamela F. |date=Winter 1997 |title=Josquin, Rome, and a Case of Mistaken Identity |journal=[[The Journal of Musicology]]|volume=15 |issue=1 |pages=43–65 |jstor=763903 |doi=10.2307/763903 }} * {{cite journal |last1=Urquhart |first1=Peter |title=Ad fugam, De Orto, and a Defense of the 'Early Josquin' |journal=[[Tijdschrift van de Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis]]|date=2012 |volume=62 |issue=1/2 |pages=3–27|jstor=43738331}} * {{cite journal |last=Wegman |first=Rob C. |date=Summer 1999 |title="And Josquin Laughed..." Josquin and the Composer's Anecdote in the Sixteenth Century |journal=[[The Journal of Musicology]]|volume=17 |issue=3 |pages=319–357 |jstor=764097 |doi=10.2307/764097 }} * {{cite journal |last=Wegman |first=Rob C. |date=May 2008 |title=Ockeghem, Brumel, Josquin: New Documents in Troyes |journal=Early Music |volume=36 |issue=2 |pages=203–215 |doi=10.1093/em/can015 |jstor=27655169 }} * {{cite encyclopedia |year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Parody mass |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.20939 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020939 |ref={{sfnRef|''Grove''|2001}} |access-date=4 August 2022 |archive-date=6 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406235844/http://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020939 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite magazine |last=Ross |first=Alex |author-link=Alex Ross (music critic) |date=14 June 2021 |title=The Musical Mysteries of Josquin |magazine=[[The New Yorker]] |url=https://www.newyorker.com/magazine/2021/06/21/the-musical-mysteries-of-josquin |access-date=23 May 2022 |archive-date=11 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220711075817/https://www.newyorker.com/magazine/2021/06/21/the-musical-mysteries-of-josquin |url-status=live }} * {{cite news |last=Woolfe |first=Zachary |author-link=Zachary Woolfe |date=29 April 2021 |title=The Renaissance's Most Influential Composer, 500 Years Later |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2021/04/29/arts/music/josquin-des-prez-classical-music.html |access-date=29 April 2021 |archive-date=29 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210429121736/https://www.nytimes.com/2021/04/29/arts/music/josquin-des-prez-classical-music.html |url-status=live |url-access=limited }} * {{cite web |title=Tableau et cadre: Portrait de Josquin des Près |trans-title=Painting and Frame: Portrait of Josquin des Près |publisher=[[Ministry of Culture (France)|Ministry of Culture]] |language=fr |url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/palissy/IM59002365 |access-date=2 March 2022 |archive-date=3 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303014709/https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/palissy/IM59002365 |url-status=live |ref={{sfnRef|MoC}} }} {{refend}} {{DEFAULTSORT:Lebloitte, Josquin}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Francoski skladatelji]] [[Kategorija:Renesančni skladatelji]] 2lbwtcu9fbrme2azx2t49edjkd1l2s2 6690625 6690615 2026-06-17T09:48:46Z Lara.kramer 238960 6690625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Josquin Lebloitte''' (tudi ''' Josquin des Prez'''), [[francozi|francoski]] [[pevec]] in [[skladatelj]] [[renesančna glasba|renesančne glasbe]], * {{c.|1450–1455}}, † [[27. avgust]] [[1521]] Velja za enega največjih skladateljev [[renesansa|renesanse]], bil je osrednja osebnost [[fanko-flamska šola| fransko-flamske šole]] in je močno vplival na evropsko glasbo 16. stoletja. Na podlagi dela svojih predhodnikov (npr. [[Johannes Ockeghem|Johannesa Ockeghema]]{{sfn|Fallows|2020|p=306}}, je razvil zapleten slog večglasja ([[polifonija|polifonije]]), kjer je poudarjal predvsem odnos med besedilom in glasbo. Namesto [[melizem|melizmov]] je uporabljal motive, njegova dela pa so večinoma vokalna. Pisal je torej predvsem [[maša|maše]], [[motet]]e in posvetne [[šanson]]e.{{sfn|Matthews|Merkley|1998|loc=p. 214, footnote}} Josquinova biografija je bila v sodobni [[muzikologija| muzikologiji]] večkrat spremenjena in dopolnjena. Do leta 1477 je pel v zboru [[Rene Anžujski| Reneja Anžujskega]]. V 1480-ih je potoval v Italijo s kardinalom [[Ascani Sforza| Ascanijem Sforzo]]. Mnoga njegova dela je v začetku 16. stoletja natisnil in izdal [[Ottaviano Petrucci]]. Od leta 1504 do konca življenja je živel v [[Conde|Condéju]], kjer je ustvaril nekatera svoja najbolj cenjena dela, vključno z mašama ''Missa de Beata Virgine'' in ''Missa Pange lingua''.{{sfn|Fallows|2020|pp=11–13}}{{sfn|Kellman|2009|pp=183–200}} Josquina pogosto opisujejo kot prvega zahodnega skladatelja, ki je ohranil slavo tudi po smrti. V Evropi 16. stoletja so njegovo glasbo pogosto izvajali in posnemali. Hvalili so ga pomembni misleci, kot sta [[Heinrich Glarean]] in [[Giosefo Zarlino]], in se po njem zgledovali. V 20. stoletju, ki velja za preporod stare glasbe, se je ponovno uveljavil, hkrati pa so postale vprašljive nekatere skladbe, ki so mu jih pripisali{{sfn|Fallows|2020|pp=11–13}}{{sfn|Kellman|2009|pp=183–200}}. Njegova glasba ostaja osrednji del repertoarja ansamblov za staro glasbo do danes in se še vedno pogosto snema. Leta 2021 so po vsem svetu obeležili 500. obletnico njegove smrti. O Josquinovih zgodnjih letih je znanega zelo malo. Podrobnosti njegove biografije so bile predmet razprav že stoletja. Danes že opuščena teorija je trdila, da se je rodil okoli leta 1440, kar naj bi temeljilo na napačni povezavi z [[Jushinusom de Kessalia]], ki je v dokumentih zapisan kot »Judocus de Picardia«. Ponovna presoja njegovega delovanja, imena in družinskega ozadja je to trditev ovrgla.{{sfn|Bridgman|1991|p=241}} Danes velja, da se je rodil okoli leta 1450, najpozneje do leta 1455, zaradi česar velja za sodobnika skladateljev kot so [[Loyset Compère]], [[Heinrich Isaac| Heinrich Isaac]] in [[Jacob Obrecht]]. Josquinov oče je bil policist v Kastelaniji a je bil obtožen številnih prekrškov in po letu 1448 izgine iz zapisov. O Josquinovi materi ni znanega ničesar; v ohranjenih dokumentih se ne pojavlja, kar nakazuje, da morda ni bila priznana kot njegova zakonita mati ali pa je umrla ob njegovem rojstvu{{sfn|Bridgman|1991|p=241}}. Okoli leta 1466, najbrž po očetovi smrti, sta ga njegova stric in teta imenovala za dediča svoje posesti. Josquin se je rodil v francosko govorečem delu [[Flandrija |Flandrije]], na območju današnje severovzhodne Francije ali Belgije.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§2 "Aix-en-Provence, ?Paris, Condé-sur-l'Escaut (''c''1475–1483)"}} Kljub njegovi kasnejši povezanosti s Condéjem, zapisi kažejo, da tam ni bil rojen. Edini zanesljivi dokaz o njegovem rojstnem kraju je kasnejši pravni dokument, v katerem je sam zapisal, da se je rodil »onkraj Noir Eauwe«, kar pomeni »Črna voda«. Ta opis je raziskovalce zmedel, zato obstaja več teorij o tem, na katero vodno telo se nanaša. Predlagana je bila reka [[Eau Noire]] v Ardenih, kjer je obstajala tudi vas z imenom Prez, vendar muzikologi trdijo, da bi zapleti okoli Josquinovega imena takšno povezavo naredili nepomembno, poleg tega pa je reka premajhna in predaleč od Condéja. Trdijo torej, da naj bi bil njegov rojstni kraj blizu sotočja rek [[Šelda|Šelde]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§2 "Aix-en-Provence, ?Paris, Condé-sur-l'Escaut (''c''1475–1483)"}} in [[Sena|Sene]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§1 "Birth, family and early training (''c''1450–75)"}} pri Condéju, pri čemer se nagibajo predvsem k reki Seni, saj je bila znana po prevozu premoga, kar bi lahko ustrezalo opisu »Črna voda«. Druge teorije menijo, da se je rodil v bližini Saint-Quentina zaradi njegovega delovanja v tamkajšnji cerkvi ali v majhni vasi Beaurevoir, ki leži ob reki [[Šelda|Šeldi]]. == Življenje == Ni ohranjenih dokumentarnih dokazov o Josquinovem izobraževanju ali odraščanju.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§1 "Birth, family and early training (''c''1450–75)"}} David Fallows ga povezuje z Goseequinom de Condentom, oltarnim dečkom v kolegijski cerkvi Saint-Géry v Cambraiju do sredine leta 1466. Drugi raziskovalci, kot je Gustave Reese, navajajo pripoved iz 17. stoletja, ki jo je zapisal Claude Hémeré, prijatelj kardinala Richelieuja, po kateri naj bi Josquin skupaj s prijateljem Jean Mouton postal zborovski deček v kolegijski cerkvi Saint-Quentin vendar je ta pripoved vprašljiva. Tamkajšnja kolegijska kapela je bila pomembno središče kraljevega pokroviteljstva in glasbe za to območje. Vsi zapisi iz Saint-Quentina{{sfn|Reese|1984|p=3}} so bili uničeni leta 1669 zato je možno, da je Josquin svoje poznejše povezave s francosko kraljevo kapelo pridobil v zgodnjih letih. Ni dokazov, da bi Josquin študiral pri [[Johannes Ockeghem| Johannesu Ockeghemu]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§1 "Birth, family and early training (''c''1450–75)"}}, kot so trdili kasnejši pisci čeprav naj bi se učil od starejšega skladatelja, po čemer so sklepali, da naj bi šlo za Ockaghema. Josquin mu je ob smrti napisal žalostinko ''Nymphes des bois'' poleg tega pa ga je večkrat glasbeno citiral, najbolj neposredno v svojem dvojnem motetu ''Alma Redemptoris mater/Ave regina caelorum'', ki si deli začetno vrstico z Ockeghemovim motetom ''Alma Redemptoris mater''. Josquin bi lahko bil povezan s cambrajsko stolnico, saj se ime »des Prez« pojavi med glasbeniki stolnice, navedenimi v motetu ''Omnium bonorum plena'', ki ga je napisal [[Loyset Compere]]{{sfn|Fallows|2020|p=25}}. Motet je bil napisan pred letom 1474 in omenja številne pomembne glasbenike tistega časa, med njimi [[Antoine Busnois| Antoine Busnois]], [[ Johannes Tictoris]], [[Johannes Regis| Johannes Regis]], [[Johannes Ockeghem|Ockeghema]] in [[Guillame Du Fay| Guillame Du Faya]], čigar glasba je nanj zelo vplivala. Prvi zanesljivi zapis o Josquinovi zaposlitvi je iz 19. aprila leta 1477, ko se je zaposlil kot pevec v kapeli [[René of Anjou ]] v Aix-en-Provencu. Drugi zapisi sicer kažejo, da bi lahko bil v Aixu že leta 1475. Tam je ostal vsaj do leta 1478, nato pa njegovo ime za pet let izgine iz zgodovinskih zapisov.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§2 "Aix-en-Provence, ?Paris, Condé-sur-l'Escaut (''c''1475–1483)"}} Morda je ostal v Renéjevi službi in se skupaj z drugimi pevci pridružil službi v pariški kapeli [[Sainte-Chapelle| Sainte-Chapelle]]. Slabše sprejeta teorija o Josquinovih dejavnostih med letoma 1478 in 1483 pravi, da je že leta 1480 vstopil v gospodinjstvo svojega bodočega delodajalca [[Ascanio Sforza|Ascania Sforze]].{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§3 "Milan and elsewhere (1484–9)"}} V tem primeru naj bi bil Josquin z Ascanijem v [[Ferrara| Ferrari]]in bi morda takrat napisal delo ''Missa Hercules Dux Ferrariae''. Okoli tistega leta je bil v Ferrari napisan tudi ''Casanatense chansonnier'', ki vključuje šest Josquinovih šansonov: *''Adieu mes amours'', *''En l'ombre d'ung buissonet'', *''Et trop penser'', *''Ile fantazies de Joskin'', *''Que vous ma dame'' in *''Une mousque de Biscaye''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§2 "Aix-en-Provence, ?Paris, Condé-sur-l'Escaut (''c''1475–1483)"}} ''. Šansona ''Adieu mes amours'' in ''Que vous ma dame'' naj bi bila še posebej priljubljena, kar potrjuje njuna razširjenost in široka obravnava v kasnejših virih. Februarja 1483 se je Josquin vrnil v [[Condé]], da bi prevzel svojo dediščino po teti in stricu, ki naj bi bila usmrčena, ko je vojska [[ Luis XI|Luisa XI]] maja 1478, oblegala mesto ter prebivalce zaprla v cerkev in jih tam zažgala. Josquin je najel vsaj 15 pooblaščencev za urejanje svoje dediščine, kar nakazuje, da je bil takrat premožen.{{sfn|Fallows|2020|p=106}} To bi lahko pojasnilo, zakaj je pozneje v življenju pogosto potoval in mu ni bilo treba toliko skladati kot njegovima sodobnikoma [[Heinrich Iscaac| Heinrichu Isaacu]] in [[Ludwig Senfl|Ludwigu Senflu]]{{sfn|Fallows|2020|p=106}}. Ohranjeni zapisi kažejo, da je bil Josquin do 15. maja 1484 že v [[Milano| Milanu]], morda kmalu po svojem potovanju v Condé leta 1483{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§3 "Milan and elsewhere (1484–9)"}}. Marca 1484 pa naj bi obiskal [[Rim]]. Domneva se, da je hitro zapustil Condé in odšel v Italijo predvsem zato, ker mu je dediščina dopuščala več svobode ter mu omogočila, da se je izognil služenju kralju. Leta 1448 je stopil v službo rodbine Sforza,{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§3 "Milan and elsewhere (1484–9)"}} kjer si je kmalu pridobil prestižni položaj. Med službovanjem je zaprosil za dovoljenje, da postane rektor župnijske cerkve[[Saint Aubin| Saint Aubin]], ne da bi bil posvečen v duhovnika. Njegova prošnja je bila ob prvi zaprositvi zavrnjena, ob drugi pa sprejeta. Takrat naj bi napisal enega svojih najbolj znanih motetov ''Ave Maria Virgo serena'' (1485){{sfn|Sherr|2017|loc=§ "Ave Maria ... virgo serena"}} Julija 1484 je odšel v [[Rim]] za eno leto, v poznih 1480-ih pa je odpotoval v [[Pariz]] zaradi pravnega spora v Saint Aubinu. Med letoma 1485 in 1489 je služil ogrskemu kralju [[Matija Korvin| Matiji Korvinu]] na Dunaju{{sfn|Fallows|2020|pp=114–115, 524}} . Dvor Matije Korvina je imel namreč visok glasbeni standard in je zaposloval številne glasbenike, predvsem iz Italije. Čeprav se predvideva, da je Josquinova dejavnost na ogrskem dvoru verjetna, so dokazi posredni in ni ohranjenih izvirnih dokumentov, ki bi to potrdili. Josquin je bil ponovno v Milanu januarja 1489 do začetka maja, kjer se je srečal s teoretikom in skladateljem [[Franchinus Gaffurius| Franchinusom Gaffuriusom]]{{sfn|Fallows|2020|pp=117–118}}. Od junija 1489 do aprila 1494 je bil član papeškega zbora v Rimu, najprej pod papežem [[Inocenc VIII| Inocencom VIII]], nato pod borgijskim papežem [[Aleksander VI.| Aleksandrom VI.]]. Njegov prihod je zboru prinesel velik ugled. Dva meseca po prihodu, 18. avgusta, je Josquin uveljavil prvi zahtevek za enega od več [[beneficij | beneficijev]]. Imeti hkrati tri nepovezane beneficije, ne da bi moral prebivati na teh krajih ali govoriti njihov jezik, je bila posebna ugodnost, ki sta mu jo omogočala njegov položaj in služba. Njegovi zahtevki so vključevali kanonikat pri [[Notre-Dame|Notre-Dame]] v Parizu, [[Saint-Omer]] v Cambraiu{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§4 "The papal chapel (1489–1494)"}}; župnijo, ki jo je podeljevala opatija Saint-Ghislain; župnijsko cerkev v [[Basse-Yttre| Basse-Yttru]]; dve župniji blizu Frasnesa v Hainautu ter [[Saint-Gery]] v Cambraiju. Ohranjena papeška pisma kažejo, da so bili nekateri od teh zahtevkov odobreni, vendar ni videti, da bi dejansko prevzel katerikoli kanonikat. Mesečni plačilni zapisi [[Sikstinska kapela| Sikstinske kapele]] predstavljajo najboljši vir za Josquinovo kariero, vendar so vsi zapisi papeške kapele od aprila 1494 do novembra 1500 izgubljeni, zato ni znano, kdaj je zapustil Rim{{sfn|Fallows|2020|p=139}}. Po restavratorskih delih med letoma 1997 in 1998 so na steni pevskega prostora (cantoria) v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]] odkrili napis JOSQUINJ, vrezan kot grafit. To je eden izmed skoraj štiristo imen v kapeli, od katerih jih je približno sto mogoče povezati s pevci papeškega zbora. Napisi segajo od 15. do 18. stoletja, podpis JOSQUINJ pa je značilen za starejše obdobje. Obstaja nekaj dokazov, da se ime nanaša na Josquina des Preza; mogoče ga je brati kot »Josquin« ali »Josquinus«, odvisno od tega, ali ukrivljeno črto na desni razlagamo kot okrajšavo za »us«. Drugi pevci z imenom Josquin so običajno podpisovali svoje ime v celoti, medtem ko je znano, da je Josquin des Prez včasih uporabljal le eno ime. === Francija === Dokumenti, odkriti od poznega 20. kažejo da naj bi bil Josquin med letoma 1494 in 1503 posvečen v duhovnika.{{sfn|Fallows|2020|pp=193, 195}} Avgusta 1494 je odšel v Cambrai in se kmalu za tem vrnil v Rim. Od takrat do leta 1498 ni zanesljivih dokazov o njegovi dejavnosti. Dve pismi med člani rodbin Gonzaga in Sforza nakazujeta, da se je Josquin okoli leta 1498 ponovno vrnil v službo družine Sforza v Milanu, kjer ni ostal dolgo, saj so bili njegovi nekdanji delodajalci ujeti med invazijo [[Ludvik XII| Ludvika XII]] leta 1499. Pred odhodom je napisal dve posvetni skladbi: znano frotolo ''El grillo'' (»Čriček«) in ''In te Domine speravi'' (»Vate sem položil svoje upanje, Gospod«), ki temelji na ''Psalmu 31''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§5 "France and Italy (1494–1503)"}}{{sfn|Macey|1998|p=155}} . Josquin je bil v začetku 16. stoletja v Franciji; dokumenti, odkriti leta 2008, kažejo, da je med letoma 1499 in 1501 dvakrat obiskal [[Troyes]]. Kanonikati v Saint-Quentinu so bili skoraj vedno darila francoskega kralja članom kraljevega gospodinjstva kar nakazuje, da je bil Josquin zaposlen pri [[LudvikXII|Ludviku XII]].{{sfn|Fallows|2020|pp=91–93}} Po navedbah iz leta 1547 je bil motet ''Memor esto verbi tui servo tuo'' (»Spomni se svoje obljube svojemu služabniku«) napisan kot nežni opomin kralju, naj izpolni svojo obljubo o [[beneficij|beneficiju]], ki mu ga je obljubil. Josquin naj bi po prejemu beneficija napisal motet na besedilo ''Bonitatem fecisti cum servo tuo, Domine'' (»Gospod, milostno si ravnal s svojim služabnikom«) kot izraz hvaležnosti kralju, bodisi Louisu XI bodisi Ludviku XII.{{sfn|Fallows|2020|pp=91–93}} Josquin je prispel v [[Ferrara|Ferraro]] najpozneje do 30. maja 1503,{{sfn|Fallows|2020|p=196}} da bi služil vojvodi Ferrare, ki je že več let skušal nadomestiti skladatelja in zborovodjo [[Johannes Martini| Johannesa Martinija]], ki je nedavno umrl. Približno tri mesece kasneje je bil izbran za člana vojvodske kapele. Med bivanjem v Ferrari je napisal nekaj svojih najbolj znanih skladb, med njimi [[motet]] ''Miserere mei, Deus'', ki je postal eden najbolj razširjenih motetov 16. stoletja. Verjetno iz tega obdobja izhaja tudi virtuozni motet ''Virgo salutiferi'', uglasben na pesem ''Ercole Strozzi'', ter ''O virgo prudentissima'', ki temelji na pesmi ''Poliziano''. Zaradi slogovne podobnosti z omenjenima motetoma se v to obdobje pogosto umešča tudi ''Missa Hercules Dux Ferrariae'', čeprav so prej menili, da je nastala že v zgodnjih 1480-ih. Josquin v Ferrari ni ostal dolgo. Izbruh kuge leta 1503{{sfn|Fallows|2020|p=196}} je povzročil evakuacijo vojvode in njegove družine ter dveh tretjin prebivalcev, zato je Ferraro zapustil aprila 1504. Njegov naslednik,[[Jacob Obrecht]], je sredi leta 1505 umrl zaradi kuge. ===Condé === Josquin se je iz Ferrare preselil v svojo domačo regijo Condé-sur-l'Escaut in 3. maja 1504 postal prošt kolegijske cerkve [[Notre-Dame]]. Njegova vloga mu je prinesla politično odgovornost in nadzor nad številnim osebjem, vključno z dekanom, zakladnikom, 25 kanoniki, 18 kaplani, 16 vikarji, 6 pevskimi dečki in drugimi duhovniki{{sfn|Fallows|2020|pp=276–277}}. Tukaj so nastala njegova pozna dela. Iz tega obdobja se je ohranilo zelo malo zapisov o njegovem delovanju; septembra 1504 je kupil hišo, novembra 1508 pa jo prodal{{sfn|Fallows|2020|p=277}}. V poznejših letih je Josquin ustvaril številna svoja najbolj cenjena dela. Med njimi so maše ''Missa de Beata Virgine'' in ''Missa Pange lingua''; moteti ''Benedicta es, Inviolata'', ''Pater noster–Ave Maria'' in ''Praeter rerum seriem''; ter šansoni ''Mille regretz'', ''Nimphes, nappés'' in ''Plus nulz regretz''. Zadnji, ''Plus nulz regretz''{{sfn|Fallows|2020|p=351}}, je uglasbitev pesmi, ki slavi prihodnjo zaroko med [[Karlom V]]. in [[Marija Tudor| Marijo Tudorsko]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§7 "Condé-sur-l'Escaut (1504–21)"}}. V njegovih zadnjih letih se je njegova glasba razširila po vsej Evropi z izdajami tiskarja Ottaviana Petruccija, ki je Josquinovim skladbam namenil posebno mesto in jih večkrat ponovno izdal. Umrl je 27. avgusta 1521 in svoje premoženje zapustil kapitlju [[Notre-Dame]] v Condéju {{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§7 "Condé-sur-l'Escaut (1504–21)"}}. Pokopan je bil pred glavnim oltarjem cerkve, vendar je bil njegov grob uničen bodisi med državnimi vojnami bodisi leta 1793, ko je bila cerkev porušena med [[ Francoska revolucija | Francosko revolucijo]]. == Glasba == Josquin je bil vse življenje poklicni pevec, njegove skladbe pa so skoraj izključno vokalne. Pisal je predvsem v treh žanrih: [[maša]], [[motet]]in [[šanson]](s francoskim besedilom). V svoji približno 50-letni karieri je ustvaril več del kot katerikoli drugi skladatelj njegovega časa. Težko je povsem natančno določiti kronologijo njegovih skladb. Viri, v katerih so bile objavljene, ponujajo malo dokazov, zgodovinske in kontekstualne povezave pa so šibke. Malo rokopisov njegove glasbe izvira iz časa pred 16. stoletjem. Po smrti [[Guillaume Du Fay| Guillaume Du Faya]] leta 1474, so Josquin in njegovi sodobniki živeli v glasbenem svetu pogostih slogovnih sprememb, predvsem zaradi gibanja glasbenikov po Evropi. Skupina muzikologov mu pripisuje tri ključne razvojne premike: # postopno opuščanje dolgih [[melizem| melizmatičnih]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§10 "Works: canon and chronology", § para. 7}} linij in poudarek na manjših motivih, kiso kratki, prepoznavni in melodični fragmenti, ki prehajajo med glasovi in ustvarjajo notranjo povezanost, # vse večjo uporabo imitativne [[polifonija| polifonije]], enakomerno porazdeljene med glasovi, ki združuje urejeno zgradbo in ritmično dinamiko, # večji poudarek na besedilu, kjer glasba poudarja njegov pomen – zgodnja oblika tonskega slikanja{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§10 "Works: canon and chronology", § para. 7}} . === Maša === Maša je osrednji obred Katoliške cerkve, polifonične uglasbitve delov mašnega ordinarija — [[Kyrie]], [[Gloria]], [[Credo]], [[Sanctus]] in [[Agnus Dei]] — pa so postale vse bolj priljubljene že v 14. stoletju. Od 15. stoletja dalje so skladatelji mašo obravnavali kot osrednji žanr zahodne klasične glasbe, kar je bilo povezano z večjim povpraševanjem po njej. V času Josquin des Preza so bile maše običajno standardizirane kot obsežna, petdelna polifona dela, kar je skladateljem oteževalo usklajevanje [[liturgija| liturgičnih]] in glasbenih zahtev. Prejšnji zgledi skladateljev, kot sta Guillaume Du Fay in Johannes Ockeghem, so bili zelo cenjeni in posnemani.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses"}} Josquin in Jacob Obrecht sta vodila intenziven razvoj mašnega žanra. Josquinove maše so na splošno manj napredne kot njegovi moteti čeprav mu pripisujejo številne inovacije. Njegov manj radikalen pristop je mogoče razložiti s tem, da je večina maš nastala zgodaj v njegovi karieri, ali pa s strukturnimi in besedilnimi omejitvami samega žanra. Skoraj vse so napisane za štiri glasove. Njegove maše razdelimo v naslednje tipe{{sfn|Sherr|2000|p=ix}}: *kanonske maše, kjer en ali več glasov izhaja iz drugega z natančno imitacijo; *[[cantus firmus]] maše, kjer se že obstoječa melodija pojavi v enem glasu, ostali pa so bolj svobodno oblikovani; *parafrazne maše, ki temeljijo na enoglasni melodiji, uporabljeni svobodno v vseh glasovih in v različnih oblikah{{sfn|Sherr|2001|loc=§ para. 1}}; *parodične maše, ki temeljijo na večglasni skladbi, pri čemer se uporablja material iz vseh glasov, ne le glavna melodija; *solmizacijske maše, ki jih je [[Gioseffo Zarlino]] imenoval "soggetto cavato", kjer je osnovna melodija izpeljana iz zlogov imena ali besedne zveze{{sfn|Lockwood|2001|loc=§ para. 1}}. Josquin je začel ustvarjati v času, ko so skladatelji začeli dojemati stroge cantus firmus maše kot omejujoče. Bil je pionir parafraznih in parodičnih maš, ki pred 16. stoletjem še niso bile dobro razvite. Mnoga njegova dela združujejo več tehnik, zato jih je težko strogo razvrstiti. === Kanonske maše === Josquinovi predhodniki in sodobniki so pisali maše na osnovi kanonske imitacije. V teh mašah kanonski glasovi izhajajo iz že obstoječih melodij, kot je pesem ''L’homme armé'' ali gregorijanski napevi. Josquinovi kanonski maši pa ne temeljita na obstoječih melodijah, zato izstopata iz tradicije, saj uporabljata izvirne melodije v vseh glasovih. Objavljeni sta bili v tretji knjigi maš leta 1514.{{sfn|Bloxam|2000|p=196}} === Cantus firmus maše === Pred Josquinovim zrelim obdobjem je bila najpogostejša tehnika pisanja maš [[cantus firmus]], ki se je uporabljala večino 15. stoletja. Josquin jo je uporabljal že zgodaj, na primer v ''Missa L’ami Baudichon'', eni njegovih najzgodnejših maš{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}}. Najbolj znani Josquinovi cantus firmus temeljita na melodiji ''L’homme armé''(»oboroženi mož«) in sta bili zelo priljubljeni v renesansi. Čeprav sodita v njegovo zrelo obdobje, sta si zelo različni. ''Missa L’homme armé super voces musicales'' je tehnično izjemno zahtevna skladba z mnogimi kanoni in kontrapunktičnimi postopki. Melodija se pojavi na vseh tonih naravne [[heksakord| heksakorde]] (C–D–E–F–G–A){{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}}. Poznejša, ''Missa L’homme armé sexti toni'' je bolj svobodna »fantazija« na isto temo. Čeprav temelji na cantus firmus, vsebuje tudi parafrazne elemente, saj se deli melodije pojavljajo v vseh glasovih in v različnih ritmih ter tempih. V primerjavi s prvo je tehnično bolj zadržana, vse do zaključnega [[Agnus Dei]], kjer se pojavi kompleksna kanonska struktura, vključno z redkim retrogradnim kanonom, okoli katerega so spleteni drugi glasovi.{{sfn|Blackburn|2000|p=64}} Zgodnja dela: * ''Missa Ave maris stella'' * ''Missa Gaudeamus'' Poznejša dela * ''Missa de Beata Virgine'' * ''Missa Pange lingua'' ===Parafrazne maše=== Parafrazna maša se razlikuje od tehnike [[cantus firmus]] po tem, da je izvorni material sicer še vedno enoglasen, vendar je (v Josquinovem času) lahko zelo okrašen, pogosto z melodičnimi okraski{{sfn|''Grove''|2001}}. Tako kot pri tehniki cantus firmus se lahko izvorna melodija pojavlja v več glasovih maše. Več Josquinovih maš uporablja parafrazno tehniko, na primer zgodnja ''Missa Gaudeamus'', ki vključuje tudi elemente cantus firmus in kanona{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}} . ''Missa Ave maris stella'', prav tako verjetno zgodnje delo, parafrazira marijanski antifon z istim imenom; to je ena njegovih najkrajših maš. Pozna ''Missa de Beata Virgine'' parafrazira gregorijanske napeve v čast Devici Mariji. Kot t. i. “marijanska maša” (Lady Mass) je bila namenjena sobotnemu bogoslužju in je bila njegova najbolj priljubljena maša v 16. stoletju.{{sfn|Noble|1980|loc=§ "Works"}}{{sfn|Planchart|2000|pp=120–130}} Najbolj znana med Josquinovimi parafraznimi mašami in ena najslavnejših maš renesanse je ''Missa Pange lingua'', ki temelji na himni za praznik svetega Rešnjega telesa. Verjetno je bila to zadnja maša, ki jo je Josquin napisal{{sfn|Planchart|2000|pp=130, 132}}. === Parodične maše === * ''Missa Di dadi'' (Morton) * ''Missa D'ung aultre amer'' (Ockeghem) * ''Missa Faisant regretz'' (Frye) * ''Missa Fortuna desperata'' * ''Missa Malheur me bat'' (Martini ali Malcourt) * ''Missa Mater Patris'' (Brumel). Ob Josquinovi smrti so bile parodične maše že uveljavljene, njegova dela pa kažejo raznolikost načinov glasbenega izposojanja v tem prehodnem obdobju. Šest del se običajno pripisuje Josquinu, ki uporabljajo material iz polifonih skladb dve pa vključujeta tudi kanonske elemente. Na primer: * ''Missa Di dadi'' * ''Missa Faisant regretz'' * ''Missa Fortuna desperata'' * ''Missa Malheur me bat '' * ''Missa Mater Patris'' * ''Missa D'ung aultre am'' === Solmizacijske maše === Najzgodnejša znana maša s to tehniko je ''Missa Hercules Dux Ferrariae'', ki jo je Josquin napisal za vojvodo Ercole I d'Este. Temelji na glasovnih zlogih iz njegovega imena (v latinščini Hercules Dux Ferrarie), ki se pretvorijo v tone: Re–Ut–Re–Ut–Re–Fa–Mi–Re (v sodobni notaciji D–C–D–C–D–F–E–D){{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}}{{sfn|Blackburn|2000|p=78}}. Ta maša je najbolj znan primer uporabe te tehnike. Drugi primer je Missa La sol fa re mi, ki temelji na frazi »laisse faire moy« (“pusti, naj jaz poskrbim”). Celotna maša je tesno povezana s tem motivom in deluje skoraj kot [[ostinato]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§12 "Masses: (ii) Complete masses"}} . === Moteti === Josquinovi moteti veljajo za njegova najbolj slavna in vplivna dela.{{sfn|Milsom|2011|loc=§ para. 5}} Njihov slog je zelo raznolik, vendar jih lahko na splošno razdelimo na: # homofone uglasbitve z akordičnimi bloki in zlogovnim podajanjem besedila, # okrašene, pogosto imitacijske kontrapunktične fantazije, kjer glasba zasenči besedilo, # psalmske uglasbitve, ki združujejo oba pristopa ter dodajajo retorične figure in slikovito upodabljanje besedila, kar napoveduje kasnejši razvoj madrigala. Večino motetov je napisal za štiri glasove, kar je do sredine 15. stoletja postalo standard, izhajajoč iz štiriglasnega pisanja skladateljev, kot sta [[Guillaume de Machaut]] in [[John Dunstaple]]{{sfn|Finscher|2000|p=249}}. Josquin pa je bil tudi pomemben inovator pisanja motetov za pet in šest glasov. Mnogi moteti uporabljajo stroge kompozicijske postopke, drugi so bolj svobodno oblikovani. Nekateri uporabljajo [[cantus firmus]] kot povezovalni element, drugi kanon, tretji ponavljajoč se motiv (motto), nekateri pa kombinirajo več tehnik. V nekaterih motetih je kanon jasno slišen, v drugih pa skrit in težje zaznaven. Josquin je pogosto uporabljal imitacijo. Posamezni odseki spominjajo na fugo, saj glasovi zaporedoma vstopajo z isto temo. To je zelo očitno v njegovem zgodnjem motetu ''Ave Maria ... Virgo serena''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§11 "Motets"}}, kjer vsak glas ponovi prejšnjo melodijsko linijo. Podobno izrazito imitacijo najdemo tudi v zgodnjih delih, kot je ''Alma Redemptoris mater/Ave regina caelorum'', ter v poznejših, kot je uglasbitev psalma ''Dominus regnavit''. Le malo skladateljev pred Josquinom je pisalo večglasne uglasbitve psalmov, pri njem pa predstavljajo pomemben del poznejših motetov.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§11 "Motets"}} Med njimi so znani: * ''Miserere'' (Psalm 51), * ''Memor esto verbi tui'' (Psalm 119), * dve uglasbitvi psalma ''De profundis'' (Psalm 130), ki veljata za njegova najpomembnejša dosežka{{sfn|Reese|1954|p=249}}{{sfn|Milsom|2000|p=305}}. Josquin je pisal tudi t. i. motet-šansone, obliko, razvito v Milanu. Gre za kombinacijo svetega in posvetnega: spodnji glas vsebuje latinski cantus firmus, zgornji pa pojejo francosko besedilo, ki se simbolno navezuje na latinskega ali ga komentira. Njegovi znani primeri so: *''Que vous madame/In pace'' *''A la mort/Monstra te esse matrem'' *''Fortune destrange plummaige/Pauper sum egg''{{sfn|Litterick|2000|p=336}} === Posvetna glasba === Josquin je napisal številne francoske šansone za tri do šest glasov, od katerih so bili nekateri verjetno namenjeni tudi instrumentalni izvedbi. Pogosto je uporabljal [[ cantus firmus]], včasih iz priljubljenih pesmi neznanega izvora, kot pri ''Si j'avoye Marion''{{sfn|Brown|1980}}. Drugič je uporabil melodijo, povezano z drugim besedilom, ali pa ustvaril povsem novo skladbo brez zunanjega vira. Uporabljal je tudi zanimivo tehniko: priljubljeno melodijo je zapisal kot kanon med notranjima glasovoma, nad njima pa ustvaril novo melodijo z novim besedilom – to je naredil v znanem šansonu ''Faulte d'argent''{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§13 "Secular Works"}}. Njegovi zgodnji šansoni so nastali v severni Evropi pod vplivom skladateljev, kot sta [[Johannes Ockeghem]] Johannes Ockeghem in [[Antoine Busnois]]. Za razliko od njiju se ni strogo držal oblik "formes fixes" (rondeau, virelai, balada), temveč je pogosto uporabljal imitacijo, podobno kot v svojih sakralnih delih. Bil je med prvimi, ki so pisali šansone, kjer so vsi glasovi enakovredni. Pogosto je uporabljal ponavljanje melodij, zlasti tam, kjer se besedilo rima, njegovi šansoni pa so pogosto tudi lažji in hitrejši kot moteti. Nekateri so bili verjetno namenjeni instrumentalni izvedbi, saj jih je objavljal tudi brez besedila. Med najbolj znanimi šansoni so: *''Nymphes des bois/Requiem aeternam'' (žalostinka ob smrti Ockeghema) *''Mille regretz'' *''Nimphes, nappés'' *''Plus nulz regretz''{{sfn|Fallows|2020|p=351}} Josquin je napisal tudi vsaj tri skladbe v slogu frottole, priljubljene italijanske pesemske oblike, ki jo je spoznal v Milanu. Med njimi so: * ''Scaramella El grillo'' * ''In te domine speravi'' Te skladbe so še enostavnejše kot šansoni, saj so zlogovne n homofone in sodijo med njegove najpogosteje izvajane{{sfn|Noble|1980|loc=§ "Works"}}{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§13 "Secular Works"}}. == Zapuščina in vpliv == Josquin des Prez je imel izjemen vpliv na zahodno glasbo. Muzikolog William Elders ga je opisal kot »prvega skladatelja v zgodovini zahodne glasbe, ki po svoji smrti ni bil pozabljen«{{sfn|Elders|2013|p=29}}, medtem ko ga je John Milsom imenoval za »osrednjega skladatelja renesanse«. David Fallows meni, da je njegov vpliv na glasbo 16. stoletja primerljiv z vplivom [[ Ludwig van Beethoven| Ludwiga van Beethovna]] v 19. stoletju in [[Igor Stravinsky| Igorja Stravinskega]] v 20. stoletju.{{sfn|Fallows|2020|p=349}} Njegova priljubljenost je vodila do številnih posnemanj in napačnih pretiranih pripisovanj del. Razlog za to je bila tudi tudi zmeda zaradi njegovih soimenjakov ter dela njegovih učencev in posnemovalcev. Po njegovi smrti so številni skladatelji napisali žalostinke; med njimi [[Benedictus Appenzeller]], [[Gombert]], [[ Jacquet Mantski]] in [[Jheronimus Vinders]]{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}}. Njegova dela so se širila po vsej Evropi in tako so njegovo glasbo izvajali še dolgo po njegovi smrti, številni skladatelji pozne renesanse pa so jo citirali ali posnemali. === Ugled === O Josquinovem ugledu v času njegovega življenja je malo podatkov, vendar so njegovo glasbo hvalili pisci, kot so [[Paolo Cortesi]] , [[Jean Molinin]] in [[ Franchinus Gaffurius]]. Njegova priljubljenost se kaže tudi v dejstvu, da je [[Petrucci]] leta 1502 izdal prvo zbirko maš enega samega skladatelja prav z njegovimi deli.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}} Po smrti so ga hvalili humanisti, kot sta [[Baldassare Castiglione]] in [[François Rabelais]] François Rabelais, teoretiki, kot sta [[Heinrich Glarean]] in [[Gioseffo Zarlino]] pa so ga postavili za vzor. Z razvojem baročne glasbe, je njegov vpliv začel slabeti. Nasledil ga je [[ Giovanni Pierluigi da Palestrina]], ki je postal osrednja figura polifonije. Do 20. stoletja so se z njim ukvarjali predvsem glasbeni teoretiki{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}}. Ponovno zanimanje za njegovo glasbo se je pojavilo v 18. in 19. stoletju pri raziskovalcih, kot so [[Charles Burney]], [[Johann Nikolaus Forkel]] in [[François-Joseph Fétis]]. [[August Wilhelm Ambros]] ga je v 19. stoletju označil za eno največjih osebnosti glasbene zgodovine. V 20. stoletju je njegov ugled najprej upadel nato pa ponovno zrasel z novimi izdajami njegovih del in ponovnim zanimanjem za staro glasbo. Pomemben mejnik je bila mednarodna konferenca o Josquinu leta 1971, ki ga je dokončno postavila v središče renesančne glasbe.{{sfn|Macey|Noble|Dean|Reese|2011|loc=§9 "Reputation"}} ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * Bridgman, Nanie (1991) [1960]. "The Age of Ockeghem and Josquin". In Abraham, Gerald; Hughes, Dom Anselm (eds.). Ars Nova and the Renaissance 1300–1540. The New Oxford History of Music. Vol. III. Oxford: Oxford University Press. pp. 239–302. ISBN 978-0-19-316303-4. * Burkholder, J. Peter; Grout, Donald Jay; Palisca, Claude V. (2014). A History of Western Music (9th ed.). New York: W. W. Norton & Company. ISBN 978-0-393-91829-8. * Charles, Sydney R. (1983). Josquin des Prez: A Guide to Research. New York and London: Garland Publishing. ISBN 978-0-8240-9387-7. * Elders, Willem, ed. New Josquin Edition, 30 vols. Utrecht: Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis, 1987–. ISBN 978-90-6375-051-0. * Elders, William (2013). Josquin des Pres and His Musical Legacy: An Introductory Guide. Leuven: Leuven University Press. ISBN 978-90-5867-941-3. * Barbier, Jacques (2010). Josquin Desprez. Centre d'études supérieures de la Renaissance (in French). Tours: Bleu nuit éditeur. ISBN 978-2-913575-87-5. * Fiore, Carlo (2003). Josquin des Prez. Constellatio Musica 10 (in French). Palermo: L'Epos. ISBN 978-88-8302-220-3. ===Literatura=== {{refbegin|32em}} * {{cite book |last=Bridgman |first=Nanie |editor-last1=Abraham |editor-first1=Gerald |editor-link=Gerald Abraham |editor-last2=Hughes |editor-first2=Dom Anselm |year=1991 |orig-year=1960 |title=Ars Nova and the Renaissance 1300–1540 |chapter=The Age of Ockeghem and Josquin |pages=239–302 |series=The New Oxford History of Music |volume=III |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-316303-4 |url=https://archive.org/details/ngewoxfordhistor0003unse |url-access=registration }} * {{cite book |last1=Burkholder |first1=J. Peter |author-link1=J. Peter Burkholder |last2=Grout |first2=Donald Jay |author-link2=Donald Jay Grout |last3=Palisca |first3=Claude V. |author-link3=Claude V. Palisca |year=2014 |title=A History of Western Music |edition=9th |publisher=[[W. W. Norton & Company]] |location=New York |isbn=978-0-393-91829-8 }} * {{cite book |last=Charles |first=Sydney R. |year=1983 |title=Josquin des Prez: A Guide to Research |publisher=[[Garland Publishing]] |location=New York and London |isbn=978-0-8240-9387-7 }} * Elders, Willem, ed. ''New Josquin Edition'', 30 vols. Utrecht: Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis, 1987–. {{ISBN|978-90-6375-051-0}}. * {{cite book |last=Elders |first=William |year=2013 |title=Josquin des Pres and His Musical Legacy: An Introductory Guide |publisher=[[Leuven University Press]] |location=Leuven |isbn=978-90-5867-941-3 }} * {{cite book |last=Fallows |first=David |author-link=David Fallows |editor-last1=Haggh |editor-first1=Barbara |year=2001 |title=Essays on Music and Culture in Honor of Herbert Kellman |chapter=Who composed Mille regretz? |publisher=[[Brepols Publishers]] |location=Turnhout |isbn=978-2-86931-097-1 |pages=214–252 }} * {{cite book |last=Fallows |first=David |author-link=David Fallows |year=2020 |orig-year=2009 |title=Josquin |edition=2nd |publisher=Brepols Publishers |location=Turnhout |isbn=978-2-503-56674-0 }} * {{cite book |last1=Gleason |first1=Harold |author-link=Harold Gleason |last2=Becker |first2=Warren |year=1988 |title=Music in the Middle Ages and Renaissance |publisher=Frangipani Press |location=Bloomington |edition=3rd |series=Music Literature Outline Series |isbn=978-0-88284-379-7 }} * {{cite book |last=Haggh |first=Barbara |editor-last1=Clement |editor-first1=Albert |editor-link1=Albert Clement |editor-last2=Jas |editor-first2=Eric |year=1994 |title=From Ciconia to Sweelinck: Donum natalicium Willem Elders |chapter=Josquin's Portrait: New Evidence |publisher=[[Rodopi (publisher)|Rodopi]] |location=Amsterdam |isbn=978-90-5183-768-1 |url={{google books|plainurl=y|id=OW0ktdIxMoIC}} |access-date=26 August 2022 |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531001615/https://books.google.com/books?id=OW0ktdIxMoIC |url-status=live }} * {{cite book |last=Kellman |first=Herbert |editor-last1=Bloxam |editor-first1=M. Jennifer |editor-last2=Filocamo |editor-first2=Gioia |editor-last3=Holford-Strevens |editor-first3=Leofranc |editor-link3=Leofranc Holford-Strevens |year=2009 |title=Uno gentile et subtile ingenio Studies in Renaissance Music in Honour of Bonnie J. Blackburn |chapter=Dad and Granddad Were Cops: Josquin's Ancestry |pages=183–200 |publisher=Brepols Publishers |location=Turnhout |isbn=978-2-503-53163-2 }} * {{cite book |last=Leach |first=Elizabeth Eva |author-link=Elizabeth Eva Leach |year=2014 |title=Guillaume de Machaut: Secretary, Poet, Musician |publisher=[[Cornell University Press]] |location=Ithaca |isbn=978-1-5017-0486-4 |url={{google books|plainurl=y|id=AvWDDwAAQBAJ}} |access-date=26 August 2022 |archive-date=26 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220426063559/https://books.google.com/books?id=AvWDDwAAQBAJ |url-status=live }} * {{cite book |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |year=2009 |title=Music in Renaissance Ferrara 1400–1505: The Creation of a Musical Center in the Fifteenth Century |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-970300-5 |url={{google books|plainurl=y|id=wCdPhi0bKtoC}} |access-date=23 July 2022 |archive-date=17 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211017211948/https://books.google.com/books?id=wCdPhi0bKtoC |url-status=live }} * {{cite book |editor-last1=Lowinsky |editor-first1=Edward |editor-link1=Edward Lowinsky |editor-last2=Blackburn |editor-first2=Bonnie J. |editor-link2=Bonnie J. Blackburn |year=1976 |title=Josquin des Prez: Proceedings of the International Josquin Festival-Congress Held at the Juilliard School at Lincoln Center in New York City, 21–25 June 1971|publisher=[[Oxford University Press]] |location=London}} ** {{harvc |last=Kellman |first=Herbert |in1=Lowinsky|in2=Blackburn|year=1976|chapter=Josquin and the Courts of the Netherlands and France: The Evidence of the Sources|pages=181–216}} ** {{harvc |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |in1=Lowinsky|in2=Blackburn|year=1976|chapter=Josquin at Ferrara: New Documents and Letters|pages=103–137}} * {{cite book |last=Macey |first=Patrick |year=1998 |title=Bonfire Songs: Savonarola's Musical Legacy |publisher=[[Clarendon Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-816669-6 |url=https://archive.org/details/bonfiresongssavo0000mace |url-access=registration }} * {{cite book |last=Marani |first=Pietro C. | author-link=Pietro C. Marani | year=2003 |orig-year=2000 |title=Leonardo da Vinci: The Complete Paintings |publisher=[[Harry N. Abrams]] |location=New York |isbn=978-0-8109-3581-5 }} * {{cite book |last1=Merkley |first1=Paul |last2=Merkley |first2=Lora |year=1999 |title=Music and Patronage in the Sforza Court |publisher=[[Brepols]] |location=Turnhout |isbn=978-2-503-50706-4 }} * {{cite book |last=Milsom |first=John |editor-last1=Busse Berger |editor-first1=Anna Maria |editor-link1=Anna Maria Busse Berger |editor-last2=Rodin |editor-first2=Jesse |year=2015 |title=The Cambridge History of Fifteenth-Century Music |chapter=Making a Motet: Josquin's Ave Maria … virgo serena |publisher=[[Cambridge University Press]] |location=Cambridge |isbn=978-1-107-01524-1 |doi=10.1017/CHO9781139057813.017 |pages=183–199 }} * {{cite book |last=Reese |first=Gustave |author-link=Gustave Reese |year=1940 |title=Music in the Middle Ages: With an Introduction on the Music of Ancient Times |publisher=[[W. W. Norton & Company]] |location=Lanham |oclc=398158 }} * {{cite book |last=Reese |first=Gustave |author-link=Gustave Reese |year=1954 |title=Music in the Renaissance |publisher=[[W. W. Norton & Company]] |location=New York |oclc=599427 }} * {{cite book |last=Reese |first=Gustave |author-link=Gustave Reese |others=Other chapters by [[Jeremy Noble (musicologist)|Jeremy Noble]], [[Lewis Lockwood]], [[Jessie Ann Owens]], [[James Haar]], [[Joseph Kerman]] and Robert Stevenson |year=1984 |orig-year=1980 |title=The New Grove High Renaissance Masters: Josquin, Palestrina, Lassus, Byrd, Victoria |chapter=Josquin Desprez (I, II) |series=The New Grove Dictionary of Music and Musicians: The Composer Biography Series |publisher=Macmillan |location=London |isbn=978-0-393-30093-2 |url=https://archive.org/details/newgrovehighrena0000unse_t9n5 |url-access=limited }} * {{cite book |last=Reynolds |first=Christopher |date=2004 |editor-last=Meconi |editor-first=Honey |title=Early Music Borrowing |publisher=Routledge |pages=71–85 |chapter=Chapter 4: Interpreting and Dating Josquin's ''Missa Hercules dux ferrariae'' |isbn=0-8153-3521-0 }} * {{cite book |editor-last=Rye |editor-first=Matthew |others=Preface by [[Steven Isserlis]]. Numerous other contributors, see pages 956–958 |year=2017 |title=1001 Classical Recordings You Must Hear Before You Die |publisher=[[Chartwell Books]] |location=New York |isbn=978-0-7858-3582-0 |url={{google books|plainurl=y|id=25NADwAAQBAJ}} }} * {{cite book |editor-last=Sherr |editor-first=Richard |year=2000 |title=The Josquin Companion |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford and New York |isbn=978-0-19-816335-0 |url={{google books|plainurl=y|id=hpIwULoutmUC}} |access-date=26 August 2022 |archive-date=4 August 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220804213903/https://books.google.com/books?id=hpIwULoutmUC |url-status=live }} ** {{harvc |last=Blackburn |first=Bonnie J. |author-link=Bonnie J. Blackburn |in=Sherr|year=2000|chapter=Masses Based on Popular Songs and Solmization Syllables|pages=51–88}} ** {{harvc |last=Bloxam |first=M. Jennifer |in=Sherr |year=2000|chapter=Masses Based on Polyphonic Songs and Canonic Masses|pages=151–210}} ** {{harvc |last=Finscher |first=Ludwig |author-link=Ludwig Finscher |in=Sherr|year=2000|chapter=Four-Voice Motets|pages=249–279}} ** {{harvc |last=Litterick |first=Louise |in=Sherr|year=2000|chapter=Chansons for Three and Four Voices|pages=335–392}} ** {{harvc |last=Milsom |first=John |in=Sherr|year=2000|chapter=Motets for Five or More Voices}} ** {{harvc |last=Planchart |first=Alejandro |author-link=Alejandro Planchart|in=Sherr|year=2000|chapter=Masses on Plainsong Cantus Firmi|pages=89–150}} ** {{harvc |last=Sherr |first=Richard|in=Sherr|year=2000|chapter=Chronology of Josquin's Life and Career – Introduction|pages=11–20|id=Sherr Introduction}} ** {{harvc |last=Urquhart |first=Peter|in=Sherr|year=2000|chapter=Discography|pages=597–640}} ** {{harvc |last=Wegman |first=Rob C.|in=Sherr|year=2000|chapter=Who Was Josquin?|pages=21–50}} * {{cite book |last1=Syson |first1=Luke |author-link1=Luke Syson |last2=Keith |first2=Larry |last3=Galansino |first3=Arturo |last4=Mazzotta |first4=Antoni |last5=Nethersole |first5=Scott |last6=Rumberg |first6=Per |year=2011 |title=Leonardo da Vinci: Painter at the Court of Milan |publisher=[[National Gallery]] |location=London |isbn=978-1-85709-491-6 }} * {{cite encyclopedia |last=Taruskin |first=Richard |author-link=Richard Taruskin |year=2010 |encyclopedia=Music from the Earliest Notations to the Sixteenth Century |series=The Oxford History of Western Music |title=Chapter 14: Josquin and the Humanists |volume=1 |publisher=[[Oxford University Press]] |location=New York |isbn=978-0-19-538481-9 }} * {{cite book |last=Zöllner |first=Frank |author-link=Frank Zöllner |year=2019 |orig-year=2003 |title=Leonardo da Vinci: The Complete Paintings and Drawings |edition=Anniversary |publisher=[[Taschen]] |location=Cologne |isbn=978-3-8365-7625-3 }} {{refend}} ===Članki in dodatno branje=== {{refbegin|32em}} * {{cite journal |last=Dumitrescu |first=Theodor |date=February 2009 |title=Reconstructing and repositioning Regis's "Ave Maria... virgo serena" |journal=[[Early Music (journal)|Early Music]] |volume=37 |issue=1 |pages=73–88 |doi=10.1093/em/can157 |jstor=27655301 }} * {{cite book |last=Fagnart |first=Laure |editor-last1=Lindmayr-Brandl |editor-first1=Andrea |editor-last2=Kolb |editor-first2=Paul |year=2019 |chapter=Gaspar Depicted? Leonardo's Portrait of a Musician |title=Gaspar van Weerbeke: New Perspectives on his Life and Music |series=Epitome musical |publisher=[[Brepols]] |location=Turnhout |pages=73–77 |doi-access=free |doi=10.1484/M.EM-EB.4.2019026 |isbn=978-2-5035-8454-6 }} * {{cite journal |last=Fallows |first=David |author-link=David Fallows |date=April 1996 |title=Josquin and Milan |journal=[[Plainsong & Medieval Music]] |volume=5 |issue=1 |pages=69–80 |doi=10.1017/S0961137100001078 |s2cid=163086950 |issn=0961-1371 }} * {{cite journal |last=Godt |first=Irving |date=Autumn 1977 |title=Motivic Integration in Josquin's "Motets" |journal=[[Journal of Music Theory]] |volume=21 |issue=2 |pages=264–292 |doi=10.2307/843491 |jstor=843491 }} * {{cite journal |last=Higgins |first=Paula |date=Autumn 2004 |title=The Apotheosis of Josquin des Prez and Other Mythologies of Musical Genius |journal=[[Journal of the American Musicological Society]] |volume=57 |issue=3 |pages=443–510 |jstor=10.1525/jams.2004.57.3.443 |doi=10.1525/jams.2004.57.3.443 }} * {{cite encyclopedia |editor-last1=Kennedy |editor-first1=Michael |editor-last2=Kennedy |editor-first2=Joyce Bourne |editor-link1=Michael Kennedy (music critic) |year=2013 |orig-year=2007 |title=Johannes Ockeghem |encyclopedia=The Concise Oxford Dictionary of Music |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-920383-3 |url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199203833.001.0001/acref-9780199203833-e-4831 |url-access=subscription |ref={{sfnRef|''The Concise Oxford Dictionary of Music''|2013}} |access-date=19 July 2022 |archive-date=19 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220719014013/https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199203833.001.0001/acref-9780199203833-e-4831 |url-status=live }} * {{cite journal |last=Király |first=Peter |date=1992 |title=Un séjour de Josquin des Prés a la cour de Hongrie? |trans-title=A stay of Josquin des Prés at the court of Hungary? |language=fr |journal={{ill|Revue de musicologie|fr}} |volume=78 |issue=1 |pages=145–150 |jstor=947243 |doi=10.2307/947243 }} * {{cite encyclopedia |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |others=Revised by Andrew Kirkman |year=2001 |encyclopedia=[[Grove Music Online]] |title=Mass: 6. The cyclic mass in the later 15th century |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.45872 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000045872 |ref={{sfnRef|Lockwood|Kirkman}} |access-date=1 June 2022 |archive-date=6 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506233458/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000045872 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite encyclopedia |last=Lockwood |first=Lewis |author-link=Lewis Lockwood |year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Soggetto cavato |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.26100 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000026100 |access-date=4 August 2022 |archive-date=6 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200606211717/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000026100 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last=Lowinsky |first=Edward |author-link=Edward Lowinsky |date=October 1964 |title=Musical Genius: Evolution and the Origins of a Concept II |journal=[[The Musical Quarterly]] |volume=50 |issue=4 |pages=476–495 |doi=10.1093/mq/L.4.476 |jstor=740957 }} * {{cite encyclopedia |last1=Macey |first1=Patrick |last2=Noble |first2=Jeremy |author-link2=Jeremy Noble (musicologist) |last3=Dean |first3=Jeffrey |last4=Reese |first4=Gustave |author-link4=Gustave Reese |year=2011 |orig-year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Josquin (Lebloitte dit) des Prez |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.14497 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000014497 |access-date=17 January 2022 |archive-date=11 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210311022550/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000014497 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last1=Matthews |first1=Lora |last2=Merkley |first2=Paul |date=Spring 1998 |title=Iudochus de Picardia and Jossequin Lebloitte dit Desprez: The Names of the Singer(s) |journal=[[The Journal of Musicology]] |volume=16 |issue=2 |pages=200–226 |jstor=764140 |doi=10.2307/764140 }} * {{cite journal |last=Merkley |first=Paul |date=Fall 2001 |title=Josquin Desprez in Ferrara |journal=[[The Journal of Musicology]]|volume=18 |issue=4 |pages= 544–583|jstor=10.1525/jm.2001.18.4.544 |doi=10.1525/jm.2001.18.4.544 }} * {{cite encyclopedia |last=Milsom |first=John |editor-last=Latham |editor-first=Alison |year=2011 |title=Josquin des Prez |encyclopedia=[[The Oxford Companion to Music]] |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |isbn=978-0-19-957903-7 |url=https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199579037.001.0001/acref-9780199579037-e-3595 |access-date=15 May 2022 |archive-date=15 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220515061652/https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780199579037.001.0001/acref-9780199579037-e-3595 |url-status=live }} * {{cite journal |last=Pietschmann |first=Klaus |author-link=Klaus Pietschmann |date=1999 |title=Ein Graffito von Josquin Desprez auf der Cantoria der Sixtinischen Kapelle |language=de |journal=[[Die Musikforschung]] |volume=52 |issue=2 |pages=204–207 |doi=10.52412/mf.1999.H2.887 |jstor=41123290 |s2cid=140790222 }} * {{cite encyclopedia |last=Planchart |first=Alejandro Enrique |author-link=Alejandro Planchart |year=2004 |orig-year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Du Fay [Dufay; Du Fayt], Guillaume |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.08268 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000008268 |access-date=23 May 2022 |archive-date=22 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622205955/https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000008268 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last=Roth |first=Adalbert |date=2000 |title=Judocus de Kessalia and Judocus de Pratis |journal=Recercare |volume=12 |pages=23–51 |jstor=41701332 }} * {{cite journal |last=Rice |first=Eric |year=1999 |title=Tradition and Imitation in Pierre Certon's Déploration for Claudin de Sermisy |journal=Revue de Musicologie |volume=85 |issue=1 |pages=29–62 |doi=10.2307/947006 |jstor=947006 }} * {{cite journal |last=Rifkin |first=Joshua |author-link=Joshua Rifkin |date=Summer 2003 |title=Munich, Milan, and a Marian Motet: Dating Josquin's ''Ave Maria … virgo serena'' |journal=Journal of the American Musicological Society |volume=56 |issue=2 |pages=239–350|doi=10.1525/jams.2003.56.2.239 |jstor=10.1525/jams.2003.56.2.239 }} * {{cite book |editor-last=Sadie |editor-first=Stanley |editor-link=Stanley Sadie |year=1980 |title=[[The New Grove Dictionary of Music and Musicians]]|edition=1st |location=London |publisher=Macmillan |isbn=978-1-56159-174-9}} ** {{harvc |last=Brown |first=Howard M. |author-link=Howard Mayer Brown |in=Sadie|year=1980|chapter=Chanson}} ** {{harvc |last=Noble |first=Jeremy |in=Sadie|year=1980|chapter=Josquin Desprez}} * {{cite encyclopedia |last=Sherr |first=Richard |year=2001 |encyclopedia=[[Grove Music Online]]|title=Paraphrase |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.20882 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020882 |access-date=4 August 2022 |archive-date=3 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180603093725/http://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020882 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite journal |last=Sherr |first=Richard |date=August 2011 |title=Laudat Autem David: Fallows on Josquin |journal=[[Music & Letters]]|volume=92 |issue=3 |pages=437–461 |doi=10.1093/ml/gcr061 |jstor=23013012 }} * {{cite encyclopedia |last=Sherr |first=Richard |date=27 April 2017 |encyclopedia=[[Oxford Bibliographies Online|Oxford Bibliographies]]: Music |title=Josquin des Prez |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/OBO/9780199757824-0194 |url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199757824/obo-9780199757824-0194.xml |url-access=subscription |access-date=3 March 2022 |archive-date=3 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303014711/https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199757824/obo-9780199757824-0194.xml |url-status=live }}{{subscription required}} * {{cite journal |last=Starr |first=Pamela F. |date=Winter 1997 |title=Josquin, Rome, and a Case of Mistaken Identity |journal=[[The Journal of Musicology]]|volume=15 |issue=1 |pages=43–65 |jstor=763903 |doi=10.2307/763903 }} * {{cite journal |last1=Urquhart |first1=Peter |title=Ad fugam, De Orto, and a Defense of the 'Early Josquin' |journal=[[Tijdschrift van de Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis]]|date=2012 |volume=62 |issue=1/2 |pages=3–27|jstor=43738331}} * {{cite journal |last=Wegman |first=Rob C. |date=Summer 1999 |title="And Josquin Laughed..." Josquin and the Composer's Anecdote in the Sixteenth Century |journal=[[The Journal of Musicology]]|volume=17 |issue=3 |pages=319–357 |jstor=764097 |doi=10.2307/764097 }} * {{cite journal |last=Wegman |first=Rob C. |date=May 2008 |title=Ockeghem, Brumel, Josquin: New Documents in Troyes |journal=Early Music |volume=36 |issue=2 |pages=203–215 |doi=10.1093/em/can015 |jstor=27655169 }} * {{cite encyclopedia |year=2001 |encyclopedia=Grove Music Online |title=Parody mass |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.20939 |isbn=978-1-56159-263-0 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020939 |ref={{sfnRef|''Grove''|2001}} |access-date=4 August 2022 |archive-date=6 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406235844/http://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000020939 |url-status=live }} {{Grove Music subscription}} * {{cite magazine |last=Ross |first=Alex |author-link=Alex Ross (music critic) |date=14 June 2021 |title=The Musical Mysteries of Josquin |magazine=[[The New Yorker]] |url=https://www.newyorker.com/magazine/2021/06/21/the-musical-mysteries-of-josquin |access-date=23 May 2022 |archive-date=11 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220711075817/https://www.newyorker.com/magazine/2021/06/21/the-musical-mysteries-of-josquin |url-status=live }} * {{cite news |last=Woolfe |first=Zachary |author-link=Zachary Woolfe |date=29 April 2021 |title=The Renaissance's Most Influential Composer, 500 Years Later |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2021/04/29/arts/music/josquin-des-prez-classical-music.html |access-date=29 April 2021 |archive-date=29 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210429121736/https://www.nytimes.com/2021/04/29/arts/music/josquin-des-prez-classical-music.html |url-status=live |url-access=limited }} * {{cite web |title=Tableau et cadre: Portrait de Josquin des Près |trans-title=Painting and Frame: Portrait of Josquin des Près |publisher=[[Ministry of Culture (France)|Ministry of Culture]] |language=fr |url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/palissy/IM59002365 |access-date=2 March 2022 |archive-date=3 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303014709/https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/palissy/IM59002365 |url-status=live |ref={{sfnRef|MoC}} }} {{refend}} {{DEFAULTSORT:Lebloitte, Josquin}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Francoski skladatelji]] [[Kategorija:Renesančni skladatelji]] qdxs3p6eza8tj7s83zpirfq246uty0l Ivan Đurić 0 602171 6690500 6677314 2026-06-16T20:35:16Z Stebunik 55592 /* Volitve 1990 */ 6690500 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Ivan Đurić | native_name = Ivan | native_name_lang = sr | image = Ivan-Đurić-1990.jpg | imagesize = | alt = | caption = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)<ref>Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI." Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih "mitingih".</ref> | birth_date = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}} | birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}} | death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]] | death_cause = [[rak]] | resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]] | resting_place_coordinates = <!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--> | other_names = | residence = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]] | citizenship = | nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]] | fields = [[zgodovina]]<br>pozna [[bizantinologija]]<br>teorija zgodovinske vede<ref>{{cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|publisher=ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА|author=|place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026|archive-date=2016-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=dead}}</ref> | workplaces = [[Beograd]], [[Pariz]] itd. | patrons = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | thesis_title = <!--(ali | thesis1_title = in | thesis2_title = )--> | thesis_url = <!--(ali | thesis1_url = in | thesis2_url = )--> | thesis_year = <!--(ali | thesis1_year = in | thesis2_year = )--> | doctoral_advisor = | academic_advisors = <!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--> | doctoral_students = | notable_students = <!--(lahko je samostojni argument)--> | known_for = Kandidiral za predsednika Srbije 1990 | influences = [[Georgij Ostrogorski]] (1902-1976)<br>[[Božidar Ferjančić]] (1929-1998).<ref>{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. Sećanje na profesora Ivana Đurića|publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}</ref> | influenced = [[Siniša Kovačević]] (*1954) | awards = Red Odrešenika (Grčija)<ref>{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић & Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | spouse = <!--(ali | spouses = )--> | partner = <!--(ali | partners = )--> | children = | signature = <!--(samo ime datoteke)--> | signature_alt = | website = <!--{{URL|www.primer.com}}--> | footnotes = <center>Spominjajo se ga kot ''"Srbskega Kennedyja"'' zaradi podobnosti v starosti, videzu in svobodoljubno-miroljubni usmerjenosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref></center> }} '''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]] [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].<ref name="Online bio">{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in izobraževanje === Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević<ref>{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}</ref> univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Družinsko okolje — kakor tudi njegovo družinsko deblo — je bilo močno povezano s kulturnimi in akademskimi krogi.<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ ("Đurići v Zaovinah")'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam kot je svobodoljubno domoljubje in ne svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo. Značilno zanj je tudi na teh prostorih izjemno redko ravnotežje med spoštovanjem do lastnega in do drugih narodov.<ref>{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}</ref> Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.<ref name="Online bio"/> Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].<ref name="Yugopapir source">{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}</ref> Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]<ref name="Yugopapir source"/>, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.<ref name="Yugopapir source"/> V Beogradu je hodil v osnovno šolo "Sv. Sava" na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom "Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji"<ref>„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“</ref>. === Akademsko uveljavljanje in pogledi === Po končanem študiju je bil izvoljen junija 1971 za asistenta na Stolici za zgodovino Bizanca, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]<ref>''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.</ref>. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo "Družina Foka". Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}</ref> Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo "Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]".<ref>{{cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|publisher=ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА|author=|place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026|archive-date=2016-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=dead}}</ref> 1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983), na [[Univerza v Atenah|Univerzi v Atenah]] in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu je postal 1989, a predsednik Sveta Filozofske fakultete 1990. 1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').<ref>{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}</ref> Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''"Oxfordskega bizantinskega slovarja"''. Soočen s političnimi vrenji konec 20. stoletja se ni postavil ne na stran vlade ne opozicije, temveč je iskal drugačno izbiro ter tako tvegal spor z obema stranema: {| |- ! Jasno stajalište<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ! Jasno stališče |- | <blockquote>“Pošto nisam bio komunista, čvrsto sam protiv antikomunističke histerije; pošto potičem iz porodice svećenika – čvrsto sam protiv države koja ne bi bila sekularna.“ </blockquote> | <blockquote>»Ker nisem bil komunist, sem odločno proti protikomunistični histeriji; ker prihajam iz duhovniške družine – sem odločno proti državi, ki ne bi bila sekularna.« </blockquote> |} Sam je večkrat dejal, da so ga razglašali za nacionalista, ker je slavil slavo in pisal v [[cirilica|cirilici]]. Ni pa bil zagovornik ne [[rusofilstvo|rusofilstva]] ne vele[[Srbija|srbstva]] ne [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] unitarizma. Šešljevo „Veliko Srbijo“, ki naj bi spravila vse Srbe v eno državo z „etničnim čiščenjem“ vseh drugih narodnosti, je imel za tragično zablodo in poudarjal, da je v realnih zgodovinskih in narodnostnih okoliščinah zamisel o etnično čisti državi obsojena na neuspeh. Zavzemal pa se je za Srbijo kot sodobno evropsko in napredno državo, ki spoštuje pravice drugih – narodnostne, verske in politične – in jo smatral kot pogoj za lasten razvoj in skrb za rojake v tujini. Poleg tega je bil prepričan, da [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ni mogoče deliti glede na dejstvo, da so njene meje starejše tako od [[Kraljevina Jugoslavija|Stare]] kot tudi od [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]]. 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije, kakor tudi na več drugih evropskih univerzah kot v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]]. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997. === Volitve 1990 === Katera nuja je nagnilo sicer spoštovani zgodovinski vedi predanega Đurića, ki je vseskozi rad ponavljal: "A ja sam ipak još uvek najpre istoričar!" (»A jaz sem vendarle še vedno predvsem zgodovnar!«)<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović)|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref>, da se je vendarle podal na spolzko drsališče politike? V njegovem primeru je od tega pravzaprav imel samo strah, begunstvo in škodo — pa nobene koristi, ter ga je očitno vodila le ljubezen do domovine in negotove prihodnosti njegovega naroda. On sam je namreč rad poudarjal, da je bil doma vzgojen tako, ''da je domoljubje dolžnost in ne sme prinašati nobenih koristi''.<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Đurić je predaval in bival največ v tujini. Pazljivo je spremljal [[Padec berlinskega zidu]]; s skrbjo pa je opažal tudi začetke [[Razpad Jugoslavije|razpadanja Jugoslavije]] ter se odločil, da bo v grozi razpadajočega [[komunizem|komunizma]], ki ga je nadomestil morilski etnični [[nacionalizem]] — "masovno ludilo" ("množična ponorelost"), ponudil [[liberalizem|svobodoljubno]] človeka vredno drugo možnost.<ref>{{cite web|url=https://liberalniforum.com/2022/05/20/ivan-djuric-liberalni-glas-razuma-u-krvavom-raspadu-jugoslavije/|title=Ivan Đurić: Liberalni glas razuma u krvavom raspadu Jugoslavije|publisher=Liberalni Forum|author=Danijal Hadžović|place=|language=sr|date=20. maj 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegova odločitev je v teh prelomnih časih zaradi hudih nasprotovanj, podtikanj in medijskega linča pomenila res pravo junaštvo, ki ga je v svoji vesti čutil kot dolžnost. V kakšnih razmerah pa je nastopal, bomo lažje doumeli, če omenimo skoraj sočasni načrtovani »miting resnice« 1. decembra 1989 v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki naj bi bil le eden v vrsti nacionalističnih [[miting]]ov, ki so zamajali in dokončno razdejali [[SFR Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]]. To naj bi bil le eden v verigi več kot 40 mitingov, prek katerih je bila nasilno že zamenjana oblast v Vojvodini, na Kosovem in Črni gori, medtem ko je na Hrvaškem že divjalo neusmiljeno »etnično čiščenje«.<ref>{{cite web|url=https://slovenija30let.si/AkcijaSever.html|title=Grožnja z intervencijo "Sad se znade ko je drugi Tito,/ Slobodan je ime ponosito"Pomen in vloga akcije Sever v srbskem mitingaškem rušenju slovenskega reformističnega vodstva in demokratičnih procesov v Sloveniji|publisher=Slovenija 30 let|author=Božo Repe|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Čeprav te dogodke še danes različno razlagajo, ostaja nesporno priznano dejstvo, da je bila takratna prepoved mitinga — zaradi ohranjanja javnega reda in mira — edino možna rešitev, ki je preprečila uvoz velesrbskega [[iredentizem|iredentizma]], uličnega divjanja in medetničnega obračunavanja.<ref>{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/30-obletnica-odlocnega-ne-mitingu-resnice-v-ljubljani/|title=30. obletnica odločnega NE mitingu resnice v Ljubljani|publisher=gov.si|author= Vesna Gotovina|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=8. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Miting+istine+u+ljubljani+1989&qs=n&sp=-1&ghc=1&lq=0&pq=miting+istine+u+ljubljani+1989&sc=10-30&sk=&cvid=0B6B920B00B1423E866A8D4749358867&ajaxnorecss=1&sid=0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A&jsoncbid=2&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dMiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26qs%3dn%26form%3dQBRE%26sp%3d-1%26ghc%3d1%26lq%3d0%26pq%3dmiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26sc%3d10-30%26sk%3d%26cvid%3d0B6B920B00B1423E866A8D4749358867%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d2%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=A60041433101A3234C94A60041433101A3234C94&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=b3679f1f4aba11f19e67d4e058afd81c|title= TV kalendar: Miting istine u Ljubljani |publisher=HRT|author=|place=Zagreb|language=hr|date=1. december 2024|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Tovrstno početje je namreč – z znanimi usodnimi posledicami – že preplavljalo druge jugoslovanske republike vključno z avtonomnima pokrajinama Kosovim in Vojvodino. Na prvih povojnih kolikor toliko demokratičnih volitvah sta v tem grozljivem in do skrajnosti napetem ozračju poleg množice drugih kandidatov nastopila vsaj z malimi možnostmi na uspeh tudi dva miroljubneje usmerjena kandidata: pisatej Drašković in zgodovinar Đurić, ki je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.<ref name="1990 Presidential candidates">{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}</ref> Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.<ref name="1990 RIK results">{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}</ref> Z idejami Liberalnega foruma in kot kandidat Združene demokratične pobude (Ujedinjena demokratska inicijativa – UJDI) ter Zavezništva prenovitvenih sil za Srbijo (Savez reformskih snaga za Srbiju) takratnega premierja [[Ante Marković|Anteja Markovića]] je Ivan Đurić na predsedniških volitvah osvojil v Srbiji tretje mesto, za Slobodanom Miloševićem in Vukom Draškovićem, medtem ko je imel v Vojvodini na prvem mestu več glasov kot Slobodan Milošević. Bil je seveda politično in gmotno osamljen in nepripravljen. :»To je bil zadosten signal, da je vznemiril tako vladajočo stranko kot opozicijo. Kot nasprotnik, ki se je nepričakovano pojavil na politični sceni in pokazal, da ni sam, je moral biti izpostavljen medijski kampanji in grožnjam.«<ref>Latinka Perović v predgovoru k Đurićevi knjigi »Vlada, opozicija, alternativa«, ki jo je leta 2009 posmrtno izdal Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji.</ref><ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Đurić je igral na karto, ki je v drugih republikah že izgubila - na Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti je na jugoslovanski politični oder "milom ili silom" stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter s širjenjem velesrbskega iridentizma, mednarodnega sovraštva ter revanšizma v nasprotju s prejšnjim jugoslovanskim "bratstvom in enotnostjo" uspel pridobiti soglasje za svojo nacionalistično smer JLA in tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, češ da so Srbi povsod in od vseh ogroženi, kar je bila le pretveza za poznejše napade in krvave spopade, ki so terjali številne nedolžne žrtve. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih sporov. V središču je bila domnevna "ogroženost Srbov" ne le v drugih jugoslovanskih republikah, ampak tudi v "matični" Srbiji. Tam je Slobo s svojimi prirejenimi mitingi uspel oropati velike samoupravne samostojnosti AP Vojvodino in AP Kosovo, in s tem omajal že tako krhko ravnotežje v večnarodnostni in večverski državi: :"Oj Srbijo iz tri dela ponovo ćeš biti cela!" ("Oj Srbija iz treh delov, zopet boš cela!")<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIVNhqP-kI0|title=(796) Duet Stevanovic Oj Srbijo iz tri dela|publisher=YouTube|author=Duet Stevanović|place=|language=sr|date=1989|accessdate=8. maj 2026}}</ref> V nasprotju z nasilnim reševanjem medsebojnih odnosov tudi s pomočjo [[JLA]] pa je Đurić poudarjal, da so pogajanja edini pravi način za reševanje spornih vprašanj. Da bi k temu pripomogel, je decembra 1990 kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kot politično neizkušen in javnosti skoraj neznan kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med številnimi tekmeci iz drugih strank, ki so bili večinoma medijsko in tudi gmotno bistveno bolje podprti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja, zlasti po [[Šumadija|Šumadiji]]. Stvarno pa sta dosegla oba demokratično usmerjena kandidata sorazmerno dobro uvrstitev glede na to, da je imel Milošević že od osemdesetih let, od svoje uveljavitve v politiki, [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil Đurić skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/><ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === Družina === Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni ravno branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kennedyja"'', kot so ga mediji imenovali zaradi starosti in videza.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologinja in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala pa na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]<ref>Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.</ref>, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem. Đurić pa je bil poročen tudi z znano slikarko in pisateljico, belograjsko lepotico in TV-voditeljico [[Biljana Vilimon|Biljano Vilimon]] (*1951); njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srpski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama v pogovoru za promenadni dnevnik sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; Biljana pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz, česar niti njegova žena — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "čednega Ivana" — ni tajila. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In nekaj let pozneje sta se res.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Kronologija pomembnejših spisov Ivana Đurića<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref> === # „Ektesis nea“ – vizantijski priručnik za „pitakia“ o srpskom patrijarhu i nekim feudalcima krajem XIV veka, ZFFB – Filozofski fakultet, Beograd, XII – 1 (1974), Spomenica Georges Ostrogorsky, str. 415–432 # Porodica Foka, ZRVI – SANU, Beograd, 17 (1976), str. 189 296. # The Intitulations of the Metropolitans in „Ekstesis nea“ and the Organization of the Church in Asia Minor in the Late Fourteenth Century, Xve Cngrès International d’ Etudes Byzantines. Résumés des communications, Athènes, 1976 # Titulature Mitropolita u „Ektesis nea“ i crkvena organizacija u Maloj Aziji krajem XIV veka, ZFFB XIII-1, Filozofski fakultet, Beograd, (1976), str. 53–70 # Svetovni dostojanstvenici u „Ektesis nea“, ZRVI 18 – SANU, Beograd, (1978), str. 189–211 # Podatak iz 1444. o svetogorskom manastiru Karakalu, ZFFB XIV – 1 (1979), Filozofski fakultet, Beograd, Spomenica Franjo Barisić, str. 211–218 # Titles of the Rulers of the Second Blgarian Empire in the Eyes of the Byzantines, Charanis Studies. Essays in Honor of Peter Charanis, ed. By Angeliki E. LAIOU – THOMADAKIS, „Rutgers University Press“, New Brunswick – New Jersey, 1980, pp. 31–50 # Remarques sur l’épigramme de la croix de Léon, Etudes sur les croix byzantines du Musée d’Art et d’ Historie de Genève, Geneva XXVIII (1980), n.s., pp. 115–118, 123–124 371 Ivan Đurić # Pomenik svetogorskog protata s kraja XIV veka, ZRVI 20 (1981), SANU, Beograd, str. 139–169 # Chronological Limits of „Presbeutikos“ by Theodore Metochites, XIV. Internationaler Byzantinistenkongress. Résumés der Kurzbeigräge, Wien, 1981, 5.1 # Cadres chronologiques du „Presbeutikos“ de Théodore Métochite, XVI. Internationaler Byzantinistenkongress, Akten, II / 3, JÖB („Jahrbuch der Oesterreichischen Byzantinistik“) 32 / 3 (1982), pp. 111 120 # Evdokija Komnina i njen muž Konstatin Dragaš, ZRVI 22 (1982), SANU, Beograd, str. 259–272 # Sumrak Vizantije – Vreme Jovana VIII Paleologa; 1392–1448, „Narodna knjiga“, Beograd, 1984, 486 str. (drugo izdanje – 1985; treće izdanje – „Naprijed“, Zagreb, 1989; itd.) # Istorija – pribežište ili putokaz? „Književne novine, Beograd, n.676 (15. novembar 1984), str. 14. # La définition de Byzance: un essai d’ interprétation, Razo – Cahiers du Centre d’ Etudes Médiévales de Nice 4 (1984), pp. 153–165 # Istina i istorija, „Književne novine“, Beograd n.707 (1. april 1986), str. 12 # Teodor Metohit i „Poslaničko slovo“ Teodora Metohita, Vizantijski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, t. VI;K ZRVI-SANU, Beograd (koautori: S. Ćirković, B. Ferjančić, Lj. Maksimović, N. Radošević i I. Đurić), (1986), str. 63–143 # Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita, ZRVI 24–25, SANU, Beograd, (1986), str. 109–137 # L’habitat constantinopolitain sous les Palèologue: les palais et les baraques. He Kathêmerinê zoê sto Byzantio, Praktika tou A’ Diethnous Symposiou („La vie quotidienne à Byzance, Actes du I-er colloque international“), éd. „Kentro Byzantinôn Ereunôn / C.I.E.“, Athènes, (1989), pp. 733–752 # Historikê aletheia, balkanikoi patriotismoi kai ethogeneseis stên paideia („La vérité historique, les patriotismes balkaniques et les ethnogénèses dans l’ éducation“), Actes du Colloque International: 372 vlast, opozicija, alternativa Université-Idéologie – Culture (Athènes, 1987), 1989, pp. 377–385; 605 649 # Vizantija i Srbi u borbi protiv Turaka. 1389–1459, Srpski narod u drugoj polovini XIV i u prvoj polovini XV veka, ed. „Zavod za udžbenike i nastavna sredstva“, Beograd, (1989), str. 81–94 # Žorž Dibi: trijumf pojedinca u savremenoj francuskoj istorijskoj misli, ed. „Nolit“, Beograd, (1989), str. 7–21 # Teofilakt Ohridski pod šatorom Arona, ZRVI 27–28, SANU, Beograd, (1989), str. 69–91 # Istorijski pogled na budućnost krize u Jugoslaviji, Odjek, Sarajevo, godina XLII, n.6–7 (15. mart 1990 – 15. april 1990), Ibidem, godina II, n. 5, str. 9–20 # Vera i crkva, „Nedjelja“, Sarajevo, n. 7 (8. april 1990), str. 20 21 172 14–15 # Istorija – pribežište ili putokaz, ed. „Svjetlost“, Sarajevo, 1990, # Vilistan, „Demokratija danas“, Beograd, n. 3, jun 1990, str. # U koži Vuka Brankovića, „Demokratija danas“, Beograd, n. 4 5, jul–avgust 1990, str. 7–8 # Domoljupci i rodoljupci, „Demokratija danas“, Beograd, n. 6, oktobar 1990, str. 12–13 # Les racines historiques du conflit serbo-croate, Etudes, t. 375, n. 4 (3754), octobre 1991, pp. 293–303 # Deževski sabor u delu Danila II, Arhiepiskop Danilo II i njegovo doba, ed. SANU, Beograd (decembar 1987), 1991, str. 169–195 # Srbi i Hrvati šta sada valja činiti?, „Stav“, Novi Sad, n. 92 (23. januar 1992), str. 34–38 # „Srbi, Hrvati i ’Realpolitik’“, „Nedeljna borba“, Beograd, n. 88–89 (28–29. mart 1992), str. VI–VII # El historiador y la geostrategia en el espacio yugoslavo, El Pais, Temas de nuestra epoca, n. 242 (9 juille 1992), pp. 76–78 373 Ivan Đurić # Le Vilistan, dans Lettre Internationale, n. 33 (été 1992), pp 76 78 # L’ Europe face à la Yougoslavie: être ou ne pas être, Libération, 26 août 1992, p. 8 # Réalité historique et géostratégique de l’ espace yougoslave, Les Temps Modernes, n. 555 (octobre 1992) pp. 142–149 # La Bosnie – Herzégovine en dix questions, hors – série Sarajevo (coll. Libération), novembre 1992, pp. 16–20 # Pax Americana, El Pais, Opinion, 3 mars 1993, p. 17 # Preparémonos, El Pais, Opinion, 3 juin 1993, p. 4 # Préparons – nous, Le Monde, Débats, 3 juin 1993, p. 2 # Pax Americana, Sur l’ ex-Yougoslavie, éd. „Collège International de Philosophie“, Paris, 1993, pp. 17–19 # Bosnienserberna Belgrad gisslan, Svenska Dagbladet, 11 juin 1993, pp. 17–18 # Plus que jamais, soutenir les démocrates serbes, Globe, 14–20 juillet 1993, El Pais, pp. 37–39 # Serbia, agosto de 1993, El Pais, Opinion, 25 août 1993, pp. 7 8 # Demokratin svälts ut i Belgrad, Svenska Dagbladet, 7 septembre 1993, pp. 23–24 # Social Tensions Handicap The Opposition, Warreport (Londres), août – septembre 1993, p. 24 # Etat des lieux en Serbie, Le Soir (Bruxelles), 8 octobre 1993, p. 2 # Nazionalità, culture, etnie nella ex–Yugoslavia: una prospettiva storica, I Nuovi Razzismi n. 1, terza serie, 1993, pp. 23–25 # Serbes et Croates. Que faut – il faire maintenant?, Lignes, n. 20 (septembre 1993), pp. 14–29 # Droits des minorités et frontières européennes: prévisions et solutions (intervention), Nouvelle Europe: minorités et réfugiés (Actes du 374 vlast, opozicija, alternativa colloque organisé par le Groupement pour les droits des minorités, 25–26 mars 1992), éd. „GDM“, Paris, 1993, pp. 23–27, 32–34 # Rittorno in Serbia, Ragionamenti sui fatti e le imagini della storia, n. 34 (dicembre 1993), pp. 34–41 # Ett val med sväröverskädliga följder, Svenska Dagbladet, 17 decembre 1993, pp. 25–26 # El invierno europeo, El Pais, 31 décembre 1993, p. 6 # Les Russes dans les Blkans, Le Nouveau Quotidien (Lausanne), 1-er mars 1994, p. 4; Svenska Dagbladet, 3 mars 1994, pp. 17 18; Libération, 8 mars 1994, p. 6; Puls (Skopje, Macédoine), 4 mars 1994, p. 44; L’ Unità, 10 mars 1994, p. 2 # L’ au delà de la guerre dans l’ ex-Yougoslavie: la réconciliation aprés le conflit, Politique étrangère (hiver 93/94), pp. 919 931 # Vilistan, Dizionario di un paese che scomparse. Narrativa della ex-Yugoslavia, a cura di Nicole JANIGRO, éd. „Maniesto Libri“, Rome, 1994, pp. 71–77 # Milosevic ou Milosevic, Libération, 13 octobre 1994, p. 7 # Les rapports de force entre l’ Eglise et l’ Etat dans les Balkans, La Xénophobie (Actes du colloque) éd. „Passages – UNESCO“, Paris, 1994, pp. 242–244 # Sarajevo. Le miroir brisé, ouvrage collectif (P. MATVEHEVITCH, V. STEVANOVIC, N. KOVAC, I DJURIC, F. COMBES, CH. PETR), Éd. „Les Temps des Cerises“, Paris, 1995, 144 pp # Kriza knjige i moguća rešenja, „Erasmus“ (Zagreb, Hrvatska), n. 11 (1995), str. 59–60 # Les Yugoslaves en 1945: russophiles ou soviétophiles? Revue d’ Europe Centrale, t. II, n. 2 (1994), pp. 229–246 # L’heure de véritè, L’ Evénement du jeudi, No. 555 (22–28 juin 1995), p. 77 # Demasiado tarde para la verqüenza, El Pais (20 juillet 1995), p. 12 375 Ivan Đurić # Russophilie, russophobie, soviétophobie chez Les Slaves du Sud, Etudes, t. 383, n. 3 (3833), septembre 1995, pp. 169–177 # II Crepuscolo di Bisanzio. I tempi di Giovanni VIII Paleologo (1392–1448), Introduzione di Mario GALLINA, éd. „Donzelli Editore“, Rome, 1995, XVII 346 pp # Un americano en Paris, El Pais (5 décembre 1995), pp. 13–14 # Retten, was zu retten ist, Tages Anzeiger (Zurich), 8 décembre 1995, p. 2 # Le crépuscule de Byzance, éd. „Maisonneuve et Larose“, Paris, 1996, 430 pp # Belgrade ist nicht zuhause, Die weisse Stadt (Konferenzeiträge), Vienne, 1996, pp. 1–7 # Beograd – stariji od Srba, „Naša Borba“ (Beograd), 8–9 jun 1996, str. XIV–XV # La Fortune de Théodore Métochite, Cahiers Archéologiques 44 (1996), pp. 149–168 # Bosnia-Herzegovia – French Revolution Ideal, 99- Sarajevo, 2–3 (avril 1996), pp. 24–25 # Les Balkans. Pazsage aprés la bataille (sous la direction de Jacques RUPNIK), Le poids de la Serbie (pp. 83–105), éd. „Editons Complexe“, Bruxelles, 1996, 169 pp # L’usure du nationalisme serbe, „Convergences“, 12 janvier 1997, Paris # Milosevic peut provoquer la guerre (propos), „L’évenemente du jeudi“, 23–29 janvier 1997, p. 43, Paris # Mislio sam da će me bar neko razumeti, „Odgovor“, Beograd, 6. februar 1997 # S jedne strane demokratija i patriotizam, s druge – autoritarizam i nacionalizam, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, februar 1997 376 vlast, opozicija, alternativa # Kosovo, Albanci, Srbi: ipak se mora razgovarati. Srpsko albanski dijalog, jun 1997, Beograd, str. 120–126, Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji # Bosnu je nemoguće podeliti, „Oslobođenje“, Sarajevo, 30. jun 1997 # Srbija voli da o Kosovu ćuti, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, 5–6. jul 1997 # Srbija nije u demokratskom svetu, „Demokratija“, Beograd, 23–24. avgust 1997 # Regionalizacija – budućnost Srbije, „Demokratija“, Beograd, 14. oktobar 1997 377 # ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (Izdal "Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji", posmrtno; predgovor pa je napisala Latinka Perović)<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Begunstvo === Novembra 1991 je pred grožnjami nestrpnega srbskega šovinističnega establišmenta njemu in njegovi družini pobegnil v Pariz v Franciji v taki naglici, da še zobne krtačke ni utegnil ponesti s seboj.<ref name="In memoriam article">{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}</ref> :„Odšel sem pozno jeseni 1991. Nisem odšel, ker bi hotel, ampak ker sem moral. Srbijo sem zapustil v okoliščinah, ki so bile precej dramatične. Svoj pobeg sem tako dobro „pripravil“, da na tisto potovanje nisem vzel s seboj niti zobne ščetke. Po peripetijah, ki so me spremljale na poti skozi Skopje, Bolgarijo, Carigrad, sem se znašel v Parizu, v državi, kjer sem že bil, a takrat to ni bila moja izbira, ampak prisila.“ Če se na potovanje odpravite celo brez zobne krtačke, to pomeni, da vas je prisilila kakšna velika stiska. »Lahko bi govoril o trpljenju svojih sorodnikov, ki so ga prestajali zaradi mene, vendar to ne bi bilo prav; nisem edini, ki je trpel zaradi te vlade,« je 1997 dejal Đurić.<ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}</ref> V Franciji je Đurić med drugim imel tudi pogovor za pariški katoliški katoliški list „La Croix“, kjer se vrstijo obtožbe na račun vojne v Jugoslaviji, kar je v povzetku objavila tudi novosadska RTV: {| |- ! »Srbin optužuje Srbiju« <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Ivan+%c4%90uri%c4%87&mid=E3A828CF6F3C4DBF5648E3A828CF6F3C4DBF5648&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCyTwmJEJ6ZJhzkoAne_rbWg&FORM=VIRE|title= Ivan Đurić, intervju za francuski La Croix: "Srbin optužuje Srbiju".|publisher=bing.com|author=Izveštaj TV Novi Sad|place=Novi Sad|language=sr|date=1991|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ! »Srb obtožuje Srbijo« |- | <blockquote>„A kada se rat završi tražiće (agresori) oproštaj od hrvatskog naroda“, izjavio je u Parizu lider srpskih reformista Ivan Đurić. Dodavši da su Srbija i Jugoslovenska narodna armija u toj republici prešli jednu vrstu zločinačke linije. U razgovoru u kojem današnji katolički list La Kroa u Parizu objavljuje pod naslovom: „Srbin optužuje Srbiju“, je Đurić takođe ocenio da je na Hrvatsku izvršena agresija i da se u njoj bombarduju Zagreb, Dubrovnik, ruše katoličke crkve, a njenom narodu nanosi bol što se ne može opravdati. On rešenje vidi jedino u odstranjivanju Miloševića za kojeg kaže da želi da postane car Jugoslavije ili bar Velike Srbije. Lider srpskih reformista predviđa slom i armije i Jugoslavije. </blockquote> | <blockquote>»In ko bo vojna končana, bodo (napadalci) prosili odpuščanja [[Hrvati|hrvaški]] narod,« je v [[Pariz]]u dejal srbski reformistični voditelj [[Ivan Đurić]]. Dodal je, da sta [[Srbija]] in [[Jugoslovanska ljudska armada]] v tej republiki prestopili neke vrste zločinsko mejo. V pogovoru, ki ga današnji katoliški časopis ''»[[La Croix]]«'' v Parizu objavlja pod naslovom: »Srb obtožuje Srbijo«, je Đurić ocenil tudi, da je bila na Hrvaško izvedena agresija in da bombardirajo [[Zagreb]] in [[Dubrovnik]], rušijo [[katolištvo|katoliške]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] ter njenemu ljudstvu povzročajo bolečino, ki je ni mogoče opravičiti. Edino rešitev vidi v odstranitvi [[Slobodan Milošević|Miloševića]], za katerega pravi, da želi postati cesar Jugoslavije ali vsaj Velike Srbije. Vodja srbskih reformistov napoveduje razpad tako vojske kot [[razpad Jugoslavije|Jugoslavije]]. </blockquote> |} V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja, ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile kar množice zasanjane v stoletni mit samopomilovanja in samoobčudovanja, češ da je trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima ta "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali! </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi, oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so oropali nas! </blockquote> |} === Bolezen, smrt in pogreb === V Parizu je v petdesetem letu starosti umrl 23. novembra 1997 po kratki in hudi bolezni, domnevno raku, katere opozorilni znaki so se začeli kazati že na začetku tega istega leta, ko je govoril izpred beograjske Filozofske fakultete.<ref name="Preminuo Ivan Djuric">{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}</ref> Za njegovo zdravljenje, pa tudi za upepelitev njegovega trupla je poskrbela Francoska država; njegovo žaro je iz Pariza v Beograd v naročju prinesla njegova mati Nana Bogdanović. Čast so mu izkazale Francoske univerze, kjer je poučeval bizantinsko zgodovino; Filozofska fakulteta v Beogradu, kjer je bil izredni profesor in predsednik Sveta, njegove smrti sploh ni obeležila. Edino javno spominsko srečanje v Beogradu je bilo v Centru za kulturno razkužitev, kjer je imela govor Latinka Perović.<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki so položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] "[[Novo pokopališče, Beograd|Novem pokopališču]]" ("Novo groblje") nedaleč od Karaburme dne 6. decembra 1997; od njega se je poslovil [[Mile Isakov]], ki je s klenimi besedami orisal njegovo enkratno osebnost. {| |- ! Govor Miodraga Isakova, prilikom polaganja urne<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref><ref>Alternativni kulturni centar Civis, Kragujevac, 1998.</ref> ! Govor Miodraga Isakova<ref>''Miodrag Mile Isakov'' (*20. marec 1950) je srbski politik, časnikar in diplomat, ki je bil dolgoletni vodja politične stranke Reformisti Vojvodine (RV). Do 2009 je bil srbski veleposlanik v Izraelu.</ref> ob polaganju žare |- | <blockquote> Po mnogo čemu Ivan je bio pojava koja je štrčala na kulturnoj i političkoj sceni Srbije i time izazivala zavist mnogih. Ali, umesto da se takvi stide, umesto da se stide oni koji su nas brukali — i u zemlji i u svetu — stideo se i u njihovo ime Ivan Đurić. Na žalost, tu količinu stida, koju je hteo da preuzme na sebe, da bi olakšao svima nama, fizički nije mogao da podnese. Nas je samo delimično oprao, ali je zato potrošio sebe.<br> Ne ostaje mi drugo nego da se poklonim pred urnom najmlađeg našeg, a ipak grčkog viteza, koji je viteški podnosio sve lomače koje su mu ovde pripremali, i koji je izgoreo iznutra jer nije hteo da kuka, i da se to eventualno čuje.<br> Što da se lažemo, bio je skoro savršen, posebno u politici. Operisan od vulgarnog nacionalizma, već svojom pojavom i ponašanjem sugerisao je superiorno i za mnoge nedostižno gospodstvo → u vreme kada smo svi naprasno želeli da postanemo gospoda i da se tako oslovljavamo. I nevinost, koja iritira nečiste savesti, čak i kod onih koji su je se odavno odrekli. Imao je naš prijatelj nesreću da bude mudar u vreme gluposti i ludila, da bude čist i lep u vreme prljavih, ružnih i zlih, da bude odvažan i dosledan u vreme kameleona koji ne podnose svedoke svog prerušavanja. Neka počiva u miru! Slava mu i hvala! </blockquote> | <blockquote> Ivan je bil v marsičem fenomen, ki je izstopal na kulturni in politični pozornici Srbije in s tem povzročal zavist mnogih. Toda namesto da bi se takšni ljudje sramovali, namesto da bi se sramovali tisti, ki so nas ustrahovali — tako v državi kot v svetu — se je Ivan Đurić sramoval tudi v njihovem imenu. Žal fizično ni mogel prenesti te količine sramu, ki si jo je želel nase naložiti, da bi nam vsem olajšal delo. Le delno nas je opral, a se je zato tudi izrabil.<br> Ni mi preostalo drugega, kot da se priklonim pred žaro našega najmlajšega, a še vedno grškega viteza, ki je viteško prestal vse grmade, ki so mu jih tukaj pripravljali, in ki je gorel odznotraj, ker ni hotel jokati, da bi se to ne slišalo odzunaj.<br> Čemu bi sami sebi lagali? Bil je skoraj popoln, še posebej v politiki. Ker je bil osvobojen od pouličnega nacionalizma, je njegov videz in vedenje že nakazovalo na vzvišeno in za mnoge nedosegljivo gospostvo — v času, ko smo si vsi obupno želeli postati gospodje in biti tako nagovorjeni. In nedolžnost, ki draži nečisto vest, tudi med tistimi, ki so se ji že zdavnaj odpovedali. Naš prijatelj je imel nesrečo, da je bil moder v času neumnosti in norosti, da je bil čist in lep v času umazanije, grde in zlobne, da je bil drzen in dosleden v času kameleonov, ki ne prenašajo prič svojega prelevičenja. Naj počiva v miru! Slava mu in hvala! </blockquote> |} === Ocena === Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“ {| |- ! „Vlast, opozicija, alternativa“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}</ref> ! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“ |- | <blockquote>„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“<br>''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ <ref>{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«<br>''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.<ref>Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“</ref> </blockquote> |} === Spomin === ;Odlikovanje [[File:Order of Redeemer,Grand Cross.jpg|150px|right]]{{nbsp}}{{nbsp}}Red [[Jezus Kristus |Odrešenika]] ({{lang-el|Τάγμα του Σωτήρος/Tágma tu Sotíros}}; {{lang-en|Order of the Redeemer}}; [[Grčija]])<ref>{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић & Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. To odlikovanje je prejel kot priznanje za zasluge za grško ljudstvo; obenem je Đurić eden najmlajših prejemnikov tega odličja.<ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Red Odrešenika ali Zveličarja je grški red za zasluge ter najstarejše in najvišje odlikovanje, ki ga podeljuje sodobna grška država. Odličje je bilo ustanovljeno v odločilnem letu osvobodilne vojne od Turkov 1829.<ref name="Presidency">{{cite web | url = http://www.presidency.gr/?page_id=4409&lang=en | title = Hellenic Orders and Decorations: Order of the Redeemer | publisher = Presidency of the Hellenic Republic | access-date = 3 April 2013 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150627221037/http://www.presidency.gr/?page_id=4409&lang=en | archive-date = 27 June 2015 }}</ref> ;Osebna zapuščina Osebni fond Ivana Đurića je oktobra 2003 prevzel Zgodovinski arhiv Beograda. V 33 škatlah je spravljeno gradivo, ki prikazuje njegovo življenje in delo ter čas, v katerem je živel.<ref>{{cite web|url=https://www.arhiv-beograda.org/sr/legat-djurica|title= Lični fond Ivana Đurića|publisher= Историјски архив Београда|author=|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ;Pravočasno je opozarjal na napake {| |- ! Sećanje na profesora Ivana Đurića <ref>{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. |publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ! Spomin na predavatelja Ivana Đurića |- | <blockquote>Njegovi nekadašnje kolege sećaće ga se kao naučnika svetskog formata, studenti kao pronicljivog, duhovitog i zanimljivog predavača, a politički sledbenici i prijatelji kao vizionara i vrsnog sagovornika koji je blagovremeno ukazivao na naše slabosti i greške nadajući se da nećemo klonuti u nastojanjima da se pridružimo zajednici zemalja koje su nosioci najprogresivnijih tokova u Evropi i svetu. </blockquote> | <blockquote> Njegovi nekdanji kolegi se ga bodo spominjali kot znanstvenika svetovnega formata, študenti kot pronicljivega, duhovitega in zanimivega predavatelja, politični somišljeniki in prijatelji pa kot vizionarja in odličnega sogovornika, ki je pravočasno opozarjal na naše slabosti in napake, v upanju, da ne bomo omahovali v prizadevanjih, da bi se pridružili skupnosti držav, ki so nosilke najnaprednejših tokov v Evropi in svetu. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan ЂУРИЋ, Иван | Српска енциклопедија (Радивој Радић, Александар Деветак)] * [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)] * [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)] ;{{ikona en}} *[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade] *[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 1997]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] kkmgufwuzxw50ejuvw3cuqkds15s1t6 Vuk Drašković 0 602730 6690511 6689732 2026-06-16T21:17:28Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6690511 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]] na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim ljudomorom{{cn}} nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Vuka Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja;<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> zdi pa se, da je ravno njegovo posredovanje — čeprav ni bilo sprejeto ravno z odobravanjem — precej prispevalo k umiritvi protestov.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda na Terazijah se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade, ki pa so se razkropili, še preden jih je patriarhov govor lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak že tudi med drugo svetovno vojno, ko so se razne vojaške in polvojaške srbske skupine začele maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni dejavnosti priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Ob njihovi usmrtitvi 1941 je bilo v reko Drino vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev pa Drašković ne omenja, saj mu po vsem sodeč niso bile niti znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe na srbskem območju ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 pa je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Danica Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] lwni0e7ut6zw85214s3ff9xvevwznwu 6690512 6690511 2026-06-16T21:22:41Z Stebunik 55592 /* Spremenljivost stališč */ 6690512 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]] na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim ljudomorom{{cn}} nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Vuka Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja;<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> zdi pa se, da je ravno njegovo posredovanje — čeprav ni bilo sprejeto ravno z odobravanjem — precej prispevalo k umiritvi protestov.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda na Terazijah se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade, ki pa so se razkropili, še preden jih je patriarhov govor lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak že tudi med drugo svetovno vojno, ko so se razne vojaške in polvojaške srbske skupine začele maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni dejavnosti priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Ob njihovi usmrtitvi 1941 je bilo v reko Drino vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev pa Drašković ne omenja, saj mu po vsem sodeč niso bile niti znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe na srbskem območju ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 pa je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković: Vuk još zavija |publisher=magazin-tabloid.com|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=30. maj 2026|accessdate=1. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Danica Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 6zcmgyb6c6aw6yzf2bl818ja2zuryug 6690514 6690512 2026-06-16T21:26:51Z Stebunik 55592 /* Spremenljivost stališč */ 6690514 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]] na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim ljudomorom{{cn}} nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Vuka Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja;<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> zdi pa se, da je ravno njegovo posredovanje — čeprav ni bilo sprejeto ravno z odobravanjem — precej prispevalo k umiritvi protestov.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda na Terazijah se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade, ki pa so se razkropili, še preden jih je patriarhov govor lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak že tudi med drugo svetovno vojno, ko so se razne vojaške in polvojaške srbske skupine začele maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni dejavnosti priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Ob njihovi usmrtitvi 1941 je bilo v reko Drino vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev pa Drašković ne omenja, saj mu po vsem sodeč niso bile niti znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe na srbskem območju ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 pa je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi: ''„Lupus pilum mutat, non mentem“ — „Volk dlako menja, narave nikoli.“''<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković: Vuk još zavija |publisher=magazin-tabloid.com|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=30. maj 2026|accessdate=1. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Danica Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] qcw2bf4eb2c8a2k2s58xia79tlj8nzc Pogovor:Vuk Drašković 1 602731 6690506 6689731 2026-06-16T21:07:37Z Stebunik 55592 /* Pregledano */ 6690506 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=politika |država=Srbija}} == Pregledano == Članek je pregledan in kolikor mogoče je več morda odvečnih besed, stavkov ali odstavkov izpuščenih. Po mojem mnenju je sedaj ustrezno urejen. Če pa kdo ve bolje, naj uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:37, 15. junij 2026 (CEST) :Članek je slogovno, oprosti, obup. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:50, 15. junij 2026 (CEST) ::Kdo ti pa brani, da ga urediš? Najlažje je kritizirati. Ali pa daj kak zgled, v čem je ta obup. Če ne boš navedel nič konkretnega, bom članek spravil v prejšnje stanje - je tako ali tako obup.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:07, 16. junij 2026 (CEST) bhpkdjed05t5zu2u7gpuae3kt7obide 6690507 6690506 2026-06-16T21:09:02Z Stebunik 55592 6690507 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=politika |država=Srbija}} == Pregledano == Članek je pregledan in kolikor mogoče je več morda odvečnih besed, stavkov ali odstavkov izpuščenih. Po mojem mnenju je sedaj ustrezno urejen. Če pa kdo ve bolje, naj uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:37, 15. junij 2026 (CEST) :Članek je slogovno, oprosti, obup. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:50, 15. junij 2026 (CEST) ::Kdo ti pa brani, da ga urediš? Najlažje je kritizirati. Ali pa daj kak zgled, v čem je ta obup. Če ne boš navedel nič konkretnega, bom članek spravil v prejšnje stanje - je tako ali tako obup. Vse, kar je bilo v zvezi s tem rečeno, je bilo obupno megleno.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:07, 16. junij 2026 (CEST) bed328d6oyy50plnjn83y5lr56trfxx 6690510 6690507 2026-06-16T21:13:26Z Stebunik 55592 6690510 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=politika |država=Srbija}} == Pregledano == Članek je pregledan in kolikor mogoče je več morda odvečnih besed, stavkov ali odstavkov izpuščenih. Po mojem mnenju je sedaj ustrezno urejen. Če pa kdo ve bolje, naj uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:37, 15. junij 2026 (CEST) :Članek je slogovno, oprosti, obup. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:50, 15. junij 2026 (CEST) ::Kdo ti pa brani, da ga urediš? Najlažje je kritizirati. Ali pa daj kak zgled, v čem je ta obup. Če ne boš navedel nič konkretnega, bom članek spravil v prejšnje stanje - je tako ali tako obup. Vse, kar je bilo v zvezi s tem rečeno, je bilo obupno megleno. Nisem ga pa pisal niti zaradi točk niti zaradi pomladi niti zaradi knjige, saj nimam nič prostora, kamor bi dal kako knjigo, čeprav jih "obožujem"; nekako prisiljen sem ga bil napisati, ker v zvezi z mojim tematskim področjem obstaja v slovenski Wiki velika vrzel. Take splošne pripombe kot je tvoja pa k izboljšanju članka ne prispevajo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:07, 16. junij 2026 (CEST) 7ejai0hs59yhnec0v9p6xy9ouwgfoi6 6690515 6690510 2026-06-16T21:30:00Z Stebunik 55592 /* Pregledano */ 6690515 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=politika |država=Srbija}} == Pregledano == Članek je pregledan in kolikor mogoče je več morda odvečnih besed, stavkov ali odstavkov izpuščenih. Po mojem mnenju je sedaj ustrezno urejen. Če pa kdo ve bolje, naj uredi.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 18:37, 15. junij 2026 (CEST) :Članek je slogovno, oprosti, obup. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:50, 15. junij 2026 (CEST) ::Konkretno navedi, kaj te moti, če si dobronameren - drugače je to le mahanje po zraku. Najlažje je kritizirati. Ali pa daj kak zgled, v čem je ta obup. Če ne boš navedel nič konkretnega, bom članek spravil v prejšnje stanje - je tako ali tako obup. Vse, kar je bilo v zvezi s tem rečeno, je bilo obupno megleno. Nisem ga pa pisal niti zaradi točk niti zaradi pomladi niti zaradi knjige, saj nimam nič prostora, kamor bi dal kako knjigo, čeprav jih "obožujem"; nekako prisiljen sem ga bil napisati, ker v zvezi z mojim tematskim področjem obstaja v slovenski Wiki velika vrzel. Take splošne pripombe kot je tvoja pa k izboljšanju članka ne prispevajo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:07, 16. junij 2026 (CEST) 1ncqjebvf4o06m88ac4x706da6kcfff Stolnica sv. Nikolaja, Newcastle 0 603011 6690321 6687956 2026-06-16T13:58:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690321 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica v Newcastle | full_name = Stolnica sv. Nikolaja | image = Newcastle upon Tyne, England.jpg | image_size = | landscape = | caption = | pushpin_map = Anglija | pushpin_label_position = top | pushpin_mapsize = | map_caption = | coordinates = {{coord|54|58|12|N|1|36|40|W|region:GB-NET|format=dms|display=title}} | location = [[Newcastle upon Tyne]], Tyne and Wear | country = [[Anglija]] | denomination = [[Anglikanska cerkev]] | previous denomination = [[rimskokatoliška]] | tradition = High church | website = [http://www.newcastlecathedral.org.uk newcastlecathedral.org.uk] | former_name = | consecrated = | status = Aktivna | heritage_designation = Grade I | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Angleška gotska arhitektura]] | years built = 1091 do ok. 1500 | groundbreaking = | completed = | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = 1000 | length = | width = | height = | archdiocese = | metropolis = | diocese = Newcastle | province = York | archbishop = | bishop = Helen-Ann Hartley | dean = Lee Batson }} '''Stolnica sv. Nikolaja''', je stolnica Anglikanske cerkve v [[Newcastlu upon Tyne]], Tyne and Wear, [[Anglija]].<ref>{{cite web|url=https://newcastlecathedral.org.uk/whats-in-a-name/|title=What's in a name?|website=Newcastle Cathedral|date=September 2021|access-date=22 September 2021|archive-date=2021-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210920173333/https://newcastlecathedral.org.uk/whats-in-a-name/|url-status=dead}}</ref> Je sedež newcastleškega škofa in matična cerkev newcastleške škofije. Je najsevernejša škofija anglikanske cerkve v Angliji, ki sega od reke Tyne do Berwick-upon-Tweed na severu in do Alstona na zahodu v Cumbriji.<ref>[http://www.newcastle.anglican.org/findus/index.htm Diocese website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070819050844/http://www.newcastle.anglican.org/findus/index.htm |date=19 August 2007 }}, URL accessed 30 June 2007]</ref> Stolnica je stavba I. stopnje zaščite.<ref>{{NHLE|desc=Cathedral of St Nicholas|num=1355309|access-date=3 December 2022}}</ref> [[normanska arhitektura|Normanska cerkev]], ustanovljena leta 1091 v istem obdobju kot bližnji [[Grad Newcastle|grad]], je bila leta 1216 uničena v požaru, sedanja stavba pa je bila dokončana leta 1350, zato je večinoma v [[Perpendicular slog|perpendikularnem slogu]] 14. stoletja. Njen stolp je znan po svojem laternskem [[zvonik]]u iz 15. stoletja. Stavba, ki je bila leta 1777 temeljito obnovljena, je bila leta 1882 povzdignjena v [[stolnica|stolnico]], ko je postala znana kot stolnica sv. Nikolaja. == Zgodovina == [[File:Newcastle Cathedral post-refurbishment 2021 .jpg|left|thumb|Pogled na ladjo proti vzhodnemu oknu]] [[File:The Cathedral Church Of St Nicholas Choir.jpg|thumb|left|[[Kor (arhitektura)|Kor]]]] Stolnica je poimenovana po [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaju]], zavetniku mornarjev in ladij. To lahko odraža lego stolnice na severnih vzpetinah nad reko [[Tyne]]. Prvotno je bila župnijska cerkev, zgrajena leta 1091.<ref>{{Cite web|url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp235-255|title=St Nicholas' church: History and architecture &#124; British History Online|website=www.british-history.ac.uk}}</ref> Zgrajena je bila blizu linije [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] skozi Newcastle, ki je morda potekal skozi ali blizu pokopališča na jugu, vendar na žalost natančna lokacija njegove linije skozi samo središče mesta trenutno ni znana. Blizu južno od stolnice je grad Newcastle, ki je dal mestu ime in je bil sam zgrajen na mestu utrdbe Hadrijanovega zidu ''[[Pons Aelius]]''. Normanska cerkev je bila leta 1216 uničena v požaru, sedanja stavba pa je bila dokončana leta 1350.<ref>{{cite web|first=Eneas |last=Mackenzie|title='St Nicholas' church: History and architecture', in Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead (Newcastle-upon-Tyne|year= 1827|pages=235–255 |url=http://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp235-255|access-date=31 December 2014}}</ref> Najbolj znan predstavnik stolnice je bil škotski reformator [[John Knox]], ki je bil duhovnik od konca leta 1550 do 2. februarja 1553.<ref>Jane Dawson, ''John Knox'', (Yale University Press: 2015). 61-64</ref> Sredi 19. stoletja je Newcastle doživel ogromen porast prebivalstva, kar je privedlo do izgradnje več kot 20 novih cerkva v predmestju. Z nadaljnjo rastjo Newcastla se je povečevala tudi potreba po škofiji, ločeni od Durhama, zato je bila leta 1882 ustanovljena škofija Newcastle s stolnico sv. Nikolaja. Stolnica je znana po svojem nenavadnem zvoniku v obliki lanterne, ki je bil zgrajen leta 1448. Stoletja je bila glavna navigacijska točka za ladje, ki so plule po reki Tyne. Stolp pri vznožju meri 11,20 m x 11 m, od vznožja do vrha zvonika pa je dolg 59,18 m.<ref>[http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html Tower statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070622015445/http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html |date=22 June 2007 }}, URL accessed 30 June 2007</ref><ref>Flannery, Julian (2016). ''Fifty English Steeples: The Finest Medieval Parish Church Towers and Spires in England''. [[New York City]], New York, United States: Thames and Hudson. pp. 434–443. {{isbn|978-0500343142}}</ref> Na vsakem vogalu lanterne so pozlačeni kipi Adama, ki je jabolko, Eve, ki mu drži jabolko, Arona, oblečenega v škofa, in Davida, ki drži harfo. Po delih na ulici v 1860-ih so ugotovili, da stolp poka in se nagiba, zato so dodali dve verandi, ki sta podpirali konstrukcijo. Od takrat se je stolp posedel in okrašen lesen pokrov [[krstilnik]]a, ki je obešen z notranje strani stolpa, ne visi v skladu s krstilnikom.<ref>{{cite web|url=http://www.timarchive.freeuk.com/html/cathedral.htm |title=Cathedral |publisher=Timarchive.freeuk.com |access-date=2018-06-09}}</ref> Notranjost cerkve so škotski napadalci med kratko okupacijo mesta leta 1640 močno poškodovali, leta 1644 pa so med devettedenskim obleganjem Newcastla škotski napadalci grozili z bombardiranjem stolpa z laterno, vendar so se premislili, ko je župan Sir John Marley vanj poslal svoje škotske ujetnike.ref>[http://www.genuki.bpears.org.uk/NBL/Newcastle/StNicholas/#ChurchHistory History of the building at GenUKI website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161009015653/http://www.genuki.bpears.org.uk/NBL/Newcastle/StNicholas/#ChurchHistory |date=9 October 2016 }}, URL accessed 9 March 2007</ref> Stolp je bil popravljen septembra 1645, 1723 in 1761. Leta 1777 je bil dodan strelovod.<ref>{{cite web|url=http://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp235-255 |title=St Nicholas' church: History and architecture &#124; British History Online |publisher=British-history.ac.uk |access-date=2018-06-09}}</ref> V letih 2020 in 2021 je bila stolnica zaradi pandemije COVID-19 zaprta za obiskovalce. Vendar so se gradbena dela v okviru projekta dediščine ''Common Ground in Sacred Space'' nadaljevala. Obnovitvena dela so vključevala odstranitev viktorijanskih klopi, namestitev talnega ogrevanja, obnovo in ponovno polaganje do 130 nagrobnikov, izboljšanje cerkvenega dvorišča in dodajanje vzhodnega vhoda v stavbo. Stolnica je bila ponovno odprta avgusta 2021.<ref>{{cite web|url=https://tgace.co.uk/project/st-nicholas-cathedral/|title=Common Ground in Sacred Spaces|publisher=TGA Consulting Engineers|access-date=5 December 2021}}</ref> Oktobra 2021 je bila stavba ena od 142 lokacij po Angliji, ki so prejele del 35 milijonov funtov v vladni sklad za obnovo kulture.<ref>[https://historicengland.org.uk/whats-new/news/heritage-and-craft-workers-across-england-given-a-helping-hand/ "Heritage and Craft Workers Across England Given a Helping Hand"] – Historic England, 22 October 2021</ref> == Zvonovi == V stolpu je obroč štirinajstih zvonov, tenorski zvon, ki tehta skoraj dve toni, ter en in dva zvonova iz 15. stoletja, od katerih najstarejši, ''Mihael'', zvoni pri dnevnih bogoslužjih. Dodatek drugega violinskega zvona (z imenom ''Gabriel'') leta 1999 je omogočil lažji ton desetih zvonov.<ref>[http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html Description of the bells at the cathedral website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070622015445/http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html |date=22 June 2007 }}, URL accessed 30 June 2007</ref> Poleg teh zvonov je tu še burdon (''Veliki''), ki tehta skoraj šest ton in je obešen za zvonjenje polnega kroga.<ref>{{cite web|url=https://newcastlecathedral.org.uk/get-involved/bell-ringing/|title=Bell Ringing|publisher=Newcastle Cathedral|access-date=5 December 2021}}</ref> == Pomembne notranje značilnosti == [[File:Medieval stained glass roundel, Newcastle cathedral.jpg|thumb|left|Srednjeveški rondel Madone z otrokom v kapeli sv. Margarete]] Opremo ladje je v začetku 20. stoletja, potem ko je župnijska cerkev sv. Nikolaja leta 1882 postala stolnica, zasnoval lokalni umetnik in obrtnik Ralph Hedley. Glavni oltar prikazuje ''Kristusa v slavi'', ki drži kroglo in žezlo, ob straneh pa so štirje evangelisti, vsak s svojim posebnim simbolom.<ref>[http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html Cathedral tour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070622015445/http://newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/aframe.html |date=22 June 2007 }}, URL accessed 30 June 2007</ref> V notranjosti stolnice lepo izrezljan marmorni spomenik spominja na admirala lorda Collingwooda (1748–1810), rojenega južno od stolnice v hiši v The Sideu, ki je prevzel poveljstvo v [[bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]] (21. oktobra 1805) po smrti admirala lorda [[Horatio Nelson|Nelsona]]. Collingwood je bil krščen in poročen v cerkvi sv. Nikolaja, vsako leto 21. oktobra pa pred spomenik položijo venec v njegov spomin.<ref name="oldnewcastle1">{{cite web |url=http://www.oldnewcastle.org.uk/cathedral-church-st-nicholas |title=St Nicholas Cathedral |publisher=Old Newcastle |access-date=2018-06-09 |archive-date=2011-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110211223236/http://www.oldnewcastle.org.uk/cathedral-church-st-nicholas |url-status=dead }}</ref> Njegovo truplo je bilo pokopano v [[stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]] v Londonu, blizu Nelsonove.<ref>"Memorials of St Paul's Cathedral" Sinclair, W. p. 453: London; Chapman & Hall, Ltd; 1909.</ref> [[File: Ascension window, Newcastle Cathedral - geograph.org.uk - 3875612.jpg|thumb|Vnebovzetno okno, Leonard Evetts]] Stolnica je polna čudovitih [[vitraj]]ev. Velik del originalnega stekla je bil razbit med državljansko vojno in večina zdaj izvira iz 18. stoletja naprej. Kapela sv. Margarete vsebuje edini znani fragment srednjeveškega vitraja v stolnici, čudovit krožni kip Madone, ki hrani Kristusovega otroka. Sodobnejši vitraži, kot na primer v kapeli sv. Jurija, so bili postavljeni v čast dvema industrijskima pionirjema Tynesida s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki sta oba umrla leta 1931 v nekaj tednih drug za drugim. Druge omembe industrije najdemo v vitražih stolnice, vključno z oknom Charlesa Parsonsa, ki prikazuje Turbinio, prvo parno jahto na turbinski pogon, s katero je Parsons leta 1897 na pomorskem ogledu v Spitheadu presenetil kraljevo mornarico.[18] Vzhodno okno s petimi lučmi v kapeli Vnebovzetja je delo Leonarda Evettsa in je bilo nameščeno leta 1963 v zahvalo za preživetje stolnice med drugo svetovno vojno.<ref name="VSGNewcastle">{{cite web |title=Newcastle Cathedral, Tyne & Wear |website=Visit Stained Glass |url=https://www.visitstainedglass.uk/location/newcastle-cathedral-tyne-wear|access-date=2026-04-02}}</ref> [[File:Roger and Agnes Thornton Brass.jpg|thumb|left|Monumentalni medeninasti kip Rogerja in Agnes Thornton ter njunih štirinajstih otrok. Prvotno je bil v bližnji cerkvi Vseh svetih.]] V stolnici je več spomenikov, najstarejši je nagrobna podoba viteza v oklepu iz 13. stoletja, za katerega velja, da je Peter le Marechal, nosilec meča kralja Edvarda I. Je eden najstarejših predmetov v stolnici. Drug predmet je Thorntonov medeninasti kip, monumentalni medeninasti kip, posvečen Rogerju Thorntonu in njegovi ženi; bil je uspešen trgovec, trikrat župan Newcastla, večkrat poslanec parlamenta in velik dobrotnik stolnice. To je eden najlepših primerov flamskega medeninastega kipa in izvira vsaj iz leta 1441 (morda pred letom 1429); verjame se, da je največji medeninasti kip v Združenem kraljestvu, prvotno pa je pokrival Thorntonov grob v bližnji cerkvi Vseh svetih v Newcastlu upon Tyne. Ta spominski kip, posvečen Thorntonu, njegovi ženi, sedmim sinovom in sedmim hčeram, je zdaj viden navpično pritrjen na drugi strani visokega oltarja newcastleške stolnice, obrnjen proti vzhodnemu oknu. Replika je bila prej shranjena blizu severnih vrat stolnice za namene drgnjenja medenine.<ref name="oldnewcastle1"/> Severno od stolnice stoji bronasti kip kraljice Viktorije, postavljen v spomin na 500 let Shrievaltyja (pristojnosti šerifa) Newcastla. Kip je izdelal Alfred Gilbert in je bil odkrit leta 1903, dve leti po smrti kraljice Viktorije. Kip je bil darilo W. H. Stephensona, direktorja podjetja in politika, ki je sedemkrat opravljal funkcijo župana Newcastla.<ref name="oldnewcastle1"/> [[File:Northumberland Fusiliers Colours.jpg|thumb|V stolnici v Newcastlu visi plošča s seznamom praporov]] V stolnici hranijo številne prapore, ki so bili stolnici podarjeni v varno hrambo ob koncu prve svetovne vojne; razstavljeni so v kapeli northumberlandskih strelcev.<ref>{{Cite web |title=Collections and research |url=https://newcastlecathedral.org.uk/learn/history-and-heritage/collections-and-research/ |access-date=2022-12-25 |website=Newcastle Cathedral |language=en-GB}}</ref> Med njimi sta dva, ki pripadata Kraljevi pomorski diviziji (Hoodov bataljon in Hawkeov bataljon) in 16, ki pripadajo bataljonom Northumberlandskih strelcev (8., 9., 10., 11., 12. in 13., 14., 16. (Newcastle Commercials), 17. (North Eastern Railway Pioneers), 18. (1. Tyneside Pioneers), 19. (2. Tyneside Pioneers), 22. (3. Tyneside Scottish), 24. (1. Tyneside Irish), 51., 52., 53. in 2. garnizijski polk).<ref>{{Cite web |last=Clarkson |first=Georgina |date=2022-04-27 |title=Remembering lives lost in centuries gone by |url=https://newcastlecathedral.org.uk/remembering-lives-lost-in-centuries-gone-by/ |access-date=2022-12-25 |website=Newcastle Cathedral |language=en-GB |archive-date=2022-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220430092015/https://newcastlecathedral.org.uk/remembering-lives-lost-in-centuries-gone-by/ |url-status=dead }}</ref> == Glasba == [[File:St Nicholas Cathedral, Newcastle - Organ - geograph.org.uk - 975763.jpg|right|thumb|Orgle Lewis & Co/Harrison & Harrison/Nicholson & Co v stolnici v Newcastlu]] Stolnica ima močno glasbeno tradicijo. Leta 1503 je trinajstletna princesa Margareta, hči [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]] in zaročena z [[Jakob IV. Škotski|Jakobom IV. Škotskim]], ko je potovala skozi Newcastle na poti proti severu, v svojem dnevniku zabeležila številne otroke v komžah, »ki so peli melodične hvalnice in se spremljali z različnimi instrumenti«.<ref>[http://www.newcastle-ang-cathedral-stnicholas.org.uk/the-cathedral-choir.asp Newcastle Cathedral Choir website]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, URL accessed 5 May 2009</ref> Kasneje je bil organist in zborovodja v cerkvi baročni skladatelj Charles Avison (1709–1770).<ref>[http://www.naxos.com/composerinfo/Charles_Avison/24383.htm Charles Avison biography] at Naxos Records.com, URL accessed 5 May 2009</ref> Stolnični zbor je bil predstavljen v oddaji ''Choral Evensong'' na BBC Radiu 3.<ref>[http://www.bbc.co.uk/radio3/choralevensong/pip/5wpzc/ BBC Choral Evensong, 6 December 2006], URL accessed 9 March 2007</ref> V stolnici so čudovite [[orgle]], štirimanualne velike orgle, ki jih je izdelal T. C. Lewis,<ref>[http://www.duresme.org.uk/NEorgans/newcastle.htm Description of the Organ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201127081759/http://www.duresme.org.uk/NEorgans/newcastle.htm |date=27 November 2020 }}, URL accessed 9 March 2007</ref> čeprav so bile od takrat večkrat obnovljene, predvsem s strani podjetja Harrison & Harrison leta 1911 in 1954 ter Nicholson & Co. iz Worcesterja leta 1981. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[http://www.newcastlecathedral.org.uk Uradna spletna stran] *[http://www.newcastle.anglican.org/ Newcastle Diocese website] *[http://www.peterloud.co.uk/photos/Northumberland/Newcastle_Cathedral/Newcastle_Cathedral.html Photos and panoramas of Cathedral interior] by Peter Loud *[http://www.bbc.co.uk/tyne/content/image_galleries/st_nicholas_cathedral_gallery.shtml?1 BBC Tyne image gallery] *[http://www.bbc.co.uk/tyne/content/panoramas/the_choir_360.shtml 360° interior panoramas at BBC Tyne] *[http://www.picturesofgateshead.co.uk/postcards_newcastle1/ Old picture postcards of Newcastle] [[Kategorija:Newcastle upon Tyne]] [[Kategorija:Stolnice v Angliji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1350]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Angliji]] t8fx63lbgte5szqdzurboiwznononce Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026) 0 603108 6690536 6680314 2026-06-17T04:19:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690536 wikitext text/x-wiki '''Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije''' (ZVRSK) je [[zakon]], ki je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] sprejet 29. aprila 2026. Predlog sprememb zakona o vladi je po skrajšanem postopku vložila [[Slovenska demokratska stranka]], s sprejetjem zakona pa se je število ministrskih resorjev v [[Vlada Republike Slovenije|Vladi Republike Slovenije]] zmanjšalo z 20 na 15.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili nov zakon o vladi, število ministrov se z 20 zmanjšuje na 15|url=https://n1info.si/volitve-2026/poslanci-potrdili-nov-zakon-o-vladi-stevilo-ministrov-se-z-20-zmanjsuje-na-15/|website=N1|date=2026-04-29|accessdate=2026-05-24|language=sl-SI}}</ref> == Vložitev in obravnava == === Ozadje === {{Podrobno|16. vlada Republike Slovenije}} Predlog sprememb zakona o vladi je stranka [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] vložila 22. aprila 2026, natanko mesec dni po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], na katerih je vladajoča koalicija [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] izgubila parlamentarno večino.<ref>{{Navedi splet|title=Po skoraj vseh preštetih glasovih Svoboda za las pred SDS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-skoraj-vseh-prestetih-glasovih-svoboda-za-las-pred-sds-om/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Takoj po volitvah so se pričela sicer neuspešna pogajanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]], ki je na sestanke o novi vladi vabil tudi [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrate]] in [[Resni.ca|Resni.co]]; 20. aprila je Golob po posvetu pri predsednici republike tako napovedal, da bodo v naslednjem mandatu delovali v opoziciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> Dva dni kasneje je SDS vložila spremembe zakona o vladi, [[Janez Janša]] pa je ob tem napovedal, da bodo v SDS strankam, ki bodo predlagan zakon podprle, poslali izhodišča za koalicijsko pogodbo nove slovenske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Glasovanje === 28. aprila 2026 so poslanci predlog zakona obravnavali in potrdili na seji Skupnega odbora DZ, 29. aprila pa še na plenarni seji Državnega zbora.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=SDS, NSi, Demokrati in Resnica podprli novelo zakona o vladi. Glasovanje o mandatarju po 22. maju.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-demokrati-in-resnica-podprli-novelo-zakona-o-vladi-glasovanje-o-mandatarju-po-22-maju/780656|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> Podporo so poleg SDS napovedali v poslanskih skupinah [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], v Svobodi in SD predlogu niso nasprotovali in so se glasovanja vzdržali, v Levici pa so napovedali nasprotovanje zakonu predvsem zaradi združevanja resorjev gospodarstva in dela.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Zakon je bil z 49 glasovi za in štirimi proti sprejet.<ref name=":1" /> == Vsebina == S sprejetjem zakona je bilo število ministrstev zmanjšano na 14, ob ohranitvi ministra brez resorja, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo imela [[16. vlada Republike Slovenije]] tako 15 resorjev, kar je pet manj kot v prejšnji vladi.<ref name=":0" /> === Združevanje resorjev === Ministrstvo za notranje zadeve je bilo združeno v ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki združuje resorje notranjih zadev, javne uprave in digitalne preobrazbe, ne pa tudi delovnega področja lokalne samouprave, ki je prej spadalo pod ministrstvo za javno upravo. Direktorat za lokalno samoupravo se je namreč skupaj z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj združil v nov resor, ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/71f53f3a88c6a28751fa26c12e3e75de8f30df2937d4c6065fb0653a00adb50e|title=PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE|date=2026-04-22|accessdate=2026-05-24|website=imss.dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo se je preoblikovalo v ministrstvo za okolje in prostor, z enakimi delovnimi področji, kot jih je imelo prejšnje, izvzelo pa se je področje energetike in prometa, ki je po novem del ministrstva za infrastrukturo. Okoljskemu ministrstvu se je priključilo ministrstvo za naravne vire in prostor, prevzelo pa je še del ukinjenega ministrstva za solidarno prihodnost, ki se nanaša na stanovanjsko politiko. Ministrstvo za infrastrukturo bo delovalo kot ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.<ref name=":2" /> Novo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino po zgledu preteklih slovenskih vlad združuje ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je preimenovalo v ministrstvo za kmetijstvo, a pokriva ista delovna področja.<ref name=":2" /> Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport združuje obstoječe ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter del obstoječega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pod okrilje gospodarskega ministrstva je bilo vključeno področje, ki pokriva delovne pravice in razmerja iz dela, zaposlovanje in poklicno usposabljanje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je preimenovalo v ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, vključevalo pa bo tudi področja, ki od ukinjenega ministrstva za solidarno prihodnost niso bila prenesena na ministrstvo za okolje in prostor.<ref name=":2" /> === Primerjava resorjev v zadnjih treh vladah === {| class="wikitable" style="text-align: left;font-size:89%" ! align="center" style="background:#d5d2cf"|[[14. vlada Republike Slovenije]]<br><small>[[Janez Janša]]</small> ! align="center" style="background:#d5d2cf"|[[15. vlada Republike Slovenije]]{{efn|Spremembe Zakona o vladi so v veljavo stopile 24. januarja 2023, ko je bilo število resorjev zvišano s 17 na 20.}}<br><small>[[Robert Golob]]</small> ! align="center" style="background:#d5d2cf"|[[16. vlada Republike Slovenije]]<br><small>[[Janez Janša]]</small> |- ! colspan="3" |Ohranjeni resorji |- |Ministrstvo za finance |Ministrstvo za finance |Ministrstvo za finance |- |Ministrstvo za zdravje |Ministrstvo za zdravje |Ministrstvo za zdravje |- |Ministrstvo za obrambo |Ministrstvo za obrambo |Ministrstvo za obrambo |- |Ministrstvo za kulturo |Ministrstvo za kulturo |Ministrstvo za kulturo |- |Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu |Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu |Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu |- ! colspan="3" |Preimenovani resorji |- |Ministrstvo za zunanje zadeve |Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve |Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve |- |Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |Ministrstvo za kmetijstvo |- ! colspan="3" |Združeni resorji |- |Ministrstvo za notranje zadeve |Ministrstvo za notranje zadeve |rowspan="3"|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo |- |Ministrstvo za javno upravo |Ministrstvo za javno upravo |- |Služba vlade za digitalno preobrazbo{{efn|Resor je bil uradno ustanovljen naknadno, 16. julija 2021.}} |Ministrstvo za digitalno preobrazbo |- |rowspan="2"|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje |rowspan="2"|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino |- |Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije |- |Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo |Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport | rowspan="3" |Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve |- | rowspan="2" |Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |- |Ministrstvo za solidarno prihodnost |- | rowspan="2" |Ministrstvo za okolje in prostor |Ministrstvo za naravne vire in prostor | rowspan="3" |Ministrstvo za okolje in prostor Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko |- |Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo |- |Ministrstvo za infrastrukturo |Ministrstvo za infrastrukturo |- |Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko |Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj |Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj |- ! colspan="3" |Skupaj |- |align="center"|'''17 ministrov'''<br> (14 + 3 brez resorja) |align="center"|'''20 ministrov'''<br> (19 + 1 brez resorja) |align="center"|'''15 ministrov'''<br> (14 + 1 brez resorja) |- |} {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] rg2yth422mo9j5qfzi68b06238aupb2 Osnutek:PL-5 118 603410 6690408 6683081 2026-06-16T17:20:16Z Rastofan 255314 -kategorije 6690408 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable infobox vcard" ! colspan="2" class="infobox-above hproduct" |<span class="fn org"> PL-5 </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|brezokvirja]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Tip | class="infobox-data" |[[:en:Air-to-air_missile#Short-range_air-to-air_missile|Short-range air-to-air missile]] |- ! scope="row" class="infobox-label" |Država izvora | class="infobox-data" |Kitajska |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Zgodovina izdelave |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izdelovalci | class="infobox-data" |Razvojni center elektrooptične tehnologije Luoyang (EOTDC), Tovarna strojev Hanzhong Nanfeng |- ! colspan="2" class="infobox-header" |Specifikacije |- ! scope="row" class="infobox-label" |Masa | class="infobox-data" |148 kg (PL-5B, PL-5C), 83kg (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina | class="infobox-data" |3.128 m (PL-5B, PL-5C), 2.893m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Premer | class="infobox-data" |0.127m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Dolžina kril | class="infobox-data" |0.657m (PL-5B, PL-5C), 0.617m (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Mehanizem za detoncaijo </div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje|Aktivni infrardeči]], laserski bližinski detonator (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Motor | class="infobox-data" |Raketa na trdno gorivo |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Operativni doseg</div> | class="infobox-data" |1.3–16km (PL-5B, PL-5C), 0.5-16~18km (PL-5E) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Maksimalna hitrost | class="infobox-data" |Mach 2.5 |- ! scope="row" class="infobox-label" |<div>Sistem vodenja</div> | class="infobox-data" |[[Infrardeče vodenje]], več elementno, dvopasovni detektor (PL-5EII) |- ! scope="row" class="infobox-label" |Izstrelilna platforma | class="infobox-data" |Letalo, helikopter |} [[Raketa zrak-zrak]] '''PL-5''' (霹雳-5) (PL pomeni Pi Li, kar v [[Kitajščina|kitajščini]] pomeni »strela«, kar je splošna oznaka za vse kitajske rakete zrak-zrak) je kratkodometna [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodena]] raketa, ki jo uporabljajo kitajski [[Lovsko letalo|lovci]]. Temelji na tehnologiji [[Vimpel K-13]] in je podobna raketi [[AIM-9 Sidewinder]]. PL-5 je bila zasnovana in razvita v kitajskem centru za razvoj elektro-optične tehnologije Luoyang (EOTDC), znanem tudi kot Inštitut 612; med člani njene oblikovalske ekipe so bili Chen Jiali (陈家礼), Dong Chunfeng, Hu Rongchao (胡荣超), Huang Bin, Zhang Ming (张明) in Zheng Zhiwei (郑志伟). Po poročanjih je bila proizvedena v tovarni strojev Hanzhong Nanfeng (znani tudi kot tovarna raket zrak-zrak Hanzhong) kitajske korporacije letalske industrije. Luoyang je PL-5 nenehno nadgrajeval, najnovejša različica, PL-5EII, pa je dobila dvopasovni večelementni detektor ter laserski bližinski vžigalnik, podoben kot pri PL-9. Po podatkih kitajske izvozno-uvozne agencije CATIC ima PL5E vsesmerno zmogljivost sledenja, pri čemer ima iskalnik največji kot odmika od osi ±25° pred izstrelitvijo in ±40° po izstrelitvi. Lovci PLAAF [[Čengdu J-10|J-10]] in [[Šenjang J-11|J-11]] večinoma uporabljajo rakete PL-8, "stealth" lovci, kot sta [[Čengdu J-20|J-20]] in [[Šenjang J-31|J-35]], pa PL-10, ki so v primerjavi s PL-5 naprednejše rakete zrak-zrak kratkega dosega. Zaradi večje teže in dimenzij raket PL-8 in PL-10 so za letala [[Čengdu J-7|F-7]] in [[Šjan JH-7|JH-7]] PL-5, PL-7 in PL-9 še vedno prednostne rakete zrak-zrak. <ref name="AirForceWorld.com_PL5_missile">{{Navedi splet|url=http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|title=PL-5 air-to-air missile and J-7 fighter jet modification, Chinese PLAAF|website=AirForceWorld.com|accessdate=5 Nov 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171012201757/http://www.airforceworld.com/pla/j-7-j-7a-j-7b-fighter-china.htm|archivedate=12 October 2017}}</ref> == Uporabniki == [[Slika:PL-5_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid z operaterji PL-5 v modri barvi]] === Trenutni === * '''{{Zastava|Bangladesh}}''' uporablja PL-5 in PL-5EII {{Sfn|The Military Balance 2019|p=253}} * '''{{Zastava|Burma}}''' PL-5B in PL-5EII * '''{{Zastava|Egypt}}''' * '''{{Zastava|Iran}}''' * '''{{Zastava|Pakistan}}''' naročenih 900, PL-5E. * '''{{Zastava|Sri Lanka}}''' * '''{{Zastava|Sudan}}''' * '''{{Zastava|Tanzania}}''' * '''{{Zastava|Venezuela}}''' naročenih 100, PL-5E. <ref name="sipri" /> * '''{{Zastava|Zimbabwe}}''' <ref>{{Navedi knjigo|last=Cooper|first=Tom|last2=Weinert|first2=Peter|last3=Hinz|first3=Fabian|last4=Lepko|first4=Mark|title=African MiGs, Volume 2: Madagascar to Zimbabwe|date=2011|publisher=Harpia Publishing|location=Houston|isbn=978-0-9825539-8-5|page=213}}</ref> == Sklici == <references /> === Citirana dela === * {{Navedi knjigo|ref={{harvid|The Military Balance 2019}}|last=International Institute for Strategic Studies|authorlink=International Institute for Strategic Studies|title=The Military Balance 2019|year=2019|publisher=Routledge|isbn=978-1857439885}} * [https://web.archive.org/web/20121111174758/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl5.asp KRATKODOSEŽNA RAKETA ZRAK-ZRAK PL-5, www.sinodefence.com] * [https://web.archive.org/web/20090521160043/http://www.loec.cn/e05.html Razvojni center optoelektro tehnologije Luoyang PL-5EII] pvmv6c3fw5fl0vlo3km2uwi5k6zgv46 Zrušitev mostu Morandi 0 603489 6690548 6688295 2026-06-17T06:29:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste|title=Zrušitev mostu Morandi|image=Ponte morandi crollato.jpg|caption=Porušen del mostu Morandi.|date=14. avgust 2018|time=11:36|location=[[Genova]], [[Italija]]|victims=43|injuries=16}} '''Zrušitev mostu Morandi''' se je zgodila 14. avgusta 2018, ko se je odsek [[Most Morandi|mostu]], ki gleda na reko [[Polcevera|Polcevero]] in industrijsko območje [[Genova|genovskih]] okrožij Campi, Certosa in Rivarolo, dolg 250 metrov, zrušil skupaj z nosilnim stebrom številka 9, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev, še 16 pa je bilo huje poškodovanih. Zaradi slabega stanja preostalega dela mostu je bilo pozneje odločeno, da se preostali del mostu v celoti poruši in se ga nadomesti z novim. Preostali del mostu je bil v celoti porušen 28. junija 2019.<ref>{{Cite web|url=https://www.france24.com/en/20200803-italy-inaugurates-new-genoa-bridge-two-years-after-deadly-collapse|title=Italy inaugurates new Genoa bridge two years after deadly collapse|date=3 August 2020}}</ref> 3. avgusta 2020 je bil kot nadomestek slovesno odprt novi [[Most sv. Jurija, Genova|genovski viadukt Sv. Jurij]], ki je bil zgrajen po načrtu arhitekta [[Renzo Piano|Renza Piana]] in dan za promet odprt naslednji dan okoli 22. ure.<ref>{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}</ref> == Ozadje == {{Glavni članek|Most Morandi}} Kabelsko nosilni most je načrtoval gradbeni inženir [[Riccardo Morandi]], po katerem je izpeljano tudi njegovo neuradno ime. Most je bil zgrajen med letoma 1963 in 1967 vzdolž avtoceste A10 čez reko [[Polcevera]] in uradno odprt 4. septembra 1967. Po reki je bil most uradno poimenovan Viadukt Polcevera.<ref>{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}</ref> == Zrušitev == [[Slika:Ponte Morandi crollato2.png|levo|sličica|273x273_pik|Deli porušenega dela mostu.]] V torek, 14. avgusta 2018, ob 11:36 uri se je v [[Nevihta|močnem neurju]] nenadoma zrušil celoten uravnotežen sistem stebra 9 mostu Morandi, pri čemer je umrlo 43 ljudi, 16 pa jih je bilo huje ranjenih.<ref>{{Cite news|url=http://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/liguria/crollo-ponte-morandi-una-testimone-tiranti-spezzati-insieme_3158532-201802a.shtml|title=Crollo ponte Morandi, una testimone: tiranti spezzati insieme|work=Tgcom24|access-date=18 August 2018}}</ref> 566 ljudi pa je zaradi zrušitve mostu moralo zapustiti svoje domove pod viaduktom.<ref>{{cite web|url=https://www.idnes.cz/zpravy/zahranicni/most-zriceni-janov-italie-srpen-mrtvi-video-policie-statni-zastupitalstvi.A190701_214733_zahranicni_lesa|title=VIDEO: 14 sekund. Italsk prokuratura zve ejnila z cen janovsk ho mostu - iDNES.cz|date=July 2019}}</ref> Zrušitev se je začela z zlomom opornika, imenovanega Genova Mare, blizu njegovega zgornjega pritrdišča (približno dva ali tri metre). Ker ni bil več uravnotežen z dvojnim vlekom približno 2200 ton imenovanega Genovskega droga, je Savona povzročil neuravnoteženo silo na del, ki se je najprej zvil in nato zlomil. Za nekaj kratkih trenutkov je del, imenovan Mare Savona ostal, nato pa je izgubil svojo moč zaradi zvijanja, nato pa se je upognil približno na polovico pod svojo težo.<ref name="SkyNews">{{cite news|url=https://news.sky.com/story/large-section-of-road-bridge-collapses-in-genoa-11472413|title='Dozens dead' as major road bridge collapses in Genoa|publisher=Sky News|date=14 August 2018|access-date=14 August 2018}}</ref> [[Slika:Il Ponte Morandi dopo il crollo, visto da Est, panoramica.jpg|sličica|351x351_pik|Pogled na most Morandi nekaj dni po zrušitivi.]] Ker je izgubila oporo obmorskih opornikov, se je cesta upognila in nato se zvila ter se zlomila. Kup, ki je utrpel zgornji udarni val, se je zmanjšal na dva nepovezana narobe obrnjena V dela. Zadnja se je zlomila V gorska stran, prva pa morska. Dva dela 36-metrske ceste v enostavni podpori, ki povezujeta 9. z 8. in 10., sta izgubila oporo zaradi uničenja konstrukcije, podprte z oporniki, in padla na tla, zatem pa se je popolnoma porušil tudi celoten steber 9. Druga dva stebra, 10. in 11. sta ostala na mestu.<ref name="reuters-20180814">{{cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-italy-motorway-collapse-autostrade/italys-autostrade-was-carrying-out-maintenance-on-genoa-bridge-idUSKBN1KZ1C8|title=Italy's Autostrade was carrying out maintenance on Genoa bridge|work=Reuters|date=14 August 2018|access-date=14 August 2018}}</ref> V zrušitvi je v prepad padlo tudi med 30 in 35 [[Avtomobil|avtomobilov]] in 3 veliki težki [[Tovornjak|tovornjaki]].<ref>{{cite web|title=Dieci i ponti crollati in 5 anni: in calo la manutenzione e gli investimenti|date=14 August 2018|work=Corriere della Sera|url=https://www.corriere.it/cronache/18_agosto_14/dieci-ponti-crollati-5-anni-in-calo-investimenti-manutenzione-8bd5fb56-9fb8-11e8-9437-bcf7bbd7366b.shtml?refresh_ce-cp|access-date=15 August 2018}}</ref> Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice [[Torino]] – [[Genova]] in [[Milano]] – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika [[Ferragosto]].<ref>ITV News at Ten, 18 August 2018</ref> Takoj po zrušitvi je stekla reševalna akcija, na kraj nesreče je bilo poklicanih več reševalnih služb in gasilcev ter policija. Reševalci in gasilci so takoj začeli reševati ujete v sploščenih vozilih pod velikimi kosi betona.<ref name="Glanz">{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/interactive/2018/09/06/world/europe/genoa-italy-bridge.html|title=Genoa Bridge Collapse: The Road to Tragedy|last1=Glanz|first1=James|last2=Pianigiani|first2=Gaia|last3=White|first3=Jeremy|last4=Patanjali|first4=Karthik|newspaper=The New York Times|date=6 September 2018|access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=https://observador.pt/videos/atualidade/as-imagens-da-ponte-morandi-minutos-antes-de-colapsar-em-genova/|title=As imagens da ponte Morandi minutos antes de colapsar em Génova|last=Observador|website=Observador|language=pt-PT|access-date=18 August 2018}}</ref> Reševalci so pozneje dejali, da so pod ruševinami našli trupla umrlih v avtomobilih, sploščenih kot konzerve.<ref>{{Cite magazine|title=Exclusive {{!}} Collapsed Italy bridge investigators find corrosion on main stay cables|url=https://www.newcivilengineer.com/latest/exclusive-collapsed-italy-bridge-investigators-find-corrosion-on-main-stay-cables/10034343.article|magazine=New Civil Engineer|access-date=18 August 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://punjabnewsexpress.com/world/news/death-toll-in-italy-bridge-collapse-rises-to-41-78934.aspx|title=Death toll in Italy bridge collapse rises to 41|website=punjabnewsexpress.com|access-date=18 August 2018}}</ref> Več preživelih so pripeljali v bližnje [[Bolnišnica|bolnišnice]], mnogi so bili v kritičnem stanju. [[Davide Capello]], nekdanji vratar [[Cagliari Calcio|Cagliarija]], je preživel brez hujših poškodb in se je lahko sam odpravil ven iz svojega avtomobila, čeprav je z avtom padel 30 metrov v prepad, preden se je zataknil med deli padlega mostu.<ref name="BBC-45193614">{{cite web|title=Grief and anger at Italy bridge collapse|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-45193614|work=BBC News|access-date=15 August 2018|date=15 August 2018}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.afp.com/en/news/207/former-cagliari-keeper-survives-apocalyse-genoa-bridge-collapse-doc-18d4ap3|title=Former Cagliari keeper survives 'apocalyse' Genoa bridge collapse|agency=Agence France-Presse|date=14 August 2018|accessdate=2026-06-08|archive-date=2018-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180815222707/https://www.afp.com/en/news/207/former-cagliari-keeper-survives-apocalyse-genoa-bridge-collapse-doc-18d4ap3|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Ponte Morandi Genova Campi 014.jpg|sličica|Ostanki ruševin porušenega dela mostu.]] Sprva se je ugibalo, da je bil vzrok za zrušitev mostu slabo vreme, saj so italijanske oblasti za Ligursko deželo razglasile oranžno opozorilo zaradi močnega neurja.<ref>{{Cite web|url=https://www.google.com/maps/@44.4264369,8.8918063,3a,75y,242.44h,86.94t/data=!3m6!1e1!3m4!1sC64wkPgcK9JXj5qYDYF-oQ!2e0!7i13312!8i6656|title=Google Maps|publisher=Google Maps|access-date=19 August 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.mit.gov.it/comunicazione/news/ponte-crollo-ponte-morandi-commissione-ispettiva-genova/ponte-morandi-online-la|title=Ponte Morandi: online la relazione della Commissione Ispettiva Mit {{!}} mit|website=www.mit.gov.it|language=it|access-date=27 September 2018}}</ref> Več prič je tudi dejalo, da je videlo, kako je pred zrušitvijo [[strela]] udarila v viadukt. Pozneje se je pojavilo ugibanje, da je porušitev povzročila strukturna šibkost ali [[zemeljski plaz]]. Most je bil v času porušitve menda v vzdrževanju, vključno s krepitvijo temeljev ceste. Južne opore so se zaradi korozije in poškodb eksplozivno porušile.<ref>{{cite web|url=http://www.bbrnetwork.com/technologies/what-are-stay-cables.html|title=What are stay cables?|website=bbrnetwork.com|access-date=17 August 2018|archive-date=2020-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200118072228/http://www.bbrnetwork.com/technologies/what-are-stay-cables.html|url-status=dead}}</ref> Ker so bile nameščene le štiri opore, je bila morda že ena dovolj, da je konstrukcija izgubila stabilnost.<ref>{{Cite news|url=https://www.volkskrant.nl/nieuws-achtergrond/hoe-kon-de-ponte-morandi-in-het-italiaanse-genua-instorten-~b0ff84db/|title=Hoe kon de Ponte Morandi in het Italiaanse Genua instorten?|work=de Volkskrant|access-date=18 August 2018|language=nl-NL}}</ref> Predhodno preiskovalno poročilo je nakazovalo, da se je steber 9 sam morda porušil najprej, vendar genovski tožilci avtorjem poročila niso predložili lokalnega videoposnetka, ki bi prikazoval, da so se južne opore najprej porušile. Obstajajo ugibanja ne samo da je strela udarila v viadukt, ampak da je zemeljski plaz destabiliziral podlago.<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2018/08/16/world/europe/italy-bridge-collapse-design.html|title=In Italy Bridge Collapse, Both Design and Upkeep Are Under Suspicion|work=The New York Times|date=16 August 2018|access-date=18 August 2018|last1=Fountain|first1=Henry}}</ref> Po izvedenskem poročilu, predstavljenem v dokaznem incidentu sojenja o vzrokih dogodka, ki so ga sestavili inženirji in univerzitetni profesorji [[Massimo Losa]] in [[Renzo Valentini]] z Univerze v Pisi ter [[Giampaolo Rosati]] in [[Stefano Tubaro]] z milanske Politehnike, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za zrušitev mostu [[korozija]] jeklenih kablov, ki je bila posledica pomanjkanja vzdrževanja in/ali neustreznost nadzora, konstrukcijskih napak in strukturne obremenitve, ki jih povzročil stalno naraščajoč gost promet.<ref>{{Cite news|url=https://www.repubblica.it/cronaca/2018/09/25/news/ponte_morandi_commissione_minimizzato_gravita_-207326051/|title=Ponte Morandi, la Commissione: "Crollo dovuto a struttura, non a stralli. Autostrade ha minimizzato gravità della situazione"|date=25 September 2018|work=la Repubblica|access-date=27 September 2018|language=it}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.oggi.it/video/attualita/2018/09/27/ponte-morandi-ecco-perche-e-crollato-il-nuovo-video-choc-con-lultima-ricostruzione/|title=Ponte Morandi, ecco perché è crollato: il nuovo video choc con l'ult...|work=Oggi – Video|access-date=27 September 2018|language=it}}</ref> V ruševinah stebra 9 le 4 od 464 pramenov (manj kot 1 %) niso bili korodirani; k temu je bila dodana tudi degradacija tako opornikov kot betona.<ref>{{Cite news|url=https://genova.repubblica.it/cronaca/2018/09/27/news/ponte_morandi_la_sorpresa_dei_magistrati_per_la_relazione_prematura_della_commissione_mit-207478640/|title=Ponte Morandi, la sorpresa dei magistrati per la relazione, prematura, della commissione Mit|date=27 September 2018|work=la Repubblica|access-date=30 September 2018|language=it}}</ref> Iz pregleda, ki so ga 21. oktobra 2015 opravili tehniki podjetja Spea, ki je izvajalo tehnični nadzor del in je izločilo nekaj jedrov iz opornika stebra št. 9 se je zdelo, da je ovoj [[Voda|oksidiran]] in da so se trije od štirih pramenov z lahkoto premaknili, poleg tega so bile pramene žice pravtako oksidirane.<ref>{{Cite web|url=http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000116371|title=Morandi Bridge: anaylsis &#91;sic&#93; of the Ferrometal CCTV video clip in six enhanced sequences|website=www.retrofutur.org|access-date=2019-08-03}}</ref> == Žrtve == Smrtnih žrtev je bilo 43, 16 pa jih je bilo huje poškodovanih. Območje pod preostalim delom mostu, vključno z več hišami, je bilo evakuiranih. Do 2:00 15. avgusta (polnoč UTC) je bilo znanih 12 pogrešanih, izpod ruševin pa je bilo mogoče slišati glasove; reševalna prizadevanja so se nadaljevala z reflektorji in tehnikami, ki se običajno uporabljajo po potresih.<ref name="BBC-45190735">{{cite web|title=Italy bridge rescuers search into the night|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-45190735|work=BBC News|date=14 August 2018}}</ref> Število znanih mrtvih se je do 18. avgusta povečalo na 43. Žrtve so razdeljene po narodnostih v naslednji tabeli. {| class="wikitable" |+ !Država !Žrtve |- |[[Italija]] |29 |- |[[Francija]] |4 |- |[[Čile]] |3 |- |[[Albanija]] |2 |- |[[Kolumbija]] |1 |- |[[Moldavija]] |1 |- |[[Jamajka]] |1 |- |[[Peru]] |1 |- |[[Romunija]] |1 |} == Posledice == === Takojšnje posledice === [[Slika:Ponte Morandi collapse.jpg|sličica|420x420_pik|Del, ki se je porušil, je pobarvan v rdečo.]] Zrušitev mostu je povzročila zaprtje križišča med A7 in A10 ter številne podležne ceste za promet, pa tudi železniško progo, ki povezuje pristanišče, ter potrebo po evakuaciji 566 ljudi, ki so živeli v hišah pod viaduktom, zaradi varnostnih razlogov.<ref>{{Cite news|url=https://www.ilfattoquotidiano.it/2018/08/14/genova-crolla-ponte-morandi-sulla-a10-morti-sono-35-piu-di-30-auto-e-3-tir-precipitati-si-cercano-dispersi-tra-le-macerie-aperta-inchiesta-per-omicidio-e-disastro-colposi-la-diretta/4558555/|title=Genova, crolla ponte Morandi sulla A10: "Sono 23 le vittime accertate". Precipitati 30 auto e 3 tir: si cercano dispersi. Aperta inchiesta per omicidio e disastro colposi|trans-title=Genoa, Morandi bridge collapses on the A10: "26 victims are ascertained". Rushed 30 cars and 3 trucks: they are looking for missing. Open investigation for murder and culpable disaster|date=14 August 2018|work=Il Fatto Quotidiano|access-date=14 August 2018|language=it}}</ref> Promet je bil zato dve leti preusmerjen na in iz A10 na križišču z letališčem Genova, kar je povzročalo velike težave mestnim in zunajmestnim cestam.<ref name="Euronews150818">{{cite web|url=http://www.euronews.com/2018/08/15/morandi-bridge-collapse-how-to-travel-through-genoa-now|title=Morandi Bridge collapse: how to travel through Genoa now|first1=Michael-Ross|last1=Florentino|first2=Marta|last2=Rodriguez|date=15 August 2018|publisher=Euronews|access-date=15 August 2018}}</ref> Svet ministrov je 15. avgusta razglasil izredne razmere v občini Genova za obdobje dvanajstih mesecev in nato imenoval predsednika Ligurije [[Giovanni Toti|Giovannija Totija]] za izrednega komisarja za izredne razmere.<ref name="BBC45193614">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-45193614|title=Italy bridge: State of emergency follows Genoa disaster|work=BBC News|date=15 August 2018|access-date=15 August 2018}}</ref> 18. avgusta je bil razglašen dan državnega žalovanja in na isti dan je bil državni pogreb samo za 19 od 43 žrtev znotraj modrega paviljona genovskega sejma, spremenjenega v pogrebni zavod, ki sta ga obhajala genovski nadškof [[Angelo Bagnasco]] in genovski imam [[Salah Hussein]] za obema albanskima žrtvama v prisotnosti predsednika republike [[Sergio Mattarella]], predsednice senata [[Maria Elisabetta Alberti Casellati]], predsednika zbornice [[Roberto Fico]], predsednika vlade [[Giuseppe Conte]], ministrov in župana mesta Genova [[Marco Bucci]], skupaj z drugimi političnimi, civilnimi in vojaškimi uradniki; Na pogrebu znotraj in zunaj zgradbe je bilo prisotnih 8000 ljudi.<ref>{{Cite news|url=https://www.ilfattoquotidiano.it/2018/08/14/genova-crolla-ponte-morandi-sulla-a10-morti-sono-35-piu-di-30-auto-e-3-tir-precipitati-si-cercano-dispersi-tra-le-macerie-aperta-inchiesta-per-omicidio-e-disastro-colposi-la-diretta/4558555/|title=Genova, crolla ponte Morandi sulla A10: "Sono 23 le vittime accertate". Precipitati 30 auto e 3 tir: si cercano dispersi. Aperta inchiesta per omicidio e disastro colposi|trans-title=Genoa, Morandi bridge collapses on the A10: "26 victims are ascertained". Rushed 30 cars and 3 trucks: they are looking for missing. Open investigation for murder and culpable disaster|date=14 August 2018|work=Il Fatto Quotidiano|access-date=14 August 2018|language=it}}</ref> [[Slika:Il Presidente Sergio Mattarella alle Esequie solenni delle vittime del crollo del ponte Morandi.jpg|sličica|320x320_pik|Pogreb žrtev zrušitve mostu, 18. avgusta 2018.]] Konec avgusta so bili prvi domovi dostavljeni več sto ljudem, ki živijo v "rdeči coni", zaradi previdnosti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v dneh po zrušitvi.<ref>{{Cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/16/bridges-across-europe-are-in-a-dangerous-state-warn-experts|title=Bridges across Europe are in a dangerous state, warn experts|last1=Willsher|first1=Kim|last2=Tondo|first2=Lorenzo|date=16 August 2018|website=The Guardian|access-date=16 August 2018|last3=Henley|first3=Jon}}</ref> Mestna občina Genova in regija Ligurija sta izjavili, da čakata na zeleno luč Sveta ministrov za podpis nacionalnega odloka z oddelkom za civilno zaščito, ki družinam, ki so se odločile zasebno iskati nov dom, namenjala mesečni prispevek za povračilo najemnine. V začetku septembra je prišlo do protestov pred sedežem deželnega sveta.<ref>{{cite web|url=https://www.football-italia.net/126164/minutes-silence-genoa-victims|title=Minute's silence for Genoa victims|publisher=Football Italia|date=14 August 2018}}</ref> Obseg in resnost dejstev sta prisilila vlado, da razmisli o postopku globalne revizije koncesijskega sistema s strani države, pri čemer je predvidevala tudi preklic, prenehanje, zaseg ali odvzem koncesije [[Autostrade per l'Italia]].<ref>{{Cite news|url=https://www.corriere.it/economia/18_agosto_17/choc-benetton-genova-3911bea8-a25d-11e8-b2f9-d4ce42b355f4.shtml|title=Lo choc dei Benetton. A Genova i manager chiederanno scusa|last=Pica|first=Paola|work=Corriere della Sera|access-date=18 August 2018|language=it-IT}}</ref> Poleg tega so bili 27. avgusta 2018 objavljeni doslej tajni ekonomsko-finančni aneksi, ki so se nanašali na vse koncesije za avtoceste, medtem ko so bila prej objavljena le besedila brez denarnih podatkov: Po določilih te konvencije bi odvzem koncesije pomenil izplačilo kazni v višini približno 20 milijard. Vendar novejše ministrske razlage poudarjajo, da se zrušitev mostu lahko šteje za "resno kršitev" pogodbe o odstopu, saj bi moralo biti zaupano premoženje (most) vrnjeno nedotaknjeno: torej bi bil prenos preklicen brez znatnega nadomestila.<ref>{{Cite web|url=https://www.repubblica.it/politica/2018/08/14/news/toninelli_ponte_morandi_genova_polemiche_bagnai_macron_sciacallaggio-204104265/|title=Quando il M5S parlava della "favoletta del ponte che sta per crollare" per bloccare la variante|date=2018-08-14|website=Repubblica.it|language=it}}</ref> Zrušitev je prav tako sprožila dvome o varnosti številnih drugih mostov in viaduktov v Italiji, na primer viadukta Magliana v [[Rim|Rimu]] in mosta San Michele sull'Adda med provincama [[Pokrajina Lecco|Lecco]] in [[Bergamo]], kar je povzročilo zaprtja zaradi pregledov in vzdrževalnih del. Inšpekcijska komisija Ministrstva za infrastrukturo in promet je 25. septembra 2018 zaključila z delom in podala poročilo o stanju mostu in porušitvi.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/16/brussels-rejects-italy-claim-genoa-bridge-collapse-linked-to-eu-spending-rules|title=Brussels rejects Italy's claim bridge collapse linked to EU spending rules|last=Rankin|first=Jennifer|date=16 August 2018|website=The Guardian|access-date=18 August 2018}}</ref> Poleg nekaterih začasnih hipotez, ki se nanašajo na dinamiko posedanja, po mnenju komisarja izpostavlja resne strukturne težave, ki so prisotne in poznane že nekaj let, in v luči teh omejena vlaganja v izredna vzdrževanja konstrukcij, izvedena po privatizaciji. Poročilo je pridobilo pravosodje.<ref>{{Cite web|url=https://www.huffingtonpost.it/2018/08/15/genova-quella-favoletta-sul-rischio-crollo-del-ponte-che-imbarazza-i-5-stelle-convinti-no-gronda-toninelli-non-ci-sta-sciacalli_a_23502501/|title=Quella "favoletta" sul rischio crollo del ponte che imbarazza i 5 Stelle, convinti "No Gronda". Toninelli non ci sta: "Sciacalli"|date=2018-08-15|website=L'HuffPost|language=it}}</ref> 28. septembra 2018 je bil sprejet zakonski odlok št. 109 objavljen(tako imenovani "Genovski odlok"), ki komisarju za obnovo podeljuje zelo široka pooblastila (ki jih ANAC prav tako šteje za pretirana, saj je protimafijska zakonodaja prav tako odstopana.<ref name="Reuters_motorway-bridge">{{cite news|url=https://uk.reuters.com/article/uk-italy-motorway-collapse/italy-motorway-bridge-collapses-over-genoa-dozens-feared-dead-idUKKBN1KZ14C|archive-url=https://web.archive.org/web/20180814134647/https://uk.reuters.com/article/uk-italy-motorway-collapse/italy-motorway-bridge-collapses-over-genoa-dozens-feared-dead-idUKKBN1KZ14C|url-status=dead|archive-date=14 August 2018|title=Italy motorway bridge collapses over Genoa, 'dozens' feared dead|work=Reuters|date=14 August 2018|access-date=14 August 2018}}</ref> Državno tožilstvo v Genovi je 1. julija 2019 dovolilo objavo videoposnetka, posnetega z zasebnimi kamerami podjetja Ferrometal, ki se nahaja v bližini viadukta, iz katerega je bilo mogoče domnevati, da je zrušitev sprožila okvara južnega opornika stebra 9 na območju, ki pa na samem videu ni vidno.<ref>{{Cite news|url=https://www.corriere.it/economia/18_agosto_17/choc-benetton-genova-3911bea8-a25d-11e8-b2f9-d4ce42b355f4.shtml|title=Lo choc dei Benetton. A Genova i manager chiederanno scusa|last=Pica|first=Paola|work=Corriere della Sera|access-date=18 August 2018|language=it-IT}}</ref> Ta videoposnetek je [[Finančna straža (Italija)|Guardia di Finanza]] zasegla takoj po tragediji in do takrat ni bil objavljen, da ne bi vplival na zbrana pričevanja. Oblasti so z njega odstranile nekatere okvirje, da bi se izognile prepoznavi nekaterih žrtev.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-45229779|title=State funeral for Italy bridge victims|date=18 August 2018|work=BBC News|access-date=18 August 2018}}</ref> === Preiskovalna komisija === Preiskovalno komisijo naj bi vodil [[Roberto Ferrazza]], strokovni član pa [[Antonio Brencich]]. Vendar sta bila ta dva člana odbora takoj kritizirana, ker sta bila podpisnika vladnega poročila februarja 2018, ki oslabljenemu mostu nista uvedla previdnostnih ukrepov.<ref name=":6">{{Cite news|url=http://espresso.repubblica.it/inchieste/2018/08/19/news/genova-tiranti-su-ponte-morandi-ridotti-del-20-per-cento-ministero-e-autostrade-sapevano-1.326085?ref=HEF_RULLO|title=Crollo Ponte Genova, tiranti ridotti del venti per cento: Ministero e Autostrade sapevano|date=19 August 2018|work=l'Espresso|access-date=20 August 2018|language=it-IT|archive-date=2020-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20200531203644/https://espresso.repubblica.it/inchieste/2018/08/19/news/genova-tiranti-su-ponte-morandi-ridotti-del-20-per-cento-ministero-e-autostrade-sapevano-1.326085?ref=HEF_RULLO|url-status=dead}}</ref> 23. avgusta 2018 je Brencich odstopil z inšpekcijske komisije, minister [[Danilo Toninelli]] pa je Ferrazzo odstavil z mesta predsednika, "zaradi priložnosti v zvezi z vsemi institucijami, ki sodelujejo v tej aferi".<ref>{{cite news|language=it|title=Ferrazza e Brencich lasciano commissione (Dopo le polemiche sulla loro posizione)|trans-title=Ferrazza and Brencich leave the commission (After the controversy over their position)|url=http://www.ansa.it/sito/notizie/topnews/2018/08/23/ferrazza-e-brencich-lasciano-commissione_110f9782-48c9-4abc-9cae-4de926e44d16.html|access-date=23 August 2018|date=23 August 2018}}</ref> === Nasino satelitsko raziskovanje === Znanstveniki iz [[NASA|Nasinega]] laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v [[Kalifornija|Kaliforniji]] so razvili metodo analize satelitskih podatkov za odkrivanje milimetrskih sprememb velikosti. Njihova analiza kaže, da se je most cesto med stebrom 10 in 11 do začetka leta 2015 minimalno nagibal in da so se med marcem 2017 in avgustom 2018 močno povečalo strukturne spremembe in ugotovili, da je bil porušeni steber 9, brez kakršne koli posledične škode od stebra 10 in 11 (in med cesto).<ref>{{cite web|url=https://www.nasa.gov/feature/jpl/new-method-can-spot-failing-infrastructure-from-space|title=New Method Can Spot Failing Infrastructure from Space {{!}} NASA|date=9 July 2019}}</ref> Raziskave in posnetki so bili poslani italijanskim oblastem v nadaljnjo oceno. == Simbol == Tovornjak [[Volvo]] FH, ki pripada podjetju Damonte Trasporti S.R.L. za storitve za supermarkete Basko, pobarvan v modro in zeleno, je postal široko razglašen simbol katastrofe, saj je ostal skoraj na robu zrušenega dela mostu. 37-letni voznik je v času nesreče medijem pripovedoval, kako je bil videti v šoku, ko se je pred njim zrušil most, zaseden z gostim prometom, ko je ustavil svoje vozilo in stekel nazaj, dokler ni prišel na trdna tla in zapustil svoj tovornjak na mostu.<ref>{{cite news|title=L'autista: "Il ponte Morandi crollato davanti a me, ho visto le auto precipitare"|date=14 August 2018|publisher=Secolo di Italia|url=http://www.secoloditalia.it/2018/08/il-ponte-morandi-e-crollato-davanti-a-me-ho-visto-le-auto-precipitare/|access-date=15 August 2018|language=it|trans-title=The Driver: «The Morandi bridge collapsed in front of me, I saw the cars fall»|first=Paolo|last=Lami}}</ref> == Razprava o usodi mostu == Po zrušitvi se je začela tehnična in kulturna razprava o konkretnih ukrepih, ki jih je bilo treba izvesti za obnovitev prometnega sistema Genove. Po eni strani se je pojavila zamisel o rušenju in popolni obnovi mostu z različnimi predlogi številnih oblikovalcev, vključno s [[Santiago Calatrava|Santiagom Calatravo]] (ki je ta predlog podal že leta 2006), [[Pierangelo Pistoletti]] in [[Renzo Piano|Renzom Pianom]]. Možnost, da bi projekt zaupali Pianu, je kritizirala tudi zveza arhitektov in inženirjev ter red neapeljskih inženirjev, ki so namesto tega pozvali k javnemu natečaju.<ref>{{Cita web|url=https://www.edilportale.com/news/2018/09/progettazione/ricostruzione-ponte-genova-inarsind-critica-il-dono-di-renzo-piano_65682_17.html|titolo=Ricostruzione ponte Genova, Inarsind critica il 'dono' di Renzo Piano|data=7 settembre 2018|accesso=13 settembre 2018|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20180910131723/https://www.edilportale.com/news/2018/09/progettazione/ricostruzione-ponte-genova-inarsind-critica-il-dono-di-renzo-piano_65682_17.html|urlmorto=no}}</ref> Po drugi strani pa so nekateri tehniki in univerzitetni profesorji poudarili, kako bi lahko po njihovem mnenju z uporabo razpoložljivih tehnologij in izkoriščanjem odsotnosti prometa preostali del strukture Morandi naredili varen in ga ponovno zgradili le v porušenem delu, kar bi trajalo približno četrtino časa, potrebnega za popolno rušenje in kasnejšo rekonstrukcijo, ter se izognili tudi rušenju hiš in industrijskih obratov. spodaj. Peticijo arhitektov in gradbenih inženirjev za ohranitev, obnovo in varnost mostu je sprožil profesor Antonino Saggio z univerze La Sapienza v Rimu, podpisalo pa jo je (do 18. oktobra 2018) 1620 strokovnjakov.<ref>{{Cita web|url=http://www.ediliziaeterritorio.ilsole24ore.com/art/progettazione-e-architettura/2018-08-28/ponte-genova2-petizione-architetti-e-strutturisti-aspettare-demolire-morandi-si-puo-recuperare-200322.php?uuid=AEEc1TgF|titolo=Ponte di Genova/2. Petizione di architetti e strutturisti: aspettare a demolire, il «Morandi» si può recuperare|editore=Edilizia e Territorio – Quotidiano del [[Il Sole 24 Ore|Sole 24 ORE]]|data=29 agosto 2018|cid=ISSN 2499-6076|accesso=7 novembre 2018|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20180910204003/http://www.ediliziaeterritorio.ilsole24ore.com/art/progettazione-e-architettura/2018-08-28/ponte-genova2-petizione-architetti-e-strutturisti-aspettare-demolire-morandi-si-puo-recuperare-200322.php?uuid=AEEc1TgF|urlmorto=sì}}</ref><ref>{{Cita web|url=http://www.genovatoday.it/cronaca/ponte-morandi-petizione-abbattimento.html|titolo=Salvare il ponte Morandi, petizione di architetti e ingegneri|autore=Antonino Saggio|editore=GenovaToday|data=29 agosto 2018|accesso=7 novembre 2018|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20180830113313/http://www.genovatoday.it/cronaca/ponte-morandi-petizione-abbattimento.html|urlmorto=no}}</ref> Enakega mnenja je bil tudi Nacionalni inštitut za arhitekturo, ki je poudaril inženirsko in dokumentarno vrednost dela ter se v odprtem pismu zavzel za predlog konsolidacije preostalih delov in nadomestitve podrtega mostu z novim segmentom, vendar v drugačnem slogu in z drugačno gradbeno tehniko. Inženir, arhitekt in univerzitetni profesor [[Enzo Siviero]] je bil konec januarja 2019 med tistimi, ki so predlagali obnovo konstrukcije, četudi samo začasno, da bi olajšali poznejši nov viadukt, zgrajen v neobveznih časih in v skladu z rednimi predpisi, ponovno zahteval pozornost ustreznih organov glede teh razlogov. Sam Siviero je nato hitro izrazil kritiko ocenjenih stroškov morebitne popolne rekonstrukcije viadukta, za katere je dejal, da so izjemno visoki v primerjavi s tržnimi stroški.<ref>{{Cita web|url=https://www.inarch.it/ponte-morandi-reintegrazione-versus-demolizione/|titolo=Ponte Morandi: REINTEGRAZIONE VERSUS DEMOLIZIONE - Lettera aperta dell'Istituto Nazionale di Architettura al Ministro dei Trasporti, al Presidente della Regione Liguria e al Sindaco di Genova sulla ricostruzione del ponte sul Polcevera|editore=Inarch - Istituto Nazionale di Architettura|accesso=6 novembre 2018|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20180911225626/https://www.inarch.it/ponte-morandi-reintegrazione-versus-demolizione/|urlmorto=no}}</ref> Različne skupine podjetij in projektantov so predstavile predloge za obnovo viadukta Polcevera, ki so se odzvali na razpis, ki ga je objavil izredni komisar za obnovo in župan Genove Marco Bucci nekateri so predlagali popolno zamenjavo obstoječega viadukta Morandi, drugi obnovo le porušenega dela in ojačitev ohranjenih delov. Vendar pa se je izredni komisar odločil porušiti skoraj celoten viadukt in ga nato nadomestiti. Glede časovnega okvira del je bilo slišati več nasprotujočih si izjav.<ref>''lavocedigenova.it'' "Nuovo ponte sul Polcevera, critiche dal prof. Siviero: "Prezzo d'appalto ben superiore a quello di mercato"" - 04 febbraio 2019</ref> [[Maurizio Morandi]], sin [[Riccardo Morandi|Riccarda Morandija]], kateri je načrtoval most Morandi, je prav tako izrazil žalost zaradi sprejete odločitve za uničenje mostu, saj je veljal za simbol napredka, skozi katerega je šla Italija v 50. in 60. letih dvajstega stoletja in svarilo pred posledicami, ki jih lahko povzroči malomarnost pri uporabi in ohranjanju del. Stroški delnega vzdrževanja viadukta, opremljenega z vrvnimi kabli, bi po poročilu komisarja za obnovo znašali okoli 128 milijonov evrov in bi zahtevali od najmanj osem mesecev do največ dvajset mesecev dela.<ref>{{Cita web|url=http://www.ansa.it/sito/notizie/cronaca/2019/08/12/ponte-genova_aa7b2109-37b3-4634-94a6-1206f5706280.html|titolo=Ponte Genova, Maurizio Morandi: 'Un anno dopo profonda tristezza' - Cronaca|sito=Agenzia ANSA|data=12 agosto 2019|accesso=14 agosto 2019|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20190813140603/http://www.ansa.it/sito/notizie/cronaca/2019/08/12/ponte-genova_aa7b2109-37b3-4634-94a6-1206f5706280.html|urlmorto=no}}</ref> == Uničenje == [[Slika:EsplosionePonteMorandi.png|sličica|333x333_pik|Rušenje preostalega dela mostu Morandi, 28. junija 2019.]] 9. februarja 2019 so se začela dela, ki so tekom leta pripeljala do rušitve bolj tradicionalnih delov ceste na zahodnem delu viadukta. 28. junija 2019 ob 9:39 so bili porušeni najbolj značilni in ikonični deli mostu, in sicer stebra 10 in 11 vzhodnega dela, kot tudi ključna povezovalna cesta proti Ventimiglii, zaradi česar so eksplodirali z dinamitnimi naboji. Pred tem so porušili tudi etažne lastnine pod mostom.<ref>{{Cita web|url=http://www.interno.gov.it/sites/default/files/allegati/comu_stampa_28_06_2019_def.pdf|titolo=Comunicato stampa del 28 giugno 2019 - Demolizione controllata pile 10 e 11 del viadotto Morandi|data=28 giugno 2019|accesso=30 giugno 2019|urlarchivio=https://web.archive.org/web/20190630134523/http://www.interno.gov.it/sites/default/files/allegati/comu_stampa_28_06_2019_def.pdf|urlmorto=no}}</ref> Nadzorovano rušenje je potekalo v štirih fazah: * Faza 1: za razpon stebra 11 so bili oporniki odrezani z uporabo usmerjenih eksplozivnih nabojev, imenovanih "votli naboji"; nosilci opornikov v obliki črke A so nato padli proti zahodu. * Faza 2: tako na kupu 10 kot na kupu 11 so vodne curke z eksplozivnimi naboji dvignili na višino približno 90 metrov in tako ublažili širjenje prahu. * Faza 3: porušili so se sredinski nosilni konstrukciji obeh razponov in stebri v obliki črke A, ki so nosili oporo. * Faza 4: vodni curki, visoki približno 40 metrov, so bili dvignjeni na straneh konstrukcije, da bi zadržali del prahu, ki je nastal ob zrušitvi. Štiri faze so potekale v 6 sekundah, z uporabo približno 500 elektronskih sprožilcev, več kot 500 kg dinamita in 5000 metrov detonacijske vžigalne vrvice.<ref name="SZ-181218">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/kultur/genua-bruecke-neubau-1.4259141|titel=Renzo Piano plant Neubau der eingestürzten Brücke von Genua|werk=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2018-12-18|abruf=2018-12-18}}</ref> Rušenje je stalo 21,4 milijona evrov; operacijo je v štirih mesecih izvedlo začasno združenje podjetij, ki so ga sestavljala podjetja Fratelli Omini iz Novate Milanese, Fagioli iz Reggio Emilie, IREOS iz Genove in IPE Progetti iz Torina, pod nadzorom podjetja za rušenje Siag iz [[Parma|Parme]], ki ga je vodil strokovnjak za eksplozive [[Danilo Coppe]]. Po tem je edina struktura, ki je še funkcionalno preživela in nedotaknjena iz Morandijevega projekta, torej edina povezovalna cesta, ki se povezuje z A7 in A12; vse ostalo je nato nadomestil novi genovski most San Giorgio in vsa infrastruktura, povezana z njim.<ref>{{Webarchiv|url=https://www.structure-magazin.de/artikel/renzo-piano-ersetzt-eingestuerzte-genua-bruecke-in-rekordzeit-33545/|text=''Renzo Piano ersetzt eingestürzte Genua-Brücke in Rekordzeit''|wayback=20190222204435}}, Structure Magazine, 20. Dezember 2018</ref><ref>{{Cite news|last=Lowen|first=Mark|date=2020-08-03|title=Genoa readies new bridge two years after tragedy|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-53628580|access-date=2020-08-03}}</ref> == Glej tudi == * [[Most Sv. Jurij, Genova]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.retrofutur.org/retrofutur/app/main?DOCID=1000111180&albumMode=1000111180 Photo documentation of Ponte Morandi, 8 August 2015] * [https://www.foto-webcam.eu/webcam/genova/ Webcam of the Ponte Morandi, today] * [https://www.youtube.com/watch?v=_5eHBvyCBZk Video of collapse] * {{cite news|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2022/aug/05/experience-driving-across-bridge-when-it-collapsed|title=Experience: I was driving across a bridge when it collapsed|work=The Guardian|date=5 August 2022|first=Nataliya|last=Yelina}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2018]] [[Kategorija:Zrušitve mostov|Morandi]] [[Kategorija:Katastrofe v Italiji]] [[Kategorija:Genova]] 7gfra8a8hdnxmcla9ei1sty2wwgx5k1 Viseči most Charlesa Kuonena 0 603544 6690532 6684247 2026-06-17T01:09:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690532 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | bridge_name = Viseči most Charlesa Kuonena | image = SWISSROPE SkyWalk Randa 494 m.jpg | caption = | official_name = Charles Kuonen Hängebrücke | Also_known_as = | carries = | crosses = Grabengufer ravine | locale = Randa, [[Švica]] | maint = | design = [[viseči most]] | mainspan = | length = 494 m | width = 65 cm | height = | clearance = | below = | traffic = | open = {{start date|2017|07|29}} | closed = | toll = | coordinates = {{coord|46|06|0.14|N|7|48|11.5|E|region:CH|display = inline}} | map_type = }} Ob odprtju julija 2017 je bil viseči most Charlesa Kuonena najdaljši viseči most za pešce na svetu.<ref name=":0" /> Je v Randi v [[Švica|Švici]] in je nadomestil nedelujoči most Europabrücke, ki ga je poškodoval skalni plaz.<ref name=":0">{{cite web|url=https://www.nzz.ch/panorama/494-meter-lange-verbindung-zwischen-zermatt-und-graechen-laengste-fussgaenger-haengebruecke-der-welt-im-wallis-eroeffnet-ld.1308482|title=Längste Hängebrücke der Welt im Wallis eröffnet|language= German|trans-title= Longest hanging bridge opened in Valais|date=29 July 2017|publisher=Neue Zürcher Zeitung|accessdate=30 July 2017|via=www.nzz.ch}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url=http://www.cnn.com/2017/07/31/design/longest-pedestrian-suspension-bridge-switzerland/index.html|title=Now open: World's longest pedestrian suspension bridge|website=CNN|access-date=2017-07-31}}</ref> Most je del poti Europaweg.<ref name=":3">{{Cite news |date=2017-07-30 |title=The "Europabruecke" - World's Longest Pedestrian Suspension Bridge |url=http://designyoutrust.com/2017/07/europabruecke-worlds-longest-pedestrian-suspension-bridge/ |access-date=2017-07-31 |work=Design You Trust |language=en-US}}</ref> == Zgodovina == Most je bil zgrajen kot nadomestilo za most Europa, ki je bil dokončan julija 2010 in uničen zaradi skalnega podora dva meseca po odprtju. Od takrat so se morali pohodniki spustiti 500 metrov v dolino in se na drugi strani območja skalnega podora ponovno povzpeti, kar je povzročilo zmanjšanje števila uporabnikov poti Europa.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.nzz.ch/panorama/494-meter-lange-verbindung-zwischen-zermatt-und-graechen-laengste-fussgaenger-haengebruecke-der-welt-im-wallis-eroeffnet-ld.1308482 |titel=494 Meter lange Verbindung zwischen Zermatt und Grächen: Längste Hängebrücke der Welt im Wallis eröffnet |titelerg= |autor=Schweizerische Depeschenagentur |hrsg=Aktiengesellschaft für die Neue Zürcher Zeitung |werk=Neue Zürcher Zeitung |datum=2017-07-29 |zugriff=2017-07-29 |kommentar= |zitat= }}</ref> Skupina pod vodstvom Lea Jörgerja, nekdanjega župana Rande, je začela projekt novega mostu. Stroški gradnje so znašali 720.000 švicarskih frankov. Od tega so 250.000 frankov zbrale občine ob poti Europa: Grächen, St. Niklaus, Randa, Täsch in Zermatt. Nadaljnjih 100.000 frankov je prispeval valaiški vinar Charles Kuonen, po katerem je struktura dobila ime. Preostala sredstva so bila zbrana s sponzorstvi. Stroški gradnje so znašali skupno 720.000 švicarskih frankov. Most je zgradilo podjetje Swissrope (Lauber Seilbahnen) v Frutigenu, specializirano za gradnjo žičnic in kabelskih mostov.<ref>{{Navedi splet |url=http://swissrope.com/website/?page_id=25 |title=Hängebrücken von Swissrope |accessdate=2026-06-02 |archive-date=2017-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170907105402/http://swissrope.com/website/?page_id=25 |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil v desetih tednih približno 200 metrov pod starim mostom Europa in odprt 29. julija 2017. Most je bil uradno odprt 29. julija 2017 in je privabil približno 250 do 300 udeležencev, vključno z lokalnimi prebivalci in turisti.] Ime je dobil po Charlesu Kuonenu, psihologu in solastniku švicarske vinarije, ki je prispeval kot glavni zasebni sponzor projekta.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Dogodek je zaznamoval tudi ponovno odprtje odseka poti Europaweg, priljubljene pohodniške poti na visoki nadmorski višini med Grächnom in [[Zermatt]]om. <gallery> Randa Hängebrücke.jpg|Viseči most iz zraka Charles Kuonen Hängebrücke Panorama.jpg|Panoramski pogled na viseči most </gallery> == Zasnova in gradnja == Most Charlesa Kuonena je [[viseči most]], dolg 494 metrov in širok 65 centimetrov, ki visi do 85 metrov nad sotesko Grabengufer v dolini Mattertal blizu Rande v Švici.<ref name=":1">{{Cite web |title=The Charles Kuonen suspension bridge on the Europaweg |url=https://www.randa.ch/en/tourism/the-charles-kuonen-suspension-bridge-on-the-europaweg/ |access-date=4 August 2025 |website=Gemeinde Randa}}</ref> Most je zgrajen z jeklenimi kabli, ki tehtajo skupno osem ton, in vključuje poseben sistem za dušenje nihanj, zasnovan za zmanjšanje nihanja pod vetrom ali obremenitvijo pešcev.<ref name=":0" /> Njegova ploščad je sestavljena iz prozorne žične mreže, ki pohodnikom omogoča neposreden pogled v sotesko spodaj. Most ostaja stabilen, kljub svoji ozki širini 65 centimetrov.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [https://www.randa.ch/tourismus/haengebruecke/ Offizielle Seite der Hängebrücke] * [https://www.europaweg.ch/impressionen-eroeffnung-charles-kuonen-haengebruecke/ ''Impressionen Eröffnung Charles Kuonen Hängebrücke''], europaweg.ch *[https://www.haengebruecken.com/charles-kuonen-laengste-haengebruecke-der-welt/ Aufnahme der Charles Kuonen Hängebrücke ins Fussgängerhängebrücken-Portal], hängebrücken.com [[Kategorija:Mostovi v Švici]] [[Kategorija:Viseči mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2017]] [[Kategorija:Brvi za pešce]] a65l6ovye5r8cinpvrir5xg2gmsujo5 Osnutek:Varstvo pred sevanji 118 603562 6690349 6684393 2026-06-16T14:54:03Z ManjaE1 260673 6690349 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20260603085416|u=ManjaE1|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Varstvo pred sevanji, znano tudi kot radiološka zaščita, je zaščita ljudi pred škodljivimi učinki izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju in sredstva za doseganje tega.<ref>IAEA Safety Glossary - draft 2016 revision.</ref> Izpostavljenost je lahko posledica zunanjega vira sevanja ali notranjega obsevanja zaradi zaužitja radioaktivnih snovi. Ionizirajoče sevanje se pogosto uporablja v medicini in industriji, vendar lahko povzroča mikroskopske poškodbe živega tkiva. Zdravstveni učinki ionizirajočega sevanja se delijo v dve skupini. Pri visokih odmerkih povzroči deterministične učinke, ki vodijo v sindrom akutne izpostavljenosti sevanju, merimo jih z enoto [[gray]]. Pri nizkih odmerkih pa obstaja statistično povišano tveganje za nastanek raka, kar imenujemo stohastični učinki, merimo jih z enoto [[sievert]]. Osnova varstva pred sevanji so trije zaščitni ukrepi: omejevanje časa izpostavljenosti, povečevanje razdalje od vira sevanja in zasenčitev vira. Za merjenje osebnega odmerka se pri zunanjem sevanju uporabljajo [[dozimeter|osebni dozimetri]], za notranjo dozo pa metode bioanalitike. == Regulativni okvir == Za priporočila in standarde na področju varstva pred sevanji skrbita dve mednarodni organizaciji — Mednarodna komisija za zaščito pred sevanji (ICRP) in Mednarodna komisija za sevalne enote in meritve (ICRU). Objavljata priporočila in podatke, ki se uporabljajo za izračun bioloških učinkov sevanja na človeško telo in določanje sprejemljivih mejnih vrednosti odmerkov. ICRP vzdržuje Mednarodni sistem radiološke zaščite, katerega cilj je upravljanje in nadzor izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, tako da se preprečijo deterministični učinki in tveganja za stohastične učinke zmanjšajo do razumno dosegljive mere.<ref>ICRP. Report 103. para 29.</ref> Priporočila ICRP se prenašajo na nacionalne regulatorje, ki jih vgradijo v svojo zakonodajo. === Situacije izpostavljenosti === ICRP razlikuje tri vrste situacij izpostavljenosti.<ref>ICRP. Report 103. Section 6.</ref> Načrtovana izpostavljenost zajema situacije, kjer je zaščito mogoče načrtovati vnaprej, na primer pri poklicnem delu z radioaktivnimi snovmi. Nujna izpostavljenost so nepričakovane situacije, ki zahtevajo takojšnje zaščitne ukrepe, kot je jedrska nesreča. Obstoječa izpostavljenost pa so situacije, ki že obstajajo, na primer izpostavljenost naravno prisotnim radioaktivnim materialom v okolju. === Temeljna načela === ICRP določa tri temeljna načela.<ref>ICRP. Report 103. Introduction.</ref> Načelo upravičenosti pravi, da nobena nepotrebna raba sevanja ni dovoljena — koristi morajo odtehtati tveganja. Načelo omejitve zagotavlja, da je vsak posameznik zaščiten z individualnimi mejnimi vrednostmi odmerkov. Načelo optimizacije pa zahteva, da se odmerki ohranjajo na ravni [[ALARA]] — čim nižje, kot je razumno dosegljivo, ob upoštevanju ekonomskih in družbenih dejavnikov. === Mejne vrednosti odmerkov === Mejni odmerek za delavce znaša 20 [[milisievert|mSv]] na leto, povprečno v petih letih, pri čemer nobeno posamezno leto ne sme preseči 50 mSv. Za splošno javnost velja mejna vrednost 1 mSv na leto.<ref>ICRP. Report 103. Table 8, section 6.5.</ref> == Zaščitni ukrepi == Izpostavljenost sevanju obvladujemo s tremi osnovnimi ukrepi. Skrajšanje časa izpostavljenosti sorazmerno zmanjša prejeti odmerek. Povečanje razdalje od vira sevanja zmanjša odmerek v skladu z [[zakon inverznega kvadrata|zakonom inverznega kvadrata]] — že podvojitev razdalje zmanjša odmerek na četrtino. Zasenčitev pomeni, da vir sevanja ali osebo obdamo z materialom, ki absorbira energijo sevanja. === Notranja kontaminacija === Radioaktivne snovi lahko vstopijo v telo po štirih poteh: z vdihavanjem plinov kot je [[radon]] ali radioaktivnih delcev, z zaužitjem kontaminirane hrane ali tekočin, z absorpcijo hlapov skozi kožo ter z injiciranjem medicinskih radioizotopov kot je [[tehnecij-99m]]. Tveganje pri delu z radioaktivnimi snovmi se zmanjša z uporabo rokavičnih škatlic in respiratorjev. == ALARA == [[ALARA]] je temeljno načelo varstva pred sevanji, ki zahteva, da so odmerki sevanja čim nižji, kot je razumno dosegljivo. Načelo upošteva tako tehnične možnosti kot ekonomske in družbene dejavnike. Načelo ALARA temelji na linearnem modelu brez praga, ki predpostavlja, da vsaka izpostavljenost sevanju, ne glede na to, kako majhna je, poveča možnost negativnih bioloških učinkov. V radiologiji zdravniki tehtajo korist diagnoze proti tveganju sevanja — preiskava je upravičena le, če koristi odtehtajo tveganja. == Zaščitni materiali == Zaščita zmanjšuje intenzivnost sevanja, ki eksponentno upada z naraščajočo debelino materiala. Učinkovitost zaščite opisujemo s parametrom poldebelina — to je debelina materiala, ki razpolovi intenzivnost sevanja. Različne vrste sevanja zahtevajo različne materiale. [[Alfa delci]] so najmanj prodirajoči — zaustavi jih že list papirja ali zunanji sloj kože. [[Beta delci]] so bolj prodirajoči, a jih zaustavi že nekaj milimetrov aluminija ali plastike. [[Rentgenski žarki]] in [[gama sevanje]] absorbirajo materiali z visoko atomsko številko — najpogosteje svinec ali beton.<ref>Podgoršak E.B., ur. (2005). Radiation Oncology Physics: A Handbook For Teachers And Students. Dunaj: IAEA.</ref> [[Nevtronsko sevanje]] se učinkovito absorbira z materiali, ki vsebujejo bor, kadmij ali vodik. V rentgenskih kabinetih so stene zgrajene iz betona ali vsebujejo svinčene plošče. Operaterji opazujejo bolnika skozi svinčeno steklo ali nosijo svinčene predpasnike. == Dozimetri == Dozimeter je osebna merilna naprava, ki meri odmerek sevanja, ki ga prejme oseba med delom. Nosi ga oseba in omogoča oceno zunanje sevalne doze pri gama, rentgenskem in beta sevanju. Delavci, izpostavljeni sevanju — radiološki inženirji, delavci v [[jedrska elektrarna|jedrskih elektrarnah]], zdravniki v [[radioterapija|radioterapiji]] in laboratorijski delavci z radionuklidi — morajo nositi dozimetre, da se vodi evidenca poklicne izpostavljenosti.<ref>ICRP. Report 103. Table 8, section 6.5.</ref> Dozimetri so različnih vrst — filmski dozimetri so bili dolgo v uporabi, termoluminescenčni dozimetri (TLD) so jih nadomestili, elektronski dozimetri pa omogočajo takojšnje odčitavanje in sprožijo alarm pri mejni vrednosti. == Zaščitna oprema == [[Osebna zaščitna oprema]] za varstvo pred sevanji ščiti pred notranjo in zunanjo kontaminacijo. Oprema za zaščito pred notranjo kontaminacijo vključuje respiratorje za čiščenje zraka, respiratorje s pogonom za čiščenje zraka in avtonomne dihalne aparate za delo v neposredno nevarnih okoljih. Oprema za zaščito pred zunanjo kontaminacijo preprečuje odlaganje radioaktivnih snovi na koži in obleki. Svinčene predpasnice so učinkovite pri zaščiti pred nizkoenergijskim sevanjem v medicini, na primer pri zobnih rentgenskih posnetkih. == Varstvo pred sevanji v Sloveniji == V Sloveniji za varstvo pred sevanji skrbi '''Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji''' (URSVS), organ v sestavi pristojnega ministrstva s sedežem na Ajdovščini 4 v Ljubljani.<ref>[https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varstvo-pred-sevanji/ Uprava za varstvo pred sevanji – GOV.SI]</ref> Med pomembnimi nalogami URSVS je sistematično merjenje ravni sevanja v okolju ter izvajanje meritev radona v zaprtih prostorih.<ref>[https://www.gov.si/teme/zmanjsevanje-izpostavljenosti-radonu/ Zmanjševanje izpostavljenosti radonu – GOV.SI]</ref> Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastaja z razpadom urana v tleh in se nabira v slabo prezračevanih prostorih. Po kajenju je radon drugi najpogostejši vzrok pljučnega raka. Slovenija sledi priporočilom ICRP in zakonodaji Evropske unije na področju varstva pred sevanji. == Zgodovina == Nevarnosti radioaktivnosti sprva niso bile prepoznane. Odkritje rentgenskih žarkov leta 1895 je sprožilo obsežno eksperimentiranje, pri čemer so že leta 1896 začela prihajati poročila o opeklinah in izgubi las.<ref>Sansare K., Khanna V., Karjodkar F. (2011). Early victims of X-rays: a tribute and current perception. Dentomaxillofacial Radiology. 40 (2): 123–125.</ref> [[Marie Curie]], ki je odkrila polonij in radij, je dolga leta delala z radioaktivnimi snovmi brez zaščite in pozneje umrla za [[aplastična anemija|aplastično anemijo]], ki jo je najverjetneje povzročila izpostavljenost sevanju. Preden so bili zdravstveni učinki znani, so se radioaktivne snovi prodajale kot zdravila — radijeve kopeli in svetleče barve z radijem za ure. Do 30. let 20. stoletja so bili taki izdelki umaknjeni s trga. == Enote == {| class="wikitable" ! Fizikalna količina !! Enota !! Simbol |- | Aktivnost || becquerel || Bq |- | Absorbirana doza || gray || Gy |- | Ekvivalentna doza || sievert || Sv |- | Efektivna doza || sievert || Sv |} == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varstvo-pred-sevanji/ Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji] * [https://www.icrp.org/ Mednarodna komisija za zaščito pred sevanji (ICRP)] * [https://www.iaea.org/ Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA)] [[Kategorija:Sevanje]] [[Kategorija:Varstvo pred sevanji]] [[Kategorija:Jedrska varnost]] ioc9uz2g4xe6xkhuniqu7uznpimu9xy 6690351 6690349 2026-06-16T14:55:09Z ManjaE1 260673 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6690351 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|north-america|politics-and-government}} {{AfC topic|other}} {{Predložitev ČU|||ts=20260616165509|u=ManjaE1|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20260603085416|u=ManjaE1|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Varstvo pred sevanji, znano tudi kot radiološka zaščita, je zaščita ljudi pred škodljivimi učinki izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju in sredstva za doseganje tega.<ref>IAEA Safety Glossary - draft 2016 revision.</ref> Izpostavljenost je lahko posledica zunanjega vira sevanja ali notranjega obsevanja zaradi zaužitja radioaktivnih snovi. Ionizirajoče sevanje se pogosto uporablja v medicini in industriji, vendar lahko povzroča mikroskopske poškodbe živega tkiva. Zdravstveni učinki ionizirajočega sevanja se delijo v dve skupini. Pri visokih odmerkih povzroči deterministične učinke, ki vodijo v sindrom akutne izpostavljenosti sevanju, merimo jih z enoto [[gray]]. Pri nizkih odmerkih pa obstaja statistično povišano tveganje za nastanek raka, kar imenujemo stohastični učinki, merimo jih z enoto [[sievert]]. Osnova varstva pred sevanji so trije zaščitni ukrepi: omejevanje časa izpostavljenosti, povečevanje razdalje od vira sevanja in zasenčitev vira. Za merjenje osebnega odmerka se pri zunanjem sevanju uporabljajo [[dozimeter|osebni dozimetri]], za notranjo dozo pa metode bioanalitike. == Regulativni okvir == Za priporočila in standarde na področju varstva pred sevanji skrbita dve mednarodni organizaciji — Mednarodna komisija za zaščito pred sevanji (ICRP) in Mednarodna komisija za sevalne enote in meritve (ICRU). Objavljata priporočila in podatke, ki se uporabljajo za izračun bioloških učinkov sevanja na človeško telo in določanje sprejemljivih mejnih vrednosti odmerkov. ICRP vzdržuje Mednarodni sistem radiološke zaščite, katerega cilj je upravljanje in nadzor izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, tako da se preprečijo deterministični učinki in tveganja za stohastične učinke zmanjšajo do razumno dosegljive mere.<ref>ICRP. Report 103. para 29.</ref> Priporočila ICRP se prenašajo na nacionalne regulatorje, ki jih vgradijo v svojo zakonodajo. === Situacije izpostavljenosti === ICRP razlikuje tri vrste situacij izpostavljenosti.<ref>ICRP. Report 103. Section 6.</ref> Načrtovana izpostavljenost zajema situacije, kjer je zaščito mogoče načrtovati vnaprej, na primer pri poklicnem delu z radioaktivnimi snovmi. Nujna izpostavljenost so nepričakovane situacije, ki zahtevajo takojšnje zaščitne ukrepe, kot je jedrska nesreča. Obstoječa izpostavljenost pa so situacije, ki že obstajajo, na primer izpostavljenost naravno prisotnim radioaktivnim materialom v okolju. === Temeljna načela === ICRP določa tri temeljna načela.<ref>ICRP. Report 103. Introduction.</ref> Načelo upravičenosti pravi, da nobena nepotrebna raba sevanja ni dovoljena — koristi morajo odtehtati tveganja. Načelo omejitve zagotavlja, da je vsak posameznik zaščiten z individualnimi mejnimi vrednostmi odmerkov. Načelo optimizacije pa zahteva, da se odmerki ohranjajo na ravni [[ALARA]] — čim nižje, kot je razumno dosegljivo, ob upoštevanju ekonomskih in družbenih dejavnikov. === Mejne vrednosti odmerkov === Mejni odmerek za delavce znaša 20 [[milisievert|mSv]] na leto, povprečno v petih letih, pri čemer nobeno posamezno leto ne sme preseči 50 mSv. Za splošno javnost velja mejna vrednost 1 mSv na leto.<ref>ICRP. Report 103. Table 8, section 6.5.</ref> == Zaščitni ukrepi == Izpostavljenost sevanju obvladujemo s tremi osnovnimi ukrepi. Skrajšanje časa izpostavljenosti sorazmerno zmanjša prejeti odmerek. Povečanje razdalje od vira sevanja zmanjša odmerek v skladu z [[zakon inverznega kvadrata|zakonom inverznega kvadrata]] — že podvojitev razdalje zmanjša odmerek na četrtino. Zasenčitev pomeni, da vir sevanja ali osebo obdamo z materialom, ki absorbira energijo sevanja. === Notranja kontaminacija === Radioaktivne snovi lahko vstopijo v telo po štirih poteh: z vdihavanjem plinov kot je [[radon]] ali radioaktivnih delcev, z zaužitjem kontaminirane hrane ali tekočin, z absorpcijo hlapov skozi kožo ter z injiciranjem medicinskih radioizotopov kot je [[tehnecij-99m]]. Tveganje pri delu z radioaktivnimi snovmi se zmanjša z uporabo rokavičnih škatlic in respiratorjev. == ALARA == [[ALARA]] je temeljno načelo varstva pred sevanji, ki zahteva, da so odmerki sevanja čim nižji, kot je razumno dosegljivo. Načelo upošteva tako tehnične možnosti kot ekonomske in družbene dejavnike. Načelo ALARA temelji na linearnem modelu brez praga, ki predpostavlja, da vsaka izpostavljenost sevanju, ne glede na to, kako majhna je, poveča možnost negativnih bioloških učinkov. V radiologiji zdravniki tehtajo korist diagnoze proti tveganju sevanja — preiskava je upravičena le, če koristi odtehtajo tveganja. == Zaščitni materiali == Zaščita zmanjšuje intenzivnost sevanja, ki eksponentno upada z naraščajočo debelino materiala. Učinkovitost zaščite opisujemo s parametrom poldebelina — to je debelina materiala, ki razpolovi intenzivnost sevanja. Različne vrste sevanja zahtevajo različne materiale. [[Alfa delci]] so najmanj prodirajoči — zaustavi jih že list papirja ali zunanji sloj kože. [[Beta delci]] so bolj prodirajoči, a jih zaustavi že nekaj milimetrov aluminija ali plastike. [[Rentgenski žarki]] in [[gama sevanje]] absorbirajo materiali z visoko atomsko številko — najpogosteje svinec ali beton.<ref>Podgoršak E.B., ur. (2005). Radiation Oncology Physics: A Handbook For Teachers And Students. Dunaj: IAEA.</ref> [[Nevtronsko sevanje]] se učinkovito absorbira z materiali, ki vsebujejo bor, kadmij ali vodik. V rentgenskih kabinetih so stene zgrajene iz betona ali vsebujejo svinčene plošče. Operaterji opazujejo bolnika skozi svinčeno steklo ali nosijo svinčene predpasnike. == Dozimetri == Dozimeter je osebna merilna naprava, ki meri odmerek sevanja, ki ga prejme oseba med delom. Nosi ga oseba in omogoča oceno zunanje sevalne doze pri gama, rentgenskem in beta sevanju. Delavci, izpostavljeni sevanju — radiološki inženirji, delavci v [[jedrska elektrarna|jedrskih elektrarnah]], zdravniki v [[radioterapija|radioterapiji]] in laboratorijski delavci z radionuklidi — morajo nositi dozimetre, da se vodi evidenca poklicne izpostavljenosti.<ref>ICRP. Report 103. Table 8, section 6.5.</ref> Dozimetri so različnih vrst — filmski dozimetri so bili dolgo v uporabi, termoluminescenčni dozimetri (TLD) so jih nadomestili, elektronski dozimetri pa omogočajo takojšnje odčitavanje in sprožijo alarm pri mejni vrednosti. == Zaščitna oprema == [[Osebna zaščitna oprema]] za varstvo pred sevanji ščiti pred notranjo in zunanjo kontaminacijo. Oprema za zaščito pred notranjo kontaminacijo vključuje respiratorje za čiščenje zraka, respiratorje s pogonom za čiščenje zraka in avtonomne dihalne aparate za delo v neposredno nevarnih okoljih. Oprema za zaščito pred zunanjo kontaminacijo preprečuje odlaganje radioaktivnih snovi na koži in obleki. Svinčene predpasnice so učinkovite pri zaščiti pred nizkoenergijskim sevanjem v medicini, na primer pri zobnih rentgenskih posnetkih. == Varstvo pred sevanji v Sloveniji == V Sloveniji za varstvo pred sevanji skrbi '''Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji''' (URSVS), organ v sestavi pristojnega ministrstva s sedežem na Ajdovščini 4 v Ljubljani.<ref>[https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varstvo-pred-sevanji/ Uprava za varstvo pred sevanji – GOV.SI]</ref> Med pomembnimi nalogami URSVS je sistematično merjenje ravni sevanja v okolju ter izvajanje meritev radona v zaprtih prostorih.<ref>[https://www.gov.si/teme/zmanjsevanje-izpostavljenosti-radonu/ Zmanjševanje izpostavljenosti radonu – GOV.SI]</ref> Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastaja z razpadom urana v tleh in se nabira v slabo prezračevanih prostorih. Po kajenju je radon drugi najpogostejši vzrok pljučnega raka. Slovenija sledi priporočilom ICRP in zakonodaji Evropske unije na področju varstva pred sevanji. == Zgodovina == Nevarnosti radioaktivnosti sprva niso bile prepoznane. Odkritje rentgenskih žarkov leta 1895 je sprožilo obsežno eksperimentiranje, pri čemer so že leta 1896 začela prihajati poročila o opeklinah in izgubi las.<ref>Sansare K., Khanna V., Karjodkar F. (2011). Early victims of X-rays: a tribute and current perception. Dentomaxillofacial Radiology. 40 (2): 123–125.</ref> [[Marie Curie]], ki je odkrila polonij in radij, je dolga leta delala z radioaktivnimi snovmi brez zaščite in pozneje umrla za [[aplastična anemija|aplastično anemijo]], ki jo je najverjetneje povzročila izpostavljenost sevanju. Preden so bili zdravstveni učinki znani, so se radioaktivne snovi prodajale kot zdravila — radijeve kopeli in svetleče barve z radijem za ure. Do 30. let 20. stoletja so bili taki izdelki umaknjeni s trga. == Enote == {| class="wikitable" ! Fizikalna količina !! Enota !! Simbol |- | Aktivnost || becquerel || Bq |- | Absorbirana doza || gray || Gy |- | Ekvivalentna doza || sievert || Sv |- | Efektivna doza || sievert || Sv |} == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varstvo-pred-sevanji/ Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji] * [https://www.icrp.org/ Mednarodna komisija za zaščito pred sevanji (ICRP)] * [https://www.iaea.org/ Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA)] [[Kategorija:Sevanje]] [[Kategorija:Varstvo pred sevanji]] [[Kategorija:Jedrska varnost]] kvg7ivmu8g1ogv330nblw6834e0ugsu Menih Hawkeye 0 603700 6690291 6689728 2026-06-16T12:24:21Z Stebunik 55592 /* Dogajanje */ 6690291 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni. === Ocena === {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] 7bq9h6g96497f7m71vqrsnlxsc73bb0 6690292 6690291 2026-06-16T12:27:57Z Stebunik 55592 /* Dogajanje */ 6690292 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka zadovoljščina. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica. == Ocena == {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] foncovpyqh1euv3rb0phvaml6jnjk7i 6690295 6690292 2026-06-16T12:34:57Z Stebunik 55592 /* Dogajanje */ 6690295 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka zadovoljščina. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica. Ne čudi, da cerkveni ljudje take usmeritve in pristranskih ter omajanih moralnih načel niso zmožni presojati pravično perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], vprašanje koga je treba razglasiti za [[svetnik]]a in kako pristopati k delu za [[ekumenizem]]. == Ocena == {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] 0lwfgvkfw9kvguidnguzcvfa0opzb4a 6690296 6690295 2026-06-16T12:38:01Z Stebunik 55592 /* Dogajanje */ 6690296 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka zadovoljščina. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica. Ne čudi, da cerkveni ljudje take usmeritve in pristranskih ter omajanih moralnih načel niso zmožni presojati pravično perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], vprašanje koga je treba razglasiti za [[svetnik]]a in kako pristopati k delu za [[ekumenizem]].Nedvoumen odgovor daje sam roman... == Ocena == {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] ouflqhypoe86ooz8k4zb1ls7xa7bfk1 6690297 6690296 2026-06-16T12:39:23Z Stebunik 55592 /* Dogajanje */ 6690297 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka zadovoljščina. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica. Ne čudi, da cerkveni ljudje take podpovprečne človeške usmeritve in pristranskih ter omajanih moralnih načel niso zmožni presojati pravično in nepristransko višjih in danes perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], vprašanje koga je treba razglasiti za [[svetnik]]a in kako pristopati k delu za [[ekumenizem]].Nedvoumen odgovor daje sam roman... == Ocena == {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] hy2ebcy4jedfs8x0li8081qes78mhpr 6690354 6690297 2026-06-16T14:57:37Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6690354 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka zadovoljščina. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica. Ne čudi, da cerkveni ljudje take podpovprečne človeške usmeritve in pristranskih ter omajanih moralnih načel niso zmožni presojati pravično in nepristransko višjih in danes perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], vprašanje koga je treba razglasiti za [[svetnik]]a in kako pristopati k delu za [[ekumenizem]].Nedvoumen odgovor daje sam roman... == Ocena == Izid romana "Monah Hokaj" v srbščini ima naslednje spremno besedilo: {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} Prevod romana v albanščino pod naslovom "Murgu Hokaj" pa spremlja takšna razlaga: {| |- ! „Murgu Hokaj“<ref>{{cite web|url=https://www.pressreader.com/albania/panorama-albania/20260602/281702621385315|title=“Murgu Hokaj”, një rrëfim për pendesën |publisher=PressReader.com|author=Uredništvo|place=|language=sq|date=2. junij 2026|accessdate=3. junij 2026}}</ref> ! „Menih Hawkeye“ („Monah Hokaj“) |- | <blockquote> Rrëfimi i Drashkoviçit është i drejtpërdrejtë, si një rrëfim kronikani lufte, ku gjithçka ka marrë rrokullimën e njerëzores, duke kërkuar justifikim, gënjeshtër e mohim. Personazhit Simon, i konvertuar nën kujdesin e peshkopit si “Murgu Hokaj”, i bëhet një varrim i rremë në Jelenovë, ashtu siç edhe i është bërë varrimi i rremë asaj që ndodhi në Sarajevë a Prishtinë. Madje dhe firma e ndërtimit të rrëfimit mban shënimin “Jelenovë”, duke e kthyer rrëfimin në një ceremoni zhvarrimi shpirtëror nga autori të asaj që shoqëria dhe kisha serbe kërkoi ta varroste bashkë me gënjeshtrën e saj. E nëse, në thelb, personazhet romaneske duhet të jenë portrete njerëzish të veprimit të tyre të sotëm apo të së shkuarës, atëherë Simon Ollujiq, personazhi kryesor i romanit “Murgu Hokaj” i Vuk Drashkoviçit e bart këtë mision. Madje ky personazh e bart të djeshmen dhe të sotmen e vet duke u përballuar me një shoqëri që nuk do të pranojë të vërtetën, që do ta shohë vetën në pasqyre jo me shenjat që lënë krimet mbi fytyrën e vrasësit, por me një bukuri të sajuar përballë botës. <br> Vetë autori, kontroversi Vuk Drashkoviç, i njohur jo vetëm si gazetar por edhe si ultranacionalist, duket se e ka zhvarrosur përmes këtij rrëfimi atë qëndrim publik të tijin kur dikur i kërkonte me letër publike Ismail Kadaresë ( 1987) që të dënonte “irredentizmin kosovar” dhe “krimet historike” që, sipas tij u ishin bërë serbëve nga shqiptarët atje. E megjithatë, si një leksion mbi pendesën njerëzore, Drashkoviç ka mundur të sjellë jo thjesht një rrëfim artistik, por një rrëfim të nevojës së fortë njerëzore për reflektim përballë këmbënguljes së çmendur për të mohuar të shkuarën që vijon të jetë ende mbi qiellin e shqiptarëve të Kosovës, boshnjakëve apo edhe kroatëve. Duke parë ndryshe të shkuarën e tij, Drashkoviç ka fshikulluar elitën fetare dhe kulturore të bashkëqytetarëve të tij, të cilët enden ende mes mitit se ajo çfarë kanë bërë ka qenë thjesht një vetëmbrojtje ndaj dëshirës së fqinjëve për t’i shkatërruar. “Aktgjykimin e shqiptuar ndaj vetes do ta bëj përpara oborrit të peshkopit që mbante jakë gjipsi rreth qafës e që foli me lëvizje në varrimin tim. Në zarfin e dërguar në adresë të peshkopit, do të jetë edhe certifikata e pagëzimit të Simon Ollujiqit... Do të kthehem në Jelenovë”<ref>“Murgu Hokaj”, faqe 156</ref><br> Më shumë se sa një befasi artistike, i gjithë romani i Drashkoviçit të mposht në leximin e fuqisë së pendesës dhe thirrjes njerëzore për të pohuar fabrikimet e gënjeshtrave ndaj tjetrit dhe të vërtetën e krimeve, pavarësisht murit të fortë të mohimit të atyre që janë gjaku yt, bashkëqytetarët e gjuhës tënde. Në Serbi ky roman vijon të injorohet, duke na treguar rrugën e vështirë që ka e vërteta. Një leksion edhe për pafuqinë e pranimit e të vërtetave tona nën diktaturën çnjerëzore... </blockquote> | <blockquote> Draškovićeva pripoved je neposredna, kot zgodba vojnega kronista, kjer je vse dobilo človeški pridih, iskanje opravičila, laži in zanikanja. Lik Simona, ki se je pod skrbništvom vladika<ref>ta neimenovani „črnogorsko-primorski vladika“ je nedvomno [[Amfilohij Radović |Amfilohij]] (1938-2020), ki je tu vladal od 1990 pa do svoje smrti v imenu SPC iz Beograda, ki ima na tem „svojem“ črnogorskem področju le enega škofa. Znan je bil po skrivanju nekaterih udeležencev v vojnih zločinih pri Razpadanju Jugoslavije, za katerimi je Haško sodišče razpisalo tiralico in po vsestranski javni podpori, ki so jo uživali pod njegovim okriljem. Njegov naslednik je za spoznanje manj vpleteni v dnevno politiko [[Joanikij Mićović]] </ref> „spreobrnil“ v "meniha Serafima", je lažno pokopan v Jelenovem 2006, tako kot je bil lažno pokopan dogodek v Sarajevu in Prištini. Celo gradbeno podjetje v zgodbi nosi oznako "Jelenovo", s čimer se zgodba spremeni v duhovno slovesnost izkopa tistega, kar sta družba in srbska pravoslavna Cerkev želeli pokopati skupaj z njegovo lažjo. In če bi morali biti liki v romanih v bistvu portreti ljudi njihovih sedanjih ali preteklih dejanj, potem Simon Ollujić, glavni lik romana "Murgu Hokaj" Vuka Draškovića, nosi to poslanstvo. Ta lik nosi celo svojo preteklost in sedanjost, medtem ko se sooča z družbo, ki ne bo sprejela resnice, ki se bo v ogledalu videla ne z sledmi, ki jih zločini pustijo na obrazu morilca, temveč z izmišljeno lepoto pred svetom.<br> Zdi se, da je avtor sam, sporni Vuk Drašković, znan ne le kot časnikar, ampak tudi kot ultranacionalist, skozi to pripoved izbrskal tisto svoje javno stališče, ko je nekoč v javnem pismu [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] (1987) prosil, naj obsodi »kosovski iredentizem« in »zgodovinske zločine«, ki so jih po njegovem mnenju tamkajšnji Albanci zagrešili nad [[Srbi]]. Pa vendar je Drašković kot poduk o človeškem kesanju znal podati ne le umetniško pripoved, temveč pripoved o močni človeški potrebi po razmisleku ob norem vztrajanju pri zanikanju preteklosti, ki je še vedno nad nebom [[Albanci|Albancev]] s [[Kosovo|Kosova]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ali celo [[Hrvati|Hrvatov]]. Z drugačnim pogledom na svojo preteklost je Drašković bičal versko in kulturno elito svojih soržavljanov, ki še vedno tavajo sredi mita, da je bilo to, kar so storili, zgolj samoobramba pred željo njihovih sosedov, da bi jih uničili. »Sodbo nad seboj bom izrekel pred sodiščem škofa, ki je nosil kolar okoli vratu in je mahal z rokami na mojem pogrebu. V ovojnici, poslani na škofov naslov, bo tudi krstni list Simona Olujića ... Vrnil se bom v Jelenovo«.<ref> “Murgu Hokaj”, Vuk Drashkoviç, f. 59, Koliqi, 2024, Prishtinë / »Menih Hokaj«, Vuk Drašković, stran 156, Koliqi, 2024, Priština</ref><br> Branje Draškovićevega celotnega romana vas bolj kot z umetniškim presenečenjem prevzema v poudarjanju, kakšno moč ima kesanje in človeški klic k potrditvi izmišljenih laži o drugih in razodevanju resnice o zločinih, kljub močnemu zidu zanikanja tistih, ki so vaše krvi, vaši sodržavljani po jeziku vaši rojaki. V Srbiji ta roman še naprej ostaja prezrt in nam kaže težko pot, ki jo ima resnica. Zato je to nauk o nemoči sprejemanja naših resnic pod nečloveškim samodrštvom ... </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] a7nu2ua73i1vi67agbsme2ia7cle1k3 6690485 6690354 2026-06-16T19:45:34Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6690485 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka zadovoljščina. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica. Ne čudi, da cerkveni ljudje take podpovprečne človeške usmeritve in pristranskih ter omajanih moralnih načel niso zmožni presojati pravično in nepristransko višjih in danes perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], vprašanje koga je treba razglasiti za [[svetnik]]a in kako pristopati k delu za [[ekumenizem]].Nedvoumen odgovor daje sam roman... == Ocena == Izid romana "Monah Hokaj" v srbščini ima naslednje spremno besedilo: {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} Prevod romana v albanščino pod naslovom "Murgu Hokaj" pa spremlja takšna razlaga: {| |- ! „Murgu Hokaj“<ref>{{cite web|url=https://www.pressreader.com/albania/panorama-albania/20260602/281702621385315|title=“Murgu Hokaj”, një rrëfim për pendesën |publisher=PressReader.com|author=Uredništvo|place=|language=sq|date=2. junij 2026|accessdate=3. junij 2026}}</ref> ! „Menih Hawkeye“ („Monah Hokaj“) |- | <blockquote> Rrëfimi i Drashkoviçit është i drejtpërdrejtë, si një rrëfim kronikani lufte, ku gjithçka ka marrë rrokullimën e njerëzores, duke kërkuar justifikim, gënjeshtër e mohim. Personazhit Simon, i konvertuar nën kujdesin e peshkopit si “Murgu Hokaj”, i bëhet një varrim i rremë në Jelenovë, ashtu siç edhe i është bërë varrimi i rremë asaj që ndodhi në Sarajevë a Prishtinë. Madje dhe firma e ndërtimit të rrëfimit mban shënimin “Jelenovë”, duke e kthyer rrëfimin në një ceremoni zhvarrimi shpirtëror nga autori të asaj që shoqëria dhe kisha serbe kërkoi ta varroste bashkë me gënjeshtrën e saj. E nëse, në thelb, personazhet romaneske duhet të jenë portrete njerëzish të veprimit të tyre të sotëm apo të së shkuarës, atëherë Simon Ollujiq, personazhi kryesor i romanit “Murgu Hokaj” i Vuk Drashkoviçit e bart këtë mision. Madje ky personazh e bart të djeshmen dhe të sotmen e vet duke u përballuar me një shoqëri që nuk do të pranojë të vërtetën, që do ta shohë vetën në pasqyre jo me shenjat që lënë krimet mbi fytyrën e vrasësit, por me një bukuri të sajuar përballë botës. <br> Vetë autori, kontroversi Vuk Drashkoviç, i njohur jo vetëm si gazetar por edhe si ultranacionalist, duket se e ka zhvarrosur përmes këtij rrëfimi atë qëndrim publik të tijin kur dikur i kërkonte me letër publike Ismail Kadaresë ( 1987) që të dënonte “irredentizmin kosovar” dhe “krimet historike” që, sipas tij u ishin bërë serbëve nga shqiptarët atje. E megjithatë, si një leksion mbi pendesën njerëzore, Drashkoviç ka mundur të sjellë jo thjesht një rrëfim artistik, por një rrëfim të nevojës së fortë njerëzore për reflektim përballë këmbënguljes së çmendur për të mohuar të shkuarën që vijon të jetë ende mbi qiellin e shqiptarëve të Kosovës, boshnjakëve apo edhe kroatëve. Duke parë ndryshe të shkuarën e tij, Drashkoviç ka fshikulluar elitën fetare dhe kulturore të bashkëqytetarëve të tij, të cilët enden ende mes mitit se ajo çfarë kanë bërë ka qenë thjesht një vetëmbrojtje ndaj dëshirës së fqinjëve për t’i shkatërruar. “Aktgjykimin e shqiptuar ndaj vetes do ta bëj përpara oborrit të peshkopit që mbante jakë gjipsi rreth qafës e që foli me lëvizje në varrimin tim. Në zarfin e dërguar në adresë të peshkopit, do të jetë edhe certifikata e pagëzimit të Simon Ollujiqit... Do të kthehem në Jelenovë”<ref>“Murgu Hokaj”, faqe 156</ref><br> Më shumë se sa një befasi artistike, i gjithë romani i Drashkoviçit të mposht në leximin e fuqisë së pendesës dhe thirrjes njerëzore për të pohuar fabrikimet e gënjeshtrave ndaj tjetrit dhe të vërtetën e krimeve, pavarësisht murit të fortë të mohimit të atyre që janë gjaku yt, bashkëqytetarët e gjuhës tënde. Në Serbi ky roman vijon të injorohet, duke na treguar rrugën e vështirë që ka e vërteta. Një leksion edhe për pafuqinë e pranimit e të vërtetave tona nën diktaturën çnjerëzore... </blockquote> | <blockquote> Draškovićeva pripoved je neposredna, kot zgodba vojnega kronista, kjer je vse dobilo človeški pridih, iskanje opravičila, laži in zanikanja. Lik Simona, ki se je pod skrbništvom vladika<ref>ta neimenovani „črnogorsko-primorski vladika“ je nedvomno [[Amfilohij Radović |Amfilohij]] (1938-2020), ki je tu vladal od 1990 pa do svoje smrti v imenu SPC iz Beograda, ki ima na tem „svojem“ črnogorskem področju le enega škofa. Znan je bil po skrivanju nekaterih udeležencev v vojnih zločinih pri Razpadanju Jugoslavije, za katerimi je Haško sodišče razpisalo tiralico in po vsestranski javni podpori, ki so jo uživali pod njegovim okriljem. Njegov naslednik je za spoznanje manj vpleteni v dnevno politiko [[Joanikij Mićović]]</ref> „spreobrnil“ v "meniha Serafima", je lažno pokopan v Jelenovem 2006, tako kot je bil lažno pokopan dogodek v Sarajevu in Prištini. Celo gradbeno podjetje v zgodbi nosi oznako "Jelenovo", s čimer se zgodba spremeni v duhovno slovesnost izkopa tistega, kar sta družba in srbska pravoslavna Cerkev želeli pokopati skupaj z njegovo lažjo. In če bi morali biti liki v romanih v bistvu portreti ljudi njihovih sedanjih ali preteklih dejanj, potem Simon Olujić, glavni lik romana "Murgu Hokaj" Vuka Draškovića, nosi to poslanstvo. Ta lik nosi celo svojo preteklost in sedanjost, medtem ko se sooča z družbo, ki ne bo sprejela resnice, ki se bo v ogledalu videla ne z sledmi, ki jih zločini pustijo na obrazu morilca, temveč z izmišljeno lepoto pred svetom.<br> Zdi se, da je avtor sam, sporni Vuk Drašković, znan ne le kot časnikar, ampak tudi kot ultranacionalist, skozi to pripoved izbrskal tisto svoje javno stališče, ko je nekoč v odprtem pismu [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] (1987) prosil, naj obsodi »kosovski iredentizem« in »zgodovinske zločine«, ki so jih po njegovem mnenju tamkajšnji Albanci zagrešili nad [[Srbi]]. Pa vendar je Drašković kot poduk o človeškem kesanju znal podati ne le umetniško pripoved, temveč pripoved o močni človeški potrebi po razmisleku ob norem vztrajanju pri zanikanju preteklosti, ki je še vedno nad nebom [[Albanci|Albancev]] s [[Kosovo|Kosova]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ali celo [[Hrvati|Hrvatov]]. Z drugačnim pogledom na svojo preteklost je Drašković bičal versko in kulturno elito svojih soržavljanov, ki še vedno tavajo sredi mita, da je bilo to, kar so storili, zgolj samoobramba pred željo njihovih sosedov, da bi jih uničili. »Sodbo nad seboj bom izrekel pred sodiščem škofa, ki je nosil kolar okoli vratu in je mahal z rokami na mojem pogrebu. V ovojnici, poslani na škofov naslov, bo tudi krstni list Simona Olujića ... Vrnil se bom v Jelenovo«.<ref> “Murgu Hokaj”, Vuk Drashkoviç, f. 59, Koliqi, 2024, Prishtinë / »Menih Hokaj«, Vuk Drašković, stran 156, Koliqi, 2024, Priština</ref><br> Branje Draškovićevega celotnega romana vas bolj kot z umetniškim presenečenjem prevzema v poudarjanju, kakšno moč ima kesanje in človeški klic k potrditvi izmišljenih laži o drugih in razodevanju resnice o zločinih, kljub močnemu zidu zanikanja tistih, ki so vaše krvi, vaši sodržavljani po jeziku vaši rojaki. V Srbiji ta roman še naprej ostaja prezrt in nam kaže težko pot, ki jo ima resnica. Zato je to nauk o nemoči sprejemanja naših resnic pod nečloveškim samodrštvom ... </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] 6r4ldo0pqg7f33j3m4nh61lu47wllce 6690551 6690485 2026-06-17T07:05:04Z Stebunik 55592 /* Dogajanje */ 6690551 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka zadovoljščina. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica. Ne čudi, da cerkveni ljudje posvetne usmeritve in omajanih načel niso zmožni presojati nepristransko perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], [[kanonizacija|kanonizacijo]] ali [[ekumenizem]]. Nedvoumen odgovor daje sam roman... == Ocena == Izid romana "Monah Hokaj" v srbščini ima naslednje spremno besedilo: {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} Prevod romana v albanščino pod naslovom "Murgu Hokaj" pa spremlja takšna razlaga: {| |- ! „Murgu Hokaj“<ref>{{cite web|url=https://www.pressreader.com/albania/panorama-albania/20260602/281702621385315|title=“Murgu Hokaj”, një rrëfim për pendesën |publisher=PressReader.com|author=Uredništvo|place=|language=sq|date=2. junij 2026|accessdate=3. junij 2026}}</ref> ! „Menih Hawkeye“ („Monah Hokaj“) |- | <blockquote> Rrëfimi i Drashkoviçit është i drejtpërdrejtë, si një rrëfim kronikani lufte, ku gjithçka ka marrë rrokullimën e njerëzores, duke kërkuar justifikim, gënjeshtër e mohim. Personazhit Simon, i konvertuar nën kujdesin e peshkopit si “Murgu Hokaj”, i bëhet një varrim i rremë në Jelenovë, ashtu siç edhe i është bërë varrimi i rremë asaj që ndodhi në Sarajevë a Prishtinë. Madje dhe firma e ndërtimit të rrëfimit mban shënimin “Jelenovë”, duke e kthyer rrëfimin në një ceremoni zhvarrimi shpirtëror nga autori të asaj që shoqëria dhe kisha serbe kërkoi ta varroste bashkë me gënjeshtrën e saj. E nëse, në thelb, personazhet romaneske duhet të jenë portrete njerëzish të veprimit të tyre të sotëm apo të së shkuarës, atëherë Simon Ollujiq, personazhi kryesor i romanit “Murgu Hokaj” i Vuk Drashkoviçit e bart këtë mision. Madje ky personazh e bart të djeshmen dhe të sotmen e vet duke u përballuar me një shoqëri që nuk do të pranojë të vërtetën, që do ta shohë vetën në pasqyre jo me shenjat që lënë krimet mbi fytyrën e vrasësit, por me një bukuri të sajuar përballë botës. <br> Vetë autori, kontroversi Vuk Drashkoviç, i njohur jo vetëm si gazetar por edhe si ultranacionalist, duket se e ka zhvarrosur përmes këtij rrëfimi atë qëndrim publik të tijin kur dikur i kërkonte me letër publike Ismail Kadaresë ( 1987) që të dënonte “irredentizmin kosovar” dhe “krimet historike” që, sipas tij u ishin bërë serbëve nga shqiptarët atje. E megjithatë, si një leksion mbi pendesën njerëzore, Drashkoviç ka mundur të sjellë jo thjesht një rrëfim artistik, por një rrëfim të nevojës së fortë njerëzore për reflektim përballë këmbënguljes së çmendur për të mohuar të shkuarën që vijon të jetë ende mbi qiellin e shqiptarëve të Kosovës, boshnjakëve apo edhe kroatëve. Duke parë ndryshe të shkuarën e tij, Drashkoviç ka fshikulluar elitën fetare dhe kulturore të bashkëqytetarëve të tij, të cilët enden ende mes mitit se ajo çfarë kanë bërë ka qenë thjesht një vetëmbrojtje ndaj dëshirës së fqinjëve për t’i shkatërruar. “Aktgjykimin e shqiptuar ndaj vetes do ta bëj përpara oborrit të peshkopit që mbante jakë gjipsi rreth qafës e që foli me lëvizje në varrimin tim. Në zarfin e dërguar në adresë të peshkopit, do të jetë edhe certifikata e pagëzimit të Simon Ollujiqit... Do të kthehem në Jelenovë”<ref>“Murgu Hokaj”, faqe 156</ref><br> Më shumë se sa një befasi artistike, i gjithë romani i Drashkoviçit të mposht në leximin e fuqisë së pendesës dhe thirrjes njerëzore për të pohuar fabrikimet e gënjeshtrave ndaj tjetrit dhe të vërtetën e krimeve, pavarësisht murit të fortë të mohimit të atyre që janë gjaku yt, bashkëqytetarët e gjuhës tënde. Në Serbi ky roman vijon të injorohet, duke na treguar rrugën e vështirë që ka e vërteta. Një leksion edhe për pafuqinë e pranimit e të vërtetave tona nën diktaturën çnjerëzore... </blockquote> | <blockquote> Draškovićeva pripoved je neposredna, kot zgodba vojnega kronista, kjer je vse dobilo človeški pridih, iskanje opravičila, laži in zanikanja. Lik Simona, ki se je pod skrbništvom vladika<ref>ta neimenovani „črnogorsko-primorski vladika“ je nedvomno [[Amfilohij Radović |Amfilohij]] (1938-2020), ki je tu vladal od 1990 pa do svoje smrti v imenu SPC iz Beograda, ki ima na tem „svojem“ črnogorskem področju le enega škofa. Znan je bil po skrivanju nekaterih udeležencev v vojnih zločinih pri Razpadanju Jugoslavije, za katerimi je Haško sodišče razpisalo tiralico in po vsestranski javni podpori, ki so jo uživali pod njegovim okriljem. Njegov naslednik je za spoznanje manj vpleteni v dnevno politiko [[Joanikij Mićović]]</ref> „spreobrnil“ v "meniha Serafima", je lažno pokopan v Jelenovem 2006, tako kot je bil lažno pokopan dogodek v Sarajevu in Prištini. Celo gradbeno podjetje v zgodbi nosi oznako "Jelenovo", s čimer se zgodba spremeni v duhovno slovesnost izkopa tistega, kar sta družba in srbska pravoslavna Cerkev želeli pokopati skupaj z njegovo lažjo. In če bi morali biti liki v romanih v bistvu portreti ljudi njihovih sedanjih ali preteklih dejanj, potem Simon Olujić, glavni lik romana "Murgu Hokaj" Vuka Draškovića, nosi to poslanstvo. Ta lik nosi celo svojo preteklost in sedanjost, medtem ko se sooča z družbo, ki ne bo sprejela resnice, ki se bo v ogledalu videla ne z sledmi, ki jih zločini pustijo na obrazu morilca, temveč z izmišljeno lepoto pred svetom.<br> Zdi se, da je avtor sam, sporni Vuk Drašković, znan ne le kot časnikar, ampak tudi kot ultranacionalist, skozi to pripoved izbrskal tisto svoje javno stališče, ko je nekoč v odprtem pismu [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] (1987) prosil, naj obsodi »kosovski iredentizem« in »zgodovinske zločine«, ki so jih po njegovem mnenju tamkajšnji Albanci zagrešili nad [[Srbi]]. Pa vendar je Drašković kot poduk o človeškem kesanju znal podati ne le umetniško pripoved, temveč pripoved o močni človeški potrebi po razmisleku ob norem vztrajanju pri zanikanju preteklosti, ki je še vedno nad nebom [[Albanci|Albancev]] s [[Kosovo|Kosova]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ali celo [[Hrvati|Hrvatov]]. Z drugačnim pogledom na svojo preteklost je Drašković bičal versko in kulturno elito svojih soržavljanov, ki še vedno tavajo sredi mita, da je bilo to, kar so storili, zgolj samoobramba pred željo njihovih sosedov, da bi jih uničili. »Sodbo nad seboj bom izrekel pred sodiščem škofa, ki je nosil kolar okoli vratu in je mahal z rokami na mojem pogrebu. V ovojnici, poslani na škofov naslov, bo tudi krstni list Simona Olujića ... Vrnil se bom v Jelenovo«.<ref> “Murgu Hokaj”, Vuk Drashkoviç, f. 59, Koliqi, 2024, Prishtinë / »Menih Hokaj«, Vuk Drašković, stran 156, Koliqi, 2024, Priština</ref><br> Branje Draškovićevega celotnega romana vas bolj kot z umetniškim presenečenjem prevzema v poudarjanju, kakšno moč ima kesanje in človeški klic k potrditvi izmišljenih laži o drugih in razodevanju resnice o zločinih, kljub močnemu zidu zanikanja tistih, ki so vaše krvi, vaši sodržavljani po jeziku vaši rojaki. V Srbiji ta roman še naprej ostaja prezrt in nam kaže težko pot, ki jo ima resnica. Zato je to nauk o nemoči sprejemanja naših resnic pod nečloveškim samodrštvom ... </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] 61rlavoxd7850c7r6oemmwqmv6ac5ed 6690594 6690551 2026-06-17T08:22:45Z Stebunik 55592 /* Dogajanje */ 6690594 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka zadovoljščina. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica. Ne čudi, da cerkveni ljudje posvetne usmeritve in omajanih načel ne moreje razumeti njegove duševne stiske, kakor na splošno niso več zmožni presojati nepristransko perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], [[kanonizacija|kanonizacijo]] ali [[ekumenizem]]. Nedvoumen odgovor daje sam roman... == Ocena == Izid romana "Monah Hokaj" v srbščini ima naslednje spremno besedilo: {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} Prevod romana v albanščino pod naslovom "Murgu Hokaj" pa spremlja takšna razlaga: {| |- ! „Murgu Hokaj“<ref>{{cite web|url=https://www.pressreader.com/albania/panorama-albania/20260602/281702621385315|title=“Murgu Hokaj”, një rrëfim për pendesën |publisher=PressReader.com|author=Uredništvo|place=|language=sq|date=2. junij 2026|accessdate=3. junij 2026}}</ref> ! „Menih Hawkeye“ („Monah Hokaj“) |- | <blockquote> Rrëfimi i Drashkoviçit është i drejtpërdrejtë, si një rrëfim kronikani lufte, ku gjithçka ka marrë rrokullimën e njerëzores, duke kërkuar justifikim, gënjeshtër e mohim. Personazhit Simon, i konvertuar nën kujdesin e peshkopit si “Murgu Hokaj”, i bëhet një varrim i rremë në Jelenovë, ashtu siç edhe i është bërë varrimi i rremë asaj që ndodhi në Sarajevë a Prishtinë. Madje dhe firma e ndërtimit të rrëfimit mban shënimin “Jelenovë”, duke e kthyer rrëfimin në një ceremoni zhvarrimi shpirtëror nga autori të asaj që shoqëria dhe kisha serbe kërkoi ta varroste bashkë me gënjeshtrën e saj. E nëse, në thelb, personazhet romaneske duhet të jenë portrete njerëzish të veprimit të tyre të sotëm apo të së shkuarës, atëherë Simon Ollujiq, personazhi kryesor i romanit “Murgu Hokaj” i Vuk Drashkoviçit e bart këtë mision. Madje ky personazh e bart të djeshmen dhe të sotmen e vet duke u përballuar me një shoqëri që nuk do të pranojë të vërtetën, që do ta shohë vetën në pasqyre jo me shenjat që lënë krimet mbi fytyrën e vrasësit, por me një bukuri të sajuar përballë botës. <br> Vetë autori, kontroversi Vuk Drashkoviç, i njohur jo vetëm si gazetar por edhe si ultranacionalist, duket se e ka zhvarrosur përmes këtij rrëfimi atë qëndrim publik të tijin kur dikur i kërkonte me letër publike Ismail Kadaresë ( 1987) që të dënonte “irredentizmin kosovar” dhe “krimet historike” që, sipas tij u ishin bërë serbëve nga shqiptarët atje. E megjithatë, si një leksion mbi pendesën njerëzore, Drashkoviç ka mundur të sjellë jo thjesht një rrëfim artistik, por një rrëfim të nevojës së fortë njerëzore për reflektim përballë këmbënguljes së çmendur për të mohuar të shkuarën që vijon të jetë ende mbi qiellin e shqiptarëve të Kosovës, boshnjakëve apo edhe kroatëve. Duke parë ndryshe të shkuarën e tij, Drashkoviç ka fshikulluar elitën fetare dhe kulturore të bashkëqytetarëve të tij, të cilët enden ende mes mitit se ajo çfarë kanë bërë ka qenë thjesht një vetëmbrojtje ndaj dëshirës së fqinjëve për t’i shkatërruar. “Aktgjykimin e shqiptuar ndaj vetes do ta bëj përpara oborrit të peshkopit që mbante jakë gjipsi rreth qafës e që foli me lëvizje në varrimin tim. Në zarfin e dërguar në adresë të peshkopit, do të jetë edhe certifikata e pagëzimit të Simon Ollujiqit... Do të kthehem në Jelenovë”<ref>“Murgu Hokaj”, faqe 156</ref><br> Më shumë se sa një befasi artistike, i gjithë romani i Drashkoviçit të mposht në leximin e fuqisë së pendesës dhe thirrjes njerëzore për të pohuar fabrikimet e gënjeshtrave ndaj tjetrit dhe të vërtetën e krimeve, pavarësisht murit të fortë të mohimit të atyre që janë gjaku yt, bashkëqytetarët e gjuhës tënde. Në Serbi ky roman vijon të injorohet, duke na treguar rrugën e vështirë që ka e vërteta. Një leksion edhe për pafuqinë e pranimit e të vërtetave tona nën diktaturën çnjerëzore... </blockquote> | <blockquote> Draškovićeva pripoved je neposredna, kot zgodba vojnega kronista, kjer je vse dobilo človeški pridih, iskanje opravičila, laži in zanikanja. Lik Simona, ki se je pod skrbništvom vladika<ref>ta neimenovani „črnogorsko-primorski vladika“ je nedvomno [[Amfilohij Radović |Amfilohij]] (1938-2020), ki je tu vladal od 1990 pa do svoje smrti v imenu SPC iz Beograda, ki ima na tem „svojem“ črnogorskem področju le enega škofa. Znan je bil po skrivanju nekaterih udeležencev v vojnih zločinih pri Razpadanju Jugoslavije, za katerimi je Haško sodišče razpisalo tiralico in po vsestranski javni podpori, ki so jo uživali pod njegovim okriljem. Njegov naslednik je za spoznanje manj vpleteni v dnevno politiko [[Joanikij Mićović]]</ref> „spreobrnil“ v "meniha Serafima", je lažno pokopan v Jelenovem 2006, tako kot je bil lažno pokopan dogodek v Sarajevu in Prištini. Celo gradbeno podjetje v zgodbi nosi oznako "Jelenovo", s čimer se zgodba spremeni v duhovno slovesnost izkopa tistega, kar sta družba in srbska pravoslavna Cerkev želeli pokopati skupaj z njegovo lažjo. In če bi morali biti liki v romanih v bistvu portreti ljudi njihovih sedanjih ali preteklih dejanj, potem Simon Olujić, glavni lik romana "Murgu Hokaj" Vuka Draškovića, nosi to poslanstvo. Ta lik nosi celo svojo preteklost in sedanjost, medtem ko se sooča z družbo, ki ne bo sprejela resnice, ki se bo v ogledalu videla ne z sledmi, ki jih zločini pustijo na obrazu morilca, temveč z izmišljeno lepoto pred svetom.<br> Zdi se, da je avtor sam, sporni Vuk Drašković, znan ne le kot časnikar, ampak tudi kot ultranacionalist, skozi to pripoved izbrskal tisto svoje javno stališče, ko je nekoč v odprtem pismu [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] (1987) prosil, naj obsodi »kosovski iredentizem« in »zgodovinske zločine«, ki so jih po njegovem mnenju tamkajšnji Albanci zagrešili nad [[Srbi]]. Pa vendar je Drašković kot poduk o človeškem kesanju znal podati ne le umetniško pripoved, temveč pripoved o močni človeški potrebi po razmisleku ob norem vztrajanju pri zanikanju preteklosti, ki je še vedno nad nebom [[Albanci|Albancev]] s [[Kosovo|Kosova]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ali celo [[Hrvati|Hrvatov]]. Z drugačnim pogledom na svojo preteklost je Drašković bičal versko in kulturno elito svojih soržavljanov, ki še vedno tavajo sredi mita, da je bilo to, kar so storili, zgolj samoobramba pred željo njihovih sosedov, da bi jih uničili. »Sodbo nad seboj bom izrekel pred sodiščem škofa, ki je nosil kolar okoli vratu in je mahal z rokami na mojem pogrebu. V ovojnici, poslani na škofov naslov, bo tudi krstni list Simona Olujića ... Vrnil se bom v Jelenovo«.<ref> “Murgu Hokaj”, Vuk Drashkoviç, f. 59, Koliqi, 2024, Prishtinë / »Menih Hokaj«, Vuk Drašković, stran 156, Koliqi, 2024, Priština</ref><br> Branje Draškovićevega celotnega romana vas bolj kot z umetniškim presenečenjem prevzema v poudarjanju, kakšno moč ima kesanje in človeški klic k potrditvi izmišljenih laži o drugih in razodevanju resnice o zločinih, kljub močnemu zidu zanikanja tistih, ki so vaše krvi, vaši sodržavljani po jeziku vaši rojaki. V Srbiji ta roman še naprej ostaja prezrt in nam kaže težko pot, ki jo ima resnica. Zato je to nauk o nemoči sprejemanja naših resnic pod nečloveškim samodrštvom ... </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] l0onkfdhvlz87j1w9uhafnejcj2xrrq 6690598 6690594 2026-06-17T08:41:13Z Stebunik 55592 /* Dogajanje */ 6690598 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka zadovoljščina. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica in ne pod vplivom dnevne politike. == Ocena == Izid romana "Monah Hokaj" v srbščini ima naslednje spremno besedilo: {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} Prevod romana v albanščino pod naslovom "Murgu Hokaj" pa spremlja takšna razlaga: {| |- ! „Murgu Hokaj“<ref>{{cite web|url=https://www.pressreader.com/albania/panorama-albania/20260602/281702621385315|title=“Murgu Hokaj”, një rrëfim për pendesën |publisher=PressReader.com|author=Uredništvo|place=|language=sq|date=2. junij 2026|accessdate=3. junij 2026}}</ref> ! „Menih Hawkeye“ („Monah Hokaj“) |- | <blockquote> Rrëfimi i Drashkoviçit është i drejtpërdrejtë, si një rrëfim kronikani lufte, ku gjithçka ka marrë rrokullimën e njerëzores, duke kërkuar justifikim, gënjeshtër e mohim. Personazhit Simon, i konvertuar nën kujdesin e peshkopit si “Murgu Hokaj”, i bëhet një varrim i rremë në Jelenovë, ashtu siç edhe i është bërë varrimi i rremë asaj që ndodhi në Sarajevë a Prishtinë. Madje dhe firma e ndërtimit të rrëfimit mban shënimin “Jelenovë”, duke e kthyer rrëfimin në një ceremoni zhvarrimi shpirtëror nga autori të asaj që shoqëria dhe kisha serbe kërkoi ta varroste bashkë me gënjeshtrën e saj. E nëse, në thelb, personazhet romaneske duhet të jenë portrete njerëzish të veprimit të tyre të sotëm apo të së shkuarës, atëherë Simon Ollujiq, personazhi kryesor i romanit “Murgu Hokaj” i Vuk Drashkoviçit e bart këtë mision. Madje ky personazh e bart të djeshmen dhe të sotmen e vet duke u përballuar me një shoqëri që nuk do të pranojë të vërtetën, që do ta shohë vetën në pasqyre jo me shenjat që lënë krimet mbi fytyrën e vrasësit, por me një bukuri të sajuar përballë botës. <br> Vetë autori, kontroversi Vuk Drashkoviç, i njohur jo vetëm si gazetar por edhe si ultranacionalist, duket se e ka zhvarrosur përmes këtij rrëfimi atë qëndrim publik të tijin kur dikur i kërkonte me letër publike Ismail Kadaresë ( 1987) që të dënonte “irredentizmin kosovar” dhe “krimet historike” që, sipas tij u ishin bërë serbëve nga shqiptarët atje. E megjithatë, si një leksion mbi pendesën njerëzore, Drashkoviç ka mundur të sjellë jo thjesht një rrëfim artistik, por një rrëfim të nevojës së fortë njerëzore për reflektim përballë këmbënguljes së çmendur për të mohuar të shkuarën që vijon të jetë ende mbi qiellin e shqiptarëve të Kosovës, boshnjakëve apo edhe kroatëve. Duke parë ndryshe të shkuarën e tij, Drashkoviç ka fshikulluar elitën fetare dhe kulturore të bashkëqytetarëve të tij, të cilët enden ende mes mitit se ajo çfarë kanë bërë ka qenë thjesht një vetëmbrojtje ndaj dëshirës së fqinjëve për t’i shkatërruar. “Aktgjykimin e shqiptuar ndaj vetes do ta bëj përpara oborrit të peshkopit që mbante jakë gjipsi rreth qafës e që foli me lëvizje në varrimin tim. Në zarfin e dërguar në adresë të peshkopit, do të jetë edhe certifikata e pagëzimit të Simon Ollujiqit... Do të kthehem në Jelenovë”<ref>“Murgu Hokaj”, faqe 156</ref><br> Më shumë se sa një befasi artistike, i gjithë romani i Drashkoviçit të mposht në leximin e fuqisë së pendesës dhe thirrjes njerëzore për të pohuar fabrikimet e gënjeshtrave ndaj tjetrit dhe të vërtetën e krimeve, pavarësisht murit të fortë të mohimit të atyre që janë gjaku yt, bashkëqytetarët e gjuhës tënde. Në Serbi ky roman vijon të injorohet, duke na treguar rrugën e vështirë që ka e vërteta. Një leksion edhe për pafuqinë e pranimit e të vërtetave tona nën diktaturën çnjerëzore... </blockquote> | <blockquote> Draškovićeva pripoved je neposredna, kot zgodba vojnega kronista, kjer je vse dobilo človeški pridih, iskanje opravičila, laži in zanikanja. Lik Simona, ki se je pod skrbništvom vladika<ref>ta neimenovani „črnogorsko-primorski vladika“ je nedvomno [[Amfilohij Radović |Amfilohij]] (1938-2020), ki je tu vladal od 1990 pa do svoje smrti v imenu SPC iz Beograda, ki ima na tem „svojem“ črnogorskem področju le enega škofa. Znan je bil po skrivanju nekaterih udeležencev v vojnih zločinih pri Razpadanju Jugoslavije, za katerimi je Haško sodišče razpisalo tiralico in po vsestranski javni podpori, ki so jo uživali pod njegovim okriljem. Njegov naslednik je za spoznanje manj vpleteni v dnevno politiko [[Joanikij Mićović]]</ref> „spreobrnil“ v "meniha Serafima", je lažno pokopan v Jelenovem 2006, tako kot je bil lažno pokopan dogodek v Sarajevu in Prištini. Celo gradbeno podjetje v zgodbi nosi oznako "Jelenovo", s čimer se zgodba spremeni v duhovno slovesnost izkopa tistega, kar sta družba in srbska pravoslavna Cerkev želeli pokopati skupaj z njegovo lažjo. In če bi morali biti liki v romanih v bistvu portreti ljudi njihovih sedanjih ali preteklih dejanj, potem Simon Olujić, glavni lik romana "Murgu Hokaj" Vuka Draškovića, nosi to poslanstvo. Ta lik nosi celo svojo preteklost in sedanjost, medtem ko se sooča z družbo, ki ne bo sprejela resnice, ki se bo v ogledalu videla ne z sledmi, ki jih zločini pustijo na obrazu morilca, temveč z izmišljeno lepoto pred svetom.<br> Zdi se, da je avtor sam, sporni Vuk Drašković, znan ne le kot časnikar, ampak tudi kot ultranacionalist, skozi to pripoved izbrskal tisto svoje javno stališče, ko je nekoč v odprtem pismu [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] (1987) prosil, naj obsodi »kosovski iredentizem« in »zgodovinske zločine«, ki so jih po njegovem mnenju tamkajšnji Albanci zagrešili nad [[Srbi]]. Pa vendar je Drašković kot poduk o človeškem kesanju znal podati ne le umetniško pripoved, temveč pripoved o močni človeški potrebi po razmisleku ob norem vztrajanju pri zanikanju preteklosti, ki je še vedno nad nebom [[Albanci|Albancev]] s [[Kosovo|Kosova]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ali celo [[Hrvati|Hrvatov]]. Z drugačnim pogledom na svojo preteklost je Drašković bičal versko in kulturno elito svojih soržavljanov, ki še vedno tavajo sredi mita, da je bilo to, kar so storili, zgolj samoobramba pred željo njihovih sosedov, da bi jih uničili. »Sodbo nad seboj bom izrekel pred sodiščem škofa, ki je nosil kolar okoli vratu in je mahal z rokami na mojem pogrebu. V ovojnici, poslani na škofov naslov, bo tudi krstni list Simona Olujića ... Vrnil se bom v Jelenovo«.<ref> “Murgu Hokaj”, Vuk Drashkoviç, f. 59, Koliqi, 2024, Prishtinë / »Menih Hokaj«, Vuk Drašković, stran 156, Koliqi, 2024, Priština</ref><br> Branje Draškovićevega celotnega romana vas bolj kot z umetniškim presenečenjem prevzema v poudarjanju, kakšno moč ima kesanje in človeški klic k potrditvi izmišljenih laži o drugih in razodevanju resnice o zločinih, kljub močnemu zidu zanikanja tistih, ki so vaše krvi, vaši sodržavljani po jeziku vaši rojaki. V Srbiji ta roman še naprej ostaja prezrt in nam kaže težko pot, ki jo ima resnica. Zato je to nauk o nemoči sprejemanja naših resnic pod nečloveškim samodrštvom ... </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] ltae4u7tqxo7l4ch7tzvzp6h6mdwwcr 6690599 6690598 2026-06-17T08:42:59Z Stebunik 55592 /* Dogajanje */ 6690599 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka katarza — očiščevanje ter zadoščevanje. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica in ne pod vplivom dnevne politike. == Ocena == Izid romana "Monah Hokaj" v srbščini ima naslednje spremno besedilo: {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} Prevod romana v albanščino pod naslovom "Murgu Hokaj" pa spremlja takšna razlaga: {| |- ! „Murgu Hokaj“<ref>{{cite web|url=https://www.pressreader.com/albania/panorama-albania/20260602/281702621385315|title=“Murgu Hokaj”, një rrëfim për pendesën |publisher=PressReader.com|author=Uredništvo|place=|language=sq|date=2. junij 2026|accessdate=3. junij 2026}}</ref> ! „Menih Hawkeye“ („Monah Hokaj“) |- | <blockquote> Rrëfimi i Drashkoviçit është i drejtpërdrejtë, si një rrëfim kronikani lufte, ku gjithçka ka marrë rrokullimën e njerëzores, duke kërkuar justifikim, gënjeshtër e mohim. Personazhit Simon, i konvertuar nën kujdesin e peshkopit si “Murgu Hokaj”, i bëhet një varrim i rremë në Jelenovë, ashtu siç edhe i është bërë varrimi i rremë asaj që ndodhi në Sarajevë a Prishtinë. Madje dhe firma e ndërtimit të rrëfimit mban shënimin “Jelenovë”, duke e kthyer rrëfimin në një ceremoni zhvarrimi shpirtëror nga autori të asaj që shoqëria dhe kisha serbe kërkoi ta varroste bashkë me gënjeshtrën e saj. E nëse, në thelb, personazhet romaneske duhet të jenë portrete njerëzish të veprimit të tyre të sotëm apo të së shkuarës, atëherë Simon Ollujiq, personazhi kryesor i romanit “Murgu Hokaj” i Vuk Drashkoviçit e bart këtë mision. Madje ky personazh e bart të djeshmen dhe të sotmen e vet duke u përballuar me një shoqëri që nuk do të pranojë të vërtetën, që do ta shohë vetën në pasqyre jo me shenjat që lënë krimet mbi fytyrën e vrasësit, por me një bukuri të sajuar përballë botës. <br> Vetë autori, kontroversi Vuk Drashkoviç, i njohur jo vetëm si gazetar por edhe si ultranacionalist, duket se e ka zhvarrosur përmes këtij rrëfimi atë qëndrim publik të tijin kur dikur i kërkonte me letër publike Ismail Kadaresë ( 1987) që të dënonte “irredentizmin kosovar” dhe “krimet historike” që, sipas tij u ishin bërë serbëve nga shqiptarët atje. E megjithatë, si një leksion mbi pendesën njerëzore, Drashkoviç ka mundur të sjellë jo thjesht një rrëfim artistik, por një rrëfim të nevojës së fortë njerëzore për reflektim përballë këmbënguljes së çmendur për të mohuar të shkuarën që vijon të jetë ende mbi qiellin e shqiptarëve të Kosovës, boshnjakëve apo edhe kroatëve. Duke parë ndryshe të shkuarën e tij, Drashkoviç ka fshikulluar elitën fetare dhe kulturore të bashkëqytetarëve të tij, të cilët enden ende mes mitit se ajo çfarë kanë bërë ka qenë thjesht një vetëmbrojtje ndaj dëshirës së fqinjëve për t’i shkatërruar. “Aktgjykimin e shqiptuar ndaj vetes do ta bëj përpara oborrit të peshkopit që mbante jakë gjipsi rreth qafës e që foli me lëvizje në varrimin tim. Në zarfin e dërguar në adresë të peshkopit, do të jetë edhe certifikata e pagëzimit të Simon Ollujiqit... Do të kthehem në Jelenovë”<ref>“Murgu Hokaj”, faqe 156</ref><br> Më shumë se sa një befasi artistike, i gjithë romani i Drashkoviçit të mposht në leximin e fuqisë së pendesës dhe thirrjes njerëzore për të pohuar fabrikimet e gënjeshtrave ndaj tjetrit dhe të vërtetën e krimeve, pavarësisht murit të fortë të mohimit të atyre që janë gjaku yt, bashkëqytetarët e gjuhës tënde. Në Serbi ky roman vijon të injorohet, duke na treguar rrugën e vështirë që ka e vërteta. Një leksion edhe për pafuqinë e pranimit e të vërtetave tona nën diktaturën çnjerëzore... </blockquote> | <blockquote> Draškovićeva pripoved je neposredna, kot zgodba vojnega kronista, kjer je vse dobilo človeški pridih, iskanje opravičila, laži in zanikanja. Lik Simona, ki se je pod skrbništvom vladika<ref>ta neimenovani „črnogorsko-primorski vladika“ je nedvomno [[Amfilohij Radović |Amfilohij]] (1938-2020), ki je tu vladal od 1990 pa do svoje smrti v imenu SPC iz Beograda, ki ima na tem „svojem“ črnogorskem področju le enega škofa. Znan je bil po skrivanju nekaterih udeležencev v vojnih zločinih pri Razpadanju Jugoslavije, za katerimi je Haško sodišče razpisalo tiralico in po vsestranski javni podpori, ki so jo uživali pod njegovim okriljem. Njegov naslednik je za spoznanje manj vpleteni v dnevno politiko [[Joanikij Mićović]]</ref> „spreobrnil“ v "meniha Serafima", je lažno pokopan v Jelenovem 2006, tako kot je bil lažno pokopan dogodek v Sarajevu in Prištini. Celo gradbeno podjetje v zgodbi nosi oznako "Jelenovo", s čimer se zgodba spremeni v duhovno slovesnost izkopa tistega, kar sta družba in srbska pravoslavna Cerkev želeli pokopati skupaj z njegovo lažjo. In če bi morali biti liki v romanih v bistvu portreti ljudi njihovih sedanjih ali preteklih dejanj, potem Simon Olujić, glavni lik romana "Murgu Hokaj" Vuka Draškovića, nosi to poslanstvo. Ta lik nosi celo svojo preteklost in sedanjost, medtem ko se sooča z družbo, ki ne bo sprejela resnice, ki se bo v ogledalu videla ne z sledmi, ki jih zločini pustijo na obrazu morilca, temveč z izmišljeno lepoto pred svetom.<br> Zdi se, da je avtor sam, sporni Vuk Drašković, znan ne le kot časnikar, ampak tudi kot ultranacionalist, skozi to pripoved izbrskal tisto svoje javno stališče, ko je nekoč v odprtem pismu [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] (1987) prosil, naj obsodi »kosovski iredentizem« in »zgodovinske zločine«, ki so jih po njegovem mnenju tamkajšnji Albanci zagrešili nad [[Srbi]]. Pa vendar je Drašković kot poduk o človeškem kesanju znal podati ne le umetniško pripoved, temveč pripoved o močni človeški potrebi po razmisleku ob norem vztrajanju pri zanikanju preteklosti, ki je še vedno nad nebom [[Albanci|Albancev]] s [[Kosovo|Kosova]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ali celo [[Hrvati|Hrvatov]]. Z drugačnim pogledom na svojo preteklost je Drašković bičal versko in kulturno elito svojih soržavljanov, ki še vedno tavajo sredi mita, da je bilo to, kar so storili, zgolj samoobramba pred željo njihovih sosedov, da bi jih uničili. »Sodbo nad seboj bom izrekel pred sodiščem škofa, ki je nosil kolar okoli vratu in je mahal z rokami na mojem pogrebu. V ovojnici, poslani na škofov naslov, bo tudi krstni list Simona Olujića ... Vrnil se bom v Jelenovo«.<ref> “Murgu Hokaj”, Vuk Drashkoviç, f. 59, Koliqi, 2024, Prishtinë / »Menih Hokaj«, Vuk Drašković, stran 156, Koliqi, 2024, Priština</ref><br> Branje Draškovićevega celotnega romana vas bolj kot z umetniškim presenečenjem prevzema v poudarjanju, kakšno moč ima kesanje in človeški klic k potrditvi izmišljenih laži o drugih in razodevanju resnice o zločinih, kljub močnemu zidu zanikanja tistih, ki so vaše krvi, vaši sodržavljani po jeziku vaši rojaki. V Srbiji ta roman še naprej ostaja prezrt in nam kaže težko pot, ki jo ima resnica. Zato je to nauk o nemoči sprejemanja naših resnic pod nečloveškim samodrštvom ... </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] ruazxosk4zkmt4rhou45ois5se0iuof 6690605 6690599 2026-06-17T09:01:09Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6690605 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka katarza — očiščevanje ter zadoščevanje. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica in ne pod vplivom dnevne politike. == Ocena == ;Izid romana "Monah Hokaj" v srbščini ima spremno besedilo: {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najpomembnejši roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najpomembnejši roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} ;Prevod romana v albanščino "Murgu Hokaj" spremlja razlaga: {| |- ! „Murgu Hokaj“<ref>{{cite web|url=https://www.pressreader.com/albania/panorama-albania/20260602/281702621385315|title=“Murgu Hokaj”, një rrëfim për pendesën |publisher=PressReader.com|author=Uredništvo|place=|language=sq|date=2. junij 2026|accessdate=3. junij 2026}}</ref> ! „Menih Hawkeye“ („Monah Hokaj“) |- | <blockquote> Rrëfimi i Drashkoviçit është i drejtpërdrejtë, si një rrëfim kronikani lufte, ku gjithçka ka marrë rrokullimën e njerëzores, duke kërkuar justifikim, gënjeshtër e mohim. Personazhit Simon, i konvertuar nën kujdesin e peshkopit si “Murgu Hokaj”, i bëhet një varrim i rremë në Jelenovë, ashtu siç edhe i është bërë varrimi i rremë asaj që ndodhi në Sarajevë a Prishtinë. Madje dhe firma e ndërtimit të rrëfimit mban shënimin “Jelenovë”, duke e kthyer rrëfimin në një ceremoni zhvarrimi shpirtëror nga autori të asaj që shoqëria dhe kisha serbe kërkoi ta varroste bashkë me gënjeshtrën e saj. E nëse, në thelb, personazhet romaneske duhet të jenë portrete njerëzish të veprimit të tyre të sotëm apo të së shkuarës, atëherë Simon Ollujiq, personazhi kryesor i romanit “Murgu Hokaj” i Vuk Drashkoviçit e bart këtë mision. Madje ky personazh e bart të djeshmen dhe të sotmen e vet duke u përballuar me një shoqëri që nuk do të pranojë të vërtetën, që do ta shohë vetën në pasqyre jo me shenjat që lënë krimet mbi fytyrën e vrasësit, por me një bukuri të sajuar përballë botës. <br> Vetë autori, kontroversi Vuk Drashkoviç, i njohur jo vetëm si gazetar por edhe si ultranacionalist, duket se e ka zhvarrosur përmes këtij rrëfimi atë qëndrim publik të tijin kur dikur i kërkonte me letër publike Ismail Kadaresë ( 1987) që të dënonte “irredentizmin kosovar” dhe “krimet historike” që, sipas tij u ishin bërë serbëve nga shqiptarët atje. E megjithatë, si një leksion mbi pendesën njerëzore, Drashkoviç ka mundur të sjellë jo thjesht një rrëfim artistik, por një rrëfim të nevojës së fortë njerëzore për reflektim përballë këmbënguljes së çmendur për të mohuar të shkuarën që vijon të jetë ende mbi qiellin e shqiptarëve të Kosovës, boshnjakëve apo edhe kroatëve. Duke parë ndryshe të shkuarën e tij, Drashkoviç ka fshikulluar elitën fetare dhe kulturore të bashkëqytetarëve të tij, të cilët enden ende mes mitit se ajo çfarë kanë bërë ka qenë thjesht një vetëmbrojtje ndaj dëshirës së fqinjëve për t’i shkatërruar. “Aktgjykimin e shqiptuar ndaj vetes do ta bëj përpara oborrit të peshkopit që mbante jakë gjipsi rreth qafës e që foli me lëvizje në varrimin tim. Në zarfin e dërguar në adresë të peshkopit, do të jetë edhe certifikata e pagëzimit të Simon Ollujiqit... Do të kthehem në Jelenovë”<ref>“Murgu Hokaj”, faqe 156</ref><br> Më shumë se sa një befasi artistike, i gjithë romani i Drashkoviçit të mposht në leximin e fuqisë së pendesës dhe thirrjes njerëzore për të pohuar fabrikimet e gënjeshtrave ndaj tjetrit dhe të vërtetën e krimeve, pavarësisht murit të fortë të mohimit të atyre që janë gjaku yt, bashkëqytetarët e gjuhës tënde. Në Serbi ky roman vijon të injorohet, duke na treguar rrugën e vështirë që ka e vërteta. Një leksion edhe për pafuqinë e pranimit e të vërtetave tona nën diktaturën çnjerëzore... </blockquote> | <blockquote> Draškovićeva pripoved je neposredna, kot zgodba vojnega kronista, kjer je vse dobilo človeški pridih, iskanje opravičila, laži in zanikanja. Lik Simona, ki se je pod skrbništvom vladika<ref>ta neimenovani „črnogorsko-primorski vladika“ je nedvomno [[Amfilohij Radović |Amfilohij]] (1938-2020), ki je tu vladal od 1990 pa do svoje smrti v imenu SPC iz Beograda, ki ima na tem „svojem“ črnogorskem področju le enega škofa. Znan je bil po skrivanju nekaterih udeležencev v vojnih zločinih pri Razpadanju Jugoslavije, za katerimi je Haško sodišče razpisalo tiralico in po vsestranski javni podpori, ki so jo uživali pod njegovim okriljem. Njegov naslednik je za spoznanje manj vpleteni v dnevno politiko [[Joanikij Mićović]]</ref> „spreobrnil“ v "meniha Serafima", je lažno pokopan v Jelenovem 2006, tako kot je bil lažno pokopan dogodek v Sarajevu in Prištini. Celo gradbeno podjetje v zgodbi nosi oznako "Jelenovo", s čimer se zgodba spremeni v duhovno slovesnost izkopa tistega, kar sta družba in srbska pravoslavna Cerkev želeli pokopati skupaj z njegovo lažjo. In če bi morali biti liki v romanih v bistvu portreti ljudi njihovih sedanjih ali preteklih dejanj, potem Simon Olujić, glavni lik romana "Murgu Hokaj" Vuka Draškovića, nosi to poslanstvo. Ta lik nosi celo svojo preteklost in sedanjost, medtem ko se sooča z družbo, ki ne bo sprejela resnice, ki se bo v ogledalu videla ne z sledmi, ki jih zločini pustijo na obrazu morilca, temveč z izmišljeno lepoto pred svetom.<br> Zdi se, da je avtor sam, sporni Vuk Drašković, znan ne le kot časnikar, ampak tudi kot ultranacionalist, skozi to pripoved izbrskal tisto svoje javno stališče, ko je nekoč v odprtem pismu [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] (1987) prosil, naj obsodi »kosovski iredentizem« in »zgodovinske zločine«, ki so jih po njegovem mnenju tamkajšnji Albanci zagrešili nad [[Srbi]]. Pa vendar je Drašković kot poduk o človeškem kesanju znal podati ne le umetniško pripoved, temveč pripoved o močni človeški potrebi po razmisleku ob norem vztrajanju pri zanikanju preteklosti, ki je še vedno nad nebom [[Albanci|Albancev]] s [[Kosovo|Kosova]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ali celo [[Hrvati|Hrvatov]]. Z drugačnim pogledom na svojo preteklost je Drašković bičal versko in kulturno elito svojih soržavljanov, ki še vedno tavajo sredi mita, da je bilo to, kar so storili, zgolj samoobramba pred željo njihovih sosedov, da bi jih uničili. »Sodbo nad seboj bom izrekel pred sodiščem škofa, ki je nosil kolar okoli vratu in je mahal z rokami na mojem pogrebu. V ovojnici, poslani na škofov naslov, bo tudi krstni list Simona Olujića ... Vrnil se bom v Jelenovo«.<ref> “Murgu Hokaj”, Vuk Drashkoviç, f. 59, Koliqi, 2024, Prishtinë / »Menih Hokaj«, Vuk Drašković, stran 156, Koliqi, 2024, Priština</ref><br> Branje Draškovićevega celotnega romana vas bolj kot z umetniškim presenečenjem prevzema v poudarjanju, kakšno moč ima kesanje in človeški klic k potrditvi izmišljenih laži o drugih in razodevanju resnice o zločinih, kljub močnemu zidu zanikanja tistih, ki so vaše krvi, vaši sodržavljani po jeziku vaši rojaki. V Srbiji ta roman še naprej ostaja prezrt in nam kaže težko pot, ki jo ima resnica. Zato je to nauk o nemoči sprejemanja naših resnic pod nečloveškim samodrštvom ... </blockquote> |} ;Pisatelj sam presoja svoj roman. Ne čudi, da ljudje posvetne usmeritve in omajanih načel ne moreje razumeti Hokaja in njegove duševne stiske, saj niso več zmožni presojati perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], [[kanonizacija|kanonizacijo]] ali [[ekumenizem]]. Nedvoumen odgovor daje sam roman, ki ne obsoja le akademikov in politikov, ampak tudi cerkvenjake, ki so pod vplivom dnevne politike pozabili na svoje duhovno poslanstvo, kar kot z žebljem pribija tudi sam pisatelj: {| |- ! Drašković napisao ispovest bez milosti<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman|title= MONAH HOKAJ ZATVARA KRUG ZAPOČET S ROMANOM NOŽ: Vuk Drašković napisao ispovest bez milosti, a evo kad stiže pred publiku|publisher=kurir.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=1. september 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Draškovič je napisal izpoved brez milosti |- | <blockquote>»On (Hokaj) sudi sebi tri decenije posle svojih prvih snajperskih hitaca. Nema, međutim, nikoga na svetu koji će da sudi i presudi današnjim srpskim Luciferima, koji milione ljudi, svakodnevno, ubeđuju da devedesetih, kad je Hokaj ubijao, ništa nije bilo kako je bilo, i da ništa nije ni kako danas jeste. U njihovim gejzirima laži davi se istina. U njihovim nacionalnim ’pobedama’ začinju se novi porazi i novo Zlo.« </blockquote> | <blockquote>»Tri desetletja po svojih prvih ostrostrelskih zadetkih sodi (Hokaj – Hawkeye) samemu sebi. Na svetu pa ni nikogar, ki bi sodil in izrekel sodbo današnjim srbskim [[Lucifer]]jem, ki vsak dan prepričujejo milijone ljudi, da v devetdesetih letih, ko je Hokaj ubijal, ni bilo nič tako, kot je bilo, in da nič ni tako, kot je danes. V njihovih gejzirjih laži se utaplja resnica. V njihovih nacionalnih 'zmagah' se rojevajo novi porazi in novo Zlo.« </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] 4kh95ncm2ec8ey9yjlzarn61d8tyrl0 6690607 6690605 2026-06-17T09:04:54Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6690607 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka katarza — očiščevanje ter zadoščevanje. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica in ne pod vplivom dnevne politike. == Ocena == ;Izid romana "Monah Hokaj" v srbščini ima spremno besedilo: {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najbolj dodelani roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najbolj dodelani roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} ;Prevod romana v albanščino "Murgu Hokaj" spremlja razlaga: {| |- ! „Murgu Hokaj“<ref>{{cite web|url=https://www.pressreader.com/albania/panorama-albania/20260602/281702621385315|title=“Murgu Hokaj”, një rrëfim për pendesën |publisher=PressReader.com|author=Uredništvo|place=|language=sq|date=2. junij 2026|accessdate=3. junij 2026}}</ref> ! „Menih Hawkeye“ („Monah Hokaj“) |- | <blockquote> Rrëfimi i Drashkoviçit është i drejtpërdrejtë, si një rrëfim kronikani lufte, ku gjithçka ka marrë rrokullimën e njerëzores, duke kërkuar justifikim, gënjeshtër e mohim. Personazhit Simon, i konvertuar nën kujdesin e peshkopit si “Murgu Hokaj”, i bëhet një varrim i rremë në Jelenovë, ashtu siç edhe i është bërë varrimi i rremë asaj që ndodhi në Sarajevë a Prishtinë. Madje dhe firma e ndërtimit të rrëfimit mban shënimin “Jelenovë”, duke e kthyer rrëfimin në një ceremoni zhvarrimi shpirtëror nga autori të asaj që shoqëria dhe kisha serbe kërkoi ta varroste bashkë me gënjeshtrën e saj. E nëse, në thelb, personazhet romaneske duhet të jenë portrete njerëzish të veprimit të tyre të sotëm apo të së shkuarës, atëherë Simon Ollujiq, personazhi kryesor i romanit “Murgu Hokaj” i Vuk Drashkoviçit e bart këtë mision. Madje ky personazh e bart të djeshmen dhe të sotmen e vet duke u përballuar me një shoqëri që nuk do të pranojë të vërtetën, që do ta shohë vetën në pasqyre jo me shenjat që lënë krimet mbi fytyrën e vrasësit, por me një bukuri të sajuar përballë botës. <br> Vetë autori, kontroversi Vuk Drashkoviç, i njohur jo vetëm si gazetar por edhe si ultranacionalist, duket se e ka zhvarrosur përmes këtij rrëfimi atë qëndrim publik të tijin kur dikur i kërkonte me letër publike Ismail Kadaresë ( 1987) që të dënonte “irredentizmin kosovar” dhe “krimet historike” që, sipas tij u ishin bërë serbëve nga shqiptarët atje. E megjithatë, si një leksion mbi pendesën njerëzore, Drashkoviç ka mundur të sjellë jo thjesht një rrëfim artistik, por një rrëfim të nevojës së fortë njerëzore për reflektim përballë këmbënguljes së çmendur për të mohuar të shkuarën që vijon të jetë ende mbi qiellin e shqiptarëve të Kosovës, boshnjakëve apo edhe kroatëve. Duke parë ndryshe të shkuarën e tij, Drashkoviç ka fshikulluar elitën fetare dhe kulturore të bashkëqytetarëve të tij, të cilët enden ende mes mitit se ajo çfarë kanë bërë ka qenë thjesht një vetëmbrojtje ndaj dëshirës së fqinjëve për t’i shkatërruar. “Aktgjykimin e shqiptuar ndaj vetes do ta bëj përpara oborrit të peshkopit që mbante jakë gjipsi rreth qafës e që foli me lëvizje në varrimin tim. Në zarfin e dërguar në adresë të peshkopit, do të jetë edhe certifikata e pagëzimit të Simon Ollujiqit... Do të kthehem në Jelenovë”<ref>“Murgu Hokaj”, faqe 156</ref><br> Më shumë se sa një befasi artistike, i gjithë romani i Drashkoviçit të mposht në leximin e fuqisë së pendesës dhe thirrjes njerëzore për të pohuar fabrikimet e gënjeshtrave ndaj tjetrit dhe të vërtetën e krimeve, pavarësisht murit të fortë të mohimit të atyre që janë gjaku yt, bashkëqytetarët e gjuhës tënde. Në Serbi ky roman vijon të injorohet, duke na treguar rrugën e vështirë që ka e vërteta. Një leksion edhe për pafuqinë e pranimit e të vërtetave tona nën diktaturën çnjerëzore... </blockquote> | <blockquote> Draškovićeva pripoved je neposredna, kot zgodba vojnega kronista, kjer je vse dobilo človeški pridih, iskanje opravičila, laži in zanikanja. Lik Simona, ki se je pod skrbništvom vladika<ref>ta neimenovani „črnogorsko-primorski vladika“ je nedvomno [[Amfilohij Radović |Amfilohij]] (1938-2020), ki je tu vladal od 1990 pa do svoje smrti v imenu SPC iz Beograda, ki ima na tem „svojem“ črnogorskem področju le enega škofa. Znan je bil po skrivanju nekaterih udeležencev v vojnih zločinih pri Razpadanju Jugoslavije, za katerimi je Haško sodišče razpisalo tiralico in po vsestranski javni podpori, ki so jo uživali pod njegovim okriljem. Njegov naslednik je za spoznanje manj vpleteni v dnevno politiko [[Joanikij Mićović]]</ref> „spreobrnil“ v "meniha Serafima", je lažno pokopan v Jelenovem 2006, tako kot je bil lažno pokopan dogodek v Sarajevu in Prištini. Celo gradbeno podjetje v zgodbi nosi oznako "Jelenovo", s čimer se zgodba spremeni v duhovno slovesnost izkopa tistega, kar sta družba in srbska pravoslavna Cerkev želeli pokopati skupaj z njegovo lažjo. In če bi morali biti liki v romanih v bistvu portreti ljudi njihovih sedanjih ali preteklih dejanj, potem Simon Olujić, glavni lik romana "Murgu Hokaj" Vuka Draškovića, nosi to poslanstvo. Ta lik nosi celo svojo preteklost in sedanjost, medtem ko se sooča z družbo, ki ne bo sprejela resnice, ki se bo v ogledalu videla ne z sledmi, ki jih zločini pustijo na obrazu morilca, temveč z izmišljeno lepoto pred svetom.<br> Zdi se, da je avtor sam, sporni Vuk Drašković, znan ne le kot časnikar, ampak tudi kot ultranacionalist, skozi to pripoved izbrskal tisto svoje javno stališče, ko je nekoč v odprtem pismu [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] (1987) prosil, naj obsodi »kosovski iredentizem« in »zgodovinske zločine«, ki so jih po njegovem mnenju tamkajšnji Albanci zagrešili nad [[Srbi]]. Pa vendar je Drašković kot poduk o človeškem kesanju znal podati ne le umetniško pripoved, temveč pripoved o močni človeški potrebi po razmisleku ob norem vztrajanju pri zanikanju preteklosti, ki je še vedno nad nebom [[Albanci|Albancev]] s [[Kosovo|Kosova]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ali celo [[Hrvati|Hrvatov]]. Z drugačnim pogledom na svojo preteklost je Drašković bičal versko in kulturno elito svojih soržavljanov, ki še vedno tavajo sredi mita, da je bilo to, kar so storili, zgolj samoobramba pred željo njihovih sosedov, da bi jih uničili. »Sodbo nad seboj bom izrekel pred sodiščem škofa, ki je nosil kolar okoli vratu in je mahal z rokami na mojem pogrebu. V ovojnici, poslani na škofov naslov, bo tudi krstni list Simona Olujića ... Vrnil se bom v Jelenovo«.<ref> “Murgu Hokaj”, Vuk Drashkoviç, f. 59, Koliqi, 2024, Prishtinë / »Menih Hokaj«, Vuk Drašković, stran 156, Koliqi, 2024, Priština</ref><br> Branje Draškovićevega celotnega romana vas bolj kot z umetniškim presenečenjem prevzema v poudarjanju, kakšno moč ima kesanje in človeški klic k potrditvi izmišljenih laži o drugih in razodevanju resnice o zločinih, kljub močnemu zidu zanikanja tistih, ki so vaše krvi, vaši sodržavljani po jeziku vaši rojaki. V Srbiji ta roman še naprej ostaja prezrt in nam kaže težko pot, ki jo ima resnica. Zato je to nauk o nemoči sprejemanja naših resnic pod nečloveškim samodrštvom ... </blockquote> |} ;Pisatelj sam presoja svoj roman. Ne čudi, da ljudje posvetne usmeritve in omajanih načel ne moreje razumeti Hokaja in njegove duševne stiske, saj niso več zmožni presojati perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], [[kanonizacija|kanonizacijo]] ali [[ekumenizem]]. Nedvoumen odgovor daje sam roman, ki ne obsoja le akademikov in politikov, ampak tudi cerkvenjake, ki so pod vplivom dnevne politike pozabili na svoje duhovno poslanstvo, kar kot z žebljem pribija tudi sam pisatelj: {| |- ! Drašković napisao ispovest bez milosti<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman|title= MONAH HOKAJ ZATVARA KRUG ZAPOČET S ROMANOM NOŽ: Vuk Drašković napisao ispovest bez milosti, a evo kad stiže pred publiku|publisher=kurir.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=1. september 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Draškovič je napisal izpoved brez milosti |- | <blockquote>»On (Hokaj) sudi sebi tri decenije posle svojih prvih snajperskih hitaca. Nema, međutim, nikoga na svetu koji će da sudi i presudi današnjim srpskim Luciferima, koji milione ljudi, svakodnevno, ubeđuju da devedesetih, kad je Hokaj ubijao, ništa nije bilo kako je bilo, i da ništa nije ni kako danas jeste. U njihovim gejzirima laži davi se istina. U njihovim nacionalnim ’pobedama’ začinju se novi porazi i novo Zlo.« </blockquote> | <blockquote>»Tri desetletja po svojih prvih ostrostrelskih zadetkih sodi (Hokaj – Hawkeye) samemu sebi. Na svetu pa ni nikogar, ki bi sodil in izrekel sodbo današnjim srbskim [[Lucifer]]jem, ki vsak dan prepričujejo milijone ljudi, da v devetdesetih letih, ko je Hokaj ubijal, ni bilo nič tako, kot je bilo, in da nič ni tako, kot je danes. V njihovih gejzirjih laži se utaplja resnica. V njihovih nacionalnih 'zmagah' se rojevajo novi porazi in novo Zlo.« </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] aoq7at6jlc71fmgig9z3f4rkccxkhcm 6690608 6690607 2026-06-17T09:08:05Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6690608 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Knjiga | name = Menih Hawkeye | title_orig = Монах Хокај/Monah Hokaj | translator = razni prevajalci v raznih jezikih | image = [[Slika:Monah-hokaj vuk-draskovic.jpg|300px|<center>''Monah Hokaj'' (''Menih Hawkeye'')<br />naslovnica iz [[2023]] ]] | image_caption =<center>''Prva izdaja knjige je bila v [[Srbija|Srbiji]]'' [[2023]]</center> | author = [[Vuk Drašković]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Srbija]] | language = [[srbščina]] | series = | genre = [[zgodovinski roman]]<br>[[biografski roman]]<br>[[vojni roman]]<br>[[fantazijski roman]] | publisher = [[Laguna]] | release_date = [[5. september]] [[2023]]<ref>{{cite web|url=https://www.limundo.com/kupovina/Knjige/Beletristika/Domaci-pisci/Monah-Hokaj-Vuk-Draskovic-NOVO-/145510629|title= Monah Hokaj - Vuk Drašković NOVO!!!|publisher=limundo.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref> | english_release_date = | media_type = 13 x 20 cm<br>mehka vezava | pages = 152 | isbn = 9788652148738 | preceded_by = ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) | followed_by = ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> }} '''''Menih Hawkeye''''' (v izvirniku '''''Monah Hokaj''''' {{lang-sr|Монах Хокај/Monah Hokaj}}) je življenjepisno-zgodovinsko-vojaški roman največjega živečega [[Srbi|srbskega]] [[pisatelj]]a [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] napisan po resnični življenjski zgodbi lažnega meniha Serafima – sicer profesorja zgodovine Simona Olujića in pisateljevega znanca, ki pa je postal nesvojevoljno ostrostrelec poimenovan Hokaj ({{lang-en|Hawkeye}} – {{lang-sr|Sokolje oko}}) zaradi nezmotljivega opravljanja svoje "rabote" — ubijanja nedolžnih civilov pri srbskem [[Obleganje Sarajeva|Obleganju Sarajeva]] (1992-1995) med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]] (1989-2006). ''''Menih Hawkeye'''' ({{lang-sr|Monah Hokaj}}) je sestavljenka iz ''„menih“'' ({{lang-sr|monah}}) in ''„hawkeye“'' ({{lang-en|hawkee}} - ostrostrelec, v izgovoru ({{lang-sr|hokaj}}). #''„Menih“'' oziroma ''„Monah“'' je srbska ali hrvaška beseda ({{lang-sr|монах/monah}}), ki pomeni ''meniha'' a izhaja iz ({{lang-la|monachus}}) ter se uporablja na celotnem srbohrvaškem govornem področju; je istoznačnica besede „kaluđer“, ki pa se uporablja le na na [[svetosavje|svetosavskem]] oziroma srbskem področju in izhaja iz {{lang-el|καλόγερος/kalógeros}} v pomenu ''redovnik'', tj. Bogu posvečena oseba z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine« - kot je starodavna praksa tudi v [[katolištvo|katolištvu]] na Zahodu. #''„[[Hawkeye]]“'' - v izgovoru ''„Hokaj“'' - je angleška beseda ({{lang-en|hawkeye}}) v fonetičnem izgovoru hokaj, ki pomeni ''sokolje oko, ostrostrelec'' (hawk=sokol; eye=oko). Tako ime nosi tudi priljubljeni nadjunak [[Marvel Comics|Marvelovih risank]] „Hokaj“ ali „Hawkeye“, ki se med drugimi spretnostmi odlikuje tudi v streljanju z lokom; te svoje nadčloveške - vendar ne nadnaravne - spretnosti si ni pridobil na kak čudežen način ali s čarovništvom, ampak z vztrajno vajo; tako na pimer njegovega loka navadni ljudje kljub največjim naporom ne morejo sprožiti - medtem ko on to dela igraje in brez težave.<ref>{{cite web|url=https://www.disneyplus.com/en-si/browse/entity-128482e8-a9bc-4289-9c0d-83a975d823f3?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0|title= Watch Hawkeye Full episodes |publisher=disneyplus.com|author= Disney+|place=|language=en|date=|accessdate=4. junij 2026}}</ref> == Drašković kot pisatelj == === Sporni „Nož“ === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je on sam po diplomiranju na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]] začel službo kot sodnik v tem istem mestu. Na ta prvi roman ni bilo kakih posebnih odmevov.<ref>Roszkowski, Wojciech; Kofman, Jan (2016). Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century. Routledge. str. 1995–1998. ISBN 978-1-31747-593-4.</ref> Ko pa je že naslednje leto objavil svoj drugi roman ''„[[Nož (roman)|Nož]]“''<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref>, so se usule reakcije od vrha navzdol in so ga napadali "na nož" ter ga končno vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili med Drugo svetovno vojno bosanski muslimani (pripadniki ustašev), medtem ko so njega pustili pri življenju in ga nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani tudi Srbi, ki so pri življenju prav tako pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo in da je „protimuslimanska in protihrvaška“ – kakor jo je srbsko bralstvo tudi razumelo. Komunistična partija je za časa Tita poskušala omejevati mednarodnostns trenja z „bratstvom in enotnostjo“ — medtem ko istočasno ni poznala nobene milosti do "razrednih sovražnikov", zlasti tistih pri drugem narodu.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]] (Srpska akademija nauka i umetnosti — SANU)<ref>{{cite web|url=https://www.sanu.ac.rs/o-akademiji/|title= Српска академија наука и уметности|publisher=sanu.ac.rc.rs|author=Zoran Knežević predsednik|place=Beograd|language=sr|date=1. januar 2026|accessdate=15. junij 2026}}</ref>. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in nenazadnje v slovenskem Bohinju bivajoči Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Prek [[Memorandum SANU|Memoranduma SANU]] 1986, romanov s tozadevno vsebino ter iskanja ali ustvarjanja mednacionalističnih sporov so "prepričljivo dokazovali vsepovsod pričujočo ogroženost srbskega ljudstva", ker je imalu privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. === „Menih Hawkeye“ === V poznejših letih — ko se je srečeval z novimi zgodovinskimi spoznanji — je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske "negativce", kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države Srbije in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prižuborela do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"Menih Hawkeye"''; 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi novih spoznanj češ da niso krivi le "njihovi", ampak tudi "naši". V času „množične blaznosti“ (masovno ludilo) osemdesetih let je "zbolel" za takorekoč nalezljivo iredentistično histerijo tudi on sam; grabila ga je „jeza nad ustaši, ki so morili popolnoma nedolžne Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že začel „hudovati tudi nad Srbi, ki so po 'njegovem' Gacku in drugod po Bosni in Hercegovini izvajali strahovito ’etnično čiščenje’ ter preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec obsodbe neusmiljenega in nesmiselnega divjaštva pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je skoraj v obliki dnevnika opisano v pretresljivem življenjepisnem romanu – vrednem [[Aleksander Solženicin|Solženicinovega]] peresa – „[[Menih Hawkeye]]“ - "Monah Hokaj". Glede drugih vzrornikov pri pisanju (tega) romana pa našteva sam pisatelj celo verigo nam bolj ali manj znanih imen: {| |- ! Uzori su mu<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V njem je glavni junak "Hokaj" - po materi Črnogorec sedaj - iz obetavnega profesorja zgodovine Simona Olujića postaja brezčuten vojaški stroj: ostrosrelec, ki je samo po enkrat streljal v svoje "tarče", ko mu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek nečloveških metod in zapora "prevzgojila" v fanatičnega srbskega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena")<ref>{{cite web|url=https://starigrad.ba/otkriveno-spomen-obiljezje-na-spicastoj-stijeni/|title=Otkriveno spomen obilježje na Špicastoj stijeni|publisher=Općina Stari Grad Sarajevo|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=11. maj 2015|accessdate=26. maj 2026}}</ref>niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd. |publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je smrtno zadeta mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz TV-dnevnika zvedel, da je med drugimi nedolžnimi žrtvami umoril tudi svojo simpatijo Amro in njenega in svojega lastnega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornosti za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje in sovražno miselnost, ki je ustvarjala mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom maščevalcem« - podobno kot filmskemu Hokaju (Hawkeye-u) – vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde in hujskali, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} == Dogajanje == Osrednji del romana predstavlja trenutek, ko ostrostrelec kot z gromom zadet v globino duše spozna nemoralnost takega poboja. Ta preobrat se zgodi šele, ko slučajno med dnevnimi poročili zve za imena žrtev včerajšnjega pokola. Med njimi je bilo ime tudi njegove izvoljenke, kakor tudi njenega otroka. Kot blisk ga je prešinilo, da sta se tisto edino noč v kavarni hotela „Bristol“ in potem pri njej doma — ko sta "vodila ljubav" — pogovarjala, da bosta dala svojemu otroku ime Jugoslav. In sedaj je zvedel, da je sad njune ljuezni on sam umoril — že šestletnega, a da ni niti slutil, da obstaja – in s tem zatrl za vedno tudi svojo prihodnost. V tem romanu se pokaže nesmiselnost in blaznost vojne, ki navadno ne pokaže, kdo ima prav, ampak bolj „ko je jači taj kvači“ („kdor je močnejši, ta dobiva“) — medtem ko "gor plačajo" nedolžni in nezaščiteni; sledi tudi kesanje, ki pa mu manjka katarza — očiščevanje ter zadoščevanje. Le-to preprečijo ravno tisti, torej najvišji predstavniki SPC, ki bi jo morali spodbujati, če bi seveda bili na višini svojega duhovnega poklica in ne pod vplivom dnevne politike. == Ocena == ;Izid romana "Monah Hokaj" v srbščini ima spremno besedilo: {| |- ! "Najpregnantniji Draškovićev roman"<ref>{{cite web|url=https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531|title=Vuk Drašković: Monah Hokaj|publisher=makart.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ! "Draškovičev najbolj dodelani roman" |- | <blockquote>„Najpregnantniji Draškovićev roman Monah Hokaj maestralno zatvara krug "od Noža do Snajpera". Njegovo čitanje nalik je posmatranju erupcije vulkana u čijoj lavi, nadomak apokalipse, gore ljudi, ideje, ideologije, politike, istorije, države i narodi.Ovo je Draškovićevo beskompromisno traganje za opasnim, bogohulnim istinama i kužnim lažima istorije u našem vremenu i prostoru. U auri romana su Dostojevski, Tolstoj, Kazancakis, Saramago…<br>Višedecenijska žrtva satanizovanja i pokušaja ubistva, sve uvereniji da otvaranja arhiva i obelodanjivanja istina o zločinima i počiniocima na ovom tlu nikada neće biti, Vuk Drašković je odlučio da književnosti još jednom dodeli ulogu nosioca istorijske istine, a istoriji oduzme drevni kompliment da je učiteljica života.Neumoljivi rendgenski zraci osvetljavaju sramnu i kriminalnu ulogu crkvene, državno bezbednosne i vojne vrhuške u ratovima devedesetih, ali i najmračnije kutke ljudskog bića koje izgubi kompas a potom i identitet u mengelama institucija koje dresiraju ubice… Monah Hokaj je urlik do neba i nazad, uključno sa prvim nedvosmislenim određenjem prema ratu u Ukrajini u našoj današnjoj književnosti.“<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> | <blockquote>„Draškovićev najbolj dodelani roman 'Monah Hokaj'<ref>'Monah Hokaj' je v angleščini 'Monk Hawkeye', v slovenščini pa 'Menih Hawkeye'; v vseh jezikih se nanaša na ameriškega filmskega junaka-maščevalca 'Hokaja' — 'Hawkeye-a'</ref> mojstrsko sklepa krog 'od Noža do Ostrostrelca'. Branje je kot opazovanje izbruha vulkana, v lavi katerega na robu apokalipse gorijo ljudje, ideje, ideologije, politika, zgodovina, države in ljudstva. To je Draškovićevo nepopustljivo iskanje nevarnih, bogokletnih resnic in kužnih laži zgodovine v našem času in prostoru. Avra romana vključuje [[Fjodor Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Tolstoj|Tolstoja]], [[Nikos Kazantzakis|Kazantzakisa]], [[José Saramago|Saramaga]] ... [[Vuk Drašković]], večdesetletna žrtev demonizacije in poskusa umora, vse bolj prepričan, da se odprtje arhivov in razkritje resnice o zločinih in storilcih na teh tleh nikoli ne bo zgodilo, se je odločil, da književnosti ponovno dodeli vlogo nosilke zgodovinske resnice in zgodovini odvzame starodavni poklon, da je učiteljica življenja. Neusmiljeni rentgenski žarki osvetljujejo sramotno in zločinsko vlogo [[Srbska pravoslavna cerkev|cerkvenega]], državno-varnostnega in vojaškega vrhovništva v vojnah devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi najtemnejše kotičke človeškega bitja, ki izgubi kompas, nato pa še svojo istovetnost v zmešnjavi ustanov, ki usposabljajo morilce… Monah Hokaj (=Menih Hawkeye) je krik do nebes in nazaj, vključno s prvim nedvoumnim stališčem do vojne v [[Ukrajina|Ukrajini]] v naši današnji književnosti."<br>''Ljiljana Šop'' </blockquote> |} ;Prevod romana v albanščino "Murgu Hokaj" spremlja razlaga: {| |- ! „Murgu Hokaj“<ref>{{cite web|url=https://www.pressreader.com/albania/panorama-albania/20260602/281702621385315|title=“Murgu Hokaj”, një rrëfim për pendesën |publisher=PressReader.com|author=Uredništvo|place=|language=sq|date=2. junij 2026|accessdate=3. junij 2026}}</ref> ! „Menih Hawkeye“ („Monah Hokaj“) |- | <blockquote> Rrëfimi i Drashkoviçit është i drejtpërdrejtë, si një rrëfim kronikani lufte, ku gjithçka ka marrë rrokullimën e njerëzores, duke kërkuar justifikim, gënjeshtër e mohim. Personazhit Simon, i konvertuar nën kujdesin e peshkopit si “Murgu Hokaj”, i bëhet një varrim i rremë në Jelenovë, ashtu siç edhe i është bërë varrimi i rremë asaj që ndodhi në Sarajevë a Prishtinë. Madje dhe firma e ndërtimit të rrëfimit mban shënimin “Jelenovë”, duke e kthyer rrëfimin në një ceremoni zhvarrimi shpirtëror nga autori të asaj që shoqëria dhe kisha serbe kërkoi ta varroste bashkë me gënjeshtrën e saj. E nëse, në thelb, personazhet romaneske duhet të jenë portrete njerëzish të veprimit të tyre të sotëm apo të së shkuarës, atëherë Simon Ollujiq, personazhi kryesor i romanit “Murgu Hokaj” i Vuk Drashkoviçit e bart këtë mision. Madje ky personazh e bart të djeshmen dhe të sotmen e vet duke u përballuar me një shoqëri që nuk do të pranojë të vërtetën, që do ta shohë vetën në pasqyre jo me shenjat që lënë krimet mbi fytyrën e vrasësit, por me një bukuri të sajuar përballë botës. <br> Vetë autori, kontroversi Vuk Drashkoviç, i njohur jo vetëm si gazetar por edhe si ultranacionalist, duket se e ka zhvarrosur përmes këtij rrëfimi atë qëndrim publik të tijin kur dikur i kërkonte me letër publike Ismail Kadaresë ( 1987) që të dënonte “irredentizmin kosovar” dhe “krimet historike” që, sipas tij u ishin bërë serbëve nga shqiptarët atje. E megjithatë, si një leksion mbi pendesën njerëzore, Drashkoviç ka mundur të sjellë jo thjesht një rrëfim artistik, por një rrëfim të nevojës së fortë njerëzore për reflektim përballë këmbënguljes së çmendur për të mohuar të shkuarën që vijon të jetë ende mbi qiellin e shqiptarëve të Kosovës, boshnjakëve apo edhe kroatëve. Duke parë ndryshe të shkuarën e tij, Drashkoviç ka fshikulluar elitën fetare dhe kulturore të bashkëqytetarëve të tij, të cilët enden ende mes mitit se ajo çfarë kanë bërë ka qenë thjesht një vetëmbrojtje ndaj dëshirës së fqinjëve për t’i shkatërruar. “Aktgjykimin e shqiptuar ndaj vetes do ta bëj përpara oborrit të peshkopit që mbante jakë gjipsi rreth qafës e që foli me lëvizje në varrimin tim. Në zarfin e dërguar në adresë të peshkopit, do të jetë edhe certifikata e pagëzimit të Simon Ollujiqit... Do të kthehem në Jelenovë”<ref>“Murgu Hokaj”, faqe 156</ref><br> Më shumë se sa një befasi artistike, i gjithë romani i Drashkoviçit të mposht në leximin e fuqisë së pendesës dhe thirrjes njerëzore për të pohuar fabrikimet e gënjeshtrave ndaj tjetrit dhe të vërtetën e krimeve, pavarësisht murit të fortë të mohimit të atyre që janë gjaku yt, bashkëqytetarët e gjuhës tënde. Në Serbi ky roman vijon të injorohet, duke na treguar rrugën e vështirë që ka e vërteta. Një leksion edhe për pafuqinë e pranimit e të vërtetave tona nën diktaturën çnjerëzore... </blockquote> | <blockquote> Draškovićeva pripoved je neposredna, kot zgodba vojnega kronista, kjer je vse dobilo človeški pridih, iskanje opravičila, laži in zanikanja. Lik Simona, ki se je pod skrbništvom vladika<ref>ta neimenovani „črnogorsko-primorski vladika“ je nedvomno [[Amfilohij Radović |Amfilohij]] (1938-2020), ki je tu vladal od 1990 pa do svoje smrti v imenu SPC iz Beograda, ki ima na tem „svojem“ črnogorskem področju le enega škofa. Znan je bil po skrivanju nekaterih udeležencev v vojnih zločinih pri Razpadanju Jugoslavije, za katerimi je Haško sodišče razpisalo tiralico in po vsestranski javni podpori, ki so jo uživali pod njegovim okriljem. Njegov naslednik je za spoznanje manj vpleteni v dnevno politiko [[Joanikij Mićović]]</ref> „spreobrnil“ v "meniha Serafima", je lažno pokopan v Jelenovem 2006, tako kot je bil lažno pokopan dogodek v Sarajevu in Prištini. Celo gradbeno podjetje v zgodbi nosi oznako "Jelenovo", s čimer se zgodba spremeni v duhovno slovesnost izkopa tistega, kar sta družba in srbska pravoslavna Cerkev želeli pokopati skupaj z njegovo lažjo. In če bi morali biti liki v romanih v bistvu portreti ljudi njihovih sedanjih ali preteklih dejanj, potem Simon Olujić, glavni lik romana "Murgu Hokaj" Vuka Draškovića, nosi to poslanstvo. Ta lik nosi celo svojo preteklost in sedanjost, medtem ko se sooča z družbo, ki ne bo sprejela resnice, ki se bo v ogledalu videla ne z sledmi, ki jih zločini pustijo na obrazu morilca, temveč z izmišljeno lepoto pred svetom.<br> Zdi se, da je avtor sam, sporni Vuk Drašković, znan ne le kot časnikar, ampak tudi kot ultranacionalist, skozi to pripoved izbrskal tisto svoje javno stališče, ko je nekoč v odprtem pismu [[Ismail Kadare|Ismaila Kadareja]] (1987) prosil, naj obsodi »kosovski iredentizem« in »zgodovinske zločine«, ki so jih po njegovem mnenju tamkajšnji Albanci zagrešili nad [[Srbi]]. Pa vendar je Drašković kot poduk o človeškem kesanju znal podati ne le umetniško pripoved, temveč pripoved o močni človeški potrebi po razmisleku ob norem vztrajanju pri zanikanju preteklosti, ki je še vedno nad nebom [[Albanci|Albancev]] s [[Kosovo|Kosova]], [[Bošnjaki|Bošnjakov]] ali celo [[Hrvati|Hrvatov]]. Z drugačnim pogledom na svojo preteklost je Drašković bičal versko in kulturno elito svojih soržavljanov, ki še vedno tavajo sredi mita, da je bilo to, kar so storili, zgolj samoobramba pred željo njihovih sosedov, da bi jih uničili. »Sodbo nad seboj bom izrekel pred sodiščem škofa, ki je nosil kolar okoli vratu in je mahal z rokami na mojem pogrebu. V ovojnici, poslani na škofov naslov, bo tudi krstni list Simona Olujića ... Vrnil se bom v Jelenovo«.<ref> “Murgu Hokaj”, Vuk Drashkoviç, f. 59, Koliqi, 2024, Prishtinë / »Menih Hokaj«, Vuk Drašković, stran 156, Koliqi, 2024, Priština</ref><br> Branje Draškovićevega celotnega romana vas bolj kot z umetniškim presenečenjem prevzema v poudarjanju, kakšno moč ima kesanje in človeški klic k potrditvi izmišljenih laži o drugih in razodevanju resnice o zločinih, kljub močnemu zidu zanikanja tistih, ki so vaše krvi, vaši sodržavljani po jeziku vaši rojaki. V Srbiji ta roman še naprej ostaja prezrt in nam kaže težko pot, ki jo ima resnica. Zato je to nauk o nemoči sprejemanja naših resnic pod nečloveškim samodrštvom ... </blockquote> |} ;Pisatelj sam presoja svoj roman Ne čudi, da ljudje posvetne usmeritve in omajanih načel ne moreje razumeti Hokaja in njegove duševne stiske, saj niso več zmožni presojati perečih duhovnih tem, pa najsi gre za [[človekove pravice]], [[kanonizacija|kanonizacijo]] ali [[ekumenizem]]. Nedvoumen odgovor daje sam roman, ki ne obsoja le akademikov in politikov, ampak tudi cerkvenjake, ki so pod vplivom dnevne politike pozabili na svoje duhovno poslanstvo: {| |- ! Drašković napisao ispovest bez milosti<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman|title= MONAH HOKAJ ZATVARA KRUG ZAPOČET S ROMANOM NOŽ: Vuk Drašković napisao ispovest bez milosti, a evo kad stiže pred publiku|publisher=kurir.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=1. september 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Draškovič je napisal izpoved brez milosti |- | <blockquote>»On (Hokaj) sudi sebi tri decenije posle svojih prvih snajperskih hitaca. Nema, međutim, nikoga na svetu koji će da sudi i presudi današnjim srpskim Luciferima, koji milione ljudi, svakodnevno, ubeđuju da devedesetih, kad je Hokaj ubijao, ništa nije bilo kako je bilo, i da ništa nije ni kako danas jeste. U njihovim gejzirima laži davi se istina. U njihovim nacionalnim ’pobedama’ začinju se novi porazi i novo Zlo.« </blockquote> | <blockquote>»Tri desetletja po svojih prvih ostrostrelskih zadetkih sodi (Hokaj – Hawkeye) samemu sebi. Na svetu pa ni nikogar, ki bi sodil in izrekel sodbo današnjim srbskim [[Lucifer]]jem, ki vsak dan prepričujejo milijone ljudi, da v devetdesetih letih, ko je Hokaj ubijal, ni bilo nič tako, kot je bilo, in da nič ni tako, kot je danes. V njihovih gejzirjih laži se utaplja resnica. V njihovih nacionalnih 'zmagah' se rojevajo novi porazi in novo Zlo.« </blockquote> |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{Kategorija v Zbirki}} === Monah Hokaj === ;{{ikona sr}} *[https://www.makart.rs/knjige/knjiga-monah-hokaj-vuk-draskovic-50531 Makart | Knjiga: MONAH HOKAJ - Vuk Drašković | Internet knjižara | Drugačiji od drugih] === Pisatelj === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] === Vidniki === ;{{ikona sr}} *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=monk+hawkeye+Vuk+Dra%c5%a1kovi%c4%87&&mid=A77E256C9BE46C69D853A77E256C9BE46C69D853&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCh1-xopKMTD73yhkDkur3Rw&FORM=VAMGZC TV Happy Udarno: Vuk Drašković – Monah Hokaj. Roman o ispovesti ubice pokajnika.] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=4FAF8282575A42D106904FAF8282575A42D10690&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCU2Dftv2H7anyx7E4BATu3g&FORM=VRDGAR Vuk Drašković (intervju) - najmračnija scena "Sarajevo safarija": Snajper shvatio da je ubio ženu Amru i sina] *[https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=%22vuk+dra%c5%a1kovi%c4%87%27s+novel+%22%22monah+hokaj%22%22%22&&mid=D4218966A7635BA8139CD4218966A7635BA8139C&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCMp8c8qd5XT8H17Y7xC_YFw&mmscn=stvo&FORM=VRDGAR Vuk Drašković - Već 20 godina se sprovodi mentalni terorizam i skrivaju se istine o devedesetim! |YouTube Bez Cenzure] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski romani]] [[Kategorija:Dela Vuka Draškovića]] [[Kategorija:Knjige leta 2023]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Biografski romani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] k5m9064gvwyc7th2kidzqaopv9pvduu Velika mošeja v Mahdiji 0 603928 6690529 6687317 2026-06-16T23:26:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690529 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Velika mošeja v Mahdiji | native_name = {{lang|ar|الجامع الكبير في المهدية}} | native_name_lang = ar | image = VueGrandeMosqueMahdia.JPG | image_upright = | caption = | map_type = Tunizija | map_size = | map_relief = | map_caption = | mapframe = yes | coordinates = {{coord|35.503896|11.072054|type:landmark_region:TN|format=dms|display=inline,title}} | religious_affiliation = [[Islam]] | status = [[mošeja]] | functional_status = aktivna | location = [[Mahdia]] | country = [[Tunizija]] | established = 916 | founded_by = Abd Allah al-Mahdi Billah | architecture_type = mošeja | architecture_style = Fatimidska arhitektura | dome_quantity = 1 | materials = kamen, marmor | website = }} '''Velika mošeja v Mahdiji''' ({{langx|ar| الجامع الكبير في المهدية}}) je [[mošeja]] v [[Mahdia|Mahdiji]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Stoji na južni strani polotoka, na katerem leži staro mestno jedro, gradnja mošeje pa se je začela leta 916, ko je mesto ustanovil fatimidski kalif Abdallah al-Mahdi, da bi služila kot glavna mošeja novega mesta. Večina mesta iz fatimidskega obdobja in njegovih struktur je od takrat izginila. Sedanjo mošejo so arheologi v 1960-ih večinoma rekonstruirali, z izjemo ohranjene vhodne fasade. == Zgodovina == Leta 912 je prvi [[Fatimidi|fatimidski]] [[imam]] in kalif Abdallah al-Mahdi začel iskati lokacijo za novo prestolnico za svojo novo ustanovljeno državo v [[Ifrikija|Ifrikiji]].<ref name=":8">{{Cite book |last=Bloom |first=Jonathan M. |url=https://books.google.com/books?id=IRHbDwAAQBAJ&q=Islamic+Palace+Architecture+in+the+Western+Mediterranean&pg=PP1 |title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=978-0300218701 |location= |pages=47–51}}</ref> Izbrana je bila lokacija ob obali in gradnja novega utrjenega mesta palače al-Mahdiyya (Mahdia) se je začela leta 916.{{sfn|Halm|2014}} Gradnja Velike mošeje, ki je služila kot [[petkova mošeja]] novega mesta, se je začela istega leta.<ref name=":24">{{Cite book |last= |first= |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=9780195309911 |editor-last=Bloom |editor-first=Jonathan M. |volume=1 |location= |pages= |language=en |chapter=Architecture; V. c. 900–c. 1250; B. Central Islamic lands. |editor-last2=Blair |editor-first2=Sheila}}</ref> Novo mesto je bilo uradno odprto 20. februarja 921, čeprav se je gradnja nadaljevala tudi po tem. Nova prestolnica je bila verjetno izbrana zaradi oddaljenosti med [[Sunitizem|sunitskim]] prebivalstvom [[Kairouan]]a (tradicionalne prestolnice Ifrikije) in fatimidskimi kalifi, ki so bili ismailski [[Šiitizem|šiiti]], da bi se izognili naraščanju napetosti z lokalnim prebivalstvom in zagotovili varnejšo politično in vojaško bazo.{{sfn|Canard|1965|p=852}} Mošeja je bila prvotno obložena z [[marmor]]jem, vendar je bil velik del tega odstranjen v obdobjih, ko je bila zravnana z ruševinami in kasneje obnovljena.{{sfn|Greenhalgh|2009|p=155}} Možno je, da je bila pisanska cerkev San Sisto zgrajena iz marmorja, ki je bil odstranjen z mošeje.{{sfn|Greenhalgh|2009|p=156}} Mesto Mahdia je doživelo obdobje relativne opustitve med letom 948, ko so se Fatimidi preselili v novo prestolnico al-Mansurijjo, in letom 1057, ko je dinastija Ziridov (nasledniki Fatimidov) preselila prestolnico nazaj v Mahdio.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Lézine |first=Alexandre |date=1961 |title=La Grande Mosquée de Mahdia |url=https://www.persee.fr/docAsPDF/crai_0065-0536_1961_num_105_2_11334.pdf |journal=Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres |volume=105 |issue=2 |pages=279–287 }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 11. stoletju je bil prvotni zid [[kibla (islam)|kible]] uničen zaradi morske erozije in ga je bilo treba obnoviti 6,2 metra proti severu, s čimer se je zmanjšala velikost molilnice.<ref name=":16">{{Cite book |last=Petersen |first=Andrew |title=Dictionary of Islamic architecture |publisher=Routledge |year=1996 |isbn=9781134613663 |location= |pages=168 |language=en |chapter=}}</ref> To delo je bilo verjetno opravljeno med novo okupacijo Ziridov. V tem obdobju je bil verjetno zgrajen tudi [[mihrab]] (simbolna niša v zidu kible), ki ga je dokumentiral arheolog Georges Marçais v publikaciji iz leta 1954.{{efn|Ko je Marçais odkril mihrabovo nišo, je bil ohranjen le spodnji del. Ohranjeni del je bil okrašen z devetimi navpičnimi utori, na vrhu katerih so bili motivi školjk.<ref name=":02">{{Cite book |last=Marçais |first=Georges |title=L'architecture musulmane d'Occident |publisher=Arts et métiers graphiques |year=1954 |isbn= |location=Paris |pages=69–70, 109–110}}</ref>}} Konec 11. stoletja so molilnico razširili proti severu na račun dvorišča, zaradi česar je bil prvotni južni [[portik]] dvorišča nadomeščen z novejšo konstrukcijo manj kakovostno. Ta razširitev molilnice je bila morda posledica naraščajočega števila prebivalcev mesta v tem obdobju. Morda je bila povezana tudi z napadom in plenjenjem mesta s strani pisansko-genovske flote leta 1087,<ref>{{Cite book |last=Baadj |first=Amar S. |url=https://books.google.com/books?id=BvTjCQAAQBAJ&pg=PA12 |title=Saladin, the Almohads and the Banū Ghāniya: The Contest for North Africa (12th and 13th centuries) |publisher=Brill |year=2015 |isbn=978-90-04-29857-6 |pages=32 |language=en}}</ref> kar je lahko zahtevalo popravila mošeje. Leta 1550 so Mahdio zavzele sile [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], ki so jo zasedle več let, nato pa uničile njeno obzidje in se umaknile.<ref>{{Cite book |last=Riley-Smith |first=Jonathan |url=https://books.google.com/books?id=BiSN-wRa11wC |title=The Oxford History of the Crusades |publisher=Oxford University Press |year=2002 |isbn=978-0-19-157927-1 |pages=400 |language=en}}</ref>{{Sfn|Talbi|1986}} Ker si je mošeja del obzidja delila z obrambnim obzidjem samega mesta, je bila verjetno zaradi tega močno poškodovana. Verjetno je bila zaradi tega molilnica večinoma porušena, sredi dvorišča mošeje pa je bila pozneje zgrajena nova molilnica, majhne velikosti in surove gradnje, stara molilnica pa je bila na kratko uporabljena kot pokopališče.<ref name=":1" /> Mošeja je bila pred 20. stoletjem deležna nadaljnjih predelav in restavracij, vključno z obnovo, ki jo je izvedel tunizijski premier Jusuf Sahib at-Taba' okoli leta 1798. Med letoma 1961 in 1965 je mošejo v celoti prenovil francoski arhitekt in arheolog Alexandre Lézine.{{sfn|Hadda|2008|p=72-73}} Monumentalna dostopna vrata in portik na severu sta bila ohranjena iz prvotne strukture, preostali del pa je bil rekonstruiran v skladu s tem, kar arheologi menijo, da je bila prvotna fatimidska oblika stavbe.{{sfn|Hadda|2008|p=72-73}}<ref name=":8" /><ref name=":0">{{Cite book |last1=Binous |first1=Jamila |url=https://books.google.com/books?id=wT7dBAAAQBAJ |title=Ifriqiya: Thirteen Centuries of Art and Architecture in Tunisia |last2=Baklouti |first2=Naceur |last3=Ben Tanfous |first3=Aziza |last4=Bouteraa |first4=Kadri |last5=Rammah |first5=Mourad |last6=Zouari |first6=Ali |publisher=Museum With No Frontiers, MWNF |year=2002 |isbn=9783902782199 |edition=2nd |location= |pages= |chapter=VI. 2. b The Great Mosque}}</ref> == Arhitektura == === Zunanjost in dvorišče === Stavba je sestavljena iz velikega nepravilnega štirikotnika, velikega približno 75 x 55 metrov. Zgrajena je bila na umetni ploščadi, 'pridobljeni iz morja', kot je omenil [[Al Andaluz|andaluzijski]] geograf [[Al-Bakri]].{{sfn|Hadda|2008|p=72}} Ploščad je bila potrebna za zagotovitev ravne površine na sicer neravnem terenu mestnega polotoka. Južna stran mošeje, kjer je mihrab, je nekoliko daljša od severne strani. Od zunaj je mošeja videti kot trdnjava zaradi svojih masivnih kamnitih zidov brez odprtin, razen v fasadi.{{efn|Med smerjo kible mošeje in "pravilno" kiblo, ki je opredeljena kot velika krožna pot do Meke, je pomembna razlika.{{sfn|Holbrook|Medupe|Urama|2008|p=155}}}} Dva štrleča [[bastijon]]a na sprednjih vogalih mošeje sta nekoč veljala za podnožja nekdanjih [[minaret]]ov, vendar sta bila v resnici nadzemni cisterni za zbiranje deževnice s strehe, shranjene za uporabo med umivanjem. Verjetno so jih vsaj nekaj časa napajali z akvaduktom, ki je oskrboval al-Mahdijevo palačo iz podzemnih virov v Mijanišu, 6 kilometrov od mesta.<ref name=":0" /> Mošeja prvotno ni imela minareta. Prvi stolpi-minareti so bili inovacija, ki so jo pred kratkim uvedli abasidski kalifi, katerih avtoriteto so Fatimidi zavračali. Zaradi teh razlogov so zgodnji Fatimidi v svojih mošejah zavrnili to arhitekturno značilnost. [[Adhan|Klic k molitvi]] bi bil najverjetneje dan z vrat ali strehe mošeje, v skladu s tradicijo, ki sega nazaj do 'Alija in je bila takrat priljubljena pri šiitskih muslimanih.<ref>{{Cite book |last=Pruitt |first=Jennifer A. |url=https://books.google.com/books?id=wE6_DwAAQBAJ&dq=mahdiyya+mosque+portal&pg=PA16 |title=Building the Caliphate: Construction, Destruction, and Sectarian Identity in Early Fatimid Architecture |publisher=Yale University Press |year=2020 |isbn=978-0-300-24682-7 |pages=16 |language=en}}</ref> Glavni vhod, ki je na sredini severne stene, je monumentalni portal, ki štrli navzven in se dviga višje od okoliške strukture. Njegova zasnova in videz najverjetneje izhajata iz rimskih [[slavolok]]ov v regiji, kot je Slavolok Antonina Pija v [[Sbeitla|Sbeitli]] (Sufetula).<ref name=":24" /> Vhod je skozi širok polkrožen [[podkvasti lok]] v sredini, na obeh straneh katerega so dekorativne niše: na spodnjem delu fasade so niše plitvi slepi loki v obliki podkve, na zgornjem delu pa globlje niše, podobne mihrabu. Ob vrhu je ozko [[Ogredje (arhitektura)|ogredje]]. To ogredje bi lahko nekoč vsebovalo arabski napis, ki je bil morda kasneje izbrisan, vendar ni ohranjenih nobenih dokazov o napisih iz prvotne mošeje. V notranjosti je veliko dvorišče, obdano s [[portik]]i ali [[arkada]]mi (''rivak'') na vseh štirih straneh, kar je značilna razporeditev za mošeje v regiji. Severni portik je sestavljen iz arkade, ki počiva na kamnitih stebrih in pred njo je galerija, pokrita s [[Križni obok|križnimi oboki]]. Ta del pripisujejo 11. stoletju. Med ravno ''aris'' zasnovo križnih obokov severnega portika in križnimi oboki v [[Cluny]]ju, [[Autun]]u, [[Monte Cassino|Monte Cassinu]] in Sant'Angelu in Formisu obstajajo nekatere podobnosti, ki bi lahko bile posledica [[Burgundija||burgundskega]] vpliva.{{sfn|Conant|Willard|1986|p=207}} Druge rekonstruirane arkade imajo loke na korintskih stebrih. <gallery widths="200" heights="200"> File:EntreeGrandeMosqueMahdia.JPG|Pogled na mošejo od spredaj File:Porte Grande Mosquée El Mehdi Mahdia.JPG|Vhodni portal File:Tunisia230.jpg|V notranjosti ene od cistern na vogalih mošeje File:CourGrandeMosqueMahdia.JPG|Dvorišče mošeje, pogled proti severu proti vhodu File:Grande Mosquée de Mahdia 021.jpg|Dvorišče mošeje, pogled proti jugu proti molilnici File:Tunisia234.jpg|Obokani prostor severnega portika dvorišča </gallery> === Molitvena dvorana === Velika [[hipostil]]na dvorana, posejana s [[korintski slog|korintskimi]] stebri, je sestavljena iz devetih hodnikov, pravokotnih na kiblo, in štirih obodnih ladij. Hodniki so ločeni z vrstami lokov, ki večinoma ležijo na dvojnih stebrih. Osrednjo ladjo, višjo in širšo od drugih, obdaja vrsta debelih dvojnih lokov, ki jih podpirajo skupine štirih stebrov namesto dvojnih stebrov, ki se uporabljajo v hodnikih. Osrednja ladja tako določa os znotraj hipostilne strukture, ki vodi do mihraba. Presečišče s [[transept]]om ali prečno ladjo, enake velikosti in vzporedno s steno kible, ustvari tloris v obliki črke T, arhitekturno značilnost, katere osrednja točka je presečišče transepta in ladje pred mihrabsko nišo. Ker se je ta del prvotne mošeje že zdavnaj zrušil in izginil, se ta vidik postavitve delno opira na domneve arheologov, ki so jo rekonstruirali. Ker je bila nedavno rekonstruirana, od prvotne dekoracije molitvene dvorane ni ostalo nič. Osrednji prostor, ki se proti osi ladje odpira skozi podkvast lok, določajo stebri in polstebri v kotih in snopih, ki jih tvorijo skupine stebrov, na katerih počiva polkrožna kupola. Gre za osmerokotni tolobat, preboden s 24 okni. Obremenitev nosijo [[pendantiv]]i. Trak črnega marmorja, okrašen z napisi iz [[Koran]]a, označuje prehod med obema kompleksnima strukturnima oblikama. Mihrab, iz belega kamna, ima obliko podkve in ga podpirata dva stebra iz temno zelenega marmorja. Kiparska dekoracija v notranjosti mihraba je sestavljena iz dveh nivojev, ločenih s trakom belega marmorja, v katerega so v [[kufska pisava|kufskih]] znakih izklesani koranski verzi. Spodnji nivo ima devet navpičnih utorov, ki se na zgornjih koncih končajo v obliki školjk, nad katerimi so okraski detelje v visokem [[relief (umetnost)|reliefu]]. Nad belim marmornim trakom se ukrivljeni utori zbližajo v eni točki na vrhu loka. <gallery widths="200" heights="200"> Tunisia229.jpg|Vhod v molitveno dvorano Tunisia222.jpg|Osrednja ladja molitvene dvorane Tunisia223.jpg|Notranjost z dvojnimi stebri Tunisia228-2012-07-09.jpg|Mihrab Tunisia227.jpg|[[Minbar]] Tunisia226.jpg|Kupola pred mihrabom </gallery> == Vplivi == Na splošno je postavitev Velike mošeje v Mahdiji tesno povezana s postavitvijo starejše (9. stoletje) [[Velika mošeja v Kairouanu|Velike mošeje v Kairouanu]], z dvoriščem, obdanim z arkadami, in hipostilno molitveno dvorano v obliki črke T. Glavna izjema od te podobnosti je pomanjkanje monumentalnega minareta. Med poznejšimi fatimidskimi mošejami si mošeja al-Hakim v [[Kairo|Kairu]], ki se je začela graditi leta 990 in končana med letoma 1003 in 1013, izposoja zasnovo od mahdijske mošeje, s štrlečim vhodom in širšim ter višjim osrednjim hodnikom, ki vodi do mihraba.{{sfn|Yeomans|2006|p=59}}<ref name=":6">{{Cite book |last=O'Kane |first=Bernard |title=The Mosques of Egypt |publisher=American University of Cairo Press |year=2016 |isbn=9789774167324 |pages=17–19}}</ref> Zdi se, da je imela tudi [[mošeja al-Azhar]] v Kairu podoben štrleči vhod.{{sfn|Wijdan|1999|p=142}} Fatimidska mošeja v Adždabiji v Libiji je imela podoben načrt, čeprav ni imela enakega monumentalnega vhoda. Tako kot ona, iz istih ideoloških razlogov, tudi mošeja v Adždabiji ni imela minareta.{{sfn|Petersen|2002|p=86-87}} Mošeja, ki jo je v Kairu med letoma 1266 in 1269 zgradil mameluški sultan Bajbars, ima nekaj zunanjih podobnosti z mošejo Mahdija, saj ima dolg zid, vogalne opornike in štrleča vrata.{{sfn|Yeomans|2006|p=127-128}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} *{{EI2 | last = Canard | first = Marius | author-link = | title = Fāṭimids | volume = 2 | pages = 850–862| url=http://dx.doi.org/10.1163/1573-3912_islam_COM_0218}} *{{cite book |last1=Conant |first1=Kenneth John |last2=Willard |first2=Henry M.|chapter=Arch and Vault in Romanesque Architecture |title=Viator|chapter-url=https://books.google.com/books?id=R8rZMTsWAE0C&pg=PA207|access-date=6 March 2013 |year=1986|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-01830-3}} *{{cite book |last=Greenhalgh|first=Michael|title=Marble Past, Monumental Present: Building With Antiquities in the Mediaeval Mediterranean |url=https://books.google.com/books?id=9xMAlL8OBhcC&pg=PA156|access-date=2013-03-06 |year=2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-17083-4}} *{{cite book |last=Hadda |first=Lamia |title=Nella Tunisia medievale. Architettura e decorazione islamica (IX-XVI secolo) |publisher=Liguori editore |location=Naples |year=2008 |isbn=978-88-207-4192-1}} *{{cite book|last1=Holbrook|first1=Jarita Charmian|last2=Medupe|first2=Rodney Thebe|last3=Urama|first3=Johnson O. |title=African Cultural Astronomy: Current Archaeoastronomy and Ethnoastronomy Research in Africa |url=https://books.google.com/books?id=4DJpDW6IAukC&pg=PA155|access-date=2013-03-06 |year=2008|publisher=Springer|isbn=978-1-4020-6639-9|page=155}} *{{cite book |last=Petersen|first=Andrew|title=Dictionary of Islamic Architecture|url=https://books.google.com/books?id=gVQj7bW0W9MC&pg=PA86|access-date=2013-03-06 |date=2002-03-11|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-203-20387-3}} *{{EI2|last=Talbi|first=M.|title=al-Mahdiyya|year=1986|volume=5}} *{{cite book|last=Wijdan|first=Ali|author-link=|title=The arab contribution to islamic art: from the seventh to the fifteenth centuries |url=https://books.google.com/books?id=rpUuqLPPKK4C&pg=PA142|access-date=2013-03-06 |year=1999|publisher=American Univ in Cairo Press|isbn=978-977-424-476-6}} *{{cite book|last=Yeomans|first=Richard|title=The art and architecture of islamic cairo|url=https://books.google.com/books?id=sNVBbTuPcPkC&pg=PA59|access-date=6 March 2013 |year=2006|publisher=Garnet & Ithaca Press|isbn=978-1-85964-154-5}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Great Mosque of Mahdia}} [[Kategorija:Mošeje v Tuniziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 916]] h270r4f7k8cguyo5gnueufrs4ozj072 Tincidae 0 604016 6690451 6687836 2026-06-16T18:32:46Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Družine rib]]; dodal [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690451 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Linj]] {{Redirect category shell| {{R from monotypic taxon}} }} [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] 2etoanxf18z795ebbgi0xp2scr25x4j Karahanidski kanat 0 604021 6690344 6690168 2026-06-16T14:49:48Z Octopus 13285 /* Spreobrnitev v islam (ok. 934) */ povezava 6690344 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi mongolsko govoreče [[Tatabi|Tatabe]] (Kumose, ''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} [[Slika:Anikova, two horsemen (grey background).jpg|thumb|left|Oborožena konjenika z Anikovskega krožnika, Žetisu, okoli leta 800<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref>]] Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil [[Satuk Bugra Kan]]. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== [[Slika:The Kara-Khanid ruler Ilig Khan on horse submitting to Mahmud of Ghazni riding an elephant, Persian painting, 1306-14.jpg|thumb|300px|Karahanid [[Ilig Kan Nasr]] (levo) se sooča z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]] (na slonu); ''[[Džami al-tavarih]]'' (Edinburgh Or Ms 20)]] Hasan ibn Sulejman (ali [[Harun Bugra kan]]), vnuk Satuk Bugra Kana, je konec 10. stoletja napadel [[Samanidska dinastija|Samanide]]. Med letoma 990 in 992 je zavzel mesto Sajram, [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], Ilak, Samarkand in samanidsko prestolnico Buharo, <ref name="Frye156-157">''The Samanids'', Richard Nelson Frye, '''The Cambridge History of Iran''', Vol. 4, ed. R. N. Frye, (Cambridge University Press, 1999), str. 156–157</ref> potem pa je leta 992 umrl zaradi bolezni<ref name="Frye156-157" /> in Samanidi so se vrnili v Buharo. Hasanov bratranec [[Ali Arslan Kan]] je nadaljeval pohod proti Samanidom. Do leta 999 je Alijev sin Nasr zavzel Taškent, Samarkand in Buharo.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Samanidsko ozemlje je bilo razdeljeno med Gaznavide, ki so dobili Horasan in Afganistan, ter Karahanide, ki so dobili Transoksanijo. Meja med rivalskima imperijema je postala reka [[Amu Darja]]. [[Slika:Ilak Khan Tughan (detail) putting the heathens to flight, from the Arabic copy of Rashid al-Din’s Jāmi al-tavārikh, dated 714 (1314–15). Edinburgh University Library Or. ms. 20, fol. 133b.jpg|thumb|left|200px| Ahmed (Ilak Khan Tughan) v bitki leta 1314-1315; Džami al-tavārikh<ref>{{cite journal |last1=Blair |first1=Sheila |title=Illustrating History: Rashid al-Din and hisCompendium of Chronicles |journal=Iranian Studies |date=2017 |volume=50 |issue=6 |page=8 |doi=10.1080/00210862.2016.1268376 |url=https://www.academia.edu/32365632/Illustrating_History_Rashid_al_Din_and_his_Compendium_of_Chronicles |issn=0021-0862}}</ref>]] Karahanidska država je bila razdeljena na [[Apanaža|apanaže]], kot je bilo običajno pri turških in mongolskih nomadih. Apanaže so bile povezane s štirimi glavnimi urbanimi središči: Balasagunom v Žetisuju, takrat glavnim mestom karahanidske države, Kašgarjem v Šindžjangu, Uzgenom v Ferganski dolini in Samarkandom v Transoksaniji. Prvotni posesti dinastije - Žetisu in Kašgar ter njihovi kani so ohranili implicitno prednost pred tistimi, ki so vladali v Transoksaniji in Fergani.{{sfn|Soucek|2000}} Štirje Alijevi sinovi (Ahmed, Nasr, Mansur in Mohamed) so imeli vsak svojo neodvisno apanažo znotraj karahanidske države. Nasr, osvajalec Transoksanije, je imel v posesti veliko osrednje območje Transoksanije s Samarkandom in Buharo, Fergansko dolino (Uzgen) in druga ozemlja. Po njegovi smrti je bila njegova apanaža razdeljena. Ahmed je dobil Žetisu in Taškent in je po Alijevi smrti postal vodja dinastije. Brata Ahmed in Nasr sta vodila različno politiko do Gaznavidov na jugu. Ahmed je poskušal skleniti zavezništvo z Mahmudom Gaznijskim, Nasr pa se je neuspešno poskušal razširiti na njihovo ozemlje.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} [[Slika:Kara-Khanid Khanate.png|thumb|300px|Karahanidski kanat okoli leta 1006, ko je dosegel svoj največji obseg]] Ahmeda je nasledil Mansur, po Mansurjevi smrti pa je začela prevladovati Hasan Bugra Kanova veja Karahanidov. Hasanova sinova Mohamed Togan Kan II. in Jusuf Kadir Kan, ki je imel v posesti Kašgar, sta postala vodja dinastije. Družini sta sčasoma razdelili Karahanidski kanat na dva dela. V letih 1017–1018 so Karahanidi odbili napad velike množice nomadskih turških plemen, kar je bilo v muslimanskih virih opisano kot velika zmaga.{{sfn|Golden|1990|p=363}} Približno v istem času je karahanidski vladar Ilig Kan dosegel sporazum z Mahmudom Gaznijskim, v katerem sta se strinjala z delitvijo nekdanjega samanidskega ozemlja vzdolž reke Amu Darje.<ref name="Bos106">{{cite book |last1=Bosworth |first1=C. E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date= 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA99 |language=en|quote=}}</ref> ===Osvojitev zahodne Tarimske kotline=== Muslimansko osvajanje budističnih mest vzhodno od [[Kašgar]]ja se je začelo s spreobrnitvijo karahanidskega [[Satuk Bugra Kan|Abdulkarima Satuka Bugra Kana]] v [[islam]] leta 934 in njegovo osvojitvijo Kašgarja. S sinom sta si prizadevala širiti islam med Turki in se sama udeležila vojaških osvajanj.{{sfn|Hansen|2012|p=226}} Sredi 10. stoletja je začel Satukov sin Musa pritiskati na [[Hotan]], s čimer je začel dolgo obdobje vojne med Kašgarjem in [[Hotansko kraljestvo|Hotanskim kraljestvom]].{{sfn|Millward|2009|p=55–56}} Med vladavino Ahmeda ibn Alija so se Karahanidi udeležili tudi vojn proti nemuslimanom na vzhodu in severovzhodu svoje države.{{sfn|Moriyasu|2004|p=207}} Muslimanska poročila pripovedujejo zgodbo o štirih imamih iz Madaina, morda iz [[Irak]]a, ki so odpotovali na pomoč karahanidskemu kaganu Jusufu Kadirju Kanu pri osvajanju Hotana, Jarkenda in Kašgarja. Nevernike naj bi pregnali proti Hotanu, vsi štirje imami pa so bili v bojih ubiti.{{sfn|Thum|2012|p=633}} Leta 1006 je Jusuf Kadir Kan iz Kašgarja osvojil Hotansko kraljestvo, s čimer je prenehalo obstajati kot neodvisna država.<ref>Aurel Stein, [http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B2-7/V-1/page/0231.html.en Ancient Khotan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110912230458/http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B2-7/V-1/page/0231.html.en |date=2011-09-12 }}, Clarendon Press, str. 181</ref> Osvojitev zahodne [[Tarimska kotlina|Tarimske kotline]], vključno s Hotanom in Kašgarjem, je pomenila drugi val turške naselitve Tarimske kotline. S Karahanidi se identificirajo sodobni [[Ujguri]], čeprav je bilo ime Ujgur prevzeto iz manihejskega [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]].{{sfn|Millward|2009|p=52–56}}{{sfn|Starr|2015|p=42}} ===Razdelitev Karahanidskega kanata=== [[Slika:Prince on his throne, with standing courtesans, Afrasiyab, Samarkand, 1170-1220 CE. National History Museum of Samarkand.jpg|thumb|250px|Princ na prestolu s stoječimi dvorjani, [[Afrasiab (Samarkand)|Afrasiab, Samarkand]], 1170–1220, Narodni zgodovinski muzej Samarkanda<ref>{{cite book |last1=Frantz |first1=Grenet |title=Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan |date=2022 |publisher=Louvre Editions |location=Paris |isbn=978-8412527858 |page=232}}</ref>]] [[Slika:Ali-Tegin.jpg|thumb|250px|[[Dirham]] karahanidskega vladarja [[Ali Tegin]]a, kovan v Dabusiji leta 1032/1033]] V začetku 11. stoletja se je enotnost Karahanidske dinastije razdrobila zaradi pogostih notranjih spopadov, ki so sčasoma privedli do nastanka dveh neodvisnih karahanidskih držav. [[Ali Tegin]], sin Hasana Bugra kana, je prevzel oblast nad Buharo in drugimi mesti in po Mansurjevi smrti še razširil svoje ozemlje. Proti Ali Teginovim sinovom se je kasneje vojskoval Nasrov sin Boritigin in osvojil velik del [[Žetisu]]ja. Glavno mesto je postal Samarkand. Leta 1041 je Nasrov drugi sin Mohamed Ajn al-Davla (vladal 1041–1052) prevzel vodstvo zahodne veje družine, kar je sčasoma privedlo do formalne razdelitve Karahanidskega kanata. Muslimanski zgodovinarji so za velikega vladarja imeli Ibrahima Tamgač kana, ki je zahodnim Karahanidom prinesel nekaj stabilnosti z omejitvijo sistema apanaž. Slednje je v kanatu povzročilo veliko notranjih sporov.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Hasanova družina je obdržala oblast v Vzhodnem kanatu s prestolnico v [[Balasagun]]u in kasneje v Kašgarju. Območja Ferganske doline in Transoksanije so postala meja med državama in so bila pogosto predmet sporov. Ob ustanovitvi vzhodne in zahodne države je Ferganska dolina pripadla Vzhodnemu kanatu. Kasneje jo je zavzel Ibrahim Kan in je postala del Zahodnega kanata. ===Suverenost Seldžukov=== Leta 1040 je [[Seldžuško cesarstvo]] v bitki pri Dandanakanu premagalo [[Gaznavidska dinastija|Gaznavide]] in vdrlo v [[Iran]]. Izbruhnil je konflikt s Karahanidi. Slednji so se sprva uspeli upreti napadom Seldžukov in celo za kratek čas prevzeli oblast nad seldžuškimi mesti v [[Veliki Horasan|Velikem Horasanu]]. Kasneje so se znašli v resnih konfliktih z verskimi voditelji ([[Ulema|ulema]]). Uleme iz Transoksanije so nato zahtevali posredovanje Seldžukov. Med vladavino Ibrahimovega vnuka Ahmeda ibn Hidra so Seldžuki leta 1089 vdrli v Karahanidski kanat in prevzeli oblast nad Samarkandom in vsemi domenami, ki so pripadale Zahodnemu kanatu. Zahodni Karahanidski kanat je bil pol stoletja [[vazal]] Seldžukov, ki so v tem času v veliki meri nadzirali imenovanje vladarjev kanata. Ahmeda ibn Hidra so Seldžuki vrnili na oblast, potem pa so ga uleme leta 1095 obtožili herezije in uspeli doseči njegovo usmrtitev.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Po seldžuškem pohodu v Talas in Žetisu so svojo podreditev Seldžukom razglasili tudi Karahanidi iz Kašgarja. Vzhodni kanat je bil seldžuški vazal le kratek čas. Na začetku 12. stoletja je Vzhodni kanat napadel Transoksanijo in za kratek čas zasedel seldžuško mesto Termez.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ===Karakitajska invazija=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 840. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1210. letih]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] n2c9b8szrpjjyj0c3uy8wtgz635pr3a 6690347 6690344 2026-06-16T14:52:22Z Octopus 13285 /* Razdelitev Karahanidskega kanata */ urejanje 6690347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi mongolsko govoreče [[Tatabi|Tatabe]] (Kumose, ''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} [[Slika:Anikova, two horsemen (grey background).jpg|thumb|left|Oborožena konjenika z Anikovskega krožnika, Žetisu, okoli leta 800<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref>]] Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil [[Satuk Bugra Kan]]. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== [[Slika:The Kara-Khanid ruler Ilig Khan on horse submitting to Mahmud of Ghazni riding an elephant, Persian painting, 1306-14.jpg|thumb|300px|Karahanid [[Ilig Kan Nasr]] (levo) se sooča z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]] (na slonu); ''[[Džami al-tavarih]]'' (Edinburgh Or Ms 20)]] Hasan ibn Sulejman (ali [[Harun Bugra kan]]), vnuk Satuk Bugra Kana, je konec 10. stoletja napadel [[Samanidska dinastija|Samanide]]. Med letoma 990 in 992 je zavzel mesto Sajram, [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], Ilak, Samarkand in samanidsko prestolnico Buharo, <ref name="Frye156-157">''The Samanids'', Richard Nelson Frye, '''The Cambridge History of Iran''', Vol. 4, ed. R. N. Frye, (Cambridge University Press, 1999), str. 156–157</ref> potem pa je leta 992 umrl zaradi bolezni<ref name="Frye156-157" /> in Samanidi so se vrnili v Buharo. Hasanov bratranec [[Ali Arslan Kan]] je nadaljeval pohod proti Samanidom. Do leta 999 je Alijev sin Nasr zavzel Taškent, Samarkand in Buharo.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Samanidsko ozemlje je bilo razdeljeno med Gaznavide, ki so dobili Horasan in Afganistan, ter Karahanide, ki so dobili Transoksanijo. Meja med rivalskima imperijema je postala reka [[Amu Darja]]. [[Slika:Ilak Khan Tughan (detail) putting the heathens to flight, from the Arabic copy of Rashid al-Din’s Jāmi al-tavārikh, dated 714 (1314–15). Edinburgh University Library Or. ms. 20, fol. 133b.jpg|thumb|left|200px| Ahmed (Ilak Khan Tughan) v bitki leta 1314-1315; Džami al-tavārikh<ref>{{cite journal |last1=Blair |first1=Sheila |title=Illustrating History: Rashid al-Din and hisCompendium of Chronicles |journal=Iranian Studies |date=2017 |volume=50 |issue=6 |page=8 |doi=10.1080/00210862.2016.1268376 |url=https://www.academia.edu/32365632/Illustrating_History_Rashid_al_Din_and_his_Compendium_of_Chronicles |issn=0021-0862}}</ref>]] Karahanidska država je bila razdeljena na [[Apanaža|apanaže]], kot je bilo običajno pri turških in mongolskih nomadih. Apanaže so bile povezane s štirimi glavnimi urbanimi središči: Balasagunom v Žetisuju, takrat glavnim mestom karahanidske države, Kašgarjem v Šindžjangu, Uzgenom v Ferganski dolini in Samarkandom v Transoksaniji. Prvotni posesti dinastije - Žetisu in Kašgar ter njihovi kani so ohranili implicitno prednost pred tistimi, ki so vladali v Transoksaniji in Fergani.{{sfn|Soucek|2000}} Štirje Alijevi sinovi (Ahmed, Nasr, Mansur in Mohamed) so imeli vsak svojo neodvisno apanažo znotraj karahanidske države. Nasr, osvajalec Transoksanije, je imel v posesti veliko osrednje območje Transoksanije s Samarkandom in Buharo, Fergansko dolino (Uzgen) in druga ozemlja. Po njegovi smrti je bila njegova apanaža razdeljena. Ahmed je dobil Žetisu in Taškent in je po Alijevi smrti postal vodja dinastije. Brata Ahmed in Nasr sta vodila različno politiko do Gaznavidov na jugu. Ahmed je poskušal skleniti zavezništvo z Mahmudom Gaznijskim, Nasr pa se je neuspešno poskušal razširiti na njihovo ozemlje.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} [[Slika:Kara-Khanid Khanate.png|thumb|300px|Karahanidski kanat okoli leta 1006, ko je dosegel svoj največji obseg]] Ahmeda je nasledil Mansur, po Mansurjevi smrti pa je začela prevladovati Hasan Bugra Kanova veja Karahanidov. Hasanova sinova Mohamed Togan Kan II. in Jusuf Kadir Kan, ki je imel v posesti Kašgar, sta postala vodja dinastije. Družini sta sčasoma razdelili Karahanidski kanat na dva dela. V letih 1017–1018 so Karahanidi odbili napad velike množice nomadskih turških plemen, kar je bilo v muslimanskih virih opisano kot velika zmaga.{{sfn|Golden|1990|p=363}} Približno v istem času je karahanidski vladar Ilig Kan dosegel sporazum z Mahmudom Gaznijskim, v katerem sta se strinjala z delitvijo nekdanjega samanidskega ozemlja vzdolž reke Amu Darje.<ref name="Bos106">{{cite book |last1=Bosworth |first1=C. E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date= 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA99 |language=en|quote=}}</ref> ===Osvojitev zahodne Tarimske kotline=== Muslimansko osvajanje budističnih mest vzhodno od [[Kašgar]]ja se je začelo s spreobrnitvijo karahanidskega [[Satuk Bugra Kan|Abdulkarima Satuka Bugra Kana]] v [[islam]] leta 934 in njegovo osvojitvijo Kašgarja. S sinom sta si prizadevala širiti islam med Turki in se sama udeležila vojaških osvajanj.{{sfn|Hansen|2012|p=226}} Sredi 10. stoletja je začel Satukov sin Musa pritiskati na [[Hotan]], s čimer je začel dolgo obdobje vojne med Kašgarjem in [[Hotansko kraljestvo|Hotanskim kraljestvom]].{{sfn|Millward|2009|p=55–56}} Med vladavino Ahmeda ibn Alija so se Karahanidi udeležili tudi vojn proti nemuslimanom na vzhodu in severovzhodu svoje države.{{sfn|Moriyasu|2004|p=207}} Muslimanska poročila pripovedujejo zgodbo o štirih imamih iz Madaina, morda iz [[Irak]]a, ki so odpotovali na pomoč karahanidskemu kaganu Jusufu Kadirju Kanu pri osvajanju Hotana, Jarkenda in Kašgarja. Nevernike naj bi pregnali proti Hotanu, vsi štirje imami pa so bili v bojih ubiti.{{sfn|Thum|2012|p=633}} Leta 1006 je Jusuf Kadir Kan iz Kašgarja osvojil Hotansko kraljestvo, s čimer je prenehalo obstajati kot neodvisna država.<ref>Aurel Stein, [http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B2-7/V-1/page/0231.html.en Ancient Khotan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110912230458/http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B2-7/V-1/page/0231.html.en |date=2011-09-12 }}, Clarendon Press, str. 181</ref> Osvojitev zahodne [[Tarimska kotlina|Tarimske kotline]], vključno s Hotanom in Kašgarjem, je pomenila drugi val turške naselitve Tarimske kotline. S Karahanidi se identificirajo sodobni [[Ujguri]], čeprav je bilo ime Ujgur prevzeto iz manihejskega [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]].{{sfn|Millward|2009|p=52–56}}{{sfn|Starr|2015|p=42}} ===Razdelitev Karahanidskega kanata=== [[Slika:Prince on his throne, with standing courtesans, Afrasiyab, Samarkand, 1170-1220 CE. National History Museum of Samarkand.jpg|thumb|250px|Princ na prestolu s stoječimi dvorjani, [[Afrasiab (Samarkand)|Afrasiab, Samarkand]], 1170–1220, Narodni zgodovinski muzej Samarkanda<ref>{{cite book |last1=Frantz |first1=Grenet |title=Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan |date=2022 |publisher=Louvre Editions |location=Paris |isbn=978-8412527858 |page=232}}</ref>]] [[Slika:Ali-Tegin.jpg|thumb|250px|[[Dirham]] karahanidskega vladarja [[Ali Tegin]]a, kovan v Dabusiji leta 1032/1033]] V začetku 11. stoletja se je enotnost Karahanidske dinastije razdrobila zaradi pogostih notranjih spopadov, ki so sčasoma privedli do nastanka dveh neodvisnih karahanidskih držav. [[Ali Tegin]], sin Hasana Bugra kana, je prevzel oblast nad Buharo in drugimi mesti in po Mansurjevi smrti še razširil svoje ozemlje. Proti Ali Teginovim sinovom se je kasneje vojskoval Nasrov sin Boritigin in osvojil velik del [[Semirečje|Semirečja]]. Glavno mesto je postal Samarkand. Leta 1041 je Nasrov drugi sin Mohamed Ajn al-Davla (vladal 1041–1052) prevzel vodstvo zahodne veje družine, kar je sčasoma privedlo do formalne razdelitve Karahanidskega kanata. Muslimanski zgodovinarji so za velikega vladarja imeli Ibrahima Tamgač kana, ki je zahodnim Karahanidom prinesel nekaj stabilnosti z omejitvijo sistema apanaž. Slednje je v kanatu povzročilo veliko notranjih sporov.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Hasanova družina je obdržala oblast v Vzhodnem kanatu s prestolnico v [[Balasagun]]u in kasneje v Kašgarju. Območja Ferganske doline in Transoksanije so postala meja med državama in so bila pogosto predmet sporov. Ob ustanovitvi vzhodne in zahodne države je Ferganska dolina pripadla Vzhodnemu kanatu. Kasneje jo je zavzel Ibrahim Kan in je postala del Zahodnega kanata. ===Suverenost Seldžukov=== Leta 1040 je [[Seldžuško cesarstvo]] v bitki pri Dandanakanu premagalo [[Gaznavidska dinastija|Gaznavide]] in vdrlo v [[Iran]]. Izbruhnil je konflikt s Karahanidi. Slednji so se sprva uspeli upreti napadom Seldžukov in celo za kratek čas prevzeli oblast nad seldžuškimi mesti v [[Veliki Horasan|Velikem Horasanu]]. Kasneje so se znašli v resnih konfliktih z verskimi voditelji ([[Ulema|ulema]]). Uleme iz Transoksanije so nato zahtevali posredovanje Seldžukov. Med vladavino Ibrahimovega vnuka Ahmeda ibn Hidra so Seldžuki leta 1089 vdrli v Karahanidski kanat in prevzeli oblast nad Samarkandom in vsemi domenami, ki so pripadale Zahodnemu kanatu. Zahodni Karahanidski kanat je bil pol stoletja [[vazal]] Seldžukov, ki so v tem času v veliki meri nadzirali imenovanje vladarjev kanata. Ahmeda ibn Hidra so Seldžuki vrnili na oblast, potem pa so ga uleme leta 1095 obtožili herezije in uspeli doseči njegovo usmrtitev.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Po seldžuškem pohodu v Talas in Žetisu so svojo podreditev Seldžukom razglasili tudi Karahanidi iz Kašgarja. Vzhodni kanat je bil seldžuški vazal le kratek čas. Na začetku 12. stoletja je Vzhodni kanat napadel Transoksanijo in za kratek čas zasedel seldžuško mesto Termez.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ===Karakitajska invazija=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 840. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1210. letih]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] cuie1crhat3rl7u5zkgtyvwh0ruy8z1 6690348 6690347 2026-06-16T14:53:56Z Octopus 13285 /* Suverenost Seldžukov */ Semirečje 6690348 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi mongolsko govoreče [[Tatabi|Tatabe]] (Kumose, ''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} [[Slika:Anikova, two horsemen (grey background).jpg|thumb|left|Oborožena konjenika z Anikovskega krožnika, Žetisu, okoli leta 800<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref>]] Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil [[Satuk Bugra Kan]]. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== [[Slika:The Kara-Khanid ruler Ilig Khan on horse submitting to Mahmud of Ghazni riding an elephant, Persian painting, 1306-14.jpg|thumb|300px|Karahanid [[Ilig Kan Nasr]] (levo) se sooča z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]] (na slonu); ''[[Džami al-tavarih]]'' (Edinburgh Or Ms 20)]] Hasan ibn Sulejman (ali [[Harun Bugra kan]]), vnuk Satuk Bugra Kana, je konec 10. stoletja napadel [[Samanidska dinastija|Samanide]]. Med letoma 990 in 992 je zavzel mesto Sajram, [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], Ilak, Samarkand in samanidsko prestolnico Buharo, <ref name="Frye156-157">''The Samanids'', Richard Nelson Frye, '''The Cambridge History of Iran''', Vol. 4, ed. R. N. Frye, (Cambridge University Press, 1999), str. 156–157</ref> potem pa je leta 992 umrl zaradi bolezni<ref name="Frye156-157" /> in Samanidi so se vrnili v Buharo. Hasanov bratranec [[Ali Arslan Kan]] je nadaljeval pohod proti Samanidom. Do leta 999 je Alijev sin Nasr zavzel Taškent, Samarkand in Buharo.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Samanidsko ozemlje je bilo razdeljeno med Gaznavide, ki so dobili Horasan in Afganistan, ter Karahanide, ki so dobili Transoksanijo. Meja med rivalskima imperijema je postala reka [[Amu Darja]]. [[Slika:Ilak Khan Tughan (detail) putting the heathens to flight, from the Arabic copy of Rashid al-Din’s Jāmi al-tavārikh, dated 714 (1314–15). Edinburgh University Library Or. ms. 20, fol. 133b.jpg|thumb|left|200px| Ahmed (Ilak Khan Tughan) v bitki leta 1314-1315; Džami al-tavārikh<ref>{{cite journal |last1=Blair |first1=Sheila |title=Illustrating History: Rashid al-Din and hisCompendium of Chronicles |journal=Iranian Studies |date=2017 |volume=50 |issue=6 |page=8 |doi=10.1080/00210862.2016.1268376 |url=https://www.academia.edu/32365632/Illustrating_History_Rashid_al_Din_and_his_Compendium_of_Chronicles |issn=0021-0862}}</ref>]] Karahanidska država je bila razdeljena na [[Apanaža|apanaže]], kot je bilo običajno pri turških in mongolskih nomadih. Apanaže so bile povezane s štirimi glavnimi urbanimi središči: Balasagunom v Žetisuju, takrat glavnim mestom karahanidske države, Kašgarjem v Šindžjangu, Uzgenom v Ferganski dolini in Samarkandom v Transoksaniji. Prvotni posesti dinastije - Žetisu in Kašgar ter njihovi kani so ohranili implicitno prednost pred tistimi, ki so vladali v Transoksaniji in Fergani.{{sfn|Soucek|2000}} Štirje Alijevi sinovi (Ahmed, Nasr, Mansur in Mohamed) so imeli vsak svojo neodvisno apanažo znotraj karahanidske države. Nasr, osvajalec Transoksanije, je imel v posesti veliko osrednje območje Transoksanije s Samarkandom in Buharo, Fergansko dolino (Uzgen) in druga ozemlja. Po njegovi smrti je bila njegova apanaža razdeljena. Ahmed je dobil Žetisu in Taškent in je po Alijevi smrti postal vodja dinastije. Brata Ahmed in Nasr sta vodila različno politiko do Gaznavidov na jugu. Ahmed je poskušal skleniti zavezništvo z Mahmudom Gaznijskim, Nasr pa se je neuspešno poskušal razširiti na njihovo ozemlje.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} [[Slika:Kara-Khanid Khanate.png|thumb|300px|Karahanidski kanat okoli leta 1006, ko je dosegel svoj največji obseg]] Ahmeda je nasledil Mansur, po Mansurjevi smrti pa je začela prevladovati Hasan Bugra Kanova veja Karahanidov. Hasanova sinova Mohamed Togan Kan II. in Jusuf Kadir Kan, ki je imel v posesti Kašgar, sta postala vodja dinastije. Družini sta sčasoma razdelili Karahanidski kanat na dva dela. V letih 1017–1018 so Karahanidi odbili napad velike množice nomadskih turških plemen, kar je bilo v muslimanskih virih opisano kot velika zmaga.{{sfn|Golden|1990|p=363}} Približno v istem času je karahanidski vladar Ilig Kan dosegel sporazum z Mahmudom Gaznijskim, v katerem sta se strinjala z delitvijo nekdanjega samanidskega ozemlja vzdolž reke Amu Darje.<ref name="Bos106">{{cite book |last1=Bosworth |first1=C. E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date= 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA99 |language=en|quote=}}</ref> ===Osvojitev zahodne Tarimske kotline=== Muslimansko osvajanje budističnih mest vzhodno od [[Kašgar]]ja se je začelo s spreobrnitvijo karahanidskega [[Satuk Bugra Kan|Abdulkarima Satuka Bugra Kana]] v [[islam]] leta 934 in njegovo osvojitvijo Kašgarja. S sinom sta si prizadevala širiti islam med Turki in se sama udeležila vojaških osvajanj.{{sfn|Hansen|2012|p=226}} Sredi 10. stoletja je začel Satukov sin Musa pritiskati na [[Hotan]], s čimer je začel dolgo obdobje vojne med Kašgarjem in [[Hotansko kraljestvo|Hotanskim kraljestvom]].{{sfn|Millward|2009|p=55–56}} Med vladavino Ahmeda ibn Alija so se Karahanidi udeležili tudi vojn proti nemuslimanom na vzhodu in severovzhodu svoje države.{{sfn|Moriyasu|2004|p=207}} Muslimanska poročila pripovedujejo zgodbo o štirih imamih iz Madaina, morda iz [[Irak]]a, ki so odpotovali na pomoč karahanidskemu kaganu Jusufu Kadirju Kanu pri osvajanju Hotana, Jarkenda in Kašgarja. Nevernike naj bi pregnali proti Hotanu, vsi štirje imami pa so bili v bojih ubiti.{{sfn|Thum|2012|p=633}} Leta 1006 je Jusuf Kadir Kan iz Kašgarja osvojil Hotansko kraljestvo, s čimer je prenehalo obstajati kot neodvisna država.<ref>Aurel Stein, [http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B2-7/V-1/page/0231.html.en Ancient Khotan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110912230458/http://dsr.nii.ac.jp/toyobunko/VIII-5-B2-7/V-1/page/0231.html.en |date=2011-09-12 }}, Clarendon Press, str. 181</ref> Osvojitev zahodne [[Tarimska kotlina|Tarimske kotline]], vključno s Hotanom in Kašgarjem, je pomenila drugi val turške naselitve Tarimske kotline. S Karahanidi se identificirajo sodobni [[Ujguri]], čeprav je bilo ime Ujgur prevzeto iz manihejskega [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]].{{sfn|Millward|2009|p=52–56}}{{sfn|Starr|2015|p=42}} ===Razdelitev Karahanidskega kanata=== [[Slika:Prince on his throne, with standing courtesans, Afrasiyab, Samarkand, 1170-1220 CE. National History Museum of Samarkand.jpg|thumb|250px|Princ na prestolu s stoječimi dvorjani, [[Afrasiab (Samarkand)|Afrasiab, Samarkand]], 1170–1220, Narodni zgodovinski muzej Samarkanda<ref>{{cite book |last1=Frantz |first1=Grenet |title=Splendeurs des oasis d'Ouzbékistan |date=2022 |publisher=Louvre Editions |location=Paris |isbn=978-8412527858 |page=232}}</ref>]] [[Slika:Ali-Tegin.jpg|thumb|250px|[[Dirham]] karahanidskega vladarja [[Ali Tegin]]a, kovan v Dabusiji leta 1032/1033]] V začetku 11. stoletja se je enotnost Karahanidske dinastije razdrobila zaradi pogostih notranjih spopadov, ki so sčasoma privedli do nastanka dveh neodvisnih karahanidskih držav. [[Ali Tegin]], sin Hasana Bugra kana, je prevzel oblast nad Buharo in drugimi mesti in po Mansurjevi smrti še razširil svoje ozemlje. Proti Ali Teginovim sinovom se je kasneje vojskoval Nasrov sin Boritigin in osvojil velik del [[Semirečje|Semirečja]]. Glavno mesto je postal Samarkand. Leta 1041 je Nasrov drugi sin Mohamed Ajn al-Davla (vladal 1041–1052) prevzel vodstvo zahodne veje družine, kar je sčasoma privedlo do formalne razdelitve Karahanidskega kanata. Muslimanski zgodovinarji so za velikega vladarja imeli Ibrahima Tamgač kana, ki je zahodnim Karahanidom prinesel nekaj stabilnosti z omejitvijo sistema apanaž. Slednje je v kanatu povzročilo veliko notranjih sporov.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Hasanova družina je obdržala oblast v Vzhodnem kanatu s prestolnico v [[Balasagun]]u in kasneje v Kašgarju. Območja Ferganske doline in Transoksanije so postala meja med državama in so bila pogosto predmet sporov. Ob ustanovitvi vzhodne in zahodne države je Ferganska dolina pripadla Vzhodnemu kanatu. Kasneje jo je zavzel Ibrahim Kan in je postala del Zahodnega kanata. ===Suverenost Seldžukov=== Leta 1040 je [[Seldžuško cesarstvo]] v bitki pri Dandanakanu premagalo [[Gaznavidska dinastija|Gaznavide]] in vdrlo v [[Iran]]. Izbruhnil je konflikt s Karahanidi. Slednji so se sprva uspeli upreti napadom Seldžukov in celo za kratek čas prevzeli oblast nad seldžuškimi mesti v [[Veliki Horasan|Velikem Horasanu]]. Kasneje so se znašli v resnih konfliktih z verskimi voditelji ([[Ulema|ulema]]). Uleme iz Transoksanije so nato zahtevali posredovanje Seldžukov. Med vladavino Ibrahimovega vnuka Ahmeda ibn Hidra so Seldžuki leta 1089 vdrli v Karahanidski kanat in prevzeli oblast nad Samarkandom in vsemi domenami, ki so pripadale Zahodnemu kanatu. Zahodni Karahanidski kanat je bil pol stoletja [[vazal]] Seldžukov, ki so v tem času v veliki meri nadzirali imenovanje vladarjev kanata. Ahmeda ibn Hidra so Seldžuki vrnili na oblast, potem pa so ga uleme leta 1095 obtožili herezije in uspeli doseči njegovo usmrtitev.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Po seldžuškem pohodu v Talas in Semirečje so svojo podreditev Seldžukom razglasili tudi Karahanidi iz Kašgarja. Vzhodni kanat je bil seldžuški vazal le kratek čas. Na začetku 12. stoletja je Vzhodni kanat napadel Transoksanijo in za kratek čas zasedel seldžuško mesto Termez.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ===Karakitajska invazija=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 840. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1210. letih]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] 9kp7opf09pdlvtfb2d3ofi2b3kjni67 Svetovno prvenstvo v nogometu 2026 0 604027 6690547 6690185 2026-06-17T06:06:41Z Sporti 5955 /* Skupinski del */ pos. 6690547 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, KOR, CZE, RSA <!--Update team results below (including date)--> |update=11. junij 2026 |win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA= |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=13. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=1 |loss_CAN=0 |gf_CAN=1 |ga_CAN=1 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=1 |loss_BIH=0 |gf_BIH=1 |ga_BIH=1 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=0 |gf_QAT=1 |ga_QAT=1 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=1 |ga_SUI=1 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=1 |ga_BRA=1 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=1 |ga_MAR=1 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=1 |gf_HAI=0 |ga_HAI=1 |status_HAI= |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=1 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, TUR, PAR <!--Update team results below (including date)--> |update=13. junij 2026 |win_USA=1 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=4 |ga_USA=1 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=1 |gf_PAR=1 |ga_PAR=4 |status_PAR= |win_AUS=1 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=2 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=1 |gf_TUR=0 |ga_TUR=2 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=14. junij 2026 |win_GER=1 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=7 |ga_GER=1 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=1 |gf_CUW=1 |ga_CUW=7 |status_CUW= |win_CIV=1 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=1 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=1 |gf_ECU=0 |ga_ECU=1 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SWE, NED, JPN, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=2 |ga_NED=2 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=1 |loss_JPN=0 |gf_JPN=2 |ga_JPN=2 |status_JPN= |win_SWE=1 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=5 |ga_SWE=1 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=1 |gf_TUN=1 |ga_TUN=5 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NZL, IRN, BEL, EGY <!--Update team results below (including date)--> |update=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=1 |loss_BEL=0 |gf_BEL=1 |ga_BEL=1 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=1 |loss_EGY=0 |gf_EGY=1 |ga_EGY=1 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=1 |loss_IRN=0 |gf_IRN=2 |ga_IRN=2 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=0 |gf_NZL=2 |ga_NZL=2 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=URU, KSA, ESP, CPV <!--Update team results below (including date)--> |update=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=1 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=1 |loss_KSA=0 |gf_KSA=1 |ga_KSA=1 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=1 |loss_URU=0 |gf_URU=1 |ga_URU=1 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NOR, FRA, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=16. junij 2026 |win_FRA=1 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=3 |ga_FRA=1 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=1 |gf_SEN=1 |ga_SEN=3 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=1 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=4 |status_IRQ= |win_NOR=1 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=4 |ga_NOR=1 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, JOR, ALG <!--Update team results below (including date)--> |update=16. junij 2026 |win_ARG=1 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=3 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=1 |gf_ALG=0 |ga_ALG=3 |status_ALG= |win_AUT=1 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=2 |ga_AUT=1 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=1 |gf_JOR=1 |ga_JOR=2 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] 6j3ys6zkuxeoa3uhgq0am7ishhj1iw5 Sarmarutilus 0 604032 6690466 6688158 2026-06-16T18:44:58Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rodovi rib]]; dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690466 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Mazenica]] {{R from scientific name|fish}} [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] oo2l1w4q51dbfgrf9y2twvwt7927u9j Koreselj 0 604039 6690465 6688189 2026-06-16T18:44:35Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rodovi rib]]; dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690465 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | name = Koreselj | image = CarassiusCarassius8.JPG | image_caption = [[Navadni koreselj]], ''Carassius carassius'' | image2 = Common goldfish.JPG | image2_caption = [[Carassius auratus|Zlata ribica]], ''Carassius auratus'' | taxon = Carassius | authority = [[Feliks Paweł Jarocki|Jarocki]], 1822<ref name = CofF>{{Cof family|family=Cyprininae|access-date=13 December 2024}}</ref> | type_species = ''[[Carassius carassius]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758<ref name = CofF/> | synonyms = {{Genus list | Cyprinopsis | [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1832 | Neocarassius | [[François-Louis Laporte, comte de Castelnau|Castelnau]], 1872 }} | synonyms_ref = <ref name = CofF/> | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = }} Koreselj ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carassius''''') je [[Rod (biologija)|rod]] v [[Družina (biologija)|družini]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]]. Večina [[Vrsta (biologija)|vrst]] v tem rodu je splošno znanih kot koreselj, čeprav se ta izraz pogosto nanaša posebej na vrsto [[navadni koreselj]] (''C. carassius''). Najbolj znana vrsta je [[Carassius auratus|zlata ribica]] (''C. auratus''). Razširjeni so v [[Evrazija|Evraziji]]. ==Vrste== ''Carassius'' vsebuje naslednje vrste:<ref name = CofF2>{{Cof genus|genus=Carassius|access-date=13 July 2025}}</ref> * ''[[Carassius auratus]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]])</small> (zlata ribica) * ''[[Carassius buergeri]]'' <small>[[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] & [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1846</small> * ''[[Carassius carassius]]'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> (navadni koreselj) * ''[[Carassius cuvieri]]'' <small>Temminck & Schlegel, 1846</small> (japonski koreselj) * ''[[Carassius gibelio]]'' <small>([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782)</small> (srebrni koreselj) * ''[[Carassius langsdorfii]]'' <small>Temminck & Schlegel, 1846</small> (Ginbuna) * ''[[Carassius praecipuus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]], 2017</small> ==Sklici== {{Commons category}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q237800}} {{Authority control}} [[Kategorija:Pravi krapovci]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1822]] cho8ffhnpzuazwky6n6aesiumtumu0z Tilda 0 604108 6690431 6688825 2026-06-16T18:20:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6690431 wikitext text/x-wiki {{short description|Ločilo ali diakritično znamenje.}} {{infopolje Simbol |mark = ~{{nbsp}}◌&#x0303; |name = {{ubl|Tilda (vijuga, vijugica{{snd}}[[ločilo]])|[[sestavljali znak|Sestavljalna tilda]] ([[diakritično znamenje]])}} | unicode = {{ubl|{{unichar|007E|tilda|html=}}|{{unichar|0303|cwith=◌|sestavljalna tilda|nlink=sestavljalna tilda}}}} | different from = {{ubl| {{unichar|2053|nihajni pomišljaj|nlink= nihajni pomišljaj}}}} | see also = {{ubl| {{unichar|223D|obrnjena tilda}} | {{unichar|2243|asimptotično enako}} | {{unichar|2245|približno enako}} | {{unichar|2246|približno, vendar ne dejansko enako}} | {{unichar|2247|niti približno niti dejansko enako}} | {{unichar|2248|skoraj enako|nlink=dvojna tilda}} | {{unichar|2249|ni skoraj enako}} | {{unichar|224A|skoraj enako ali enako}}}} }} {{ločila<!--|~{{nbsp}}◌&#x0303;-->}} '''Tílda'''{{r|spl00}} je [[grafem]] v obliki [[val]]ovite ležeče [[krivulja|krivulje]] {{angbr|˜}} ali {{angbr|~}} z mnogimi načini rabe. Ime [[znak]]a je v moderne [[evropski jeziki|evropske jezike]] prišlo iz [[španščina|španske]] [[beseda|besede]] {{jezik|es|[[:wikt:en:tilde|tilde]]}}, ki pa izvira iz [[latinščina|latinske]] besede {{jezik|la|[[:wikt:en:titulus|titulus]]}}, kar pomeni 'naslov' ali 'nadpis'.{{r|snoj-2015}}{{r|spl01}} Njena primarna raba je kot [[diakritično znamenje]] ([[naglas]]) v kombinaciji z osnovno [[črka|črko]]. Njena samostojna oblika se v modernih [[besedilo|besedilih]] rabi predvsem za označevanje [[približek|približkov]] ([[aproksimacija|aproksimacij]]). Predvsem v [[jezikoslovje|jezikoslovju]] se tilda imenuje tudi '''vijúga''' ali '''vijúgica'''.{{r|spl02}} == Zgodovina == === Raba srednjeveških pisarjev === Tilda je bila prvotno ena od različnih oznak, napisanih čez izpuščeno črko ali več črk kot [[pisarska okrajšava]] (»znamenje krčenja«).{{r|mart-1910}} Tako sta bili pogosto rabljeni latinski besedi [[Anno Domini]] pogosto okrajšani na ''A<sup>o</sup> Dñi'', z dvignjenim koncem in znamenjem krčenja nad »n«. Takšno znamenje je lahko označevalo izpustitev ene črke ali več črk. To je prihranilo pri stroških pisarjevega dela ter stroških pergamenta in črnila. Srednjeveške evropske listine, napisane v latinščini, so večinoma sestavljene iz takšnih okrajšanih besed z znamenji krčenj in drugimi okrajšavami{{snd}} le redke besede so bile podane v celoti. Besedilo ''Knjige sodnega dne'' ({{jezik|en|[[Domesday Book]]}}) iz leta 1086, ki se nanaša na primer na [[Dvorec Molland|Posestvo Molland]] v [[Devon (grofija)|Devonu]] (glej sosednjo sliko), je zelo okrajšano, kar kažejo mnoge tilde. [[slika:Text of Exeter Domesday Book of 1086.jpg|thumb|center|upright=1.35|[[Liber Exoniensis|Exetersko]] besedilo ''Knjige sodnega dne'' ({{jezik|en|[[Domesday Book]]}}) iz leta 1086{{efn|name="op00"}}]] === Vloga mehanskih pisalnih strojev === {{nadaljnje informacije|mrtva tipka|diakritično znamenje}} [[slika:Olivetti Lettera 32.JPG|thumb|right|220px|[[Pisalni stroj]] [[Olivetti Lettera 32]] (portugalski model s [[tipkovnica|tipkovnico]] [[QWERTY]]) z [[mrtva tipka|mrtvo tipko]] s tildo ({{key press|&#x0303;}}) (in [[cirkumfleks]]om ({{key press|&#x0302;}})) desno od tipke za {{key press|[[Ç]]}}]] [[slika:Idazmakina.jpg|thumb|right|220px|Pisalni stroj Imesa Florida (španski model s tipkovnico QWERTY) z mrtvima tipkama za [[krativec]] ({{key press|&#x0300;}}) in [[ostrivec]] ({{key press|&#x0301;}}), desno od tipke za {{key press|[[P]]}}, ter [[diereza|dierezo]] ({{key press|&#x0308;}}) in cirkumfleks ({{key press|&#x0302;}}), desno od tipke za {{key press|Ñ}}. {{key press|[[Ñ]]}} / {{key press|ñ}} je prisoten samo kot [[predsestavljeni znak|vnaprej sestavljeni znak]].]] Pri [[pisalni stroj|pisalnih strojih]], zasnovanih za jezike, ki rutinsko rabijo [[diakritično znamenje|diakritična znamenja]] ([[naglas]]e), obstajata dve možni rešitvi. Tipke so lahko namenjene [[predsestavljeni znak|vnaprej sestavljenim znakom]] ali pa je mogoče zagotoviti mehanizem [[mrtva tipka|mrtvih tipk]]. Pri slednjem se ob pritisku mrtve tipke naredi oznaka, vendar se za razliko od običajnih tipk nosilec papirja ne premakne naprej in zato se naslednja črka, ki jo je treba natipkati, natisne pod tem naglasom. Pisalni stroji za [[španščina|španščino]] imajo običajno namensko tipko za {{key press|[[Ñ]]}} / {{key press|ñ}}, vendar ker [[portugalščina]] rabi črki {{key press|[[Ã]]}} / {{key press|ã}} in {{key press|[[Õ]]}} / {{key press|õ}}, je ena sama mrtva tipka (namesto da bi se rabili dve tipki za namensko rabo) najbolj praktična rešitev. Znak tilde kot [[ročno stavljenje|premična tipografska črka]] ali znak za [[stavljenje z vročo kovino|vroče tiskanje]] samostojno ni obstajal, saj so [[črkovna škatla|črkovne škatle]] za španščino ali portugalščino vključevale [[črka (tipografija)|tipografske črke]] za naglasne oblike. === Tilda centraliziranega ASCII === {| align=right cellpadding="2px" border=0 style="margin-left:2em" | align=right | [[Serif]]na: | style="font-size:large; font-family:serif" |—~— |- | align=right | [[brezserifna črka|Brezserifna]]: | style="font-size:large; font-family:sans-serif" |—~— |- | align=right | [[enorazmična črka|Enorazmična]]: | style="font-size:large; font-family:monospace" |—~— |- | colspan=2 style="font-size:small" | Prostostoječa tilda med dvema [[dolgi pomišljaj|dolgima pomišljajema]] <br /> v treh družinah pisav |} Prvi standard [[ASCII]] (X3.64-1963) ni imel tilde.{{r|mack-1980}}{{rp|246}} Tako kot portugalščina in španščina so tudi [[francoščina]], [[nemščina]] in [[skandinavski jeziki]] potrebovali več simbolov kot osnovnih 26, potrebnih za [[angleščina|angleščino]]. [[Ameriško združenje za standarde]] ([[ASA]]) je sodelovalo z [[Mednarodni posvetovalni odbor za telefonijo in telegraf|Mednarodnim posvetovalnim odborom za telefonijo in telegraf]] ([[CCITT]]) in prek njega, da bi internacionalizirala kodni nabor, da bi zadostila osnovnim potrebam vsaj [[zahodnoevropski jeziki|zahodnoevropskih jezikov]]. {{citatni blok|Zdi se, da je CCITT na svojem srečanju od 13. do 15. maja 1963 sklenil, da bi bil predlagani 7-bitni kodni standard ISO primeren za njihove potrebe, če bi mu dodali male črke in pet diakritičnih znamenj [...].{{r|spl07}} Na srečanju od 29. do 31. oktobra je pododbor [[Mednarodna organizacija za standardizacijo|ISO]] nato spremenil osnutek ISO, da bi izpolnil zahteve CCITT, tako da je puščico navzgor in puščico levo zamenjal z diakritičnimi znamenji, [[opuščaj]]u in [[narekovaj]]u dodal diakritične pomene ter [[številski znak]] spremenil v dual{{efn|name="op01"}} za tildo.{{r|grif-1963}}|source= Spletno mesto Jukke »Yucce« Korpele z brezplačnimi informacijami (ki navaja izvirne vire).{{r|korp-2000}}}} Tako se je rodil standard [[ISO 646]] (in standard ASCII posodobljen na X3.64-1967), ki je tildo in druge simbole zagotovil kot neobvezne znake.{{r|mack-1980}}{{rp|247}}{{efn|name="op02"}} ISO 646 in ASCII sta vključila mnoga pretiskovalna [[mala črka|mala]] diakritična znamenja iz pisalnih strojev, vključno s tildo. Pretisk naj bi deloval tako, da bi se med kode za črke in diakritična znamenja postavilo kodo za [[vračalka|brisanje v levo]].{{r|spl09}} Vendar pa tudi tedaj mehanizmi, ki bi lahko izvajali to ali katero koli drugo pretiskovanje, niso bili široko dostopni, niso delovali za [[velika črka|velike črke]] in so bili nemogoči na [[video]] [[prikazovalnik]]ih, zaradi česar ta koncept ni bil deležen večjega sprejemanja. Posledično je [[programska oprema]] veliko teh samostojnih diakritičnih znamenj (in [[podčrtaj]]) hitro ponovno rabila kot dodatno skladnjo in so v bistvu postali nove vrste skladenjskih simbolov, ki jih lahko rabi [[programski jezik]]. Ko je ta raba postala prevladujoča, se je [[oblikovanje črk]] postopoma razvijalo, tako da so ta diakritična znamenja postala večja in bolj navpično centrirana, zaradi česar so bila neuporabna kot pretiskana diakritična znamenja, vendar veliko lažje berljiva kot samostoječi znaki, ki so se začeli rabiti za povsem drugačne in nove namene. Večina modernih pisav poravna navadni »[[grafični znak|razmik]]« ASCII (prostostoječo) tildo na isto raven kot [[pomišljaj]]e ali le nekoliko višje. Prostostoječa tilda ima v ASCII kodo 126, od koder je bila podedovana v [[Unicode]] kot U+007E ({{unichar|007E|tilda}}). Podobno oblikovan znak ({{char|&#x2053;}}) je v [[tipografija|tipografiji]] in [[leksikografija|leksikografiji]] znan kot [[nihajni pomišljaj]] ({{unichar|2053|nihajni pomišljaj|ulink=Unicode}}){{snd}} ti se rabijo v [[slovar]]jih za označevanje izpustitve vnosne besede.{{r|spl08}} === Etimologija in povezava s španščino === {{glavni|Ñ}} [[slika:Logotipo del Instituto Cervantes.svg|thumb|right|220px|[[Logotip]] [[Ištitut Cervantes|Inštituta Cervantes]]]] [[slika:Logo de CNN en Español (2010-2015).svg|thumb|right|220px|Logotip [[CNN en Español]]]] V slovenščino je tilda prišla prek [[nemščina|nemščine]] ({{jezik|de|Tilde}}), kar izhaja iz španske besede {{jezik|es|[[:wikt:en:tilde|tilde]]}} in pomeni 'tilda', 'naglasno znamenje'. Beseda se je razvila iz latinske besede {{jezik|la|[[:en:wikt:titula|titula]]}}, [[besedotvorje|besedotvorne]] različice od {{jezik|la|[[:wikt:en:titulus|titulus]]}}{{snd}} 'napis', 'naslov' (knjige, razdelka), 'nadpis', 'naziv'., 'plakat, 'tablica' ali 'epitaf', ki verjetno izhaja iz [[etruščina|etruščine]].{{r|snoj-2015}} Morda preko [[stara katalonščina|starokatalonske]] ali [[stara provansalščina|staroprovansalske]] vmesne oblike (kar upošteva končni -e namesto -o).{{r|coro-1983}} Španska beseda {{jezik|es|tilde}} se je lahko razvila tudi kot deverbalna oblika iz španske besede {{jezik|es|[[:wikt:en:tildar|tildar]]}}, razvite iz [[metateza|metateze]] [[pozna latinščina|poznolatinskega]] {{jezik|la|[[:wikt:en:titulāre|titulāre]]}}, [[glagol]]a iz {{jezik|la|titulus}}. Ta beseda je dvojnik besede {{jezik|es|[[:wikt:en:titular|titular]]}}, izposojene iz iste poznolatinske besede {{jezik|la|titulāre}}. Kot kaže [[etimologija|etimološki]] izvor besede »tilda« v angleščini, je ta simbol tesno povezan s španščino. Povezava izhaja iz rabe tilde nad črko {{angbr|[[n]]}}, ki tvori (drugačno) črko {{angbr|[[ñ]]}} v španščini, kar je značilnost le [[#Palatalni n|nekaj drugih jezikov]], večina katerih je zgodovinsko povezanih s španščino. Ta posebnost lahko pomaga tujim govorcem, da hitro prepoznajo besedilo kot napisano v španščini z majhno možnostjo napake. Zlasti v 1990-ih so špansko govoreči intelektualci in mediji pokazali podporo jeziku in kulturi, tako da so to črko branili pred trendi [[globalizacija|globalizacije]] in [[komputerizacija|komputerizacije]], ki so grozili, da jo bodo odstranili s tipkovnic in drugih standardiziranih izdelkov in kod.{{r|spl14}}{{r|spl15}} [[Inštitut Cervantes]], ki ga je ustanovila [[Vlada Španije|španska vlada]] za mednarodno promocijo španščine, je za svoj [[logotip]] izbral zelo stilizirano črko {{char|Ñ}} z veliko tildo. 24-urni [[radiodifuzno novinarstvo|novičarski kanal]] [[CNN]] v ZDA je kasneje sprejel podobno strategijo pri svojem obstoječem logotipu za lansiranje [[CNN en Español|španske različice]], zato je bil zapisan kot CN͠N. Podobno kot Nacionalna košarkarska zveza ([[NBA]]) ima tudi [[Španska moška košarkarska reprezentanca]] vzdevek »ÑBA«. V španščini sami se beseda {{jezik|es|tilda}} rabi bolj splošno za diakritična znamenja, vključno z ostrivcem, ki označuje [[poudarek]].{{r|spl10}} Diakritično znamenje {{char|~}} se pogosteje imenuje {{jezik|es|virgulilla}} ali {{jezik|es|la tilde de la eñe}} in v španščini ne velja za [[naglas]], temveč preprosto za del črke {{char|ñ}} (podobno kot [[nadpisna pika|pika nad]] {{char|ı}} tvori znak {{char|i}}, ki je znan bralcem angleščine). == Raba == === Pogosta raba === V slovenščini in angleščini se tilda ne rabi kot diakritično znamenje, čeprav se rabi v nekaterih [[prevzeta beseda|prevzetih besedah]]{{snd}} npr. [[El Niño]]. Samostojna oblika simbola se rabi širše. Neformalno{{r|ackl-2011}} pomeni »[[približek|približno]]«, »okoli« ali »okrog«, na primer »~{{nbsp}}30 minut prej«, kar pomeni »''okoli'' 30 minut prej«, in se v slovenščini piše nestično.{{r|spl03}}{{r|spl04}}{{r|snoj-2016}} V angleščini se v takšnih primerih piše stično. Lahko pomeni tudi »podobno«,{{r|quin-1998}} vključno z »enakega [[red velikosti|velikostnega reda]] kot«,{{r|ackl-2011}} na primer »<math> x \sim y \!\, </math>«, kar pomeni, da sta <math> x \!\, </math> in <math> y \!\, </math> istega velikostnega reda. Drug znak za približek je [[dvojna tilda]] {{char|≈}}, ki pomeni »približno« ali »skoraj enako«.{{r|spl03}}{{r|quin-1998}}{{r|spl05}} Tilda se rabi tudi za označevanje [[skladnost (geometrija)|skladnosti]] oblik, tako da se postavi nad [[matematični znak|znak]] za [[enakost]] ([[enačaj]], {{char|1==}}), torej {{char|≅}}. ==== Kot izrazno ločilo ==== V novejši digitalni rabi tilde na obeh straneh besede ali besedne zveze včasih izražajo poseben ton, ki »omogoča, da zaprte besede izražajo tako iskrenost kot ironijo«, kar lahko preventivno ublaži negativno reakcijo.{{r|bern-2015}} V slovenščini in angleščini se tako rabljena tilda piše nestično. Na primer, novinar [[spletni časopis|spletnega časopisa]] ''[[BuzzFeed News]]'' Joseph Bernstein interpretira tildi v naslednjem [[tvit]]u: {{citatni blok|in the ~ spirit of the season ~ will now link to some of the (imho) #Bestof2014 sports reads. if you hate nice things, mute that hashtag.}} : {{resize|Prevod: V ~ duhu sezone ~ bom zdaj povezal nekatere (po mojem mnenju) športne članke #Bestof2014. Če sovražite lepe stvari, utišajte ta [[ključnik]].}} kot način, da se tako avtor kot bralec zavedata, da je priložena fraza{{snd}} »duh sezone«{{snd}} »[[kliše]]jska in se ve, da je ta lastnost pod nivojem avtorja, in se ne želi, da bi se mislilo, da je avtor na splošno klišejska oseba«.{{r|bern-2015}}{{efn|name="op03"}} Tilda se med drugim rabi na [[družbeni mediji|družbenih medijih]] za [[ločilo ironije|označevanje]] [[sarkazem|sarkazma]].{{r|lesl-2017}} Lahko se rabi tudi na [[splet]]u, zlasti v neformalnem pisanju, kot je [[fanovska literatura]] ({{jezik|en|fanfiction}}), za izražanje ljubkega, igrivega ali spogledljivega tona.{{r|spl06}} Podobnega videza znak [[valoviti pomišljaj]] (〜) se v [[japonščina|japonščini]] včasih rabi kot izrazno ločilo. === Diakritična raba === V nekaterih jezikih je tilda diakritično znamenje, ki se postavi nad črko in označuje spremembo v njeni izgovorjavi: ==== Višina tona ==== Sodobna oblika tilde je bila prevzeta iz [[grška diakritična znamenja|politoničnega pravopisa]] [[stara grščina|stare grščine]], kjer je imel [[perispomen]] ('cirkumfleks'), {{unichar|0342|sestavljalni grški perispomen|cwith=◌}}, dve obliki: [[obrnjeni brevis]] in poševno črto, ki se jo sedaj povezuje s tildo. Označeval je [[naglas|dvig tonskega naglasa]], ki mu je sledil povratek k privzetemu tonu.{{r|peek-2021}} Perispomen v obliki tilde se v [[vietnamščina|vietnamščini]] rabil tudi kot tonska oznaka, čeprav je bil v Unicodu pomotoma [[Unicodna enakovrednost|kanonično enakovreden]] tildi, kar je povzročilo težave pri kodiranju, ko se je poleg nje rabila dejanska [[srednja vietnamščina|srednjevietnamska]] tilda za [[nazalizacija|nazalizacijo]].{{r|nguy-2024}} ==== Okrajšava ==== [[slika:Hic Fabricatur Naves.jpg|thumb|right|220px|[[Zemljevid]] [[Olaus Magnus|Olausa Magnusa]] (1490&ndash;1557) ''Morski zemljevid'' (''[[Carta marina]]'') iz leta 1539, ki prikazuje [[Finska|finsko]] gospodarstvo, s skrajšanima napisoma {{jezik|la|Hic fabricātur naves}} in {{jezik|la|Hic fabricātur [[bombarda|bombarde]]}}. Ta tilda ima obliko [[makron (diakritično znamenje)|makrona]] (ā = an).]] V srednjeveških latinskih dokumentih se je za [[pisna okrajšava|okrajšave]] rabil [[makron (diakritično znamenje)|makron]]. Ko sta [[samoglasnik]]u sledila {{angbr|n}} ali {{angbr|m}}, so ga pogosto izpustili, nad predhodnim samoglasnikom pa so postavili malo črko {{angbr|N}}), ki je označevala manjkajočo črko{{snd}} to je izvor rabe tilde za označevanje nazalizacije (primerjaj razvoj [[preglas]]a kot okrajšave za črko {{angbr|e}}). Zaviti makron je označeval izpuščeno črko {{angbr|a}} ali [[zlog]], ki ga vsebuje.{{r|reim-2015}} Praksa rabe tilde nad samoglasnikom za označevanje izpustitve črk {{angbr|n}} ali {{angbr|m}} se je v [[tiskana knjiga|tiskanih knjigah]] v francoščini nadaljevala kot sredstvo za skrajšanje dolžine besedila do 17. stoletja. Tilda se je občasno rabila tudi za ustvarjanje drugih okrajšav, na primer nad črko {{angbr|[[q]]}}, kar je tvorilo {{char|q̃}}, za [[:wikt:en:q̃|označevanje besede ''que'']] (»ta«, »to«). Pojavlja se tudi za ''qua'' in skupaj s črko {{angbr|[[p]]}} za tvorbo {{char|[[:wikt:en:p̃|p̃]]}} za ''pra''.{{r|reim-2015}} ==== Nazalizacija ==== Prav tako kot mala črka {{angbr|n}} izvira tilda, ko je bila napisana nad drugimi črkami in je označevala latinski {{angbr|n}}, ki je bil v stari [[galicijska portugalščina|galicijski portugalščini]] [[izpust|izpuščen]]. V moderni portugalščini označuje [[nazalizacija|nosniško]] izgovorjavo osnovnega samoglasnika: {{jezik|pt|mão}}{{snd}} 'roka', iz latinskega {{jezik|la|manu-}}: {{jezik|pt|razões}}{{snd}} 'razlogi', iz latinskega {{jezik|la|rationes}}. Ta raba je bila sprejeta v [[pravopis]]ih več [[avtohtoni jeziki Amerik|avtohtonih jezikov]] [[Južna Amerika|Južne Amerike]], kot sta [[gvaranščina]] in [[nengatščina]], pa tudi v [[mednarodna fonetična abeceda|mednarodni fonetični abecedi]] (IPA) in mnogih drugih fonetičnih abecedah. Na primer, {{IPA|[ljɔ̃]}} je transkripcija IPA izgovorjave francoskega krajevnega imena {{jezik|fr|[[Lyon]]}}. V [[bretonščina|bretonščini]] simbol {{angbr|ñ}} za samoglasnikom pomeni, da črka {{angbr|n}} služi le temu, da samoglasniku da [[nosnik|nosniško]] izgovorjavo, ne da bi se sama izgovorila, kot se običajno. Na primer, {{angbr|an}} daje izgovorjavo {{IPA|[ãn]}}, medtem ko {{angbr|añ}} daje izgovorjavo {{IPA|[ã]}}. V [[romanizacija (jezikoslovje)|romanizaciji]] [[tunizijska arabščina|tunizijske arabščine]] po metodi [[Nemško orientalsko društvo|Nemškega orientalskega društva]] (DMG) se tilda rabi za nosniška samoglasnika [[õ]] in [[ṏ]]. ==== Palatalni n ==== {{glavni|Ñ}} Črka {{angbr|n}} s tildo ({{angbr|ñ}}, {{angbr|Ñ}}) se je razvila iz [[digraf]]a {{angbr|nn}} v španščini. V tem jeziku {{angbr|ñ}} velja za ločeno črko, imenovano {{jezik|es|[[Ñ|eñe]]}} ({{IPA|es|ˈeɲe|IPA}}), in ne za kombinacijo črke in diakritičnega znamenja{{snd}} v španskih slovarjih se nahaja med črkama {{angbr|n}} in {{angbr|[[o]]}}. V španščini se beseda {{jezik|es|tilde}} dejansko nanaša na diakritična znamenja na splošno, npr. ostrivec v besedi ''José'',{{r|spl11}} medtem ko se diakritično znamenje v besedi {{angbr|ñ}} imenuje »virgulilla« ({{IPA|es|birɣuˈliʝa|IPA}}) ([[jeizem|yeísta]]) ali ({{IPA|es|birɣuˈliʎa|IPA}}) (ne-yeísta).{{r|spl12}} Trenutni jeziki, v katerih se za [[zvočni palatalni nosnik|palatalni nosniški]] [[soglasnik]] /[[ɲ]]/ rabi {{angbr|n}} s tildo ({{angbr|ñ}}), so: {{div col|colwidth=8em}} * [[asturščina]] * [[ajmarščina]] * [[baskovščina]] * [[čamorščina]] * [[filipinščina]] * [[galicijščina]] * [[gvaranščina]] * [[inupiakščina]] * [[mapudungun]] * [[papiamento]] * [[kečuanščina]] * [[španščina]] * [[tetumščina]] * [[volofščina]] {{div col end}} ==== Ton ==== V [[vietnamščina|vietnamščini]] tilda nad samoglasnikom predstavlja škripajoč naraščajoči [[ton (jezikoslovje)|ton]] ({{jezik|vi|ngã}}). Črke s tildo ne veljajo za ločene črke [[vietnamska abeceda|vietnamske abecede]]. Ta raba izhaja iz grškega [[perispomen]]a.{{r|nguy-2024}} ==== Mednarodna fonetična abeceda ==== V [[fonetika|fonetiki]] se tilda rabi kot diakritično znamenje, ki se postavi nad črko, pod njo ali na njeno sredino: V [[fonetika|fonetični]] in [[fonologija|fonološki]] transkripciji z rabo mednarodne fonetične abecede se tilda lahko rabi kot diakritično znamenje, ki se postavi nad črko, pod njo ali pa se nanjo namesti, pri čemer ima vsaka lega drugačen pomen:{{r|spl16}}{{rp|172–173}} * tilda nad črko {{unichar|0303|sestavljalna tilda|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}} označuje nazalizacijo, npr. {{IPA|[ã]}}, {{IPA|[ṽ]}}. * tilda pod črko označuje [[škripajoči glas|laringalizacijo]], npr. {{IPA|[a̰]}}, {{IPA|[d̰]}}. Če ne obstaja vnaprej sestavljeni znak Unicode, se za ustvarjanje znaka lahko rabi {{unichar|0330|sestavljalna tilda spodaj|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}}. * tilda, nameščena na sredino črke, označuje [[velarizacija|velarizacijo]] ali [[faringalizacija|faringalizacijo]], npr. {{IPA|[ɫ]}}, {{IPA|[z̴]}}. Če ne obstaja vnaprej sestavljen znak Unicode, se za ustvarjanje znaka lahko rabi {{unichar|0334|sestavljalna tilda s prekrivanjem|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}}, odvisno od podpore za pisave. Kombinacije tilde zgoraj in tilde spodaj s črko so kanonično enakovredne katerim koli vnaprej sestavljenim črkam v Unicode. Kombinacije s prekrivajočo se tildo niso. Slednji [[predsestavljeni znak|vnaprej sestavljeni znaki]] so {{angbr IPA|ᵬ ᵭ ᵮ ᵯ ᵰ ᵱ ᵲ ᵳ ᵴ ᵵ ᵶ}}, sprejeti z Unicode 4.0, in ena sama črka, sprejeta kasneje, {{angbr IPA|ꭨ}}. Predlog iz leta 2023 za dodatne znake je bil zavrnjen, namesto tega pa je bilo rabljeno sestavljalno diakritično znamenje. Nekateri od teh dodatnih simbolov, kot je {{angbr IPA|ð̴}}, ki se običajno rabi za zvok arabskega {{angbr|ظ}} niso preprosta grafična superpozicija U+0334 na črko IPA, zato bi bila za njihovo upodobitev, kot so vidni v besedilih, potrebna posebna pisava.{{r|mill-2023}} Nepodprte črke, potrjene v literaturi, kot je dokumentirano v predlogu iz leta 2023, so pljučni soglasniki {{angbr IPA|c̴ k̴ ɡ̴ g̴ ʔ̴ ʧ̴ ɸ̴ β̴ v̴ θ̴ ð̴ ɬ̴ ɮ̴ ʃ̴ ʒ̴ ʂ̴ x̴ χ̴ h̴ ɽ̴ ʀ̴ ʋ̴ ɭ̴ ᶅ̴ ʎ̴ j̴ ɰ̴}}, klikajoče črke {{angbr IPA|ʇ̴ ʗ̴ ʖ̴}}, nadpisane črke {{angbr IPA|ʴ̴ 𐞩̴}}, samoglasniške črke {{angbr IPA|i̴ ɪ̴ u̴ ʊ̴ o̴ ə̴ a̴ ɑ̴}} in nadomestni črki za soglasnik in samoglasnik, {{angbr IPA|C̴ V̴}}. Verjetne so tudi dodatne črke. Vendar pa ta dogovor postaja manj pogost, razen prvotne prekrivajoče se črke, temnega L {{angbr IPA|ɫ}}, ki je individualno opredeljena v ''Priročniku'' IPA.[26]: 179  Namesto tega natančnejši dogovori razgrajenega velariziranega {{angbr IPA|Xˠ}} in faringaliziranega {{angbr IPA|Xˤ}} postopoma nadomeščajo tildo{{snd}} večina potrdil v predlogu iz leta 2023 je iz 20. stoletja, z izjemo transkripcij [[emfatični soglasnik|emfatičnih soglasnikov]] arabščine, kjer dogovor tilde ostaja pogost.{{r|mill-2023}} Čeprav formalno ni del IPA, se lahko med dve črki postavi tilda, ki označuje variacijo ali menjavo. Na primer {{angbr IPA|ɕ ~ ʃ&thinsp;}} lahko označuje, da so zvoki v [[prosta variacija|prosti variaciji]] ali se izmenjujejo, odvisno od konteksta, regije ali govorca.{{r|roun-2011}} ==== Podaljšek črk ==== V [[estonščina|estonščini]] znak {{angbr|õ}} predstavlja [[tesnosrednji zadnji nezaokroženi samoglasnik]] in velja za samostojno črko. Na primer {{jezik|et|[[estonska abeceda|k'''õ'''rv]]}} {{IPA|[kɤrv]}}{{snd}} 'uho'. ==== Druge rabe ==== Nekateri jeziki in abecede rabijo tildo za druge namene, kot na primer: * [[arabska pisava]]: znak, ki spominja na tildo ({{unichar|0653|aranski maddah zgoraj|cwith=ـ|nlink=arabska diakritična znamenja#Maddah}}), se rabi čez črko {{angbr|[[ا]]}} ({{IPA|/a/}}), da postane {{big|{{angbr|[[آ]]}}}}, kar označuje dolg [[glas]] {{IPA|/ʔaː/}}. * [[gvaranščina]]: črka s tildo {{angbr|[[G̃]]}} (upoštevati je treba, da {{angbr|[[G]] / [[g]]}} s tildo v Unicodu ni na voljo kot vnaprej sestavljeni glif) predstavlja [[zvočni velarni nosnik|velarni nosniški]] soglasnik. Prav tako črka {{angbr|[[y]]}} s tildo ({{angbr|[[Ỹ]]}}) predstavlja nazalizirani zgornji osrednji zaobljeni samoglasnik {{IPA|[ɨ̃]}}. [[Munduruku]], [[parintintinščina]] in dva starejša črkovanja filipinskih besed prav tako rabijo {{angbr|[[g̃]]}}. * [[sirska abeceda|sirska pisava]]: tilda (~) pod črko ''[[kaf]]'' (''kaph'') predstavlja glas {{IPA|[t͡ʃ]}}, ki se prečrkuje kot ''ch'' ali ''č''.{{r|nest-1888}} * [[estonščina]] in [[voroščina]] rabita tildo nad črko {{angbr|o}}, kar da {{angbr|õ}} za označevanje samoglasnika {{IPA|ɤ}}, redkega glasu med jeziki (glej tudi razdelek [[#Podaljšek črk|Podaljšek črk]] zgoraj). * [[Unicode]] ima znak za [[sestavljalni znak|sestavljanje]] znaka navpične tilde: {{unichar|033E|sestavljalna navpična tilda|cwith=◌}}. Rabi se za označevanje [[ton (jezikoslovje)|srednjega tona]] v jezikovni transkripciji nekaterih [[narečje|narečij]] [[litovščina|litovščine]],{{r|spl13}} zgodovinsko pa se je rabil tudi v črki [[х̾]], ki je bila del [[cirilizacija poljščine pod Ruskim imperijem|poljske cirilice]] konec 19. stoletja. * ''Baskovsko-špansko-francoski slovar'' (''Diccionario Vasco-Español-Francés'') [[Resurrección María de Azkue|Resurreccióna Maríe de Azkueja]] iz leta 1906 je rabil idiosinkratično črkovanje, vključno z {{angbr|[[ã]] [[d̃]] [[ẽ]] [[ĩ]] [[l̃]] [[ñ]] [[õ]] [[s̃]] [[t̃]] [[ũ]] [[x̃]]}}.{{r|azku-1906}} === Kot ločilo === Tilda se v ločilih rabi na različne načine, med drugim: V nekaterih jezikih (na primer v francoščini) se lahko tilda ali tildi podoben [[valoviti pomišljaj]] (Unicode: {{unichar|301C|valoviti pomišljaj}}) rabi kot [[ločilo]] (namesto nerazmaknjenega [[vezaj]]a, [[navadni pomišljaj|navadnega]] ali [[dolgi pomišljaj|dolgega pomišljaja]]) med dvema [[številka]]ma, da se označi [[interval (matematika)|intervalni obseg]]. S tem se izogne nevarnosti zamenjave z [[odštevanje]]m ali številko z vezajem (kot je številka dela ali številka modela). »12~15« na primer pomeni »''od 12 do 15''«, »~3« pomeni »''do tri''« in »100~« pomeni »''100 in več''«. [[Vzhodnoazijski jeziki]] skoraj vedno rabijo ta dogovor, včasih pa se zaradi jasnosti rabi tudi v nekaterih drugih jezikih. [[Kitajščina]] za ta namen rabi valoviti pomišljaj in dolgi pomišljaj [[oblike polovične in polne širine|polne širine]] kot sopomenki. V angleščini se tilda pogosto rabi za izražanje razponov in številk modelov v [[elektronika|elektroniki]], redko pa v formalni slovnici ali v stavljenih dokumentih, saj valoviti pomišljaj pred številko včasih predstavlja približek (glej spodaj). '''Tilda obsega''' se v [[francoščina|francoščini]] rabi za različne namene, vendar le za označevanje intervalnih obsegov števil (npr. « 21~32 degrés Celsius » pomeni »''21 do 32 stopinj Celzija''«). (Simbol {{unichar|2248|dvojna tilda}} ([[dvojna tilda]]) se tudi rabi v franoščini, na primer {{jezik|fr|«&nbsp;≈400 mètres&nbsp;»}} pomeni »''približno 400 metrov''«. ==== Približek ==== {{glej tudi|približek|aproksimacija}} Pred številko lahko tilda pomeni »približno«: npr. »~42« pomeni »''približno 42''«.{{r|spl17}} Takšna raba je v nasprotju s standardom [[ISO/IEC 80000|ISO/IEC 80000-2]] in se ji je treba izogibati. Pri rabi z [[valutni simbol|valutnimi simboli]], ki predhodijo številski vrednosti (nacionalni dogovori se razlikujejo), je tilda pred simbolom, tako se na primer »~$10« v slovenščini valutni simbol zapiše nestično in za številsko vrednostjo kot »~10 $« in pomeni »''približno deset dolarjev''«.{{r|spl18}} Simbola {{big|≈}} (skoraj enako) in {{big|≅}} (približno enako) sta med drugimi simboli, ki se rabijo za izražanje približka. ==== Japonščina ==== {{glej|japonska ločila#Valoviti pomišljaj}} [[japonska ločila|Valoviti pomišljaj]] (波ダッシュ, nami dasšu) se v [[japonščina|japonščini]] rabi za različne namene, vključno z označevanjem intervalnih obsegov števil (npr. »5〜10« pomeni »''med 5 in 10''«) namesto pomišljajev ali [[oklepaj]]ev ter za označevanje izvora. Valoviti pomišljaj se rabi tudi za ločevanje naslova in podnaslova v isti vrstici, tako kot se [[dvopičje]] rabi v slovenščini in angleščini. Pri rabi v pogovorih po e-pošti ali neposrednem sporočanju se lahko rabi kot [[ločilo ironije|znak]] [[sarkazem|sarkazma]]. Znak se rabi kot nadomestek za znak [[chōonpu|chōon]], katakane, ki podaljšuje zadnji zlog. ==== Kitajščina ==== Uporabniki [[WeChat]]a pogosto nadomeščajo končna ločila s tildami v sporočilih. Analiza takšnih »inovativnih rab« tild je pokazala, da se končne tilde najpogosteje rabijo za to, da je sporočilo prijaznejše in vljudnejše. Zaradi njih so izrazi bolj iskreni, navodila pa manj nenadna. Redkeje končne tilde nakazujejo zvoke, kot sta [[onomatopeja]] in zvočne razširitve. To rabo primerjajo s ''sadžiao'' ({{jezik-zh|s=撒娇}}), otroškim vedenjem, ki se ga vidi v vzhodnoazijskih kulturah in se vokalizira tudi z dvigovanjem ali podaljševanjem tona.{{r|xu---2023}} === Matematika === ==== Kot unarni operator ==== Tilda pred posamezno količino lahko pomeni »približno«, »okoli«{{r|spl03}} ali »enakega velikostnega reda kot«. ==== Kot relacijski operator ==== V [[matematika|matematiki]] se operator tilde (ki se ga lahko predstavi s tildo ali namenskim znakom {{unichar|223C|operator tilde}}), včasih imenovan »zamenjuje«, pogosto rabi za označevanje [[ekvivalenčna relacija|ekvivalenčne relacije]] med dvema objektoma. Tako »<math> x \sim y \!\, </math>« pomeni »''<math> x \!\, </math> je [[ekvivalenčna relacija|ekvivalenten]] <math> y \!\, </math>''«. To je šibkejša izjava kot izjava, da je »<math> x \!\, </math> [[relacija enakosti|enak]] <math> y \!\, </math>«. Izraz »<math> x \sim y \!\, </math>« se včasih na glas prebere kot »<math> x \!\, </math> zamenjuje <math> y \!\, </math>«, morda kot analog verbalnemu izrazu »<math> x = y \!\, </math>«.{{r|keat-2004}} Tilda lahko na različne načine označuje približno enakost. Rabi se lahko za označevanje [[asimptotična analiza|asimptotične enakosti]] dveh [[funkcija|funkcij]]. Na primer, <math> f (x) \sim g (x) \!\, </math> pomeni, da je:{{r|ackl-2011}} : <math> \lim_{x \to \infty} \frac{f(x)}{g(x)} = 1 \!\, . </math> V [[fizika|fiziki]] in [[astronomija|astronomiji]] se med dvema izrazoma (npr. <math> h \sim 10^{-34} \text{J s} \!\, </math>) rabi tilda, da se pove, da sta oba enakega velikostnega reda.{{r|ackl-2011}} V [[statistika|statistiki]] in [[verjetnostni račun|verjetnostnem računu]] tilda pomeni »je porazdeljeno kot«;{{r|ackl-2011}} glej [[slučajna spremenljivka]] (npr. <math> X \sim B(n, p) \!\, </math> za [[binomska porazdelitev|binomsko porazdelitev]]). Tilda se lahko rabi tudi za predstavitev [[geometrija|geometrijske]] [[podobnost (geometrija)|podobnosti]] (npr. <math> \triangle ABC \sim \triangle DEF \!\, </math>, kar pomeni, da je [[trikotnik]] <math> ABC \!\, </math> podoben <math> DEF \!\, </math>). Trojna tilda ('''≋''') se pogosto rabi za prikaz [[skladnost (geometrija)|skladnosti]], ekvivalenčne relacije v geometriji. V [[teorija grafov|teoriji grafov]] se lahko tilda rabi za predstavitev [[matrika sosednosti|sosednosti]] med [[točka (teorija grafov)|točkami]]. [[povezava (teorija grafov)|Povezava]] <math> (x, y) \!\, </math> povezuje točki <math> x \!\, </math> in <math> y \!\, </math>, za kateri se lahko reče, da sta sosednji, in to sosednost se lahko označi z <math> x\sim y \!\, </math>. ==== Kot diakritično znamenje ==== Simbol »<math> \tilde{f} \!\, </math>« se izgovarja kot »[[f|ef]] tilda« ali v angleščini neformalno kot »{{jezik|en|eff twiddle}}«.{{r|ackl-2011}}{{r|choy-1988}} To se lahko rabi za označevanje [[Fourierova transformacija|Fourierove transformacije]] funkcije <math> f \!\, </math> ali [[dvig (matematika)|dviga]] funkcije <math> f \!\, </math> in ima lahko različne druge pomene, odvisno od konteksta. Tilda, postavljena pod črko v matematiki, lahko predstavlja [[vektor (matematika)|vektorsko]] količino (npr. <math> (x_{1}, x_{2}, x_{3}, \ldots, x_{n}) = \underset{^{\sim}}{\mathbf x} \equiv \underset{^{\sim}}{\mathbf{\vec{x}}} \!\, </math>). V statistiki in verjetnostnbem računu se tilda, postavljena na vrh spremenljivke, včasih rabi za predstavitev [[mediana|mediane]] te spremenljivke{{snd}} tako bi <math> \tilde{\mathbf y} \!\, </math> označevala mediano spremenljivke <math> \mathbf y \!\, </math>. Tilda nad črko n (<math> \tilde{n} \!\, </math>) se včasih rabi za označevanje [[harmonična sredina|harmonične sredine]]. V [[strojno učenje|strojnem učenju]] lahko tilda predstavlja kandidatno vrednost za stanje celice v enotah [[zaprta ponavljajoča se enota|GRU]] ali [[dolgi kratkoročni pomnilnik|LSTM]]. (npr. c̃). === Fizika === V [[fizika|fiziki]] se pogosto obravnava [[ravnovesna točka (matematika)|ravnovesno rešitev]] enačbe in nato [[teorija motenj|motnjo]] ([[perturbacija|perturbacijo]]) tega [[ravnovesje|ravnovesja]]. Za spremenljivke v prvotni enačbi (na primer <math> X \!\, </math>) se lahko izvede zamenjavo <math> X \to x + \tilde{x} \!\, </math>, kjer je <math> x \!\, </math> ravnovesni del in <math> \tilde{x} \!\, </math> moteni (perturbirani) del. Tilda se v [[fizika delcev|fiziki delcev]] rabi tudi za označevanje domnevnega [[supersimetrija|supersimetričnega]] partnerja. Na primer, [[elektron]] se označuje s črko ''e'', njegov [[superpartner]], [[selektron]], pa se zapiše kot ''ẽ''. V [[mehanika|mehaniki]] [[problem več teles|več teles]] operator tilde preslika [[trirazsežni prostor|trirazsežne]] vektorje <math> \boldsymbol{\vec{\omega}} \in \mathbb{R}^{3} \!\, </math> v [[poševnosimetrična matrika|poševnosimetrične matrike]] (glej {{r|wall-1994}} ali {{r|vale-1997}}): : <math> \tilde{\boldsymbol{\omega}}=\begin{bmatrix}0&-\omega_3& \omega_2\\ \omega_3& 0& -\omega_1\\ -\omega_2&\omega_1&0\end{bmatrix} \!\, . </math> === Ekonomija === Za relacije, ki vključujejo preference, [[ekonomist]]i včasih rabijo tildo za predstavitev [[preferenca (ekonomija)|indiferentnosti]] med dvema ali več svežnji dobrin. Na primer, če bi ekonomist rekel, da je potrošnik indiferenten med svežnjema x in y, bi zapisal x ~ y. === Elektronika === Tilda lahko da približek simbola sinusnega vala ({{unichar|223F|sinusni val}}), ki se v [[elektronika|elektroniki]] rabi za označevanje izmeničnega toka, namesto +, − ali {{big|⎓}} za [[enosmerni električni tok]]. === Jezikoslovje === Tilda lahko označuje izmenjujoče se [[alomorf]]e ali [[morfofonologija|morfološko menjavo]], kot v //ˈniː~ɛl+t// za kneel~knelt (znak [[plus]] '+' označuje mejo [[morfem]]a).{{r|coll-2002}}{{r|haye-2011}} Tilda lahko predstavlja nekakšno fonetično ali fonemsko variacijo med dvema glasovoma, ki sta lahko [[alofon]]a ali v [[prosta variacija|prosti variaciji]]. Na primer, [χ ~ x] lahko predstavlja »bodisi [χ] bodisi [x]«. V [[formalna semantika|formalni semantiki]] se rabi tudi kot zapis za [[operator vijuge]], ki igra ključno vlogo v mnogih teorijah [[fokus (jezikoslovje)|fokusa]].{{r|buri-2016}} V [[medvrstična glosa|medvrstični glosi]] tilda označuje element, ki je besedi dodan z [[reduplikacija|reduplikacijo]]{{snd}} če bi se namesto tega rabila [[vezaj]] ali [[dvojni vezaj]], bi nastala zmeda, ker bi bil ta element označen na enak način kot neodvisen morfem, ki zahteva neodvisno gloso. === Računalništvo === [[programer|Računalniški programerji]] rabijo tildo na različne načine in včasih simbol (v nasprotju z diakritičnim znamenjem) imenujejo vijuga. Glede na [[sleng računalnikarjev|žargonsko datoteko]] so v programiranju včasih rabljeni tudi drugi sinonimi: {{jezik|en|not}}, {{jezik|en|approx}}, {{jezik|en|wiggle}}, {{jezik|en|enyay}} (po [[Ñ|eñe]]) in (šaljivo) {{jezik|en|sqiggle}} {{IPAc-en|ˈ|s|k|ɪ|ɡ|əl}}.{{r|spl19}} ==== Direktoriji in URL-ji ==== V [[operacijski sistem|operacijskih sistemih]], podobnih [[Unix]]u (vključno z [[AIX]], [[BSD]], [[Linux]] in [[macOS]]), tilda običajno označuje [[domači direktorij]] trenutnega uporabnika. Če je na primer domači direktorij trenutnega uporabnika {{mono|/home/user}}, je ukaz {{mono|cd ~}} enakovreden ukazu {{mono|cd /home/user}}, {{mono|cd $HOME}} ali {{mono|cd}}.{{r|spl19}} Ta dogovor izhaja iz [[računalniški terminal|terminala]] [[Lear Siegler]] [[ADM-3A]], ki je bil v splošni rabi v 1970-ih in je imel na isti tipki simbol tilde in besedo »Home« (za premikanje kazalca v zgornji levi kot).{{r|hoga-2019}} Ko je bila tilda dodana pred določeno uporabniško ime, je označevala domači direktorij tega uporabnika (npr. {{mono|~janedoe}} za domači direktorij uporabnika {{mono|janedoe}}, kot je {{mono|/home/janedoe}}).{{r|spl20}} Rabi se v [[URL]]-jih na [[splet|svetovnem spletu]] in pogosto označuje osebno spletno mesto na [[strežnik]]u, ki temelji na Unixu. Na primer, {{mono|<nowiki>http://www.example.com/~johndoe/</nowiki>}} je lahko osebno spletno mesto uporabnika John Doe. To posnema rabo tilde v lupini Unix. Vendar pa je pri dostopu iz spleta dostop do datotek običajno usmerjen v [[poddirektorij]] v domačem direktoriju uporabnika, kot je {{mono|/home/''uporabniškoime''/public_html}} ali {{mono|/home/uporabniškoime/www}}.{{r|spl21}} V URL-jih lahko znak {{mono|%7E}} (ali {{mono|%7e}}) nadomesti tildo, če vhodna naprava nima tipke za tildo.{{r|bern-2005}} Tako se bosta {{mono|<nowiki>http://www.example.com/~johndoe/</nowiki>}} in {{mono|<nowiki>http://www.example.com/%7Ejohndoe/</nowiki>}} obnašala na enak način. ==== Računalniški jeziki ==== ===== Regex ===== Tilda se v [[programski jezik|programskem jeziku]] [[AWK]] rabi kot del operatorjev za ujemanje vzorcev za [[regularni izraz|regularne izraze]]:{{r|spl22}} * <code>spremenljivka ~ /regex/</code> vrne true, če se spremenljivka ujema. * <code>spremenljivka !~ /regex/</code> vrne false, če se spremenljivka ujema. Operatorji se rabijo tudi v različici [[SQL]] [[podatkovna zbirka|podatkovne zbirke]] [[PostgreSQL]].{{r|spl23}} Različica tega, kjer je navadna tilda nadomeščena z <code>=~</code>, je bila sprejeta v [[Perl]]u.{{r|spl24}} Tudi [[Ruby (programski jezik)|Ruby]] rabi to različico brez negiranega operatorja.{{r|spl25}} ===== Negacija ===== V [[APL (programski jezik)|APL]]{{r|spl26}}{{rp|68}}  in [[MATLAB]]-u,{{r|spl27}} tilda predstavlja monadično logično funkcijo NOT. V APL pa dodatno predstavlja tudi diadično [[večkratna množica|večkratno množično]] funkcijo ''brez'' ([[razlika množic]]).{{r|spl26}}{{rp|258}} V programskem jeziku [[programski jezik C|C]] se znak tilda rabi kot unarni [[operatorji v C in C++|operator]] [[bitna operacija|bitni NOT]], ki sledi zapisu v logiki (znak <code>!</code> namesto tega povzroči logični NOT).{{r|spl28}} To rabijo tudi mnogi jeziki, ki temeljijo na jeziku C ali so pod njegovim vplivom, kot so [[C++]], [[programski jezik C sharp|C#]], [[D (programski jezik)|D]], [[java]], [[JavaScript]], [[Perl]], [[PHP]] in [[Python (programski jezik)|Python]].{{r|spl29}} Tudi podatkovna zbirka [[MySQL]] rabi tildo kot bitno inverzijo,{{r|spl30}} prav tako pa tudi jezik [[Transact-SQL|Transact-SQL (T-SQL)]] za Microsoftov SQL Server. ====== Pretvorba ~~ ====== Tudi [[JavaScript]] rabi tildo kot bitni NOT. Ker bitni operatorji delujejo s celimi števili, števila v JavaScriptu pa so 64-bitna števila s plavajočo vejico, operator pretvori števila v 32-bitno predznačeno [[celo število]], preden izvede negacijo.{{r|spl31}} Pretvorba skrajša ulomek in najpomembnejše bite. To omogoča rabo dveh tild <code>~~x</code> kot kratke skladnje za pretvorbo v celo število. Vendar pa se ne priporoča za skrajšanje. Nasprotno pa ne skrajša velikih celih števil (BigInts), ki so poljubno velika cela števila.{{r|spl32}} ===== Druge rabe ===== V [[C++]]{{r|spl33}} in [[programski jezik C sharp|C#]]{{r|spl34}} se tilda rabi tudi kot prvi znak v imenu [[metoda razreda|metode razreda]] (kjer mora biti preostanek imena enak imenu [[razred (programiranje)|razreda]]), da označi [[destruktor]]{{snd}} posebno [[metoda (računalništvo)|metodo]], ki se pokliče na koncu [[življenjska doba objekta|življenjske dobe objekta]]. V aplikacijah ASP.NET se tilda ('~') rabi kot bližnjica do korenskega virtualnega direktorija aplikacije.{{r|spl35}} V [[jezik slogovnih predlog|jeziku slogovnih predlog]] [[CSS]] tilda poišče element, izbran na desni strani, ki si deli starša z elementom, izbranim na levi strani.{{r|spl36}} V programskem jeziku [[D (programski jezik)|D]] se tilda rabi kot bitni operator »not«, operator [[spajanje (računalništvo)|spajanja]], kot so tisti za [[tabela (računalništvo)|polja]],{{r|spl37}} in za označevanje destruktorja objektov.{{r|spl38}}{{r|spl39}} Operator tilda je lahko preobremenjen za uporabniške tipe,{{r|spl40}} dvojiški operator tilda pa se večinoma rabi za združevanje dveh objektov ali dodajanje nekaterih objektov v nabor objektov. Uveden je bil, ker ima lahko operator plus v mnogih primerih različen pomen. Na primer, »120« + »14« lahko ustvari »134« (seštevanje dveh števil), »12014« (spajanje [[znakovni niz|znakovnih nizov]]) ali kaj drugega.{{r|spl41}} D ne dovoljuje operatorja + za polja (in znakovne nize) in ponuja ločen operator za spajanje (podobno je programski jezik [[PHP]] to težavo rešil z rabo operatorja pika za spajanje in + za seštevanje števil, kar bo delovalo tudi na znakovnih nizih, ki vsebujejo številke). V programskem jeziku [[Eiffel (programski jezik)|Eiffel]] se tilda rabi za primerjavo objektov. Če ''a'' in ''b'' označujeta objekta, ima [[logični izraz]] ''a'' ~ ''b'' vrednost true, [[če in samo če]] sta objekti enaka, kot je definirano v ustrezni različici [[knjižnica (računalništvo)|knjižničnega]] [[podprogram]]a {{mono|is_equal}}, ki privzeto označuje enakost objektov po poljih, vendar jo je mogoče v katerem koli razredu na novo definirati, da podpira določen pojem enakosti.{{r|spl42}}{{rp|114–115}} Če sta ''a'' in ''b'' referenci, je treba izraz za enakost objektov ''a'' ~ ''b'' primerjati z ''a'' = ''b'', ki označuje enakost referenc. Za razliko od klica {{mono|a.is_equal (b)}} je izraz ''a'' ~ ''b'' [[tipska varnost|tipsko varen]] tudi ob prisotnosti [[tipska varianca|kovariance]]. V programskem jeziku [[Apache Groovy]] je znak tilda preobremenjen kot operacija bitne dvojiške negacije in kot »operator vzorca«, ki ustvari objekt vzorca regularnega izraza. <code>=~</code> in <code>==~</code> se lahko v Groovyju rabita za ujemanje regularnega izraza.{{r|spl43}} V programskem jeziku [[Haskell]] se tilda rabi v omejitvah tipov za označevanje enakosti tipov.{{r|spl44}} Tudi pri ujemanju vzorcev se tilda rabi za označevanje [[leno vrednotenje|lenega]] ujemanja vzorcev.{{r|spl45}} V programskem jeziku [[Inform|Inform 6]] se tilda rabi za označevanje narekovajev znotraj znakovnega niza pod narekovajem. Tildo samo ustvari niz <code>@@126</code>.{{r|nels-2001}} V »besedilnem načinu« stavnega jezika [[LaTeX]] se lahko diakritično znamenje tilde dobi z uporabo npr. <code>\~{n}</code>, kar da »<math> \tilde{n} \!\, </math>«. Samostojno tildo se lahko dobi z uporabo <code>\textasciitilde</code> ali <code>\string~</code>. V »matematičnem načinu« se lahko diakritično znamenje tilde zapiše kot npr. <code>\tilde{x}</code>. Za širšo tildo se lahko rabi <code>\widetilde</code>. Ukaz <code>\sim</code> ustvari dvojiški relacijski simbol, podoben tildi, ki se pogosto rabi v matematičnih izrazih (»<math> \sim \!\, </math>«), [[dvojna tilda]] [[≈|{{big|≈}}]] pa se dobi z <code>\approx</code>. Tako v besedilnem kot v matematičnem načinu tilda sama (<code>~</code>) upodobi bel presledek brez preloma vrstice.{{r|doob-2002}} Paket <code>url</code> podpira tudi neposreden vnos tild, npr. <code><nowiki>\url{http://server/~name}</nowiki></code>. V skladnji [[MediaWiki]] so štiri tilde bližnjica za uporabnikov podpis. Tri tilde ustvarijo podpis brez časovnega žiga, štiri podpis s časovnim žigom, in pet samo časovni žig.{{r|spl46}} V programskem jeziku [[Common Lisp]] se tilda rabi kot predpona za specifikatorje formata v formatnih znakovnih nizih.{{r|spl47}} V [[vizualni programski jezik|vizualnem programskem jeziku]] [[Max (programska oprema)|Max/MSP]] imajo objekti MSP imena, ki se končajo s tildo. Objekti MSP obdelujejo s frekvenco vzorčenja računalnika in se ukvarjajo predvsem z [[zvok]]om.{{r|spl48}} V [[funkcijsko programiranje|funkcijskem]] programskem jeziku [[Standard ML]] se tilda rabi kot predpona za negativna števila in kot unarni operator negacije.{{r|spl49}} V programskem jeziku [[OCaml]] se tilda rabi za določitev oznake označenega parametra.{{r|spl50}} V programskem jeziku [[programski jezik R|R]] se operator tilde rabi za ločevanje leve in desne strani v modelni formuli.{{r|spl51}} V programskem jeziku [[Object REXX]] se tilda rabi kot simbol za »pošiljanje sporočila«. Na primer, <code>Employee.name~lower()</code> bi povzročil, da bi metoda <code>lower()</code> delovala na atributu imena <code>name</code> objekta <code>Employee</code> in vrnil rezultat operacije. Dvojna tilda <code>~~</code> vrne objekt, ki je prejel metodo, namesto ustvarjenega rezultata. Tako se lahko rabi, kadar rezultata ni treba vrniti ali kadar je treba rabiti kaskadne metode. <code>team~~insert("Jane")~~insert("Joe")~~insert("Steve")</code> bi poslal več hkratnih sporočil <code>insert</code>, s čimer bi trikrat zapored poklical metodo <code>insert</code> na objektu <code>team</code>.{{r|ashl-2009}} V programskem jeziku [[Raku (programski jezik)|Raku]] predpona tilde [[pretvorba tipov|pretvori]] vrednost v znakovni niz. Infiksna tilda spaja znakovne nize,{{r|spl52}} pri čemer v Perlu nadomešča operator pike, saj se pika rabi za dostop do članov namesto desne puščice {{code|->}}.{{r|spl53}} Dvojna tilda {{code|~~}} se imenuje »operator pametnega ujemanja« in njegova semantika je odvisna od tipa argumenta na desni strani. Preverja namreč enakosti števil in znakovnih nizov, izvaja teste ujemanja regularnih izrazov (v nasprotju z {{code|{{=}}~}} v Perlu{{r|spl53}}) in [[sistem tipov|preverja tipe]].{{r|spl52}} <syntaxhighlight lang="raku"> my $concatResult = "Pozdravljen " ~ "svet!"; $concatResult ~~ /<|w><[A..Z]><[a..z]>*<|w>/; say $/; # izpiše »Pozdravljen« # spremenljivka $/ vsebuje zadnji rezultat ujemanja regularnega izraza </syntaxhighlight> V jeziku za [[serializacija|serializacijo]] podatkov [[YAML]] »Core schema«, množica vzdevkov, ki jih procesorji priporočajo za rabo, razreši tildo kot nič.{{r|spl54}} ==== Tipkovnice ==== {{glej tudi|QWERTY#Večjezikovne različice}} Prisotnost (ali odsotnost) tilde, vgravirane na tipkovnici, je odvisna od območja, kjer je bila prodana. V obeh primerih sistemske nastavitve računalnika določajo [[razporeditev tipkovnice|preslikavo tipkovnice]] in privzeta nastavitev se bo ujemala z gravurami na tipkah. Kljub temu je zagotovo mogoče konfigurirati tipkovnico za drugačno lokacijo, kot jo je navedel prodajalec. Na ameriških in britanskih tipkovnicah je tilda standardni vrh tipke in pritisk nanjo ustvari samostojno »tildo ASCII«. Za ustvarjanje črke z diakritičnim znamenjem tilde je potrebna mednarodna nastavitev [[QWERTY|ameriške]] ali razširjena nastavitev britanske tipkovnice. * pri ameriških mednarodnih tipkah je tipka {{key press|~}} [[mrtva tipka]]: s pritiskom nanjo in nato na črko se vnese oblika te črke s tildo. (Na primer, {{key press|~}}{{nbsp}}{{key press|a}} ustvari {{char|ã}}.) Ko je ta nastavitev aktivna, se lahko tildo ASCII vstavi z mrtvo tipko, ki ji sledi [[preslednica]], ali pa tako, da se mrtvo tipko pritisne dvakrat zapored. * z razširjeno britansko tipkovnico tipka deluje normalno, vendar postane 'mrtva tipka' v kombinaciji z [[AltGr]]. Tako {{key press|AltGr|#}}, ki mu sledi črka, ustvari naglašeno obliko te črke. * v računalniku [[Apple Macintosh|Mac]] delujeta obe tipki Alt/[[tipka za možnosti|Option]] podobno. * v [[Linux]]u se rabi funkcija [[tipka za sestavljanje|tipke za sestavljanje]]. Navodila za druge nacionalne jezike in tipkovnice presegajo obseg tega članka. ==== Imena datotek varnostnih kopij ==== Prevladujoči [[Unix]]ov dogovor za poimenovanje varnostnih kopij datotek je dodajanje tilde izvirnemu imenu datoteke. Izvira iz urejevalnika besedil [[Emacs]]{{r|spl55}} in so jo sprejeli mnogi drugi urejevalniki in nekatera orodja ukazne vrstice. Emacs je uvedel tudi dovršeno shemo oštevilčenih varnostnih kopij z datotekami z imenom {{mono|ime_datoteke.~1~}}, {{mono|ime_datoteke.~2~}} in tako naprej.{{r|spl56}} Ni se prijela, saj je porast programske opreme za [[nadzor različic]] odpravil potrebo po tej rabi. ==== Microsoftova datotečna imena ==== Tilda je bila del [[Microsoft]]ove sheme za [[popačenje imen datotek]], ko je razširil standard [[datotečni sistem|datotečnega sistema]] [[FAT]] za podporo dolgih imen datotek za [[Microsoft Windows|MS Windows]]. Programi, napisani pred tem razvojem, so lahko dostopali le do imen datotek v tako imenovanem [[ime datoteke 8.3|formatu 8.3]]{{snd}} imena datotek so bila sestavljena iz največ osmih znakov iz omejenega nabora znakov (npr. brez presledkov), ki jim je sledila pika in nato še trije znaki. Da bi tem starejšim programom omogočili dostop do datotek v datotečnem sistemu FAT, je bilo treba vsaki datoteki dodeliti dve imeni{{snd}} eno dolgo, bolj opisno in eno, ki je bilo skladno s formatom 8.3. To je bilo doseženo s shemo za spreminjanje imen, pri kateri prvim šest znakov imena datoteke sledi tilda in številka. Na primer, »{{mono|Program Files}}« bi lahko postal »{{mono|PROGRA~1}}«.{{r|spl57}} Simbol tilde se pogosto rabi tudi za predpono skritih začasnih datotek, ki se ustvarijo ob odprtju dokumenta v sistemu Windows. Na primer, ko se v [[Microsoft Word|MS Wordu]] odpre dokument »{{mono|Document1.doc}}«, se v istem imeniku ustvari datoteka z imenom »{{mono|~$cument1.doc}}«. Ta datoteka vsebuje informacije o tem, kateri uporabnik ima datoteko odprto, da se prepreči, da bi več uporabnikov hkrati poskušalo spremeniti dokument.{{r|spl58}} === Žonglerski zapis === V sistemu [[žonglerski zapis|žonglerskega zapisa]] Beatmap se lahko tilda doda kateri koli »roki« v paru polj, da se pove »prekrižaj roki s to roko na vrhu«. [[Millsov Mess]] je tako predstavljen kot (~2x,1)(1,2x)(2x,~1)*.{{r|spl59}} == Kodiranje v Unicodu == === Črke s tildo === Unicode kodira mnoge primere »črke s tildo« kot [[predsestavljeni znak|vnaprej sestavljene znake]] in ti so prikazani spodaj. Poleg tega je mogoče z rabo funkcije [[sestavljalni znak|sestavljanja znakov]] sestaviti še veliko več simbolov ({{unichar|0303|sestavljalna tilda|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}}, {{unichar|0330|sestavljalna tilda spodaj|cwith=◌|nlink=sestavljalni znak}} in druge), ki jih je mogoče rabiti s poljubno črko ali drugim diakritičnim znamenjem za ustvarjanje prilagojenega simbola, vendar to ne pomeni, da ima rezultat kakršno koli rabo v resničnem svetu in niso prikazani v razpredelnici. <div class="nounderlines" style="font-size:160%; padding:.3em; background-color: var(--background-color-neutral, #fafafa); clear:both; color:var(--color-base, black);" > {{hlist | Tilda ◌&#x0303; <br /> Latinica:{{nbsp}}[[Ẵ|Ẵ{{nnbsp}}ẵ]] | [[Ẫ|Ẫ{{nnbsp}}ẫ]] | [[ᵬ]] | [[ᵭ]] | [[Ẽ|Ẽ{{nnbsp}}ẽ]] | [[Ễ|Ễ{{nnbsp}}ễ]] | [[Ḛ|Ḛ{{nnbsp}}ḛ]] | [[ᵮ]] | [[Ĩ|Ĩ{{nnbsp}}ĩ]] | [[Ḭ|Ḭ{{nnbsp}}ḭ]] | [[ɫ]] | [[ᵯ]] | [[Ñ|Ñ{{nnbsp}}ñ]] | [[ᵰ]] | [[Õ|Õ{{nnbsp}}õ]] | [[Ỗ|Ỗ{{nnbsp}}ỗ]] | [[Ỡ|Ỡ{{nnbsp}}ỡ]] | [[Ṍ|Ṍ{{nnbsp}}ṍ]] | [[Ṏ|Ṏ{{nnbsp}}ṏ]] | [[Ȭ|Ȭ{{nnbsp}}ȭ]] | [[ᵱ]] | [[ᵳ]] | [[ᵲ]] | [[ꭨ]] <!-- LATIN SMALL LETTER TURNED R WITH MIDDLE TILDE --> | [[ᵴ]] | [[ᵵ]] | [[Ũ|Ũ{{nnbsp}}ũ]] | [[Ữ|Ữ{{nnbsp}}ữ]] | [[Ṹ|Ṹ{{nnbsp}}ṹ]] | [[Ṵ|Ṵ{{nnbsp}}ṵ]] | [[Ṽ|Ṽ{{nnbsp}}ṽ]] | [[Ỹ|Ỹ{{nnbsp}}ỹ]] | [[ᵶ]]}}</div> Tildo se lahko doda skoraj vsakemu znaku z rabo sestavljalne tilde. Grške in cirilične črke s tildo ([[Α͂|Α͂{{nnbsp}}ᾶ]], [[Η͂|Η͂{{nnbsp}}ῆ]], [[Ι͂|Ι͂{{nnbsp}}ῖ]], ῗ, [[Υ͂|Υ͂{{nnbsp}}ῦ]], ῧ in [[А̃|А̃{{nnbsp}}а̃]], [[Ә̃|Ә̃ ә̃]], [[Е̃|Е̃{{nnbsp}}е̃]], [[И̃|И̃{{nnbsp}}и̃]], [[О̃|О̃{{nnbsp}}о̃]], [[У̃|У̃{{nnbsp}}у̃]], [[Ј̃|Ј̃{{nnbsp}}j̃]]) se tvorijo s to metodo. === Kodiranje valovitega pomišljaja v Unicodu in Shift JIS === {{več slik | align = right | image1 = Wave Dash.svg | width1 = 100 | alt1 = Pravilni valoviti pomišljaj JIS | caption1 = Pravilni [[valoviti pomišljaj]] JIS, trenutne v Unicode | image2 = Wave Dash2.svg | width2 = 100 | alt2 = Prejšnji (nepravilni) valoviti pomišljaj Unicode | caption2 = Prejšnji (nepravilni) valoviti pomišljaj Unicode | footer = }} V praksi se namesto valovitega pomišljaja {{Nihongo|valoviti pomišljaj|波ダッシュ|nami dasšu}} (Unicode {{unichar|301C|valoviti pomišljaj}}) pogosto rabi {{Nihongo|tilda polne širine|全角チルダ|zenkaku čiruda}} (Unicode {{unichar|FF5E|tilda polne širine}}), ker je koda [[Shift JIS]] za valoviti pomišljaj, 0x8160, ki bi morala biti preslikana v U+301C,{{r|spl60}}{{r|spl61}} namesto tega preslikana v U+FF5E{{r|spl62}} v [[kodna stran 932 (Microsoft Windows)|kodni strani 932 MS Windows]] ([[Microsoft]]ova [[kodna stran]] za japonščino), ki je pogosto rabljena razširitev Shift JIS. S to odločitvijo se je izognilo napaki v definiciji oblike v izvirnih kodnih tabelah Unicode (6.2):{{r|spl63}} referenčni glif valovitega pomišljaja v JIS / Shift JIS{{r|spl64}}{{r|spl65}} se ujema z referenčnim glifom Unicode za U+FF5E {{resize|tilda polne širine}},{{r|spl66}} medtem ko se je izvirni referenčni glif za U+301C{{r|spl63}} napačno odražal,{{r|spl67}} ko je Unicode uvozil valoviti pomišljaj JIS. V drugih platformah, kot sta [[klasični Mac OS]] in [[macOS]], je 0x8160 pravilno preslikan v U+301C. Za uporabnike japonskega sistema Windows je na splošno težko, če ne celo nemogoče, vnesti U+301C, zlasti v starejših aplikacijah, ki ne podpirajo Unicode. Podobna situacija obstaja glede korejskega nabora znakov [[KS X 1001]], v katerem Microsoft preslika kodo [[EUC-KR]] ali [[poenotena koda Hangul|UHC]] za valoviti pomišljaj (0xA1AD) v {{unichar|223C|operator tilde}},{{r|spl68}}{{r|spl69}} medtem ko ga [[IBM]] in [[Apple Inc.|Apple]] preslikata v U+301C.{{r|spl70}}{{r|spl71}}{{r|spl72}} Microsoft za preslikavo dvignjene tilde KS X 1001 (0xA2A6) rabi tudi U+FF5E,{{r|spl69}} medtem ko Apple rabi {{unichar|02DC|mala tilda}}.{{r|spl72}} Referenčni glif Unicode za U+301C je bil v različici Uncode 8.0.0 popravljen, da se ujema s standardom JIS kot odgovor na predlog iz leta 2014,{{r|spl67}}{{r|spl73}} v katerem je bilo navedeno, da se je obstoječi referenčni glif Unicode sicer ujemal s pisavami iz ukinjenega sistema [[Windows XP]], vendar so vse druge večje platforme, vključno s poznejšimi različicami sistema MS Windows, imele pisave, ki so se ujemale z referenčnim glifom JIS za U+301C.{{r|spl74}} Valoviti pomišljaj JIS / Shift JIS je formalno še vedno preslikan v U+301C od [[JIS X 0213]],{{r|spl75}} medtem ko kodirni standard [[WHATWG]], ki ga rabi [[HTML5]], sledi Microsoftu pri preslikavi 0x8160 v U+FF5E.{{r|spl76}} Ti dve kodni točki imata podoben ali enak glif v več [[računalniška pisava|računalniških pisavah]], kar zmanjšuje zmedo in nezdružljivost. === Sestavljalna dvojna tilda === {{glej tudi|sestavljalni znak|dvojna tilda}} V skladu s specifikacijo Unicode 17.0.0 »[[mednarodna fonetična abeceda|IPA]], sistemi izgovorjave, nekateri sistemi prečrkovanja in nekateri jeziki, kot je [[tagaloščina]], rabijo diakritična znamenja, ki se rabijo za zaporedje dveh črk«.{{r|spl77}} V skladu s tem zagotavlja kodiranje za diakritično znamenje [[sestavljalni znak|sestavljalne]] tilde, ki zajema sosednje znake (čeprav se običajno imenuje »dvojna tilda«, je v resnici široka enojna tilda): <!--predloga ne deluje pravilno* {{unichar|0360|sestavljalna dvojna tilda|cwith=◌|suffix=◌}}--> * {{resize|92%|U+0360}} {{big|◌͠◌}} {{resize|86%|SESTAVLJALNA DVOJNA TILDA}} * obstajata še dve drugi kodi, vendar Unicode zdaj odsvetuje njuno rabo:{{r|spl77}} ** {{unichar|FE22|sestavljalna dvojna tilda leva polovica|cwith=◌}} ** {{unichar|FE23|sestavljalna dvojna tilda desna polovica|cwith=◌}} == Glej tudi == {{zapomen|podpisovanje komentarjev na Wikipediji|Wikipedija:Podpisovanje|selfref=y}} {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|povratna črtica|en|backtick}} * {{Annotated link |cirkumfleks}} ** {{medjezikovna povezava|kareta (tipografija)|lt=kareta|en|caret}} * {{medjezikovna povezava|dvojna tilda|en|double tilde}} * {{medjezikovna povezava|nadpisana pika|en|tittle}} * {{medjezikovna povezava|vietnamska tilda|en|Vietnamese tilde}} * {{medjezikovna povezava|valoviti pomišljaj|en|wave dash}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb |refs= {{efn|name="op00"|Besedilo z razširjenimi okrajšavami je naslednje: {{citatni blok|{{jezik|la|Mollande tempore regis Eduardi geldabat pro quattuor hidis et uno ferling. Terra est quadraginta carucae. In dominio sunt tres carucae et decem servi et triginta villani et viginti bordarii cum sedecim carucis. Ibi duodecim acrae prati et quindecim acrae silvae. Pastura tres leugae in longitudine et latitudine. Reddit<!-- This is a real Latin word, meaning "it yields"; please do not "correct" it. --> quattuor et viginti libras ad pensam. Huic manerio est adjuncta Blachepole. Elwardus tenebat tempore regis Edwardi pro manerio et geldabat pro dimidia hida. Terra est duae carucae. Ibi sunt quinque villani cum uno servo. Valet viginti solidos ad pensam et arsuram. Eidem manerio est injuste adjuncta Nimete et valet quindecim solidos. Ipsi manerio pertinet tercius denarius de Hundredis Nortmoltone et Badentone et Brantone et tercium animal pasturae morarum.}}}} : {{resize|Prevod: V času kralja Edvarda je bil Mollande olepšan za štiri kože in enega ferlinga. Zemlja je štirideset [[karukata|karukat]].{{efn|name="op04"}} V domeni so trije baroni, deset tlačanov, trideset kmetov in dvajset mejnikov s šestnajstimi baroni. Obstaja dvanajst akrov travnikov in petnajst akrov gozda. Pašnik je dolg in širok tri lige. Tehtal bi štiri in dvajset funtov. Blachepole je priključen temu dvorcu. Elward ga je imel v lasti v času kralja Edvarda za dvorec in ga olepšal za pol kože. Zemlja je dve karuki. Obstaja pet kmetov z enim služabnikom. Vredna je dvajset šilingov za tehtanje in kurjenje. Isti dvorec je neupravičeno priključen Nimesu in je vreden petnajst šilingov. Dvorcu pripada tretjina penija stotice Nortmoltona, Badentona in Brantona ter tretjina živine na pašniku.}}}} {{efn|name="op01"|Alternativna asociacija za isto [[kodna točka|kodno točko]].}} {{efn|name="op02"|[[ISO 646]] (in [[ASCII]], ki ga vključuje) je standard za 7-bitno kodiranje, ki zagotavlja le 96 natisljivih znakov (in 32 [[nadzorni znak|nadzornih znakov]]). To ni bilo dovolj za potrebe [[zahodnoevropski jeziki|zahodnoevropskih jezikov]], zato standard določa določene [[kodna točka|kodne točke]], ki so na voljo za nacionalne različice. S prihodom 8-bitnega »[[razširjeni ASCII|razširjenega ASCII]]« je bila ta težava v veliki meri omilitev, čeprav ni bila v celoti rešena vse do uvedbe [[Unicode|Unicoda]].}} {{efn|name="op03"|Glej tudi [[zračni navedki]].}} {{efn|name="op04"|[[Karukata]] ({{langx|la-x-medieval|carrūcāta}} ali {{jezik|la|carūcāta}}) je bila srednjeveška enota zemljiške [[površina|površine]] in je ustrezala površini, ki jo je v eni letni sezoni lahko obdelala oralna vprega osmih [[vol]]ov. Znana je bila pod različnimi regionalnimi imeni in je spadala pod različne oblike davčne ocene.}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="ackl-2011">[[#SKL-ackl-2011|Acklam; Weisstein (2011)]].</ref> <ref name="ashl-2009">[[#SKL-ashl-2009|Ashley; ''idr.'' (2009)]].</ref> <ref name="azku-1906">[[#SKL-azku-1906|Azkue (1906)]].</ref> <ref name="bern-2005">[[#SKL-bern-2005|Berners-Lee; Fielding; Masinter (2005)]].</ref> <ref name="bern-2015">[[#SKL-bern-2015|Bernstein (2015)]].</ref> <ref name="buri-2016">[[#SKL-buri-2016|Büring (2016)]], str. 36&ndash;41.</ref> <ref name="choy-1988">[[#SKL-choy-1988|Choy; Jesudason; Lee (1988)]].</ref> <ref name="coll-2002">[[#SKL-coll-2002|Collinge (2002)]], §4.2.</ref> <ref name="coro-1983">[[#SKL-coro-1983|Coromines; Pascual (1983–1991)]].</ref> <ref name="doob-2002">[[#SKL-doob-2002|Doob (2002)]].</ref> <ref name="grif-1963">[[#SKL-grif-1963|Griffin (1963)]], str. 8.</ref> <ref name="haye-2011">[[#SKL-haye-2011|Hayes (2011)]], str.87&ndash;88.</ref> <ref name="hoga-2019">[[#SKL-hoga-2019|Hogan (2019)]], str. 3.</ref> <ref name="keat-2004">[[#SKL-keat-2004|Keating (2004)]].</ref> <ref name="korp-2000">[[#SKL-korp-2000|Korpela (2000)]].</ref> <ref name="lesl-2017">[[#SKL-lesl-2017|Leslie (2017)]].</ref> <ref name="mack-1980">[[#SKL-mack-1980|Mackenzie (1980)]].</ref> <ref name="mart-1910">[[#SKL-mart-1910|Martin (1910)]].</ref> <ref name="mill-2023">[[#SKL-mill-2023|Miller (2023)]].</ref> <ref name="nels-2001">[[#SKL-nels-2001|Nelson (2001)]].</ref> <ref name="nest-1888">[[#SKL-nest-1888|Nestle (1888)]].</ref> <ref name="nguy-2024">[[#SKL-nguy-2024|Nguyen; Miller (2024)]].</ref> <ref name="peek-2021">[[#SKL-peek-2021|Peek (2021)]].</ref> <ref name="quin-1998">[[#SKL-quin-1998|Quinn (1998)]].</ref> <ref name="reim-2015">[[#SKL-reim-2015|Reimer (2015)]].</ref> <ref name="roun-2011">[[#SKL-roun-2011|Round (2011)]].</ref> <ref name="snoj-2015">[[#SKL-snoj-2015|Snoj (2015)]].</ref> <ref name="snoj-2016">[[#SKL-snoj-2016|Snoj (2016)]].</ref> <ref name="vale-1997">[[#SKL-vale-1997|Valembois; Fisette; Samin (1997)]].</ref> <ref name="wall-1994">[[#SKL-wall-1994|Wallrapp (1994)]].</ref> <ref name="xu---2023">[[#SKL-xu---2023|Xu; Xia (2023)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | chapter= tilde | title= [[Chambers Dictionary|The Chambers Dictionary]] | date= 2003 | publisher= [[Chambers (založba)|Chambers]] | edition= 9. | lang= en | isbn= 0-550-10105-5 | oclc= 54543966 | lccn= 2003495546 | ol= 3768261M | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | chapter= til·de | title= [[The American Heritage Dictionary of the English Language]] | date= 2022 | edition= 5. | publisher= [[HarperCollins Publishers]] | lang= en | chapter-url= https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=tilde | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | chapter= tílda | title= [[Slovenski pravopis]] | date= 2001 | publisher= [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] | via= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] | isbn= 978-961-254-732-5 | cobiss= 275728384 | contribution-url= https://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3801873/tilda?View=1&Query=tilda | accessdate= 2025-10-21 | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= All Elementary Mathematics{{snd}} Mathematical symbols dictionary | publisher= Bymath | lang= en | url= http://www.bymath.com/symbols/symbols.html | accessdate= 2014-09-25 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150502113549/http://www.bymath.com/symbols/symbols.html | archivedate= 2015-05-02 | url-status= dead | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Character design standards{{snd}} Maths | website= [[Microsoft]] | lang= en | url= https://www.microsoft.com/typography/developers/fdsspec/maths.aspx}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Math Symbols... Those Most Valuable and Important Relation Symbols Used: Approximately Equal Symbol | date= 2010-09-20 | publisher= Solving Math problems | lang= en | url= http://www.solving-math-problems.com/math-symbols-approximately-equal.html | accessdate= 2011-11-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20111109213922/http://www.solving-math-problems.com/math-symbols-approximately-equal.html | archivedate= 2011-11-09 | url-status= usurped | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= What Are Tildes ( ~ ) And How Do You Use Them? | date= 2022-04-12 | website= [[Thesaurus.com]] | lang= en | url= https://www.thesaurus.com/e/grammar/tildes/ | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Meeting of CCITT Working Party on the New Telegraph Alphabet | date= 1963-05-15 | publisher= [[Mednarodni posvetovalni odbor za telefonijo in telegraf|CCITT]] | lang= en | url= https://www.cl.cam.ac.uk/~mgk25/ucs/ascii-history/ccit.html | df= ymd-all}}. Glej § 3.</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= WordNet | type= search | edition= 3.0 | contribution= Swung dash | lang= en | url= http://wordnetweb.princeton.edu/perl/webwn?s=swung+dash&sub=Search+WordNet&o2=&o0=1&o8=1&o1=1&o7=&o5=&o9=&o6=&o3=&o4=&h=000000000000 | df= ymd-all}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= Second ISO draft proposal {{!}} 6 and 6 bit character codes for information processing interchange | date= december 1963 | publisher= [[Mednarodna organizacija za standardizacijo|ISO]] | lang= en | url= https://www.cl.cam.ac.uk/~mgk25/ucs/ascii-history/draft.html | df= ymd-all}}. Glej § 2.</ref> <ref name="spl10">{{citat | chapter= tilde | title= [[Diccionario de la lengua española]] | date= 2024 | publisher= [[Španska kraljeva akademija]] | lang= es | trans-title= Slovar španskega jezika | chapter-url= http://dle.rae.es/?id=ZkHNOE8}}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= Ortografía de la lengua española | date= 2010 | publisher= Španska kraljeva akademija | location= Madrid | lang= es | isbn= 978-84-670-3426-4 | cobiss= 45094754 | page= 279}}</ref> <ref name="spl12">{{citat | title= Lema en la RAE | publisher= Španska kraljeva akademija | lang= es | url= http://lema.rae.es/drae/?val=virgulilla | accessdate= 2015-10-10}}</ref> <ref name="spl13">{{citat | title= proposal for a zigzag diacritic | publisher= Litovski odbor za standarde (LST) | lang= en | url= http://std.dkuug.dk/jtc1/sc2/wg2/docs/n2597.pdf}}</ref> <ref name="spl14">{{citat | title= 26 argumentos para seguir defendiendo la Ñ | magazine= [[La Razón (Madrid)|La Razón]] | date= 2011-01-11 | lang= es | url= http://www.larazon.es/historico/651-26-argumentos-para-seguir-defendiendo-la-n-SLLA_RAZON_352314#.Ttt1ZN8CWth9pio | accessdate= 2016-01-31 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180718234658/https://www.larazon.es/historico/651-26-argumentos-para-seguir-defendiendo-la-n-SLLA_RAZON_352314#.Ttt1ZN8CWth9pio | archivedate= 2018-07-18 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl15">{{citat | last1= [[Agence France-Presse|AFP]] | title= Batalla de la Ñ: Una aventura quijotesca para defender el alma de la lengua | date= 2004-11-18 | website= Periódico ABC Paraguay | lang= es | url= http://www.abc.com.py/edicion-impresa/internacionales/batalla-de-la-n-una-aventura-quijotesca-para-defender-el-alma-de-la-lengua-797718.html | accessdate= 2016-01-31}}</ref> <ref name="spl16">{{citat | last1= | first1= | chapter= Appendix 2: Computer coding of IPA symbols| title= The Handbook of the International Phonetic Association | date= 1999 | pages= | publisher= Cambridge University Press | lang= en}}</ref> <ref name="spl17">{{citat | title= Tilde Definition | date= 2005-06-24 | website= linfo.org | publisher= The Linux Information Project | lang= en | url= http://www.linfo.org/tilde.html | accessdate= 2020-01-27}}</ref> <ref name="spl18">{{citat | title= Using a tilde with currency | website= [[Stack Exchange]] | lang= en | url= https://english.stackexchange.com/questions/116048/using-a-tilde-with-currency}}</ref> <ref name="spl19">{{citat | title= Jargon File 5.0.1 | date= 2012-01-05 | website= cosman246.com | lang= en | url= http://cosman246.com/jargon.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130827121341/http://cosman246.com/jargon.html | archivedate= 2013-08-27 | url-status= usurped}}</ref> <ref name="spl20">{{citat | contribution= Tilde expansion | title= C Library Manual | publisher= The GNU project | lang= en | url= https://www.gnu.org/s/libc/manual/html_node/Tilde-Expansion.html | accessdate= 2010-07-04}}</ref> <ref name="spl21">{{citat | contribution= Module mod_userdir | title= HTTP Server Documentation | id= version 2.0 | publisher= The Apache foundation | lang= en | url= http://httpd.apache.org/docs/2.0/mod/mod_userdir.html | accessdate= 2010-07-04}}</ref> <ref name="spl22">{{citat | title= The GNU Awk User's Guide | website= GNU Manuals Online | publisher=Free Software Foundation, Inc. | lang= en | url= https://www.gnu.org/software/gawk/manual/html_node/Regexp-Usage.html | accessdate= 2024-10-20 | at= 3.1 How to Use Regular Expressions}}</ref> <ref name="spl23">{{citat | author= The PostgreSQL Global Development Group | title= PostgreSQL 17.0 Documentation | date= 2024-09-26 | website= postgresql.org | lang= en | url= https://www.postgresql.org/docs/17/index.html | accessdate= 2024-10-20 | at= [https://www.postgresql.org/docs/current/functions-matching.html#FUNCTIONS-POSIX-REGEXP 9.7.3.{{nbsp}}POSIX Regular Expressions]}}</ref> <ref name="spl24">{{citat | title= Perl expressions: operators, precedence, string literals | website= Perldoc Browser | lang= en | url= https://perldoc.perl.org/5.40.0/perlop | accessdate= 2024-10-20 | at= [https://perldoc.perl.org/5.40.0/perlop#Binding-Operators Binding Operators]}}</ref> <ref name="spl25">{{citat | title= class Regexp | work= Documentation for Ruby 3.3 | lang= en | url= https://docs.ruby-lang.org/en/3.3/Regexp.html | accessdate= 2024-10-20}}</ref> <ref name="spl26">{{citat | title= APL2 Programming: Language Reference | date= februar 1994 | edition= 2. | publisher= [[IBM]] | lang= en | url= https://www.ibm.com/downloads/cas/ZOKMYKOY | accessdate= 2024-10-22 |archiveurl= https://web.archive.org/web/20240913093647/https://www.ibm.com/downloads/cas/ZOKMYKOY | archivedate= 2024-09-13 | url-status= live }}</ref> <ref name="spl27">{{citat | title= MATLAB Operators and Special Characters - MATLAB & Simulink | website= MathWorks | lang= en | url= https://www.mathworks.com/help/matlab/matlab_prog/matlab-operators-and-special-characters.html | accessdate= 2024-10-22}}</ref> <ref name="spl28">{{citat | author= ISO/IEC | title= Programming languages—C | page= 64 | lang= en | url= https://files.lhmouse.com/standards/ISO%20C%20N2176.pdf | accessdate= 2024-10-19}}</ref> <ref name="spl29">{{citat | title= syntax across languages (One Big Page) | website= rigaux.org | lang= en | url= https://rigaux.org/language-study/syntax-across-languages.html | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240823220158/http://rigaux.org/language-study/syntax-across-languages.html | archivedate= 2024-08-23}}</ref> <ref name="spl30">{{citat | title= MySQL :: Reference Manual :: Bit Functions and Operators | website= dev.mysql.com | lang= en | url= https://dev.mysql.com/doc/refman/8.0/en/bit-functions.html#operator_bitwise-invert | accessdate= 2019-12-20}}</ref> <ref name="spl31">{{citat | title= JavaScript Bitwise Operations | website= W3Schools | lang= en-US | url= https://www.w3schools.com/js/js_bitwise.asp | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128173553/https://www.w3schools.com/js/js_bitwise.asp | archivedate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl32">{{citat | title= Bitwise NOT (~) - JavaScript | date= 2023-08-15 | website= MDN | lang= en-US | url= https://developer.mozilla.org/en-US/docs/Web/JavaScript/Reference/Operators/Bitwise_NOT | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128173342/https://developer.mozilla.org/en-US/docs/Web/JavaScript/Reference/Operators/Bitwise_NOT | archivedate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl33">{{citat | title= Destructors (C++) | date= 2023-12-01 | website= Microsoft Learn | publisher= [[Microsoft]] | lang= en-us | url= https://learn.microsoft.com/en-us/cpp/cpp/destructors-cpp?view=msvc-170 | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128170724/https://learn.microsoft.com/en-us/cpp/cpp/destructors-cpp?view=msvc-170 | archivedate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl34">{{citat | title= Finalizers (C# Programming Guide) | date= 2023-03-14 | website= Microsoft Learn | publisher= Microsoft | lang= en-us | url= https://learn.microsoft.com/en-us/dotnet/csharp/programming-guide/classes-and-structs/finalizers | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241117135601/https://learn.microsoft.com/en-us/dotnet/csharp/programming-guide/classes-and-structs/finalizers | archivedate= 2024-11-17}}</ref> <ref name="spl35">{{citat | last1= Kellner | first1= Peter | title= ASP.NET Core built-in Tag Helpers | date= 2022-06-03 | website= Microsoft Learn | publisher= Microsoft | lang= en-us | url= https://learn.microsoft.com/en-us/aspnet/core/mvc/views/tag-helpers/built-in/?view=aspnetcore-9.0 | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128180850/https://learn.microsoft.com/en-us/aspnet/core/mvc/views/tag-helpers/built-in/?view=aspnetcore-9.0 | archivedate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl36">{{citat | title= Selectors Level 4 | date= 2022-11-11 | publisher= CSS Working Group | lang= en | url= https://www.w3.org/TR/selectors-4/ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241122212236/https://www.w3.org/TR/selectors-4/ | archivedate= 2024-11-22 | accessdate= 2024-11-28 | at= [https://www.w3.org/TR/selectors-4/#general-sibling-combinators 15.4. Subsequent-sibling combinator (~)] | type= W3C Working Draft}}</ref> <ref name="spl37">{{citat | title= Expressions | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/expression.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128204134/https://dlang.org/spec/expression.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl38">{{citat | title= Structs, Unions | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/struct.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128210801/https://dlang.org/spec/struct.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl39">{{citat | title= Classes | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/class.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128210843/https://dlang.org/spec/class.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28 }}</ref> <ref name="spl40">{{citat | title= Operator Overloading | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/operatoroverloading.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128204128/https://dlang.org/spec/operatoroverloading.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl41">{{citat | title= Arrays | website= dlang.org | lang= en | url= https://dlang.org/spec/arrays.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128204600/https://dlang.org/spec/arrays.html | archivedate= 2024-11-28 | accessdate= 2024-11-28}}</ref> <ref name="spl42">{{citat | title= Eiffel: Analysis, Design and Programming Language | date= junij 2006 | publisher= ECMA International | id= ECMA-367 | edition= 2. | lang= en | url= https://www.ecma-international.org/wp-content/uploads/ECMA-367_2nd_edition_june_2006.pdf | archiveurl=https://web.archive.org/web/20241128214008/https://www.ecma-international.org/wp-content/uploads/ECMA-367_2nd_edition_june_2006.pdf | archivedate= 2024-11-28 | accessdate=2024-11-28}}</ref> <ref name="spl43">{{citat | title= The Groovy programming language{{snd}} Operators | website= groovy-lang.org | lang= en | url= https://groovy-lang.org/operators.html}}</ref> <ref name="spl44">{{citat | title= Haskell Wiki | contribution= Type Families | lang= en | url= http://www.haskell.org/haskellwiki/GHC/Type_families#Equality_constraints | accessdate= 2012-11-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20141028171806/http://www.haskell.org/haskellwiki/GHC/Type_families#Equality_constraints | archivedate= 2014-10-28 | url-status= live }}</ref> <ref name="spl45">{{citat | title= Lazy pattern match | website= haskell.org | lang= en | url= http://www.haskell.org/haskellwiki/Lazy_pattern_match}}</ref> <ref name="spl46">{{citat | title= Help:Signatures | date= 2024-07-20 | website= MediaWiki | lang= en | url= https://www.mediawiki.org/w/index.php?title=Help:Signatures&oldid=6657175 | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241128225211/https://www.mediawiki.org/w/index.php?title=Help:Signatures&oldid=6657175 | archivedate=2024-11-28}}</ref> <ref name="spl47">{{citat | title= CLHS: Section 22.3 | date= 2005-04-11 | publisher= Lispworks.com | lang= en | url= http://www.lispworks.com/documentation/HyperSpec/Body/22_c.htm | accessdate= 2010-07-30}}</ref> <ref name="spl48">{{citat | title= MSP Basics Tutorial 1: Test Tone | website= Cycling '74 Documentation | lang= en | url= https://docs.cycling74.com/learn/articles/05_mspbasicchapter01/ | accessdate= 2024-12-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241206215808/https://docs.cycling74.com/learn/articles/05_mspbasicchapter01/ | archivedate= 2024-12-06}}</ref> <ref name="spl49">{{citat | last1= Fisher | first1= Kathleen | title= Learning Standard ML | website= www.cs.tufts.edu | lang= en | url= https://www.cs.tufts.edu/comp/105-2017f/readings/ml.html | accessdate= 2024-12-06 | at= [https://www.cs.tufts.edu/comp/105-2017f/readings/ml.html#expressions-ii-minus-signs Expressions II: Minus signs]}}</ref> <ref name="spl50">{{citat | title= Labelled and Optional Arguments | website= OCaml | lang= en | url= https://ocaml.org/docs/labels | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241206214050/https://ocaml.org/docs/labels | archivedate= 2024-12-06 | accessdate= 2024-12-06}}</ref> <ref name="spl51">{{citat | author= The R Core Team | title= R: A Language and Environment for Statistical Computing : Reference Index | date= 2026-04-24 | id= Version 4.6.0 | website= cran.r-project.org | lang= en | url= https://cran.r-project.org/doc/manuals/r-release/fullrefman.pdf}}</ref> <ref name="spl52">{{citat | title= Operators | date= 2024-09-13 | website= Raku documentation | lang= en | url= https://docs.raku.org/language/operators | accessdate= 2024-12-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241130145259/https://docs.raku.org/language/operators | archivedate= 2024-11-30 }}</ref> <ref name="spl53">{{citat | title= Perl to Raku guide - in a nutshell | date= 2024-08-01 | website= Raku documentation | lang= en | url= https://docs.raku.org/language/operators | accessdate= 2024-12-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241203160657/https://docs.raku.org/language/5to6-nutshell | archivedate= 2024-12-03}}</ref> <ref name="spl54">{{citat | title= YAML Ain't Markup Language (YAML™) revision 1.2.2 | date= 2021-10-01 | website= yaml.org | lang= en | url= https://yaml.org/spec/1.2.2/ | accessdate= 2024-11-28 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241124004709/https://yaml.org/spec/1.2.2/ | archivedate= 2024-11-24 | at= 10.3.2. Tag Resolution}}</ref> <ref name="spl55">{{citat | title= GNU Emacs Lisp Reference Manual | publisher= Free Software Foundation, Inc. | lang= en | url= https://www.gnu.org/software/emacs/manual/html_node/elisp/Backup-Names.html | accessdate= 2024-12-06 | at= 27.1.4 Naming Backup Files - [https://www.gnu.org/software/emacs/manual/html_node/elisp/Backup-Names.html#index-make_002dbackup_002dfile_002dname Function: make-backup-file-name filename]}}</ref> <ref name="spl56">{{citat | title= GNU Emacs Lisp Reference Manual | publisher= Free Software Foundation, Inc. | lang= en | url= https://www.gnu.org/software/emacs/manual/html_node/elisp/Numbered-Backups.html | accessdate= 2024-12-06 | at= 27.1.3 Making and Deleting Numbered Backup Files}}</ref> <ref name="spl57">{{citat | title= How Windows Generates 8.3 File Names from Long File Names | publisher= Microsoft | lang= en | url= https://www.betaarchive.com/wiki/index.php?title=Microsoft_KB_Archive/142982 }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="spl58">{{citat | title= Description of how Word creates temporary files | website= Microsoft Support | lang= en | url= https://support.microsoft.com/en-us/topic/description-of-how-word-creates-temporary-files-66b112fb-d2c0-8f40-a0be-70a367cc4c85 | accessdate= 2024-10-03 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240919095253/https://support.microsoft.com/en-us/topic/description-of-how-word-creates-temporary-files-66b112fb-d2c0-8f40-a0be-70a367cc4c85 | archivedate= 2024-09-19}}</ref> <ref name="spl59">{{citat | title= The Internet Juggling Database | website= jugglingdb.com | lang= en | url= http://www.jugglingdb.com/help/?id=125 | accessdate= 2009-11-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20050728104414/http://www.jugglingdb.com/help/?id=125 | archivedate= 2005-07-28}}</ref> <ref name="spl60">{{citat | title= JIS X 0213:2004 | chapter= Appendix 1: Shift_JIS-2004 vs Unicode mapping table | publisher= X 0213 | lang= en | chapter-url= http://x0213.org/codetable/sjis-0213-2004-std.txt | accessdate= 2009-04-28 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090524231914/http://x0213.org/codetable/sjis-0213-2004-std.txt | archivedate= 2009-05-24 | url-status= live }}.</ref> <ref name="spl61">{{citat | title= Shift-JIS to Unicode | publisher= Unicode | lang= en | url= https://www.unicode.org/Public/MAPPINGS/OBSOLETE/EASTASIA/JIS/SHIFTJIS.TXT | accessdate= 2018-03-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20201025220216/http://www.unicode.org/Public/MAPPINGS/OBSOLETE/EASTASIA/JIS/SHIFTJIS.TXT | archivedate= 2020-10-25 | url-status= live}}.</ref> <ref name="spl62">{{citat | title= Windows 932_81 | publisher= Microsoft | lang= en | url= http://www.microsoft.com/globaldev/reference/dbcs/932/932_81.htm | accessdate= 2010-07-30}}</ref> <ref name="spl63">{{citat | title= CJK Symbols and Punctuation (Unicode 6.2) | type= razpredelnica | publisher= Unicode | lang= en | url= http://www.unicode.org/charts/PDF/U3000.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130827100409if_/http://www.unicode.org/charts/PDF/U3000.pdf | archivedate= 2013-08-27}}</ref> <ref name="spl64">{{citat | title= ISO-IR-87: Japanese Graphic Character Set for Information Interchange | publisher= [[Japonski odbor za industrijske standarde]] o ISO/TC97/SC2 | lang= en | url= https://itscj.ipsj.or.jp/ir/087.pdf}}. ITSCJ/[[Japonsko društvo za obdelavo informacij|IPSJ]]</ref> <ref name="spl65">{{citat | title = ISO-IR-233: Japanese Graphic Character Set for Information Interchange, Plane 1 (Update of ISO-IR 228) | publisher= Japonski odbor za industrijske standarde o ISO/TC97/SC2 | lang= en | url= https://itscj.ipsj.or.jp/ir/233.pdf}}. ITSCJ/IPSJ</ref> <ref name="spl66">{{citat | title= Halfwidth and Fullwidth Forms | type= razpredelnica | publisher= Unicode | lang= en | url= https://www.unicode.org/charts/PDF/UFF00.pdf | accessdate= 2018-03-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160222001703/https://www.unicode.org/charts/PDF/UFF00.pdf | archivedate= 2016-02-22 | url-status= live }}.</ref> <ref name="spl67">{{citat | title= Errata Fixed in Unicode 8.0.0 | publisher= Unicode | website= unicode.org | lang= en | url= https://www.unicode.org/versions/Unicode8.0.0/erratafixed.html}}</ref> <ref name="spl68">{{citat | title= windows-949-2000 (lead byte A1) | work= ICU Demonstration – Converter Explorer | publisher= International Components for Unicode | lang= en | url= https://icu4c-demos.unicode.org/icu-bin/convexp?conv=windows-949-2000&b=A1&s=ALL#layout}}</ref> <ref name="spl69">{{citat | title= Lead Byte A1-A2 (Code page 949) | date= 2008-02-06 | work= MSDN | publisher= Microsoft | lang= en | url= https://msdn.microsoft.com/en-us/library/cc194958.aspx}}</ref> <ref name="spl70">{{citat | title= ibm-1363_P110-1997 (lead byte A1) | work= ICU Demonstration – Converter Explorer | publisher= International Components for Unicode | lang= en | url= https://icu4c-demos.unicode.org/icu-bin/convexp?conv=ibm-1363_P110-1997&b=A1&s=ALL#layout}}</ref> <ref name="spl71">{{citat | title= euc-kr (lead byte A1) | work= ICU Demonstration – Converter Explorer | publisher= International Components for Unicode | lang= en | url= https://icu4c-demos.unicode.org/icu-bin/convexp?conv=euc-kr&b=A1&s=ALL#layout}}</ref> <ref name="spl72">{{citat | title= Map (external version) from Mac OS Korean encoding to Unicode 3.2 and later | publisher= Apple | lang= en | url= https://unicode.org/Public/MAPPINGS/VENDORS/APPLE/KOREAN.TXT}}</ref> <ref name="spl73">{{citat | title= CJK Symbols and Punctuation | type= razpredelnica | publisher= Unicode | lang= en | url= https://www.unicode.org/charts/PDF/U3000.pdf | accessdate= 2018-03-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20090407061216/http://www.unicode.org/charts/PDF/U3000.pdf | archivedate= 2009-04-07 | url-status= live }}</ref> <ref name="spl74">{{citat | last1= Komatsu | first1= Hiroyuki | title= L2/14-198: Proposal for the modification of the sample character layout of WAVE_DASH (U+301C) | website= unicode.org | lang= en | url= https://www.unicode.org/L2/L2014/14198-wave-dash.pdf}}</ref> <ref name="spl75">{{citat | title= Shift_JIS-2004 (JIS X 0213:2004 Appendix 1) vs Unicode mapping table | publisher= x0213.org | lang= en | url= http://x0213.org/codetable/sjis-0213-2004-std.txt}}</ref> <ref name="spl76">{{citat | title= Shift_JIS visualization | work= Encoding Standard | publisher= [[WHATWG]] | lang= en | url= https://encoding.spec.whatwg.org/shift_jis.html}}</ref> <ref name="spl77">{{citat | title= Unicode 17.0.0 | chapter= Chapter 7 | lang= en | at= 7.9 Combining Marks |chapter-url= https://www.unicode.org/versions/Unicode17.0.0/core-spec/chapter-7/#G18130 | accessdate= 2025-12-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20251207204607/https://unicode.org/versions/Unicode17.0.0/core-spec/chapter-7/#G18130 | archivedate= 2025-12-07 | url-status= live }}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{MathWorld | id= Tilde | title= Tilde | author= Acklam, Peter; [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] | date= 2011-11-03 | lang= en | access-date= 2011-11-11 | df= ymd-all | ref= SKL-ackl-2011}} * {{citat | last1= Ashley | first1= W. David | last2= Flatscher | first2= Rony G. | last3= Hessling | first3= Mark | last4= McGuire | first4= Rick | last5= Miesfeld | first5= Mark | last6= Peedin | first6= Lee | last7= Tammer | first7= Rainer | last8= Wolfers | first8= Jon | title= Terms, Expressions, and Operators | date= 2009-08-14 | website= Open Object Rexx™: Reference | lang= en | series= Version 4.0.0 Edition | url= https://www.oorexx.org/docs/rexxref/x974.htm | accessdate= 2024-12-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210116122945/https://www.oorexx.org/docs/rexxref/x974.htm | archivedate= 2021-01-16 | url-status= dead | ref= SKL-ashl-2009}} * {{citat | last1= Azkue | first1= Resurrección María de | authorlink1= Resurrección María de Azkue | title= R. M. de Azkue: "Euskara-Gaztelania-Frantsesa Hiztegia" / "Diccionario Vasco-Español-Francés" online -Tutorial de uso | publisher= Aurten Bai Fundazioa | page= 6 | lang= es | url= https://www.aurtenbai.eus/dok/Azkue-tutoriala_ES.pdf | accessdate= 2024-02-12 | quote= El autor usaba fuentes propias para representar fenómenos propios de algunos de los dialectos del euskera. Estos son los caracteres especiales utilizados en el diccionario: ã d̃ ẽ ĩ l̃ ñ õ s̃ t̃ ũ x̃.| df= ymd-all | ref= SKL-azku-1906}} * {{citat | last1= Berners-Lee | first1= Tim | authorlink1= Tim Berners-Lee | last2= Fielding | first2= Roy | authorlink2= Roy Fielding | last3= Masinter | first3= Larry | authorlink3= Larry Masinter | date= januar 2005 | title= Uniform Resource Identifier (URI): Generic Syntax | publisher= Network Working Group | doi= 10.17487/RFC3986 | ref= SKL-bern-2005}}. STD 66. [https://datatracker.ietf.org/doc/html/rfc3986 RFC 3986]. ''Internet Standard 66''. str. 12. Zastara [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc2732 RFC 2732], [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc2396 2396] in [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc1808 1808]. Posodobljeno z [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc6874 RFC 6874], [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc7320 7320] in [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc8820 8820]. Posodobi [https://www.rfc-editor.org/rfc/rfc1738 RFC 1738]. * {{citat | last1= Bernstein | first1= Joseph | title= The Hidden Language of The ~Tilde~ | date= 2015-01-05 | website= [[BuzzFeed News]] | lang= en | url= https://www.buzzfeednews.com/article/josephbernstein/the-hidden-language-of-the-tilde | df= ymd-all | ref= SKL-bern-2015}} * {{citat | last1= Büring | first1= Daniel | date= 2016 | title= Intonation and Meaning | date= 2016 | publisher= Oxford University Press | edition= 1. | pages= 313 | isbn= 978-0-19-922627-6 | cobiss= 304984832 | doi= 10.1093/acprof:oso/9780199226269.001.0001 | ol= 33307409M |ref= SKL-buri-2016}} * {{citat | editor-last1= Choy | editor-first1= Stephen T. L. | editor-last2= Jesudason | editor-first2= Judith Packer | editor-last3= Lee | editor-first3= Peng Yee | title= Proceedings of the Analysis Conference, Singapore 1986 | date= 1988 | publisher= Elsevier | isbn= 978-0-08-087261-2 | ol= 35767047M | via= [[Google Knjige]] | url= https://books.google.com/books?id=SY5fZIK63NMC&q=schlange+twiddle&pg=PA53 | ref= SKL-choy-1988}} * {{citat | editor-last1= Collinge | editor-first1= Neville Edgar | title= An Encyclopedia of Language | date= 2002 | publisher= Routledge | pages= 1032 | isbn= 978-1-13-497716-1 | ol= 35831678M | via= Google Knjige | url= https://books.google.com/books?id=1PbO7NveuRgC | ref= SKL-coll-2002}} * {{citat | last1= Coromines | first1= Joan | authorlink1= Joan Coromines | last2= Pascual | first2= José Antonio | authorlink2= José Antonio Pascual | date= 1983–1991 | chapter= “tilde” | title= [[Diccionario crítico etimológico castellano e hispánico]] | trans-title= Kritični etimološki slovar kastiljskih in hispanskih jezikov | publisher= Gredos | location= Madrid | lang= es | df= ymd-all | ref= SKL-coro-1983}} * {{citat | last1= Doob | first1= Michael | title= A Gentle Introduction to TeX | date= 2002-01-21 | website= texdoc.org | lang= en | pages= 11,12,15,32,36,37 | location= Winnipeg, Manitoba | url= https://texdoc.org/serve/gentle.pdf/0 | accessdate= 2025-04-06 | ref= SKL-doob-2002}} * {{citat | vauthors= ((Griffin, L. L., Chairman, X3.2)) | title= Memorandum to Members, Alternates, and Consultants of A.S.A. X3.2 and task groups | date= 1963-11-29 | publisher= [[Ministrstvo za mornarico Združenih držav Amerike|Ministrstvo za mornarico ZDA]] | lang= en | url= https://www.cl.cam.ac.uk/~mgk25/ucs/ascii-history/iso.html | accessdate= 2022-05-30 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220601084042/https://www.cl.cam.ac.uk/~mgk25/ucs/ascii-history/iso.html | archivedate= 2022-06-01 | url-status= live | df= ymd-all | ref= SKL-grif-1963}} * {{citat | last1= Hayes | first1= Bruce | authorlink1= Bruce Hayes (jezikoslovec) | title= Introductory Phonology | date= 2011 | publisher= John Wiley & Sons | location= Hoboken | isbn= 978-1-44-436013-4 | ol= 29087745M | ref= SKL-haye-2011}} * {{citat | last1= Hogan | first1= Brian P. | title= Small, Sharp Software Tools : Harness the Combinatoric Power of Command-Line Tools and Utilities | date= 2019 | publisher= Pragmatic Programmers | isbn= 978-1-68-050296-1 | ol= 28898118M | ref= SKL-hoga-2019}} * {{citat | last1= Keating | first= Jonathan Peter | authorlink1= Jonathan Peter Keating | title= Prime Obsession: Bernhard Riemann and the Greatest Unsolved Problem in Mathematics | journal= [[Physics Today]] | date= 2004 | volume= 57 | issue= 6 | pages= 63&ndash;64 | issn= 0031-9228 | doi= 10.1063/1.1784281 | bibcode= 2004PhT....57R..63D | ref= SKL-keat-2004}} * {{citat | last1= Korpela | first1= Jukka | title= Character histories: notes on some ASCII code positions | date= 2000-03-27 | website= jkorpela.fi | lang= en | url= https://jkorpela.fi/latin1/ascii-hist.html#60 | accessdate= 2022-05-29 | archivedate= 2025-01-22 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20250122145432/https://jkorpela.fi/latin1/ascii-hist.html#60 |url-status= live | df= ymd-all | ref= SKL-korp-2000}} * {{citat | last1= Leslie | first1= Jess Kimball | title= The Internet Tilde Perfectly Conveys Something We Don't Have the Words to Explain | date= 2017-06-05 | website= [[The Cut (publikacija)|The Cut]] | lang= en | url= https://www.thecut.com/article/why-the-internet-tilde-is-our-most-perfect-tool-for-snark.html | df= ymd-all | ref= SKL-lesl-2017}} * {{citat | last1= Mackenzie | first1= Charles E. | title= Coded Character Sets, History and Development | date= 1980 | series= (The Systems Programming Series) | edition= 1. | publisher= [[Addison-Wesley Publishing Company, Inc.]] | isbn= 978-0-201-14460-4 | oclc= 4642215 | lccn= 77-90165 | ol= OL4570655M| url= https://textfiles.meulie.net/bitsaved/Books/Mackenzie_CodedCharSets.pdf | accessdate= 2019-08-25 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160526172151/https://textfiles.meulie.net/bitsaved/Books/Mackenzie_CodedCharSets.pdf | archivedate= 2016-05-26 | url-status= live | df= ymd-all | ref= SKL-mack-1980}} * {{citat | last1= Martin | first1= Charles Trice | title= The record interpreter : a collection of abbreviations, Latin words and names used in English historical manuscripts and records | date= 1910 | edition= 2. | publisher= Stevens and Sons, Limited | location= London | no-pp= y | pages= predgovor, str. 5 | ol= 23328895M | url= https://archive.org/details/recordinterprete00martuoft/page/n9/mode/2up | df= ymd-all | ref= SKL-mart-1910}} * {{citat | last1= Miller | first1= Kirk | title= L2/23-262: Unicode request for letters with overstruck tilde | date= 2023-10-13 | url= https://www.unicode.org/L2/L2023/23262-overstruck-tilde.pdf | ref= SKL-mill-2023}} * {{citat | last1= Nelson | first1= Graham A. | authorlink1= Graham Nelson | contribution= §1 Routines | date= julij 2001 | title= The Inform Designer's Manual | publisher= Interactive Fiction Library | edition= 4. | contribution-url= https://www.inform-fiction.org/manual/html/s1.html | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240607185340/https://www.inform-fiction.org/manual/html/s1.html | archivedate= 2024-06-07 | accessdate= 2024-11-28 | isbn= 0-9713119-0-0 | oclc= 48181074 | ol= 8564100M | ref= SKL-nels-2001}} * {{citat | last1= Nestle | first1= Eberhard | authorlink1= Eberhard Nestle | title= Syrische Grammatik mit Litteratur, Chrestomathie und Glossar | date= 1888 | publisher= H. Reuther's Verlagsbuchhandlung | location= Berlin | df= ymd-all | ref= SKL-nest-1888}} ** prevedeno v angleščino kot {{citat | title= Syriac grammar with bibliography, chrestomathy and glossary | date= 1889 | last1= Kennedy | first1= R. S. | publisher= Williams & Norgate | df= ymd-all | page= 5}} * {{citat | last1= Nguyen | first1= Minh | last2= Miller | first2= Kirk | title= Conflict with the Unicode tilde | date= 2024-04-05 | id= [[Unicode Technical Committee|UTC]] L2/24-111 | work= Annotation request for Vietnamese apex | pages= 2&ndash;3 | url= https://www.unicode.org/L2/L2024/24111-vietnamese-apex.annot.pdf#page=2 | ref= SKL-nguy-2024}} * {{citat | last1= Peek | first1= Philip S. | title= Ancient Greek I: A 21st Century Approach; Module 3 - Accents and Accenting Verbs I | date= 2021-10-19 | publisher= [[Open Book Publishers]] | isbn= 978-1-80064-655-1 | pages= 19&ndash;26 | doi= 10.11647/OBP.0264.03 | doi-access= free | oclc= 1277513901 | url= https://books.openbookpublishers.com/10.11647/obp.0264/ch3.xhtml | df= ymd-all | ref= SKL-peek-2021}} * {{citat | last1= Quinn | first1= Liam | title= HTML 4.0 Entities for Symbols and Greek Letters | date= 1998 | publisher= HTML help | lang= en | url= http://htmlhelp.com/reference/html40/entities/symbols.html | accessdate= 2011-11-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150512210021/http://htmlhelp.com/reference/html40/entities/symbols.html |archivedate= 2015-05-12 | url-status= live | df= ymd-all | ref= SKL-quin-1998}} * {{citat | last1= Reimer | first1= Stephen R. | title= Manuscript Studies: Medieval and Early Modern {{!}} IV.vi. Paleography: Scribal Abbreviations | date= 2015-05-30 | website= sites.ualberta.ca | lang= en | url= https://sites.ualberta.ca/~sreimer/ms-course/course/abbrevtn.htm | accessdate= 2024-12-05 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20241129100307/https://sites.ualberta.ca/~sreimer/ms-course/course/abbrevtn.htm | archivedate= 2024-11-29 | df= ymd-all | ref= SKL-reim-2015}} * {{citat | last1= Round | first1= Erich | title= Word Final Phonology in Lardil: Implications of an Expanded Data Set | journal= [[Australian Journal of Linguistics]] | date= 2011 | volume= 31 | issue= 3 | pages= 327&ndash;350 | issn= 0726-8602 | eissn= 1469-2996 | doi= 10.1080/07268602.2011.598630 | ref= SKL-roun-2011}} * {{citat | last1= Snoj | first1= Marko | authorlink1= Marko Snoj | title= [[Slovenski etimološki slovar]] | date= 2015 | edition= 3. elektronska | chapter= tȋlda | isbn= 978-961-254-825-4 | cobiss= 281338880 | chapter-url= https://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4292913/tlda?View=1&Query=tilda | via= [[Fran (jezikovni portal)|Fran]] | accessdate= 2025-10-21 | df= ymd-all | ref= SKL-snoj-2015}} * {{citat | last1= Snoj | first1= Marko | authorlink1= | title= Stičnost tilde | date= marec 2016 | website= [[Jezikovna svetovalnica]] | url= https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1494/sti%C4%8Dnost-tilde | accessdate= 2025-10-23 | df= ymd-all | ref= SKL-snoj-2016}} * {{citat | last1= Valembois | first1= R. E. | last2= Fisette | first2= P. | last3= Samin | first3= J. C. | title= Comparison of Various Techniques for Modelling Flexible Beams in Multibody Dynamics | journal= [[Nonlinear Dynamics]] | date= 1997 | volume= 12 | issue= 4 | pages= 367&ndash;397 | issn= 0924-090X | eissn= 1573-269X | doi= 10.1023/A:1008204330035 | bibcode= 1997NonDy..12..367V | s2cid= 122487067 | ref= SKL-vale-1997}} * {{citat | last1= Wallrapp | first1= Oskar | title= Standardization of flexible body modeling in multibody system codes, Part I: Definition of Standard Input Data | journal= Mechanics of Structures and Machines | date= 1994 | volume= 22 | issue= 3 | pages= 283&ndash;304 | doi= 10.1080/08905459408905214 |ref= SKL-wall-1994}} * {{citat | last1= Xu | first1= Huan | last2= Xia | first2= Dengshan | title= Digital tildes ("∼") may convey more: analyzing innovative uses of tildes in Chinese WeChat messages | journal= Language and Semiotic Studies | date= 2023-09-01 | volume= 9 | issue= 3 | pages= 443&ndash;460 | lang= en | issn= 2751-7160 | doi= 10.1515/lass-2023-0009 | doi-access= free |ref= SKL-xu---2023}} {{refend}} {{kategorija v Zbirki|tildes|tilde}} {{navpolje ločilo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ločila]] [[Kategorija:Tipografija]] <!-- combining – sestavljanje, concatenating – spajanje, merging – združevanje --> <!-- combination – sestava, concatenation – spojitev, merge – združitev --> cfc4uyx2la57xlhi2s6rlvwzgwtpvsu Klenovci 0 604117 6690446 6689247 2026-06-16T18:31:35Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Družine rib]]; dodal [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690446 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Srednji eocen|recentno}} | image = Leuciscus leuciscus 234393643 (cropped).jpg | image_caption = [[Klenič]] (''Leuciscus leuciscus'') | taxon = Leuciscidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte | Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Pogonichthyinae]] <small>Girard, 1858</small> * [[Phoxininae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Leuciscinae]] <small>Bonaparte, 1835</small> * [[Plagopterinae]] <small>Cope, 1874</small> * [[Laviniinae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Pseudaspininae]] <small>Bogutskaya, 1990</small> }} '''Klenovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Leuciscidae''') so [[Družina (biologija)|družina]] [[Sladkovodna riba|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=6 March 2025}}</ref>, ki so bile prej razvrščene kot [[Družina (biologija)|poddružina]] znotraj [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], Cyprinidae.<ref name = Nelson5>{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=181–186 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}</ref> Te sladkovodne ribe živijo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji,]] razen na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] in [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]].<ref>{{Cite web|date=2018-10-17|title=Order CYPRINIFORMES: Family LEUCISCIDAE: Subfamilies PSEUDASPININAE, LEUCISCINAE and PHOXININAE|url=https://www.etyfish.org/cypriniformes15/|access-date=2020-11-27|website=The ETYFish Project|language=en-US|archive-date=2022-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626090445/https://etyfish.org/cypriniformes15/|url-status=dead}}</ref><ref name="SS">{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311|bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> 5. izdaja knjige ''[[Fishes of the World]]'' uvršča Leuciscinae kot poddružino znotraj Cyprinidae,<ref name="Nelson5" /> vendar jo sodobnejše klasifikacije opredeljujejo kot samostojno družino Leuciscidae.<ref name="SS" /> == Značilnosti == Večina klenovcev ima podolgovato telo. [[plavut|Hrbtna plavut]] je kratka, prva plavutnica pa pogosto ni okostenela. Podrepna plavut se vedno začne za hrbtno plavutjo. Večina vrst nima brk. [[Pobočnica]] je lahko popolna ali skrajšana; popolna črta vedno poteka po sredini repnega stebla. Nekateri rodovi imajo oster trebušni greben, ki ga tvorijo štrleče luske. Klenovci imajo od ene do tri vrste goltnih zob. == Sistematika == Klenovce je kot takson leta 1838 uvedel italijanski zoolog [[Charles Lucien Bonaparte]].<ref>Richard van der Laan, William N. Eschmeyer & Ronald Fricke: ''Family-group names of Recent fishes.'' Zootaxa 3882 (2): 001–230 [[doi: 10.11646/zootaxa.3882.1.1]]</ref> Dolgo so veljali za poddružino [[Pravi krapovci|družine pravih krapovcev]] (Cyprinidae), nato pa sta Stout in njegovi sodelavci leta 2016 status vseh poddružin družine Cyprinidae dvignil na raven samostojnih družin.<ref name="Stout">Stout, C.C., Tan, M., Lemmon, A.R., Moriarty Lemmon, E. & Armbruster, J.W. (2016): ''Resolving Cypriniformes relationships using an anchored enrichment approach.'' BMC Evolutionary Biology, November 2016. [[doi:10.1186/s12862-016-0819-5]]</ref> To spremembo sta kasneje prevzeli Susana Schönhuth s sodelavci v svoji obsežni reviziji klenovcev, objavljeni junija 2018.<ref name="Schönhuth">Susana Schönhuth, Jasna Vukic, Radek Sanda, Lei Yang, Richard L. Mayden: ''Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei).'' Molecular Phylogenetics and Evolution, Juni 2018, [[doi: 10.1016/j.ympev.2018.06.026]]</ref> Danes znanstvena baza podatkov o ribah [[Catalog of Fishes]] zdaj klenovce in preostale nekdanje poddružine družine Cyprinidae prav tako vodi kot samostojne družine.<ref>Eschmeyer, W. N. & Fong, J. D.: Catalog of Fishes [https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp Species by Family/Subfamily] abgerufen am 13. Juli 2018</ref> Eschmeyerjev katalog rib (''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'') družino Leuciscidae deli na poddružine, ki se ujemamjo s skupinami, opredeljenimi že v času, ko so to skupino obravnavali kot poddružino znotraj Cyprinidae.<ref name="Cof family" /> === Poddružine in rodovi === Znani so naslednji fosilni rodovi: * †''[[Idadon]]'' <small>Smith, 1975</small> (fosil, pozni [[neogen]] zahodnih ZDA)<ref>{{Cite journal |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1-87}}</ref><ref>{{Citation |last=Gobalet |title=Terminal Pleistocene-early holocene fishes from Tulare Lake, San Joaquin Valley, California, with comments on the evolution of sacramento squawfish (Ptychocheilus grandis: Cyprinidae) |date=1993 |url=https://cir.nii.ac.jp/crid/1370021389827510049 |access-date=2025-04-08}}</ref> * †''[[Mystocheilus]]'' <small>Van Tassel & Smith, 2019</small> (fosil, [[zgodnji pliocen]] v Oregonu, ZDA)<ref>{{Cite report |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/150494 |title=Keating, always Welcome Inn, and Imbler Fish paleofaunas, NE Oregon: Tests of miocene-pliocene drainage connections |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Van Tassell |first2=Jay |date=2019-07-26 |language=en-US}}</ref> * †''[[Tianshanicus]]'' <small>Su, 2011</small> (fosil, [[lutetij]] iz [[Šindžjang|Šindžjanga]], Kitajska; [[Leuciscinae]] ''[[sensu lato]]'')<ref>{{Cite journal |date=2011-06-15 |title=A NEW CYPRINID FISH FROM PALEOGENE OF NORTHERN XINJIANG, CHINA |url=https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |journal=Vertebrata PalAsiatica |language=en |volume=49 |issue=2 |issn=2096-9899 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109071450/https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |archive-date=2024-11-09 |access-date=2025-03-12 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Paleontology |first1=Institute of Vertebrae |last2=Paleoanthropology |title=New leuciscin fish found in northern China |url=https://phys.org/news/2011-06-leuciscin-fish-northern-china.html |access-date=2024-07-19 |website=phys.org |language=en}}</ref> Nedavni rodovi so razvrščeni na naslednji način:<ref name =" Cof family"/> * '''[[Pogonichthyinae]]''' <small>Girard, 1858</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Agosia]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1856</small> ** ''[[Alburnops]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Algansea]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Aztecula]]'' <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> ** ''[[Campostoma]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1855</small> ** ''[[Clinostomus]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Coccotis]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Codoma]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Cyprinella]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Dionda]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ericymba]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1865</small> ** ''[[Erimonax]]'' <small>D. S. Jordan, 1924</small> ** ''[[Erimystax]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Exoglossum]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1818</small> ** ''[[Graodus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** ''[[Hudsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Hybognathus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Hybopsis]]'' <small>Agassiz, 1854</small> ** ''[[Hydrophlox]]'' <small>D. S. Jordan, 1878</small> ** ''[[Iotichthys]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> ** ''[[Luxilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Macrhybopsis]]'' <small>[[Theodore Dru Alison Cockerell|Cockerell]] & [[Edith M. Allison|Allison]] 1909</small> ** ''[[Miniellus]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Mylocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Nocomis]]'' <small>Girard 1856</small> ** ''[[Notropis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> ** ''[[Oregonichthys]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1929</small> ** ''[[Paranotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> ** ''[[Pararhinichthys]]'' <small>Goldsborough & Clark, 1908<!--No longer valid--></small> ** ''[[Phenacobius]]'' <small>Cope, 1867</small> ** ''[[Pimephales]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Platygobio]]'' <small>[[Theodore Gill|gill]], 1863</small> ** ''[[Pogonichthys]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Pteronotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1935</small> ** ''[[Rhinichthys]]'' <small>Agassiz, 1849</small> ** ''[[Richardsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** {{extinct}}''[[Stypodon]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1881</small> ** ''[[Tampichthys]]'' <small>[[Susana Schönhuth|Schönhuth]], [[Ignacio Doadrio|Doadrio]], [[Omar Dominguez-Dominguez|Dominguez-Dominguez]], [[David Hillis|Hillis]] & [[Richard L. Mayden|Mayden]], 2008</small> ** ''[[Tiaroga]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Yuriria (fish)|Yuriria]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> * '''[[Phoxininae]]''' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** ''[[Phoxinus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (pisanec) * '''[[Leuciscinae]]''' <small>Bonaparte, 1835</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Abramis]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Acanthobrama]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]] 1843</small> ** ''[[Achondrostoma]]'' <small>[[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vitor C. Almada|Almada]], [[André Levy|Levy]] & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Alburnoides]]'' <small>[[Ludwig Heinrich Jeitteles|Jeitteles]], 1861</small> ** ''[[Alburnus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Anaecypris]]'' <small>[[Maria João Collares-Pereira|Collares-Pereira]], 1983</small> ** ''[[Aspiolucius]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1907</small> ** ''[[Ballerus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Blicca]]'' <small>Heckel, 1843</small> (androga) ** ''[[Capoetobrama]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Chondrostoma]]'' <small>Agassiz, 1832</small> ** ''[[Delminichthys]]'' <small>[[Jörg Freyhof|Freyhof]], [[Dietmar Lieckfeldt|Lieckfeldt]], [[Nina G. Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Christian Pitra|Pitra]] & [[Arne Ludwig|Ludwig]], 2006</small> ** ''[[Egirdira]]'' <small>Freyhof, 2022</small> ** ''[[Iberochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Ladigesocypris]]'' <small>[[Mladen S. Karaman|M. S. Karaman]] 1972</small> ** ''[[Leucalburnus]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Leucaspius]]'' <small>Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857</small> (belica) ** ''[[Leuciscus]]'' <small>Cuvier, 1816</small> ** ''[[Leucos]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Mirogrex]]'' <small>[[Menachem Goren|Goren]], [[Lev Fishelson|Fishelson]] & [[Ethelwynn Trewavas|Trewavas]], 1973</small> ** ''[[Notemigonus]]'' <small>Rafinesque, 1819</small> ** ''[[Pachychilon]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1882</small> ** ''[[Parachondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pelasgus (fish)|Pelasgus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]] & Freyhof, 2007</small> ** ''[[Pelecus]]'' <small>Agassiz, 1835</small> (sabljarka) ** ''[[Petroleuciscus]]'' <small>Bogutskaya, 2002</small> ** ''[[Phoxinellus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Protochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> (primorska podust) ** ''[[Pseudochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudophoxinus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Rutilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (rdečeoka) ** ''[[Sarmarutilus]]'' <small>[[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014</small> (mazenica) ** ''[[Scardinius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Squalius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Telestes]]'' <small>Bonaparte, 1840</small> ** ''[[Tropidophoxinellus]]'' <small>[[Alexander Stephanidis|Stephanidis]], 1974</small> ** ''[[Turcichondrostoma]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]], [[Salim Serkan Güçlü|Güçlü]] & [[Ismail Aksu|Aksu]] 2021</small> ** ''[[Vimba]]'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873</small> * '''[[Plagopterinae]]''' <small>Cope, 1874</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Couesius]]'' <small>Jordan, 1878</small> ** ''[[Hemitremia]]'' <small>Cope 1870</small> ** ''[[Lepidomeda]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Margariscus]]'' <small>Cockerell, 1909</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Meda (fish)|Meda]]'' <small>Girard, 1856</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Plagopterus]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Semotilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Laviniinae]]''' <small>Bleeker, 1863</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Chrosomus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Eremichthys]]'' <small>Hubbs & [[Robert Rush Miller|R. R. Miller]], 1948</small> **{{extinct}}''[[Evarra]]'' <small>[[Albert Jefferson Woolman|Woolman]], 1894</small> ** ''[[Gila (fish)|Gila]]'' <small>[[Spencer Fullerton Baird|Baird]] & Girard</small>, 1853 ** ''[[Hesperoleucus]]'' <small>[[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1913</small> ** ''[[Lavinia (fish)|Lavinia]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Mylopharodon]]'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small> ** ''[[Orthodon]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ptychocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Relictus]]'' <small>Hubbs & R. R. Miller, 1972</small> ** ''[[Siphateles]]'' <small>Cope, 1883</small> * '''[[Pseudaspininae]]''' <small>Bogutskaya, 1990</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Oreoleuciscus]]'' <small>[[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889</small> ** ''[[Pseudaspius leptocephalus|Pseudaspius]]'' [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 ** ''[[Rhynchocypris]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1889</small> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q48694}} [[Kategorija:Klenovci| ]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]] s3r3q3ato015rf5lswtgpdrequ6ea6b Martin Premk 0 604123 6690628 6689377 2026-06-17T10:09:04Z MaksiKavsek 244409 dp 6690628 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Martin Premk''', [[Slovenci|slovenski]] [[kustos]], muzealec, [[politik]], [[poslanec]], [[publicist]], [[sociolog]], [[Tank|tankist]], [[Vojaška zgodovina|vojaški zgodovinar]] in [[zgodovinar]], * [[21. februar]] [[1971]], [[Ljubljana]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdo so poslanci v novem sklicu DZ? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-578996|website=siol.net|accessdate=2026-06-13|language=sl|date=9. 5. 2022}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=»Delitve med tistimi, ki podpirajo partizane, in onimi, ki jih ne, koristijo politiki, ki rada govori o preteklosti, malo manj pa o prihodnosti«|url=https://www.mladina.si/220717/martin-premk-delitve-med-tistimi-ki-podpirajo-partizane-in-onimi-ki-jih-ne-koristijo-politiki-k/|website=Mladina.si|accessdate=2026-06-17|language=sl|date=18. 11. 2022|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]]. Na položaj je bil izvoljen v okraju Ljubljana Moste - Polje 3, v letih 2022<ref name=":0" /> in 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C|date=23. marec 2026}}</ref> V zgodovinsko-raziskovalnem delu se posveča predvsem dogajanju med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]]. Ukvarja se tudi z [[Vojaška zgodovina|vojaško zgodovino]]; preučuju zlasti težko orožje, med drugim [[Tank|tanke]], [[Top|topove]] itn. == Življenje == === Izobraževanje in kariera === Premk je leta 1989 maturiral na [[Gimnazija Poljane|Poljanski gimnaziji]]. Med služenjem [[Vojaški rok|vojaškega roka]] leta 1990 je končal [[Šola za rezervne oficirje oklepnih enot v Banja Luki|Šolo za rezervne oficirje oklepnih enot v Banja Luki]].<ref name=":1">{{Citat|title=Dr. Martin Premk|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174364678|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> Nato se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1999 diplomiral iz [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Sociologija|sociologije]].<ref name=":1" /> Prav tam je iz zgodovine leta 2002 magistriral, s temo ''Delovanje "Matjaževe vojske" in drugih oboroženih skupin v Sloveniji po drugi svetovni vojni'' {{COBISS|ID=20566114}}. Leta 2010 je pod mentorstvom [[Božo Repe|Boža Repeta]] [[Doktorat|doktoriral]] z disertacijo ''"Poljanska vstaja" in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941'' {{COBISS|ID=44807010}}.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P402|title=dr. Martin Premk|accessdate=2026-06-13|website=www.dz-rs.si}}</ref> Med leti 2007 in 2020 je bil zaposlen v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]], natančneje v [[Park vojaške zgodovine Pivka|Parku vojaške zgodovine v Pivki]], kjer je nazadnje napredoval v kustosa.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Martin Premk • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/124/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-06-13|language=en}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zaradi domnevnega mobinga nadrejenih častnikov je to delovno mesto zapustil.<ref name=":4" /> Je član predsedstva [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo|url=https://www.zzb-nob.si/kdo-smo/predsedstvo/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> V njenem okvirju je bil zaposlen na [[Inštitut za promocijo vrednot NOB Slovenije|Inštitutu za promocijo vrednot NOB Slovenije]].<ref name=":3" /> Pred vstopom v politiko je bil zaposlen v [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju Ljubljana]], kot strokovni sodelavec.<ref name=":3" /> === Politika === Na parlamentarnih volitvah leta 2022 je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije na listi Gibanja Svoboda. Poslanski mandat je nastopil 13. maja 2022. V 9. sklicu Državnega zbora je bil predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/jY_BCoJAGISfxYNX_z_FsG5KYK1FqIm2l1hlWwV1Zd069PQJXSJKmtsM3wwMUCiA9uzeCKYb2bN28me6vJBV5JMoXGDohh7Gp-iYkG2A3s6F_AOwExfjjR0cUnQwTW2g__Txh3z8rz8D0Pl5AlS0snxd9fvS8QRQxa9ccWXd1BTXWg_j2kQTq5ppMWirkp2J3_hajhqKNwyGLsuKx57nvmE8ATKQyDE!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=IX&type=pmagdt&uid=276ECB53E65A080BC125893B00430B6D|title=Seje delovnih teles: 18 - Odbor za obrambo / 001. Redna|date=17. 1. 2023|accessdate=2026-06-13|website=www.dz-rs.si}}</ref> podpredsednik [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja|Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja]]<ref>{{Navedi splet|title=Zakonitost gradnje spornega kanala C0 v Ljubljani bo preiskovala parlamentarna komisija (poslanci so jo že ustanovili)|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/preiskovalna-komisija-sporni-kanal-c0-ljubljansko-polje-kanalizacija/|website=Metropolitan.si|date=2023-07-17|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> in član [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo]]. V 10. sklicu DZ opravlja funkcijo podpredsednika [[Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu]] in je član [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] ter [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo]].<ref name=":2" /> [[Komisija za preprečevanje korupcije]] mu je v prvi polovici leta 2025 izdala opomin, saj parlamentu v zakonsko določenem roku ni posredoval podatkov o podjetju, s katerim je povezan njegov bližnji sorodnik, pravnem subjektu, katerega zastopnik je bil, in o tem, da te funkcije ne opravlja več.<ref>{{Navedi splet|title=Martin Premk - Detektor premoženja|url=https://detektorpremozenja.si/oseba/577-martin-premk/|website=detektorpremozenja.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|editor-last=Delić|editor-first=Anuška}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odločitev o omejitvah poslovanja: Martin Premk|url=https://www.kpk-rs.si/sl/novice/vse-novice/odlocitev-o-omejitvah-poslovanja-martin-premk|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|last=KPK}}</ref> == Izbrana bibliografija == * {{Cite book|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{Cite book|title=Matjaževa vojska 1945-1950|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=220868608}} * {{Cite book|title=Notranjski odredi : I. april 1942-julij 1942, II. september 1942-december 1942, III. december 1942-maj 1943, IV. november 1943-maj 1945|publisher=Skupnost borcev Notranjskih odredov|location=Cerknica|year=2004|cobiss=214757120}} (soavtorstvo z [[Damijan Guštin|Damijanom Guštinom]]) * {{Cite book|title=Mi pa nismo se uklonili|publisher=Območno združenje ZZB NOB : Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov|location=Cerknica|year=2006|cobiss=227874048}} (soavtorstvo z [[Damijan Guštin|Damijanom Guštinom]]) == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Premk, Martin}} [[Kategorija:Slovenski kustosi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] bc29dgnuqs5c2ebtv28r0vr1kyxt3z8 Rečne babice 0 604163 6690448 6689329 2026-06-16T18:32:08Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Družine rib]]; dodal [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690448 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Rečne babice | image = Hemimyzon nanensis.jpg | image_caption = ''[[Hemimyzon nanensis]]'' | taxon = Balitoridae | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> | subdivision = glejte besedilo }} '''Rečne babice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Balitoridae''') so [[Družina (biologija)|družina]]<ref name=Kottelat2012/> majhnih [[Ribe|rib]] iz [[Južna Azija|južne]], [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodne]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. == Opis == Številne med njimi so priljubljene [[Akvarij|akvarijske]] ribe. V akvaristiki se najpogosteje prodajajo vrste iz rodu ''[[Sewellia]]''. Te ribe imajo več skupnih značilnosti z družino [[Činklje|činkelj]] (Cobitidae), kot so številni brki okoli ust. Večina vrst živi v hitrih, čistih in s kisikom bogatih potokih od [[Indija|Indije]] preko celinske Jugovzhodne Azije do [[Kitajska|Kitajske]] in [[Tajvan|Tajvana]] ter na [[Sumatra|Sumatri]], [[Borneo|Borneu]] in [[Java|Javi]].<ref name="Nelson">Joseph S. Nelson, Terry C. Grande, Mark V. H. Wilson: ''Fishes of the World.'' Wiley, Hoboken, New Jersey, 2016, ISBN 978-1118342336. str. 191.</ref> Več vrst iz te družine naseljuje hitro tekoče vode ali hudournike in imajo preoblikovane trebušne [[Plavut|plavuti]], ki jih uporabljajo za oprijemanje skal.<ref name=EoF>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author= Banister, K.E.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= 100|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> Pri jamski vrsti ''[[Cryptotora thamicola]]'' in vsaj desetih drugih vrstah sta okostje in mišičje trebušnih plavuti preoblikovana tako, da lahko živali skupaj s prsnimi plavutmi hodijo podobno kot štirinožni kopenski vretenčarji, s čimer lahko prečkajo plitve dele vodotoka.<ref>Callie H. Crawford et al. ''Skeletal and muscular pelvic morphology of hillstream loaches (Cypriniformes: Balitoridae).'' Journal of Morphology, August, 2020; [[doi: 10.1002/jmor.21247]]</ref> == Sistematika == [[Poddružina (biologija)|Poddružino]] Nemacheilinae so nedavno ločili v samostojno družino [[Nemacheilidae]], več rodov pa je bilo izločenih v družino [[Gastromyzontidae]].<ref name="Kottelat2012" /> === Rodovi === Balitoridae vsebuje 16 rodov:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Balitoridae|access-date=1 December 2024}}</ref> {{Linked genus list | Balitora | [[John Edward Gray|Gray]], 1830 | Balitoropsis | [[Hugh McCormick Smith|H. M. Smith]], 1945 | Bhavania | [[Sunder Lal Hora|Hora]], 1920 | Cryptotora | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 1998 | Ghatsa | [[Zachary S Randall|Z. S. Randall]] & [[Larry M. Page|Page]], 2015 | Hemimyzon | [[Charles Tate Regan|Regan]], 1911 | Homaloptera | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823 | Homalopteroides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1905 | Homalopterula | Fowler, 1940 | Jinshaia | Kottelat & [[Chu Xin-Luo|Chu]], 1988 | Lepturichthys | Regan, 1911 | Metahomaloptera | [[H.-W. Chang]], 1944 | Neohomaloptera | [[Albert William Herre|Herre]], 1944 | Pseudohomaloptera | [[Eric Godwin Silas|Silas]], 1953 | Sinogastromyzon | [[Ping-Wen Fang|P.-W. Fang]], 1930 | Travancoria | Hora, 1941 }} ==Sklici== {{Commons category|Balitoridae}} {{Wikispecies|Balitoridae}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q210528}} {{Authority control}} {{Škrbina-riba}} [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Rečne babice|*]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] 7g2oap3k50qw04q95jmvlg9jo513wps Bakterijsko preraščanje tankega črevesa 0 604182 6690520 6689719 2026-06-16T21:50:57Z Marko3 1829 6690520 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Bakterijsko preraščanje tankega črevesa | synonym = sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa | image = Ileocecal valve.jpg | image_size = 350px | alt = | caption = [[Ileocekalna zaklopka]] preprečuje vračanje bakterij iz debelega črevesa v tanko črevo. Kirurška odstranitev te zaklopke lahko vodi v bakterijsko preraščanje tankega črevesa. | pronounce = | specialty = <!-- from Wikidata, can be overwritten --> | symptoms = napihnjenost, napenjanje, bolečine v trebuhu, [[driska]], [[zaprtje]], [[nedohranjenost]], [[izguba telesne mase]], [[malabsorpcija]]<ref name="Bures-2010"/><ref name=Plut/> | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) ali '''sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa'''<ref name=Plut/> je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]].<ref name=Kotar/> Za razliko od [[debelo črevo|debelega črevesa]], ki je bogato z bakterijami, je v tankem črevesu ponavadi manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter.<ref name=Finegold>{{cite journal | vauthors = Finegold SM | title = Intestinal Bacteria — The Role They Play in Normal Physiology, Pathologic Physiology, and Infection| journal = Western Journal of Medicine | volume = 110 | issue = 6 | pages = 455 –4 59 | date = June 1969 | pmid = 5789139 | pmc = 1503548}}</ref> Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 10<sup>5</sup> kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Gre za visoko prisotnost [[Patogen|patogenih]] bakterij ali prekomerno razrast sicer v normalnih okoliščinah prisotnih bakterij. <ref name=Plut/> Je posledica oslabitve oz. disfunkcije zaščitnih mehanizmov, in sicer želodčne kislinske pregrade, odsotnosti ali motene [[Peristaltika|peristaltike]] tankega črevesja, anatomskih sprememb ali motenj imunskega sistema.<ref name=Kotar>Kotar T. Malabsorpcija pri okužbah. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 90–99.</ref><ref name=Plut>Plut S., Pirš M. Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa. Med Razgl. 2015; 54 Suppl 2: 61–66.</ref> Pri bolnikih z bakterijskim razraščanjem tankega črevesa se pojavlja pestra klinična slika; <ref name=Plut/> tipični simptomi zajemajo [[slabost]], [[napihnjenost]], [[driska|drisko]], [[zaprtje]], [[nedohranjenost]], [[izguba telesne mase|izgubo telesne mase]] in [[malabsorpcija|malabsorpcijo]].<ref name="Bures-2010">{{cite journal | vauthors = Bures J, Cyrany J, Kohoutova D, Förstl M, Rejchrt S, Kvetina J, Vorisek V, Kopacova M | display-authors = 6 | title = Small intestinal bacterial overgrowth syndrome | journal = World Journal of Gastroenterology | volume = 16 | issue = 24 | pages = 2978–90 | date = June 2010 | pmid = 20572300 | pmc = 2890937 | doi = 10.3748/wjg.v16.i24.2978 | doi-access = free }}</ref> V diagnostiki je zlati standard kultivacija aspirata iz teščega črevesa. Uporabljajo se tudi neinvazivni dihalni testi, vendar so manj občutljivi in manj specifični.<ref name="Goshal">{{cite journal | vauthors = Ghoshal UC, Ghoshal U, Das K, Misra A | title = Utility of hydrogen breath tests in diagnosis of small intestinal bacterial overgrowth in malabsorption syndrome and its relationship with oro-cecal transit time | journal = Indian Journal of Gastroenterology | volume = 25 | issue = 1 | pages = 6–10 | date = January–February 2006 | pmid = 16567886 }}</ref><ref name=Kotar/> Zdravljenje se osredotoča na prepoznavanje in odpravljanje temeljnih vzrokov, odpravljanje prehranskih pomanjkljivosti in dajanje [[antibiotik|antibiotikov]]. To je še posebej pomembno za bolnike s prebavnimi motnjami in malabsorpcijo.<ref name="Quigley">{{cite journal |vauthors=Quigley E, Murray J, Pimentel M |date=October 2020 |title=AGA Clinical Practice Update on Small Intestinal Bacterial Overgrowth: Expert Review |journal=Gastroenterology |volume=159 |issue=4 |pages=1526–1532 |doi=10.1053/j.gastro.2020.06.090 |pmid=32679220 |doi-access=free}}</ref> Cilj antibiotičnega zdravljenja je zmanjšanje količine bakterij v tankem črevesu. Uporabljajo se antibiotiki, kot so [[metronidazol]], [[ciprofloksacin]] in [[rifaksimin]]. Ob anti­biotičnem zdravljenju dietna prehrana z visoko vsebnostjo maščob in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in beljakovin zmanjša simptome bakterijskega preraščanja tankega črevesa.<ref name=Plut/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bolezni prebavil]] rbh39y9fopd09w575qla3762si876o5 Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu 0 604228 6690288 6689739 2026-06-16T12:02:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 orgle dodano 6690288 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu | image = Grič pri Klevevžu (a) - Cerkev Karmelske Matere božje v Slapah EŠD 2536.jpg | parish = [[Šmarjeta]] | archdiocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]] | diocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]] | tower quantity = 1 | location = [[Grič pri Klevevžu]] | country = [[Slovenija]] | functional status = aktivno }} '''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|župnije Šmarjeta]]. == Opis == Cerkev Karmelske Matere Božje, ki ima ime tudi po zaselku Slape, stoji na začetku kraja, ob cesti, ki vodi v [[Šmarjeta|Šmarjeto]]. == Zgodovina == Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V pisnih virih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab.'' Stara cerkev, z istim imenom, je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197 (France Blaznik). Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal feisinški fevd - dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja. Leta 1622 je Jurij pl. Moscon kupil Klevevško gospostvo, s katerim mu je pripadla tudi cerkev. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628. == Notranjost == Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik [[oltar]] z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji kor. === Orgle === [[Orgle]] je pri cerkvi potrebno omeniti, saj so izjemno stare. Ocenjuje se, da so iz 18. stoletja, iz tistega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju Janezu J. Eißlu. Imajo pnevmatsko trakturo, en [[manual]] in 6 registrov. Večina piščali ni, najverjetnje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti. == Obred == Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej obhajajo sveto mašo, spominske maše itd. == Viri == * https://zupnija-smarjeta.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == * https://www.orgle.si/g220/ == Glej tudi == * [[Grad Klevevž]] * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] imw2ey6v7pae5vjpdty9e333j9q9rca 6690289 6690288 2026-06-16T12:03:13Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 povezava 6690289 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu | image = Grič pri Klevevžu (a) - Cerkev Karmelske Matere božje v Slapah EŠD 2536.jpg | parish = [[Šmarjeta]] | archdiocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]] | diocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]] | tower quantity = 1 | location = [[Grič pri Klevevžu]] | country = [[Slovenija]] | functional status = aktivno }} '''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|župnije Šmarjeta]]. == Opis == Cerkev Karmelske Matere Božje, ki ima ime tudi po zaselku Slape, stoji na začetku kraja, ob cesti, ki vodi v [[Šmarjeta|Šmarjeto]]. == Zgodovina == Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V pisnih virih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab.'' Stara cerkev, z istim imenom, je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197 (France Blaznik). Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal feisinški fevd - dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja. Leta 1622 je Jurij pl. Moscon kupil Klevevško gospostvo, s katerim mu je pripadla tudi cerkev. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628. == Notranjost == Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik [[oltar]] z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji kor. === Orgle === [[Orgle]] je pri cerkvi potrebno omeniti, saj so izjemno stare. Ocenjuje se, da so iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju Janezu J. Eißlu. Imajo pnevmatsko trakturo, en [[manual]] in 6 [[Register|registrov]]. Večina piščali ni, najverjetnje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti. == Obred == Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej obhajajo sveto mašo, spominske maše itd. == Viri == * https://zupnija-smarjeta.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == * https://www.orgle.si/g220/ == Glej tudi == * [[Grad Klevevž]] * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] 2rhcz0wnj374795z8r91czauppmhzcg 6690310 6690289 2026-06-16T13:18:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 predloga 6690310 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu | image = Grič pri Klevevžu (a) - Cerkev Karmelske Matere božje v Slapah EŠD 2536.jpg | parish = [[Šmarjeta]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]] | tower quantity = 1 | location = [[Grič pri Klevevžu]] | country = [[Slovenija]] | functional status = aktivno }} '''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|župnije Šmarjeta]]. == Opis == Cerkev Karmelske Matere Božje, ki ima ime tudi po zaselku Slape, stoji na začetku kraja, ob cesti, ki vodi v [[Šmarjeta|Šmarjeto]]. == Zgodovina == Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V pisnih virih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab.'' Stara cerkev, z istim imenom, je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197 (France Blaznik). Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal feisinški fevd - dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja. Leta 1622 je Jurij pl. Moscon kupil Klevevško gospostvo, s katerim mu je pripadla tudi cerkev. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628. == Notranjost == Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik [[oltar]] z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji kor. === Orgle === [[Orgle]] je pri cerkvi potrebno omeniti, saj so izjemno stare. Ocenjuje se, da so iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju Janezu J. Eißlu. Imajo pnevmatsko trakturo, en [[manual]] in 6 [[Register|registrov]]. Večina piščali ni, najverjetnje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti. == Obred == Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej obhajajo sveto mašo, spominske maše itd. == Viri == * https://zupnija-smarjeta.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == * https://www.orgle.si/g220/ == Glej tudi == * [[Grad Klevevž]] * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] 09yfoxaz4ognseatligv9y19unr8ois 6690442 6690310 2026-06-16T18:28:58Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Grič pri Klevevžu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690442 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu | image = Grič pri Klevevžu (a) - Cerkev Karmelske Matere božje v Slapah EŠD 2536.jpg | parish = [[Šmarjeta]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]] | tower quantity = 1 | location = [[Grič pri Klevevžu]] | country = [[Slovenija]] | functional status = aktivno }} '''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|župnije Šmarjeta]]. == Opis == Cerkev Karmelske Matere Božje, ki ima ime tudi po zaselku Slape, stoji na začetku kraja, ob cesti, ki vodi v [[Šmarjeta|Šmarjeto]]. == Zgodovina == Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V pisnih virih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab.'' Stara cerkev, z istim imenom, je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197 (France Blaznik). Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal feisinški fevd - dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja. Leta 1622 je Jurij pl. Moscon kupil Klevevško gospostvo, s katerim mu je pripadla tudi cerkev. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628. == Notranjost == Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik [[oltar]] z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji kor. === Orgle === [[Orgle]] je pri cerkvi potrebno omeniti, saj so izjemno stare. Ocenjuje se, da so iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju Janezu J. Eißlu. Imajo pnevmatsko trakturo, en [[manual]] in 6 [[Register|registrov]]. Večina piščali ni, najverjetnje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti. == Obred == Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej obhajajo sveto mašo, spominske maše itd. == Viri == * https://zupnija-smarjeta.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == * https://www.orgle.si/g220/ == Glej tudi == * [[Grad Klevevž]] * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] [[Kategorija:Grič pri Klevevžu]] 6kstw6xr5skkg3wls8lrynxwqemr70b 6690444 6690442 2026-06-16T18:31:02Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690444 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu | image = Grič pri Klevevžu (a) - Cerkev Karmelske Matere božje v Slapah EŠD 2536.jpg | parish = [[Šmarjeta]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]] | tower quantity = 1 | location = [[Grič pri Klevevžu]] | country = [[Slovenija]] | functional status = aktivno }} '''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|župnije Šmarjeta]]. == Opis == Cerkev Karmelske Matere Božje, ki ima ime tudi po zaselku Slape, stoji na začetku kraja, ob cesti, ki vodi v [[Šmarjeta|Šmarjeto]]. == Zgodovina == Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V pisnih virih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab.'' Stara cerkev, z istim imenom, je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197 (France Blaznik). Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal feisinški fevd - dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja. Leta 1622 je Jurij pl. Moscon kupil Klevevško gospostvo, s katerim mu je pripadla tudi cerkev. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628. == Notranjost == Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik [[oltar]] z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji kor. === Orgle === [[Orgle]] je pri cerkvi potrebno omeniti, saj so izjemno stare. Ocenjuje se, da so iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju Janezu J. Eißlu. Imajo pnevmatsko trakturo, en [[manual]] in 6 [[Register|registrov]]. Večina piščali ni, najverjetnje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti. == Obred == Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej obhajajo sveto mašo, spominske maše itd. == Viri == * https://zupnija-smarjeta.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == * https://www.orgle.si/g220/ == Glej tudi == * [[Grad Klevevž]] * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] [[Kategorija:Grič pri Klevevžu]] [[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje]] 46u9wftgp5ixfyyqs39uypngiecrlxt 6690452 6690444 2026-06-16T18:33:18Z Romanm 13 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje]]: "Grič pri Klevevžu" s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690452 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu | image = Grič pri Klevevžu (a) - Cerkev Karmelske Matere božje v Slapah EŠD 2536.jpg | parish = [[Šmarjeta]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]] | tower quantity = 1 | location = [[Grič pri Klevevžu]] | country = [[Slovenija]] | functional status = aktivno }} '''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|župnije Šmarjeta]]. == Opis == Cerkev Karmelske Matere Božje, ki ima ime tudi po zaselku Slape, stoji na začetku kraja, ob cesti, ki vodi v [[Šmarjeta|Šmarjeto]]. == Zgodovina == Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V pisnih virih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab.'' Stara cerkev, z istim imenom, je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197 (France Blaznik). Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal feisinški fevd - dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja. Leta 1622 je Jurij pl. Moscon kupil Klevevško gospostvo, s katerim mu je pripadla tudi cerkev. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628. == Notranjost == Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik [[oltar]] z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji kor. === Orgle === [[Orgle]] je pri cerkvi potrebno omeniti, saj so izjemno stare. Ocenjuje se, da so iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju Janezu J. Eißlu. Imajo pnevmatsko trakturo, en [[manual]] in 6 [[Register|registrov]]. Večina piščali ni, najverjetnje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti. == Obred == Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej obhajajo sveto mašo, spominske maše itd. == Viri == * https://zupnija-smarjeta.rkc.si/ * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, <nowiki>''</nowiki>Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia<nowiki>''</nowiki>, Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == * https://www.orgle.si/g220/ == Glej tudi == * [[Grad Klevevž]] * [[Rimskokatoliška cerkev]] * [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] [[Kategorija:Grič pri Klevevžu]] [[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje|Grič pri Klevevžu]] nisyj7gonugi3a7r3u6hl4wlrdblfbw Diplomirani inženir radiologije 0 604230 6690657 6689823 2026-06-17T11:27:58Z Romanm 13 preusmeritev na [[Radiološki inženir]] 6690657 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Radiološki inženir]] pcot6i5yucd3mcusmadpyajwb0irs73 Walter Grudina 0 604254 6690301 6690267 2026-06-16T13:02:46Z Sporti 5955 +ip, nk, ds 6690301 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Walter Grudina''', slovenski [[Grafično oblikovanje|grafični oblikovalec]], [[ilustrator]], [[učitelj]], * [[24. junij]] [[1959]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Walter Grudina se je rodil v slovenski družini v predelu Sv. Jakoba v [[Trst|Trstu]]. Oče je bil Dario, gostilničar, mati Imelda (rojena Mesesnel), gostilničarka. Obvezno šolanje je opravil na slovenskih šolah v rojstnem okraju, nato se je vpisal na italijanski državni Umetniški Zavod Nordio v Trstu (danes Umetniški licej - ''Liceo artistico e Istituto statale d'arte "Enrico e Umberto Nordio"''), kjer se je specializiral v arhitekturi in notranji opremi in maturiral leta 1978.<ref>{{Navedi splet|title=Grudina, Walter (1959–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011520/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-16}}</ref> Kmalu se je zaposlil pri slovenskem tržaškem podjetju Graficenter, povabili so ga, da je z ilustracijami opremil knjigi [[Janez Bitenc|Janeza Bitenca]] ''Naša četica koraka'' ([[Založništvo tržaškega tiska|ZTT]] Trst 1983)<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/5665792?format=detail</ref> in ''Kam, barčica, kam'' (Trst 1987).<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/408905?format=detail</ref> Leta 1984 se je Grudina posvetil samostojni dejavnosti kot grafični oblikovalec<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/31111936?format=detail</ref> in je rad raziskoval področje vizualne komunikacije, ki tedaj ni bilo še tako razvito kot v 21. stoletju. Walter Grudina ni imel lahkega življenja, saj mu je že v otroštvu pri treh letih umrl oče. V šoli ga je spodbujal katehet, duhovnik Silvij Šuligoj, ki je bil takrat kaplan za [[Slovenci|Slovence]] pri Sv. Jakobu v [[Trst|Trstu]]. Prof. [[Boris Zuljan|Boris Zulian]] je opazil njegov risarski talent in ga je usmeril na umetniški licej. Leta 1985 se je Walter Grudina oženil s Paolo Bertolini, s katero sta si ustvarila veliko družino (saj mu je povila pet otrok) v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Veroučitelj nekoliko drugače ... » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/veroucitelj-nekoliko-drugace/|website=Noviglas|date=2021-11-01|accessdate=2026-06-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Začel je sodelovanje pri otroških revijah ''[[Galeb (revija)|Galeb]]'' in ''[[Pastirček (revija)|Pastirček]]'' in ilustriral je tudi nekaj podlistkov za [[Primorski dnevnik]]. Za šolska leta 1992/93 in 1993/94 je opremil in ilustriral z izvirnimi stripi ''Galebov dnevnik''. Leta 2008 je skoraj slučajno, saj so potrebovali suplenta, postal veroučitelj na osnovnih, srednjih in višjih šolah s slovenskim učnim jezikom na [[Goriška|Goriškem]] in [[Tržaška|Tržaškem]]. Pedagoško delo ima zelo rad, vseeno se še vedno uspešno posveča umetnosti in ilustratorstvu.<ref name=":0" /><ref>http://www.mojmalcek.si/uploads/file/689_sl_zgodbe_iz_svetega_pisma_stara_zaveza_nova_zaveza.pdf</ref> Usoda pa mu ni prizanašala, saj je leta 2019 po dolgi bolezni izgubil ženo,<ref>{{Navedi splet|title=Od najglobljega brezna do odrešenja [PRIČEVANJE] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/od-najglobljega-brezna-do-odresenja|website=Od najglobljega brezna do odrešenja [PRIČEVANJE] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-06-16|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> ki je medtem tudi sama postala svetovno uveljavljena ilustratorka<ref>{{Navedi splet|title=Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem (vseh starosti) » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zgodba-o-odresenju-razodeta-otroskim-srcem-vseh-starosti/|website=Noviglas|date=2024-11-23|accessdate=2026-06-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Addio a Paola Bertolini Grudina, disegnava il mondo ai bambini|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/addio-a-paola-bertolini-grudina-disegnava-il-mondo-ai-bambini-d568215i|website=Il Piccolo|date=2019-11-01|accessdate=2026-06-16|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podobe, ki so preromale ves svet » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/podobe-ki-preromale-ves-svet/|website=Noviglas|date=2023-04-19|accessdate=2026-06-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in s katero sta si delila umetniške izskušnje in še marsikaj.<ref>{{Navedi splet|title=Walter Grudina: Bila sva pred vrati pekla … in tudi pred vrati raja #videopričevanje|url=https://radio.ognjisce.si/sl/285/oddaje/39752/walter-grudina-bila-sva-pred-vrati-pekla-in-tudi-pred-vrati-raja-videopricevanje.htm|website=Radio Ognjišče|date=2025-04-01|accessdate=2026-06-16|language=sl|first=Marjana Debevec, Radio|last=Ognjišče}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Grozljivi trenutki niso bili zaman, naposled sva veliko dala otrokom|url=https://www.primorski.eu/se/grozljivi-trenutki-niso-bili-zaman-naposled-sva-veliko-dala-otrokom-CB1298062|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-16|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poklon Paoli Bertolini Grudina|url=https://www.primorski.eu/goriska/poklon-paoli-bertolini-grudina-JB1737812|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-06-16|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}</ref> Walterju Grudini ni tuje niti delo in konkretno sodelovanje s kulturnim utripom [[Slovenci v Italiji|Slovencev v Italiji]], saj je bil večkrat v odborih raznih slovenskih ustanov in društev, kot na primer z Mladinskim domom v Gorici,<ref>https://mladinskidom.it/wp-content/uploads/2023/01/MD-cariche-17-19.pdf</ref> s [[Skupnost družin Sončnica|Skupnostjo družin Sončnica]], z [[Goriška Mohorjeva družba|Goriško Mohorjevo družbo]]. Leta 2002 je na primer narisal risbo, s katero so ustvarili medaljo ob stoti obletnici obratovanja [[Tramvaj|tramvaja]] med Trstom in [[Opčine|Opčina]]<nowiki/>mi, ki jo je založilo ''[[Slovensko zamejsko numizmatično društvo J. V. Valvasorja]]''.<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|date=2005-01-01|title=NUMIZMATIČNI VESTNIK - Varianta na medalji ob 100-letnici openskega tramvaja|url=https://www.academia.edu/121265356/NUMIZMATI%C4%8CNI_VESTNIK_Varianta_na_medalji_ob_100_letnici_openskega_tramvaja|magazine=NUMIZMATIČNI VESTNIK - št. 32}}</ref> Walter Grudina je opremil in ilustriral mnogo knjig<ref>{{Navedi splet|title=Labodji spev, ki to ni » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/labodji-spev-ki-ni/|website=Noviglas|date=2023-05-06|accessdate=2026-06-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in tudi pobarvank za otroke,<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/120538112?format=detail</ref> narisal je marsikateri logotip za društva in podjetja, zamislil si je ''Packota'',<ref>{{Navedi splet|title=Razigrano in veselo ob novih Pastirčkovih publikacijah » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/razigrano-veselo-ob-novih-pastirckovih-publikacijah/|website=Noviglas|date=2017-11-27|accessdate=2026-06-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> nekoliko lenega ilustriranega šolarja, ki se izraža v “packovščini” oziroma samosvoji spakedranščini, mešanici slovenščine in italijanščine, ki s svojimi jezikovnimi spakami opozarja na grobe napake, ki jih med govorjenjem in pisanjem delajo nekateri zamejski otroci pod vplivom italijanščine. ''Packo'' mesečno izhaja s svojimi dogodivščinami v reviji [[Pastirček (revija)|Pastirček]], ob 70-letnici revije so strip izdali tudi v knjižni obliki.<ref>{{Navedi splet|title=NAPAKE IN SPAKE PROČ! POMAGAJMO PACKOTU! – GMD – Goriška Mohorjeva Družba|url=https://mohorjeva.it/izdelek/napake-in-spake-proc-pomagajmo-packotu/|accessdate=2026-06-16|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grudina, Walter}} [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] aqeikshljqer4r0ztkihbp447zn894w İlber Ortaylı 0 604257 6690298 2026-06-16T12:53:30Z Cagla09 256189 nova stran z vsebino: »İlber Ortaylı (21. maj 1947 – 13. marec 2026) je bil turški zgodovinar, akademik, pisatelj in javni intelektualec, znan po svojih raziskavah osmanske upravne zgodovine, modernizacije in turško evropskih odnosov. Veljal je za enega najvplivnejših zgodovinarjev v sodobni Turčiji.<ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> '''<big>Zgodnje življenje in...« 6690298 wikitext text/x-wiki İlber Ortaylı (21. maj 1947 – 13. marec 2026) je bil turški zgodovinar, akademik, pisatelj in javni intelektualec, znan po svojih raziskavah osmanske upravne zgodovine, modernizacije in turško evropskih odnosov. Veljal je za enega najvplivnejših zgodovinarjev v sodobni Turčiji.<ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> '''<big>Zgodnje življenje in izobraževanje</big>''' İlber Ortaylı se je rodil leta 1947 v Bregenzu v Avstriji. V mladosti se je z družino preselil v Turčijo, kjer je končal osnovno in srednje izobraževanje. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> Diplomiral je na srednji šoli Ankara Atatürk, nato pa študiral zgodovino na Univerzi v Ankari, na Fakulteti za jezik, zgodovino in geografijo. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> Med študijem so ga poučevali priznani zgodovinarji, kot sta Halil İnalcık in Şerif Mardin. Študiral je tudi na Univerzi na Dunaju, kasneje pa je magistriral na Univerzi v Chicagu. <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> '''<big>Akademska kariera</big>''' Ortaylı se je specializiral za osmansko upravno in pravno zgodovino ter procese modernizacije v Osmanskem cesarstvu. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.ttk.gov.tr/kurumsal/seref-uyeleri/</ref> Delal je na več pomembnih univerzah, med drugim: Univerza v Ankari Tehniška univerza Bližnjega vzhoda Univerza Galatasaray Univerza Bilkent Univerza Istanbul Medipol <ref>https://gsu.edu.tr/tr/universite/senato</ref> <ref>https://www.medipol.edu.tr/akademik/fakulteler</ref> Leta 1989 je postal profesor in kasneje vodja Oddelka za upravno zgodovino na Univerzi v Ankari (1989–2002). <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> Leta 2005 je bil imenovan za direktorja muzeja palače Topkapi, kjer je delal do leta 2012. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> '''<big>Jeziki</big>''' Ortaylı je bil znan po svojih močnih večjezičnih sposobnostih. Govoril je: turško, nemško, rusko, angleško, francosko, italijansko, perzijsko in latinščino (napredna raven).<ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> '''<big>Javna intelektualna dejavnost</big>''' Poleg akademskega dela je bil znan javni intelektualec. Pogosto je nastopal v turških televizijskih oddajah in dokumentarcih, kot so: İlber Ortaylı ile Tarih Dersleri (NTV) Zaman Kaybolmaz (Bloomberg HT) Her Zaman (NTV) Teke Tek (Habertürk) <ref>https://www.youtube.com/watch?v=mGFBsyzBQpY</ref> Pisala je tudi redne kolumne za časopise in revije ter s tem populariziral zgodovino v Turčiji. '''<big>Knjige in publikacije</big>''' Napisal je številne vplivne knjige, med njimi: İmparatorluğun En Uzun Yüzyılı Osmanlı’yı Yeniden Keşfetmek Türkiye’nin Yakın Tarihi Osmanlı İmparatorluğu’nda Alman Nüfuzu Osmanlı Barışı Türklerin Tarihi Gazi Mustafa Kemal Atatürk Bir Ömür Nasıl Yaşanır? <ref>https://kronikkitap.com/yazar/ilber-ortayli/</ref> Njegova dela se večinoma osredotočajo na osmansko zgodovino, institucije in modernizacijo. '''<big>Nagrade in priznanja</big>''' Prejel je številne nacionalne in mednarodne nagrade, med njimi: Nagrada Aydın Doğan (2001) <ref>https://aydindoganvakfi.org.tr/en/aydin-dogan-award/ilber-ortayli/</ref> Puškinova medalja (2007) <ref>https://www.hurriyet.com.tr/gundem/odule-en-cok-annem-sevindi-8347477</ref> Velika nagrada za kulturo in umetnost predsednika Turčije (2017) <ref>https://tuba.gov.tr/tr/haberler/akademiden-haberler/tuba-seref-uyesi-prof-ortayliyacumhurbaskanligi-kultur-ve-sanat-buyuk-odulu</ref> Osebno življenje in smrt Poročil se je z Ayşe Özdolay leta 1981 in imel eno hčerko. Ločila sta se leta 1999. <ref>https://www.biyografiler.com/kimdir/ilber-ortayli</ref> Umrl je 13. marca 2026 v Istanbulu zaradi odpovedi več organov po zdravstvenih zapletih. <ref>https://gazeteoksijen.com/turkiye/duayen-tarihci-ilber-ortayli-hayatini-kaybetti-268701</ref> Njegov pogreb je bil široko obiskan in medijsko pokrit v Turčiji. '''<big>Viri</big>''' [1] "Kdo je İlber Ortaylı? Biografija in življenje". <nowiki>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber</nowiki> ortayli-65e33975. Dostopno: 30. april 2026. [2] "Prof. dr. İlber Ortaylı – akademski profil in dela". <nowiki>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr</nowiki> ilber-ortayli/9285.html. Dostopno: 30. April 2026. [3] "Častni člani Turškega zgodovinskega društva". <nowiki>https://www.ttk.gov.tr/kurumsal/seref-uyeleri/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. [4] "Univerza Galatasaray – akademske enote in senat". <nowiki>https://gsu.edu.tr/tr/universite/senato</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. [5] "Univerza Istanbul Medipol – fakultetni člani". <nowiki>https://www.medipol.edu.tr/akademik/fakulteler</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. [6] "Akılda Kalan – 2. december 2016 (İlber Ortaylı)". Uradni YouTube kanal Habertürk TV. <nowiki>https://www.youtube.com/watch?v=mGFBsyzBQpY</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. [7] "Knjige İlberja Ortaylıja – uradna zbirka". Kronik Kitap. <nowiki>https://kronikkitap.com/yazar/ilber-ortayli/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. [8] "Nagrajenci nagrade Aydın Doğan – kategorija zgodovina". <nowiki>https://aydindoganvakfi.org.tr/en/aydin-dogan-award/ilber-ortayli/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. [9] "Moja mama je bila najbolj vesela nagrade (Puşkinova medalja)". Časopis Hürriyet. <nowiki>https://www.hurriyet.com.tr/gundem/odule-en-cok-annem-sevindi-8347477</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. [10] "Velika predsedniška nagrada za kulturo in umetnost (2017)". <nowiki>https://tuba.gov.tr/tr/haberler/akademiden-haberler/tuba-seref-uyesi-prof-ortayliya</nowiki> cumhurbaskanligi-kultur-ve-sanat-buyuk-odulu. Dostopno: 30. april 2026. [11] "Biografija in družinsko življenje İlberja Ortaylıja". <nowiki>https://www.biyografiler.com/kimdir/ilber</nowiki> ortayli. Dostopno: 30. april 2026. [12] "Ugledni zgodovinar İlber Ortaylı je umrl". Gazete Oksijen. <nowiki>https://gazeteoksijen.com/turkiye/duayen-tarihci-ilber-ortayli-hayatini-kaybetti-268701</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. 24c3dlyrtmugn3407omzdqg5yk9iohd 6690303 6690298 2026-06-16T13:07:25Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 sklici, povezave 6690303 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=İlber Ortaylı|birth_date=21. maj 1947|birth_place=[[Bregenz]]|death_date=13. marec 2026|death_place=[[Carigrad]]|occupation=[[zgodovinar]], [[akademik]], [[pisatelj]]}} '''İlber Ortaylı''' ([[21. maj]] [[1947]] – [[13. marec]] [[2026]]) je bil [[Turki|turški]] [[zgodovinar]], [[akademik]], [[pisatelj]] in javni intelektualec , znan po svojih raziskavah osmanske upravne zgodovine, modernizacije in turško evropskih odnosov. Veljal je za enega najvplivnejših zgodovinarjev v sodobni [[Turčija|Turčiji]].<ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == <big>Zgodnje življenje in izobraževanje</big> == İlber Ortaylı se je rodil leta 1947 v [[Bregenz|Bregenzu]] v [[Avstrija|Avstriji]]. V mladosti se je z družino preselil v Turčijo, kjer je končal osnovno in srednje izobraževanje. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> Diplomiral je na srednji šoli Ankara Atatürk, nato pa študiral zgodovino na [[Univerzi v Ankari]], na Fakulteti za jezik, zgodovino in geografijo. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> Med študijem so ga poučevali priznani zgodovinarji, kot sta Halil İnalcık in Şerif Mardin. Študiral je tudi na Univerzi na [[Dunaj|Dunaju]], kasneje pa je magistriral na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]]. <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == <big>Akademska kariera</big> == Ortaylı se je specializiral za osmansko upravno in pravno zgodovino ter procese modernizacije v Osmanskem cesarstvu. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.ttk.gov.tr/kurumsal/seref-uyeleri/</ref> Delal je na več pomembnih univerzah, med drugim: * Univerza v Ankari * Tehniška univerza Bližnjega vzhoda * Univerza Galatasaray * Univerza Bilkent * Univerza Istanbul Medipol <ref>https://gsu.edu.tr/tr/universite/senato</ref> <ref>https://www.medipol.edu.tr/akademik/fakulteler</ref> Leta 1989 je postal profesor in kasneje vodja Oddelka za upravno zgodovino na Univerzi v Ankari (1989–2002). <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> Leta 2005 je bil imenovan za direktorja muzeja palače Topkapi, kjer je delal do leta 2012. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> === <big>Jeziki</big> === Ortaylı je bil znan po svojih močnih večjezičnih sposobnostih. Govoril je: [[Turščina|turško]], [[Nemščina|nemško]], [[Ruščina|rusko]], [[Angleščina|angleško]], [[Francoščina|francosko]], [[Italijanščina|italijansko]], [[Perzijščina|perzijsko]] in [[Latinščina|latinščino]] (napredna raven).<ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == <big>Javna intelektualna dejavnost</big> == Poleg akademskega dela je bil znan javni intelektualec. Pogosto je nastopal v turških televizijskih oddajah in dokumentarcih, kot so: * İlber Ortaylı ile Tarih Dersleri (NTV) * Zaman Kaybolmaz (Bloomberg HT) * Her Zaman (NTV) * Teke Tek (Habertürk) <ref>https://www.youtube.com/watch?v=mGFBsyzBQpY</ref> Pisala je tudi redne kolumne za časopise in revije ter s tem populariziral zgodovino v Turčiji. == <big>Knjige in publikacije</big> == Napisal je številne vplivne knjige, med njimi: * İmparatorluğun En Uzun Yüzyılı * Osmanlı’yı Yeniden Keşfetmek * Türkiye’nin Yakın Tarihi * Osmanlı İmparatorluğu’nda Alman Nüfuzu * Osmanlı Barışı * Türklerin Tarihi * Gazi Mustafa Kemal Atatürk * Bir Ömür Nasıl Yaşanır? <ref>https://kronikkitap.com/yazar/ilber-ortayli/</ref> Njegova dela se večinoma osredotočajo na osmansko zgodovino, institucije in modernizacijo. == <big>Nagrade in priznanja</big> == Prejel je številne nacionalne in mednarodne nagrade, med njimi: * Nagrada Aydın Doğan (2001) <ref>https://aydindoganvakfi.org.tr/en/aydin-dogan-award/ilber-ortayli/</ref> * Puškinova medalja (2007) <ref>https://www.hurriyet.com.tr/gundem/odule-en-cok-annem-sevindi-8347477</ref> * Velika nagrada za kulturo in umetnost predsednika Turčije (2017) <ref>https://tuba.gov.tr/tr/haberler/akademiden-haberler/tuba-seref-uyesi-prof-ortayliyacumhurbaskanligi-kultur-ve-sanat-buyuk-odulu</ref> == Osebno življenje in smrt == Poročil se je z Ayşe Özdolay leta 1981 in imel eno hčerko. Ločila sta se leta 1999. <ref>https://www.biyografiler.com/kimdir/ilber-ortayli</ref> Umrl je 13. marca 2026 v [[Carigrad|Istanbulu]] zaradi odpovedi več organov po zdravstvenih zapletih. <ref>https://gazeteoksijen.com/turkiye/duayen-tarihci-ilber-ortayli-hayatini-kaybetti-268701</ref> Njegov pogreb je bil široko obiskan in medijsko pokrit v Turčiji. == <big>Viri</big> == * [1] "Kdo je İlber Ortaylı? Biografija in življenje". <nowiki>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber</nowiki> ortayli-65e33975. Dostopno: 30. april 2026. * [2] "Prof. dr. İlber Ortaylı – akademski profil in dela". <nowiki>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr</nowiki> ilber-ortayli/9285.html. Dostopno: 30. April 2026. * [3] "Častni člani Turškega zgodovinskega društva". <nowiki>https://www.ttk.gov.tr/kurumsal/seref-uyeleri/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [4] "Univerza Galatasaray – akademske enote in senat". <nowiki>https://gsu.edu.tr/tr/universite/senato</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [5] "Univerza Istanbul Medipol – fakultetni člani". <nowiki>https://www.medipol.edu.tr/akademik/fakulteler</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [6] "Akılda Kalan – 2. december 2016 (İlber Ortaylı)". Uradni YouTube kanal Habertürk TV. <nowiki>https://www.youtube.com/watch?v=mGFBsyzBQpY</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [7] "Knjige İlberja Ortaylıja – uradna zbirka". Kronik Kitap. <nowiki>https://kronikkitap.com/yazar/ilber-ortayli/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [8] "Nagrajenci nagrade Aydın Doğan – kategorija zgodovina". <nowiki>https://aydindoganvakfi.org.tr/en/aydin-dogan-award/ilber-ortayli/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [9] "Moja mama je bila najbolj vesela nagrade (Puşkinova medalja)". Časopis Hürriyet. <nowiki>https://www.hurriyet.com.tr/gundem/odule-en-cok-annem-sevindi-8347477</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [10] "Velika predsedniška nagrada za kulturo in umetnost (2017)". <nowiki>https://tuba.gov.tr/tr/haberler/akademiden-haberler/tuba-seref-uyesi-prof-ortayliya</nowiki> cumhurbaskanligi-kultur-ve-sanat-buyuk-odulu. Dostopno: 30. april 2026. [11] "Biografija in družinsko življenje İlberja Ortaylıja". <nowiki>https://www.biyografiler.com/kimdir/ilber</nowiki> ortayli. Dostopno: 30. april 2026. * [12] "Ugledni zgodovinar İlber Ortaylı je umrl". Gazete Oksijen. <nowiki>https://gazeteoksijen.com/turkiye/duayen-tarihci-ilber-ortayli-hayatini-kaybetti-268701</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. == Sklici == <references /> 4v9axkzsz9l6eqjo25b6kcwppx42yir 6690306 6690303 2026-06-16T13:09:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 manjši popravki 6690306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=İlber Ortaylı|birth_date=21. maj 1947|birth_place=[[Bregenz]]|death_date=13. marec 2026|death_place=[[Carigrad]]|occupation=[[zgodovinar]], [[akademik]], [[pisatelj]]}} '''İlber Ortaylı''' ([[21. maj]] [[1947]] – [[13. marec]] [[2026]]) je bil [[Turki|turški]] [[zgodovinar]], [[akademik]], [[pisatelj]] in javni intelektualec, znan po svojih raziskavah osmanske upravne zgodovine, modernizacije in turško - evropskih odnosov. Veljal je za enega najvplivnejših zgodovinarjev v sodobni [[Turčija|Turčiji]].<ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == <big>Zgodnje življenje in izobraževanje</big> == İlber Ortaylı se je rodil leta 1947 v [[Bregenz|Bregenzu]] v [[Avstrija|Avstriji]]. V mladosti se je z družino preselil v Turčijo, kjer je končal osnovno in srednje izobraževanje. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> Diplomiral je na srednji šoli Ankara Atatürk, nato pa študiral zgodovino na [[Univerzi v Ankari]], na Fakulteti za jezik, zgodovino in geografijo. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> Med študijem so ga poučevali priznani zgodovinarji, kot sta Halil İnalcık in Şerif Mardin. Študiral je tudi na Univerzi na [[Dunaj|Dunaju]], kasneje pa je magistriral na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]]. <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == <big>Akademska kariera</big> == Ortaylı se je specializiral za osmansko upravno in pravno zgodovino ter procese modernizacije v Osmanskem cesarstvu. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.ttk.gov.tr/kurumsal/seref-uyeleri/</ref> Delal je na več pomembnih univerzah, med drugim: * Univerza v Ankari * Tehniška univerza Bližnjega vzhoda * Univerza Galatasaray * Univerza Bilkent * Univerza Istanbul Medipol <ref>https://gsu.edu.tr/tr/universite/senato</ref> <ref>https://www.medipol.edu.tr/akademik/fakulteler</ref> Leta 1989 je postal profesor in kasneje vodja Oddelka za upravno zgodovino na Univerzi v Ankari (1989–2002). <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> Leta 2005 je bil imenovan za direktorja muzeja palače Topkapi, kjer je delal do leta 2012. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> === <big>Jeziki</big> === Ortaylı je bil znan po svojih močnih večjezičnih sposobnostih. Govoril je: [[Turščina|turško]], [[Nemščina|nemško]], [[Ruščina|rusko]], [[Angleščina|angleško]], [[Francoščina|francosko]], [[Italijanščina|italijansko]], [[Perzijščina|perzijsko]] in [[Latinščina|latinščino]] (napredna raven).<ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == <big>Javna intelektualna dejavnost</big> == Poleg akademskega dela je bil znan javni intelektualec. Pogosto je nastopal v turških televizijskih oddajah in dokumentarcih, kot so: * İlber Ortaylı ile Tarih Dersleri (NTV) * Zaman Kaybolmaz (Bloomberg HT) * Her Zaman (NTV) * Teke Tek (Habertürk) <ref>https://www.youtube.com/watch?v=mGFBsyzBQpY</ref> Pisal je tudi redne kolumne za časopise in revije ter s tem populariziral zgodovino v Turčiji. == <big>Knjige in publikacije</big> == Napisal je številne vplivne knjige, med njimi: * İmparatorluğun En Uzun Yüzyılı * Osmanlı’yı Yeniden Keşfetmek * Türkiye’nin Yakın Tarihi * Osmanlı İmparatorluğu’nda Alman Nüfuzu * Osmanlı Barışı * Türklerin Tarihi * Gazi Mustafa Kemal Atatürk * Bir Ömür Nasıl Yaşanır? <ref>https://kronikkitap.com/yazar/ilber-ortayli/</ref> Njegova dela se večinoma osredotočajo na osmansko zgodovino, institucije in modernizacijo. == <big>Nagrade in priznanja</big> == Prejel je številne nacionalne in mednarodne nagrade, med njimi: * Nagrada Aydın Doğan (2001) <ref>https://aydindoganvakfi.org.tr/en/aydin-dogan-award/ilber-ortayli/</ref> * Puškinova medalja (2007) <ref>https://www.hurriyet.com.tr/gundem/odule-en-cok-annem-sevindi-8347477</ref> * Velika nagrada za kulturo in umetnost predsednika Turčije (2017) <ref>https://tuba.gov.tr/tr/haberler/akademiden-haberler/tuba-seref-uyesi-prof-ortayliyacumhurbaskanligi-kultur-ve-sanat-buyuk-odulu</ref> == Osebno življenje in smrt == Poročil se je z Ayşe Özdolay leta 1981 in imel eno hčerko. Ločila sta se leta 1999. <ref>https://www.biyografiler.com/kimdir/ilber-ortayli</ref> Umrl je 13. marca 2026 v [[Carigrad|Istanbulu]] zaradi odpovedi več organov po zdravstvenih zapletih. <ref>https://gazeteoksijen.com/turkiye/duayen-tarihci-ilber-ortayli-hayatini-kaybetti-268701</ref> Njegov pogreb je bil široko obiskan in medijsko pokrit v Turčiji. == <big>Viri</big> == * [1] "Kdo je İlber Ortaylı? Biografija in življenje". <nowiki>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber</nowiki> ortayli-65e33975. Dostopno: 30. april 2026. * [2] "Prof. dr. İlber Ortaylı – akademski profil in dela". <nowiki>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr</nowiki> ilber-ortayli/9285.html. Dostopno: 30. April 2026. * [3] "Častni člani Turškega zgodovinskega društva". <nowiki>https://www.ttk.gov.tr/kurumsal/seref-uyeleri/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [4] "Univerza Galatasaray – akademske enote in senat". <nowiki>https://gsu.edu.tr/tr/universite/senato</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [5] "Univerza Istanbul Medipol – fakultetni člani". <nowiki>https://www.medipol.edu.tr/akademik/fakulteler</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [6] "Akılda Kalan – 2. december 2016 (İlber Ortaylı)". Uradni YouTube kanal Habertürk TV. <nowiki>https://www.youtube.com/watch?v=mGFBsyzBQpY</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [7] "Knjige İlberja Ortaylıja – uradna zbirka". Kronik Kitap. <nowiki>https://kronikkitap.com/yazar/ilber-ortayli/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [8] "Nagrajenci nagrade Aydın Doğan – kategorija zgodovina". <nowiki>https://aydindoganvakfi.org.tr/en/aydin-dogan-award/ilber-ortayli/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [9] "Moja mama je bila najbolj vesela nagrade (Puşkinova medalja)". Časopis Hürriyet. <nowiki>https://www.hurriyet.com.tr/gundem/odule-en-cok-annem-sevindi-8347477</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [10] "Velika predsedniška nagrada za kulturo in umetnost (2017)". <nowiki>https://tuba.gov.tr/tr/haberler/akademiden-haberler/tuba-seref-uyesi-prof-ortayliya</nowiki> cumhurbaskanligi-kultur-ve-sanat-buyuk-odulu. Dostopno: 30. april 2026. [11] "Biografija in družinsko življenje İlberja Ortaylıja". <nowiki>https://www.biyografiler.com/kimdir/ilber</nowiki> ortayli. Dostopno: 30. april 2026. * [12] "Ugledni zgodovinar İlber Ortaylı je umrl". Gazete Oksijen. <nowiki>https://gazeteoksijen.com/turkiye/duayen-tarihci-ilber-ortayli-hayatini-kaybetti-268701</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. == Sklici == <references /> 45n90a1govvkbso164k8on7fgw7ph9n 6690406 6690306 2026-06-16T17:08:45Z Pinky sl 2932 pp infopolje (Wikipodatki) 6690406 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=İlber Ortaylı |birth_date=<!--Wikipodatki --> |birth_place=<!--Wikipodatki --> |death_date=<!-- Wikipodatki --> |death_place=<!--Wikipodatki --> |occupation=<!--Wikipodatki --> }} '''İlber Ortaylı''' ([[21. maj]] [[1947]] – [[13. marec]] [[2026]]) je bil [[Turki|turški]] [[zgodovinar]], [[akademik]], [[pisatelj]] in javni intelektualec, znan po svojih raziskavah osmanske upravne zgodovine, modernizacije in turško - evropskih odnosov. Veljal je za enega najvplivnejših zgodovinarjev v sodobni [[Turčija|Turčiji]].<ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == <big>Zgodnje življenje in izobraževanje</big> == İlber Ortaylı se je rodil leta 1947 v [[Bregenz|Bregenzu]] v [[Avstrija|Avstriji]]. V mladosti se je z družino preselil v Turčijo, kjer je končal osnovno in srednje izobraževanje. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> Diplomiral je na srednji šoli Ankara Atatürk, nato pa študiral zgodovino na [[Univerzi v Ankari]], na Fakulteti za jezik, zgodovino in geografijo. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> Med študijem so ga poučevali priznani zgodovinarji, kot sta Halil İnalcık in Şerif Mardin. Študiral je tudi na Univerzi na [[Dunaj|Dunaju]], kasneje pa je magistriral na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]]. <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == <big>Akademska kariera</big> == Ortaylı se je specializiral za osmansko upravno in pravno zgodovino ter procese modernizacije v Osmanskem cesarstvu. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> <ref>https://www.ttk.gov.tr/kurumsal/seref-uyeleri/</ref> Delal je na več pomembnih univerzah, med drugim: * Univerza v Ankari * Tehniška univerza Bližnjega vzhoda * Univerza Galatasaray * Univerza Bilkent * Univerza Istanbul Medipol <ref>https://gsu.edu.tr/tr/universite/senato</ref> <ref>https://www.medipol.edu.tr/akademik/fakulteler</ref> Leta 1989 je postal profesor in kasneje vodja Oddelka za upravno zgodovino na Univerzi v Ankari (1989–2002). <ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> Leta 2005 je bil imenovan za direktorja muzeja palače Topkapi, kjer je delal do leta 2012. <ref>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975</ref> === <big>Jeziki</big> === Ortaylı je bil znan po svojih močnih večjezičnih sposobnostih. Govoril je: [[Turščina|turško]], [[Nemščina|nemško]], [[Ruščina|rusko]], [[Angleščina|angleško]], [[Francoščina|francosko]], [[Italijanščina|italijansko]], [[Perzijščina|perzijsko]] in [[Latinščina|latinščino]] (napredna raven).<ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == <big>Javna intelektualna dejavnost</big> == Poleg akademskega dela je bil znan javni intelektualec. Pogosto je nastopal v turških televizijskih oddajah in dokumentarcih, kot so: * İlber Ortaylı ile Tarih Dersleri (NTV) * Zaman Kaybolmaz (Bloomberg HT) * Her Zaman (NTV) * Teke Tek (Habertürk) <ref>https://www.youtube.com/watch?v=mGFBsyzBQpY</ref> Pisal je tudi redne kolumne za časopise in revije ter s tem populariziral zgodovino v Turčiji. == <big>Knjige in publikacije</big> == Napisal je številne vplivne knjige, med njimi: * İmparatorluğun En Uzun Yüzyılı * Osmanlı’yı Yeniden Keşfetmek * Türkiye’nin Yakın Tarihi * Osmanlı İmparatorluğu’nda Alman Nüfuzu * Osmanlı Barışı * Türklerin Tarihi * Gazi Mustafa Kemal Atatürk * Bir Ömür Nasıl Yaşanır? <ref>https://kronikkitap.com/yazar/ilber-ortayli/</ref> Njegova dela se večinoma osredotočajo na osmansko zgodovino, institucije in modernizacijo. == <big>Nagrade in priznanja</big> == Prejel je številne nacionalne in mednarodne nagrade, med njimi: * Nagrada Aydın Doğan (2001) <ref>https://aydindoganvakfi.org.tr/en/aydin-dogan-award/ilber-ortayli/</ref> * Puškinova medalja (2007) <ref>https://www.hurriyet.com.tr/gundem/odule-en-cok-annem-sevindi-8347477</ref> * Velika nagrada za kulturo in umetnost predsednika Turčije (2017) <ref>https://tuba.gov.tr/tr/haberler/akademiden-haberler/tuba-seref-uyesi-prof-ortayliyacumhurbaskanligi-kultur-ve-sanat-buyuk-odulu</ref> == Osebno življenje in smrt == Poročil se je z Ayşe Özdolay leta 1981 in imel eno hčerko. Ločila sta se leta 1999. <ref>https://www.biyografiler.com/kimdir/ilber-ortayli</ref> Umrl je 13. marca 2026 v [[Carigrad|Istanbulu]] zaradi odpovedi več organov po zdravstvenih zapletih. <ref>https://gazeteoksijen.com/turkiye/duayen-tarihci-ilber-ortayli-hayatini-kaybetti-268701</ref> Njegov pogreb je bil široko obiskan in medijsko pokrit v Turčiji. == <big>Viri</big> == * [1] "Kdo je İlber Ortaylı? Biografija in življenje". <nowiki>https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber</nowiki> ortayli-65e33975. Dostopno: 30. april 2026. * [2] "Prof. dr. İlber Ortaylı – akademski profil in dela". <nowiki>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr</nowiki> ilber-ortayli/9285.html. Dostopno: 30. April 2026. * [3] "Častni člani Turškega zgodovinskega društva". <nowiki>https://www.ttk.gov.tr/kurumsal/seref-uyeleri/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [4] "Univerza Galatasaray – akademske enote in senat". <nowiki>https://gsu.edu.tr/tr/universite/senato</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [5] "Univerza Istanbul Medipol – fakultetni člani". <nowiki>https://www.medipol.edu.tr/akademik/fakulteler</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [6] "Akılda Kalan – 2. december 2016 (İlber Ortaylı)". Uradni YouTube kanal Habertürk TV. <nowiki>https://www.youtube.com/watch?v=mGFBsyzBQpY</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [7] "Knjige İlberja Ortaylıja – uradna zbirka". Kronik Kitap. <nowiki>https://kronikkitap.com/yazar/ilber-ortayli/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [8] "Nagrajenci nagrade Aydın Doğan – kategorija zgodovina". <nowiki>https://aydindoganvakfi.org.tr/en/aydin-dogan-award/ilber-ortayli/</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [9] "Moja mama je bila najbolj vesela nagrade (Puşkinova medalja)". Časopis Hürriyet. <nowiki>https://www.hurriyet.com.tr/gundem/odule-en-cok-annem-sevindi-8347477</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. * [10] "Velika predsedniška nagrada za kulturo in umetnost (2017)". <nowiki>https://tuba.gov.tr/tr/haberler/akademiden-haberler/tuba-seref-uyesi-prof-ortayliya</nowiki> cumhurbaskanligi-kultur-ve-sanat-buyuk-odulu. Dostopno: 30. april 2026. [11] "Biografija in družinsko življenje İlberja Ortaylıja". <nowiki>https://www.biyografiler.com/kimdir/ilber</nowiki> ortayli. Dostopno: 30. april 2026. * [12] "Ugledni zgodovinar İlber Ortaylı je umrl". Gazete Oksijen. <nowiki>https://gazeteoksijen.com/turkiye/duayen-tarihci-ilber-ortayli-hayatini-kaybetti-268701</nowiki>. Dostopno: 30. april 2026. == Sklici == <references /> 9ogsu4p5z5u5bmba3ue51obk1tiup4f 6690622 6690406 2026-06-17T09:35:25Z A09 188929 pp ref, pp uv, nk, ds, ktgr, -big 6690622 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=İlber Ortaylı |birth_date=<!--Wikipodatki --> |birth_place=<!--Wikipodatki --> |death_date=<!-- Wikipodatki --> |death_place=<!--Wikipodatki --> |occupation=<!--Wikipodatki --> }} '''İlber Ortaylı''', [[Turki|turški]] [[zgodovinar]], [[akademik]], [[pisatelj]] in javni intelektualec, * [[21. maj]] [[1947]], † [[13. marec]] [[2026]] Ortaylı je bil znan po svojih raziskavah osmanske upravne zgodovine, modernizacije in turško-evropskih odnosov. Veljal je za enega najvplivnejših zgodovinarjev v sodobni [[Turčija|Turčiji]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=İlber Ortaylı|url=https://www.biyografya.com/tr/biographies/ilber-ortayli-65e33975|website=www.biyografya.com|accessdate=2026-06-17|language=tr}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Prof. Dr. İlber Ortaylı kimdir? - Kitapları, Özgeçmişi, İletişim bilgileri|url=https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html|website=www.kitapyurdu.com|accessdate=2026-06-17|language=tr}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == İlber Ortaylı se je rodil leta 1947 v [[Bregenz|Bregenzu]] v [[Avstrija|Avstriji]]. V mladosti se je z družino preselil v Turčijo, kjer je končal osnovno in srednje izobraževanje.<ref name=":0" /> Diplomiral je na srednji šoli Ankara Atatürk, nato pa študiral zgodovino na [[Univerzi v Ankari]], na Fakulteti za jezik, zgodovino in geografijo.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med študijem so ga poučevali priznani zgodovinarji, kot sta Halil İnalcık in Şerif Mardin. Študiral je tudi na Univerzi na [[Dunaj|Dunaju]], kasneje pa je magistriral na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]].<ref name=":1" /> == Akademska kariera == Ortaylı se je specializiral za osmansko upravno in pravno zgodovino ter procese modernizacije v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]].<ref name=":0" /><ref>https://www.ttk.gov.tr/kurumsal/seref-uyeleri/</ref> Delal je na več pomembnih univerzah, med drugim: * Univerza v Ankari * Tehniška univerza Bližnjega vzhoda * Univerza Galatasaray * Univerza Bilkent * Univerza Istanbul Medipol<ref>{{Navedi splet|title=Senato {{!}} Galatasaray Üniversitesi|url=https://gsu.edu.tr/tr/universite/senato|website=gsu.edu.tr|accessdate=2026-06-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fakülteler {{!}} Medipol Üniversitesi|url=https://www.medipol.edu.tr/akademik/fakulteler|website=www.medipol.edu.tr|accessdate=2026-06-17}}</ref> Leta 1989 je postal profesor in kasneje vodja Oddelka za upravno zgodovino na Univerzi v Ankari (1989–2002).<ref name=":1" /> Leta 2005 je bil imenovan za direktorja muzeja [[Palača Topkapi|palače Topkapi]], kjer je delal do leta 2012.<ref name=":0" /> === Jeziki === Ortaylı je bil znan po svojih močnih večjezičnih sposobnostih. Govoril je: [[Turščina|turško]], [[Nemščina|nemško]], [[Ruščina|rusko]], [[Angleščina|angleško]], [[Francoščina|francosko]], [[Italijanščina|italijansko]], [[Perzijščina|perzijsko]] in [[Latinščina|latinščino]] (napredna raven).<ref>https://www.kitapyurdu.com/yazar/prof-dr-ilber-ortayli/9285.html</ref> == Javna intelektualna dejavnost == Poleg akademskega dela je bil znan javni intelektualec. Pogosto je nastopal v turških televizijskih oddajah in dokumentarcih, kot so: * İlber Ortaylı ile Tarih Dersleri (NTV) * Zaman Kaybolmaz (Bloomberg HT) * Her Zaman (NTV) * Teke Tek (Habertürk) Pisal je tudi redne kolumne za časopise in revije ter s tem populariziral zgodovino v Turčiji. == Knjige in publikacije == Napisal je številne vplivne knjige, med njimi: * İmparatorluğun En Uzun Yüzyılı * Osmanlı’yı Yeniden Keşfetmek * Türkiye’nin Yakın Tarihi * Osmanlı İmparatorluğu’nda Alman Nüfuzu * Osmanlı Barışı * Türklerin Tarihi * Gazi Mustafa Kemal Atatürk * Bir Ömür Nasıl Yaşanır?<ref>{{Navedi splet|title=İlber Ortaylı · Kronik Kitap|url=https://kronikkitap.com/kitap/ilber-ortayli-seti/ilber-ortayli/|accessdate=2026-06-17|language=tr}}</ref> Njegova dela se večinoma osredotočajo na osmansko zgodovino, institucije in modernizacijo. == Nagrade in priznanja == Prejel je številne nacionalne in mednarodne nagrade, med njimi: * Nagrada Aydın Doğan (2001)<ref>{{Navedi splet|title=İlber Ortaylı - Aydın Doğan Foundation|url=https://aydindoganvakfi.org.tr/en/aydin-dogan-award/ilber-ortayli/|website=aydindoganvakfi.org.tr|accessdate=2026-06-17|language=en}}</ref> * Puškinova medalja (2007)<ref>{{Navedi splet|title=Ödüle en çok annem sevindi|url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/odule-en-cok-annem-sevindi-8347477|website=www.hurriyet.com.tr|date=2008-03-01|accessdate=2026-06-17|language=tr}}</ref> * Velika nagrada za kulturo in umetnost predsednika Turčije (2017)<ref>https://tuba.gov.tr/tr/haberler/akademiden-haberler/tuba-seref-uyesi-prof-ortayliyacumhurbaskanligi-kultur-ve-sanat-buyuk-odulu</ref> == Osebno življenje in smrt == Leta 1981 se je poročil z Ayşe Özdolay in imel hčerko. Ločila sta se leta 1999.<ref>{{Navedi splet|title=İlber Ortaylı kimdir?|url=https://www.biyografiler.com/kimdir/ilber-ortayli|website=www.biyografiler.com|accessdate=2026-06-17|language=tr}}</ref> Umrl je 13. marca 2026 v [[Carigrad|Istanbulu]] zaradi odpovedi več organov po zdravstvenih zapletih.<ref>{{Navedi splet|title=İlber Ortaylı hayatını kaybetti|url=https://gazeteoksijen.com/turkiye/duayen-tarihci-ilber-ortayli-hayatini-kaybetti-268701|website=gazeteoksijen.com|date=2026-03-13|accessdate=2026-06-17|language=tr-TR|first=Gazete|last=Oksijen}}</ref> Pogreb je bil široko publiciran. == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Ortaylı, Ilber}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Turški zgodovinarji]] [[Kategorija:Turški univerzitetni učitelji]] ng0v4ltw7pnzoi5s79rl0pzl7og68vk Predloga:Taksonomija/Pleuronectidae 10 604258 6690332 2026-06-16T14:40:30Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Bokoplavutarice|Pleuronectidae |parent=Pleuronectoidei |extinct= }}« 6690332 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Bokoplavutarice|Pleuronectidae |parent=Pleuronectoidei |extinct= }} qaez4zz2lknugc96sq282mz97hu47an Predloga:Taksonomija/Pleuronectoidei 10 604259 6690335 2026-06-16T14:41:36Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Pleuronectoidei |parent=Carangiformes |always_display=yes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }}« 6690335 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Pleuronectoidei |parent=Carangiformes |always_display=yes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }} 1641qbcpumiqc2pn73yawegb8qpmqz2 6690340 6690335 2026-06-16T14:46:58Z Pinky sl 2932 |link=Bokoplute|Pleuronectoidei 6690340 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Bokoplute|Pleuronectoidei |parent=Carangiformes |always_display=yes |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }} 3zc21hbta5secyb35bep16bllbqubs2 Predloga:Taksonomija/Carangiformes 10 604260 6690336 2026-06-16T14:44:00Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Carangiformes |parent=Percomorpha |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=380 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6690336 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Carangiformes |parent=Percomorpha |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=380 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} jzoplld16deiualhl8tzwtyne6frt1i Kategorija:Carangiformes 14 604261 6690346 2026-06-16T14:51:58Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Cat main|Carangiformes}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]]« 6690346 wikitext text/x-wiki {{Cat main|Carangiformes}} [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] rgvdcmhxkokgk4l3ivynz4ecfr1p6ct Predloga:Taksonomija/Glyptocephalus 10 604262 6690352 2026-06-16T14:56:24Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Glyptocephalus |parent=Microstominae |refs={{FishBase genus|genus=Glyptocephalus|month=September|year=2024}} }}« 6690352 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Glyptocephalus |parent=Microstominae |refs={{FishBase genus|genus=Glyptocephalus|month=September|year=2024}} }} 3obwyku0eek9ago6o6hi1653fmh4cqy Predloga:Taksonomija/Microstominae 10 604263 6690353 2026-06-16T14:57:04Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Microstominae |parent=Pleuronectidae |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6690353 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Microstominae |parent=Pleuronectidae |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 8ldklsfdlb91ucrwrr5w1wa6it4owip Predloga:Taksonomija/Limanda 10 604264 6690357 2026-06-16T15:01:22Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Limanda |parent=Pleuronectinae |refs={{FishBase genus|genus=Limanda|month=February|year=2018}} }}« 6690357 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Limanda |parent=Pleuronectinae |refs={{FishBase genus|genus=Limanda|month=February|year=2018}} }} 5rtgond9grzvgu55lwi3n5194q4ivyz Predloga:Taksonomija/Pleuronectinae 10 604265 6690358 2026-06-16T15:01:59Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Pleuronectinae |parent=Pleuronectidae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6690358 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Pleuronectinae |parent=Pleuronectidae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} fkpy7yzs1sh9nkesd5ztvuoxpn8220v Ali Tegin 0 604266 6690363 2026-06-16T15:11:50Z Octopus 13285 vladar 6690363 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ali Tegin | title = [[Kagan]] | image = Ali-Tegin.jpg | image_size = | alt = | caption = Ali Teginov [[Dirham]], kovan v Debusiji leta 1032/1033 | succession = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]] | reign = 1020–1034 | predecessor = Mansur Arslan Kan | successor = Abu Šurja Sulejman | spouse = | spouse_type = | issue = | full_name = | house = | dynasty = [[Karahanidski kanat|Karahanidska dinastija]] | father = | mother = | birth_date = | birth_place = | death_date = 1034 | death_place = [[Transoksanija]] | religion = [[sunitizem|sunitski islam]] }} '''Ali ibn Hasan''', znan tudi kot '''Harun Bugra Khan''' in še bolje kot '''Ali Tigin''', je bil od leta 1020 do 1034 s kratko prekinitvijo v letih 1024/1025 [[Karahanidski kanat|karahanidski]] vladar Transoksanije, * ni znano, † [[1034]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1034]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Karahanidi]] a0xi7p2s3eszxtf7djjmcyccr1pdvbs 6690401 6690363 2026-06-16T17:01:36Z Octopus 13285 Biografija 6690401 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ali Tegin | title = [[Kagan]] | image = Ali-Tegin.jpg | image_size = | alt = | caption = Ali Teginov [[Dirham]], kovan v Debusiji leta 1032/1033 | succession = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]] | reign = 1020–1034 | predecessor = Mansur Arslan Kan | successor = Abu Šurja Sulejman | spouse = | spouse_type = | issue = | full_name = | house = | dynasty = [[Karahanidski kanat|Karahanidska dinastija]] | father = | mother = | birth_date = | birth_place = | death_date = 1034 | death_place = [[Transoksanija]] | religion = [[sunitizem|sunitski islam]] }} '''Ali ibn Hasan''', znan tudi kot '''Harun Bugra Kan''' in še bolj kot '''Ali Tigin''', je bil od leta 1020 do 1034 s kratko prekinitvijo v letih 1024/1025 [[Karahanidski kanat|karahanidski]] vladar Transoksanije, * ni znano, † [[1034]]. ==Biografija== ===Poreklo=== Bil je sin [[Harun Bugra kan|Hasana ibn Sulejmana Bugra Kana]],{{sfn|Davidovich|1996|p=128-129}} v perzijskih virih imenovanega preprosto Bugra Kan.{{sfn|Frye|1975|p=157}} Oče je bil istoimenski prednik vzhodne veje rodbine Karahanidov, znane kot Hasanidi. Hasan se v perzijskih virih omenja izključno zaradi njegovih vojn z iranskimi [[Samanidska dinastija|Samanidi]], vladarji [[Transoksanija|Transoksanije]], preden so jo leta 999 zasedli [[Karahanidski kanat|Karahanidi]] pod Nasr Kanom in jo priključili k svojemu kanatu.{{sfn|Bosworth|1975|p=169}} ===Vzpon na oblast=== Ali Tegin je prvič omenjen kot zapornik po ukazu svojega nasprotnika Mansurja Arslana Kana. Iz zapora mu je kmalu uspelo pobegniti in dobiti pomoč skupine [[Oguzi|Oguških Turkov]] pod vodstvom seldžuškega poglavarja Arslana Israila. S temi Oguškimi Turki je Ali Tegin zavzel [[Buhara|Buharo]] in kmalu zatem vso [[Sogdija|Sogdijo]]. Po osvojitvi regije je privzel naziva "džigan-tigin" in "Arslan Ilig".{{sfn|Bosworth|1985|p=887-888}} Svojo hčer je poročil z Arslanom Israilom.{{sfn|Sevim|Bosworth|1996|p=147}} Kot vladar bogatih in pomembnih mest Buhara in [[Samarkand]] je Ali Tegin postal močna in vplivna osebnost v Srednji Aziji. Vse to je hkrati zaostrilo njegove odnose z ljubosumnim bratom Jusufom Kadirjem Kanom in povzročilo sklenitev bratovega zavezništva z gaznavidskim sultanom [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom]] (vladal 998–1030). {{sfn|Davidovich|1996|p=132-133}} Ali Tegin se je, potem ko je izvedel za bratovo zavezništvo z Gaznavidi, odzval s zavezništvom s svojim drugim bratom Mohamedom Togan Kanom.{{sfn|Davidovich|1996|p=132-133}} [[Slika:Transoxiana 8th century.svg|thumb|right|350px|[[Veliki Horasan]], [[Transoksanija]] in [[Toharistan]]]] === Konflikt z Gaznavidi=== Leta 1024/1025 je združena vojska pod poveljstvom Mahmuda in Kadirja kana napadla Ali Teginovo ozemlje in ga skupaj s seldžuškimi podporniki popolnoma premagala.{{sfn|Bosworth|1975|p=175}} Ali Tegin je pobegnil v stepe. Eden od Mahmudovih častnikov je ujel Ali Teginovo družino, ki je tudi bežala v stepe.{{sfn|Bosworth|2011|p=95}} Arslan Israil je pobegnil na ozemlje Gaznavidov v [[Veliki Horasan|Horasanu]] in prosil za dovoljenje, da se tam naseli v zameno za zaščito gaznavidskih meja pred vdori Turkov iz Transoksanije. Mahmud je ukazal aretirati vse Alijeve privržence, ker jim ni zaupal.{{sfn|Bosworth|1968|p=19}} Na Ali Teginovo srečo se je moral Mahmud umakniti iz Transoksanije, da bi pripravil novo odpravo v [[Indija|Indijo]], in Ali Tegin je dobil priložnost za protinapad in osvojitev izgubljenih ozemelj. Leta 1029 se je sprl s [[Seldžuki]], vendar so mu še naprej služili in ga podpirali.{{sfn|Bosworth|1968|p=19}} Po kratki državljanski vojni v državi Gaznavidov leta 1030 je Mahmudov sin Masud I. postal novi vladar Gaznavidskega cesarstva in nadaljeval očetovo agresivno politiko do Ali Tegina. Masud je sklenil enkrat za vselej osvojiti Ali Teginovo Transoksanijo in jo prepustiti svojemu svaku Mohamedu Bugra Kanu. Leta 1032 je Altun Taš, gaznavidski guverner Horezma, zavzel Buharo in bil kmalu zatem v bitki pri Dabusiji ubit.{{sfn|Bosworth|1975|p=192}} Po bitki se je Ahmed Širazi, eden od njegovih najbolj zaupanja vrednih častnikov, z Ali Teginom pogajal o miru. Ali Tegin se je strinjal z vrnitvijo v Samarkand, gaznavidska vojska pa se je umaknila na svoje ozemlje.{{sfn|Bosworth|1984|p=660–661}} Medtem je v Horezmu novi vladar regije postal Altun Tašev sin Harun, ki je bil za razliko od očeta sovražen do Gaznavidov in je leta 1034 sklenil zavezništvo z Ali Teginom. Skupaj z njim je načrtoval napad na Horasan. Pred invazijo so Haruna na pobudo Masuda umorili njegovi lastni sužnji.{{sfn|Bosworth|1975|p=192}} Istega leta je umrl tudi Ali Tegin. Njegova sinova sta še nekaj let ostala na oblasti v Transoksaniji, dokler je ni zavzel njun sorodnik Boritigin (vladal 1038–1068) iz alidske veje Karahanidov.{{sfn|Bosworth|1985|p=887-888}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1034]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Karahanidi]] 6yiy4qk60ccq7lum3y2n5jrr2rcqeno 6690403 6690401 2026-06-16T17:04:35Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6690403 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ali Tegin | title = [[Kagan]] | image = Ali-Tegin.jpg | image_size = | alt = | caption = Ali Teginov [[Dirham]], kovan v Debusiji leta 1032/1033 | succession = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]] | reign = 1020–1034 | predecessor = Mansur Arslan Kan | successor = Abu Šurja Sulejman | spouse = | spouse_type = | issue = | full_name = | house = | dynasty = [[Karahanidski kanat|Karahanidska dinastija]] | father = | mother = | birth_date = | birth_place = | death_date = 1034 | death_place = [[Transoksanija]] | religion = [[sunitizem|sunitski islam]] }} '''Ali ibn Hasan''', znan tudi kot '''Harun Bugra Kan''' in še bolj kot '''Ali Tigin''', je bil od leta 1020 do 1034 s kratko prekinitvijo v letih 1024/1025 [[Karahanidski kanat|karahanidski]] vladar Transoksanije, * ni znano, † [[1034]]. ==Biografija== ===Poreklo=== Bil je sin [[Harun Bugra kan|Hasana ibn Sulejmana Bugra Kana]],{{sfn|Davidovich|1996|p=128-129}} v perzijskih virih imenovanega preprosto Bugra Kan.{{sfn|Frye|1975|p=157}} Oče je bil istoimenski prednik vzhodne veje rodbine Karahanidov, znane kot Hasanidi. Hasan se v perzijskih virih omenja izključno zaradi njegovih vojn z iranskimi [[Samanidska dinastija|Samanidi]], vladarji [[Transoksanija|Transoksanije]], preden so jo leta 999 zasedli [[Karahanidski kanat|Karahanidi]] pod Nasr Kanom in jo priključili k svojemu kanatu.{{sfn|Bosworth|1975|p=169}} ===Vzpon na oblast=== Ali Tegin je prvič omenjen kot zapornik po ukazu svojega nasprotnika Mansurja Arslana Kana. Iz zapora mu je kmalu uspelo pobegniti in dobiti pomoč skupine [[Oguzi|Oguških Turkov]] pod vodstvom seldžuškega poglavarja Arslana Israila. S temi Oguškimi Turki je Ali Tegin zavzel [[Buhara|Buharo]] in kmalu zatem vso [[Sogdija|Sogdijo]]. Po osvojitvi regije je privzel naziva "džigan-tigin" in "Arslan Ilig".{{sfn|Bosworth|1985|p=887-888}} Svojo hčer je poročil z Arslanom Israilom.{{sfn|Sevim|Bosworth|1996|p=147}} Kot vladar bogatih in pomembnih mest Buhara in [[Samarkand]] je Ali Tegin postal močna in vplivna osebnost v Srednji Aziji. Vse to je hkrati zaostrilo njegove odnose z ljubosumnim bratom Jusufom Kadirjem Kanom in povzročilo sklenitev bratovega zavezništva z gaznavidskim sultanom [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom]] (vladal 998–1030). {{sfn|Davidovich|1996|p=132-133}} Ali Tegin se je, potem ko je izvedel za bratovo zavezništvo z Gaznavidi, odzval s zavezništvom s svojim drugim bratom Mohamedom Togan Kanom.{{sfn|Davidovich|1996|p=132-133}} [[Slika:Transoxiana 8th century.svg|thumb|right|350px|[[Veliki Horasan]], [[Transoksanija]] in [[Toharistan]]]] === Konflikt z Gaznavidi=== Leta 1024/1025 je združena vojska pod poveljstvom Mahmuda in Kadirja kana napadla Ali Teginovo ozemlje in ga skupaj s seldžuškimi podporniki popolnoma premagala.{{sfn|Bosworth|1975|p=175}} Ali Tegin je pobegnil v stepe. Eden od Mahmudovih častnikov je ujel Ali Teginovo družino, ki je tudi bežala v stepe.{{sfn|Bosworth|2011|p=95}} Arslan Israil je pobegnil na ozemlje Gaznavidov v [[Veliki Horasan|Horasanu]] in prosil za dovoljenje, da se tam naseli v zameno za zaščito gaznavidskih meja pred vdori Turkov iz Transoksanije. Mahmud je ukazal aretirati vse Alijeve privržence, ker jim ni zaupal.{{sfn|Bosworth|1968|p=19}} Na Ali Teginovo srečo se je moral Mahmud umakniti iz Transoksanije, da bi pripravil novo odpravo v [[Indija|Indijo]], in Ali Tegin je dobil priložnost za protinapad in osvojitev izgubljenih ozemelj. Leta 1029 se je sprl s [[Seldžuki]], vendar so mu še naprej služili in ga podpirali.{{sfn|Bosworth|1968|p=19}} Po kratki državljanski vojni v državi Gaznavidov leta 1030 je Mahmudov sin Masud I. postal novi vladar Gaznavidskega cesarstva in nadaljeval očetovo agresivno politiko do Ali Tegina. Masud je sklenil enkrat za vselej osvojiti Ali Teginovo Transoksanijo in jo prepustiti svojemu svaku Mohamedu Bugra Kanu. Leta 1032 je Altun Taš, gaznavidski guverner Horezma, zavzel Buharo in bil kmalu zatem v bitki pri Dabusiji ubit.{{sfn|Bosworth|1975|p=192}} Po bitki se je Ahmed Širazi, eden od njegovih najbolj zaupanja vrednih častnikov, z Ali Teginom pogajal o miru. Ali Tegin se je strinjal z vrnitvijo v Samarkand, gaznavidska vojska pa se je umaknila na svoje ozemlje.{{sfn|Bosworth|1984|p=660–661}} Medtem je v Horezmu novi vladar regije postal Altun Tašev sin Harun, ki je bil za razliko od očeta sovražen do Gaznavidov in je leta 1034 sklenil zavezništvo z Ali Teginom. Skupaj z njim je načrtoval napad na Horasan. Pred invazijo so Haruna na pobudo Masuda umorili njegovi lastni sužnji.{{sfn|Bosworth|1975|p=192}} Istega leta je umrl tudi Ali Tegin. Njegova sinova sta še nekaj let ostala na oblasti v Transoksaniji, dokler je ni zavzel njun sorodnik Boritigin (vladal 1038–1068) iz alidske veje Karahanidov.{{sfn|Bosworth|1985|p=887-888}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite book | title = The Cambridge History of Iran, Volume 4: From the Arab Invasion to the Saljuqs | year = 1975 | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge | editor-last = Frye | editor-first = R. N. | last = Bosworth | first = C. E. | author-link = | chapter = The early Ghaznavids | pages = 162–198 | isbn = 0-521-20093-8 | url = https://books.google.com/books?id=hvx9jq_2L3EC&q=false}} * {{cite encyclopedia | article = ʿALĪTIGIN | last = Bosworth | first = C. E. | author-link = | url = http://www.iranicaonline.org/articles/alitigin-the-usual-name-in-the-sources-for-ali-b | encyclopedia = Encyclopaedia Iranica, Vol. I, Fasc. 8 | pages = 887–888 | location = London et al. | year = 1985 }} * {{cite encyclopedia | article = AḤMAD ŠĪRĀZĪ | last = Bosworth | first = C. E. | author-link = | url = http://www.iranicaonline.org/articles/ahmad-b-22 | encyclopedia = Encyclopaedia Iranica, Vol. I, Fasc. 6 | pages = 660–661 | location = London et al. | year = 1984 }} * {{cite book | title = History of Civilizations of Central Asia, Volume III: The Crossroads of Civilizations: A.D. 250 to 750. | year = 1996 | publisher = UNESCO | location = Paris | last1 = Sevim | first1 = A. | last2 = Bosworth | first2 = C. E. | chapter = The Seljuqs and the Khwarazm Shahs | pages = 145–177 | isbn = 92-3-103211-9 | url = https://books.google.com/books?id=lodSckjlNuMC&q=false}} * {{cite book | title = History of Civilizations of Central Asia, Volume III: The Crossroads of Civilizations: A.D. 250 to 750. | year = 1996 | publisher = UNESCO | location = Paris | last = Davidovich | first = E. A. | chapter = The Karakhanids | pages = 119–145 | isbn = 92-3-103211-9 | url = https://books.google.com/books?id=lodSckjlNuMC&q=false}} * {{cite book | title = The Cambridge History of Iran, Volume 5: The Saljuq and Mongol periods | year = 1968 | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge | editor-last = Frye | editor-first = R. N. | last = Bosworth | first = C. E. | author-link = | chapter = The Political and Dynastic History of the Iranian World (A.D. 1000–1217) | pages = 1–202 | isbn = 0-521-06936-X | url = https://books.google.com/books?id=16yHq5v3QZAC&pg=PA1}} * {{cite book | last = Frye | first = R.N. | author-link = | chapter = The Sāmānids | title = The Cambridge History of Iran, Volume 4: From the Arab Invasion to the Saljuqs | year = 1975 | publisher = Cambridge University Press | location=Cambridge | chapter-url=https://books.google.com/books?id=hvx9jq_2L3EC&pg=PA136 | editor-first = R.N. | editor-last = Frye | isbn = 0-521-20093-8| pages=136–161}} * {{cite book | title = The Ornament of Histories: A History of the Eastern Islamic Lands AD 650-1041: The Persian Text of Abu Sa'id 'Abd Al-Hayy Gardizi | year = 2011 | publisher = I.B.Tauris | last = Bosworth | first = C. E. | author-link = | pages = 1–169 | isbn = 978-1-84885-353-9 | url = https://books.google.com/books?id=VG36ym3H3CQC&q=false}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1034]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Karahanidi]] px1f8xo0i6phe9u9viy0dgnboayh5dz Pravisdomini 0 604267 6690364 2026-06-16T15:12:10Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji | name = Pravisdomini | official_name = Comune di Pravisdomini | native_name = | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Pravisdomini-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coo...« 6690364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Pravisdomini | official_name = Comune di Pravisdomini | native_name = | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Pravisdomini-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|49|N|12|41|E|type:city(2,923)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Barco, Frattina, Panigai | mayor_party = | mayor = Davide Andretta | area_footnotes = | area_total_km2 = 16,21 | population_footnotes = | population_total = 3463 | population_as_of = 28. 2. 2026<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. pravisdominiesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 10 | twin1 = | twin1_country = |istat=093035| saint = | day = | postal_code = 33076 | area_code = 0434 | website = | footnotes = }} '''Pravisdomini''' je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 50 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 15 km južno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 3.483 prebivalcev in površino 16,21 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Pravisdomini meji z naslednjimi občinami: [[Annone Veneto]] (''Danon''), [[Azzano Decimo]] (''Daçan''), [[Chions]] (''Cjons''), [[Meduna di Livenza]] (''Midune di Livence''), [[Pasiano di Pordenone]] (''Pasian di Pordenon''), [[Pramaggiore]] (''Pramaiôr''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Barco (''Barc''), Frattina (''Fratine'') in Panigai (''Panigâi''). == Sklici == {{sklici}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Pravisdomini}} [[Kategorija:Pravisdomini| ]] 5m6p3zz66pbq2i2jrhe5ckozn43s9o0 Gallura - Severovzhodna Sardinija 0 604268 6690374 2026-06-16T15:54:24Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija]] 6690374 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija]] o7bjrs62kv9zewkrdm1ovlxbvwix6eu Srednji Campidano 0 604269 6690375 2026-06-16T15:54:50Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Pokrajina Srednji Campidano]] 6690375 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pokrajina Srednji Campidano]] 9z139h5yv065bytj06xt5py7fwpsr7k Predloga:Taksonomija/Symphysodon 10 604270 6690384 2026-06-16T16:33:40Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Diskus|Symphysodon |parent=Heroini |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6690384 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Diskus|Symphysodon |parent=Heroini |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 0w16dgon2sxw6flbfd5rng5q76tlomn Predloga:Taksonomija/Heroini 10 604271 6690385 2026-06-16T16:34:08Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Heroini |parent=Cichlinae |refs={{cite journal | author1 = Wm. Leo Smith | author2 = Prosanta Chakrabarty | author3 = John S. Sparks | year=2008 | title = Phylogeny, taxonomy, and evolution of Neotropical cichlids (Teleostei: Cichlidae: Cichlinae) | url = http://static1.squarespace.com/static/54a3679de4b0d88dbda40971/t/54a3aa48e4b01142025f09fc/1420012104511/20_SmithetalCichlinae.pdf | journal = Cladistic...« 6690385 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Heroini |parent=Cichlinae |refs={{cite journal | author1 = Wm. Leo Smith | author2 = Prosanta Chakrabarty | author3 = John S. Sparks | year=2008 | title = Phylogeny, taxonomy, and evolution of Neotropical cichlids (Teleostei: Cichlidae: Cichlinae) | url = http://static1.squarespace.com/static/54a3679de4b0d88dbda40971/t/54a3aa48e4b01142025f09fc/1420012104511/20_SmithetalCichlinae.pdf | journal = Cladistics | volume = 24 | issue = 5 | pages = 624–641}} }} qv62f43lgea476bmlybp36kbeqk5gda Predloga:Taksonomija/Cichlinae 10 604272 6690387 2026-06-16T16:35:01Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Cichlinae |parent=Cichlidae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6690387 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Cichlinae |parent=Cichlidae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} aeygitdesizvc4o3q155hulmxurlmwf Predloga:Taksonomija/Astronotus 10 604273 6690397 2026-06-16T16:58:56Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Astronotus |parent=Astronotini |refs={{cite journal | author1 = Wm. Leo Smith | author2 = Prosanta Chakrabarty | author3 = John S. Sparks | year=2008 | title = Phylogeny, taxonomy, and evolution of Neotropical cichlids (Teleostei: Cichlidae: Cichlinae) | url = http://static1.squarespace.com/static/54a3679de4b0d88dbda40971/t/54a3aa48e4b01142025f09fc/1420012104511/20_SmithetalCichlinae.pdf | journal = Cladi...« 6690397 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Astronotus |parent=Astronotini |refs={{cite journal | author1 = Wm. Leo Smith | author2 = Prosanta Chakrabarty | author3 = John S. Sparks | year=2008 | title = Phylogeny, taxonomy, and evolution of Neotropical cichlids (Teleostei: Cichlidae: Cichlinae) | url = http://static1.squarespace.com/static/54a3679de4b0d88dbda40971/t/54a3aa48e4b01142025f09fc/1420012104511/20_SmithetalCichlinae.pdf | journal = Cladistics | volume = 24 | issue = 5 | pages = 624–641}} }} 0tmdn7g4o7cz7026clgkvi5nmyzsflc Predloga:Taksonomija/Astronotini 10 604274 6690398 2026-06-16T16:59:29Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Astronotus|Astronotini |parent=Cichlinae |refs={{cite journal | author1 = Wm. Leo Smith | author2 = Prosanta Chakrabarty | author3 = John S. Sparks | year=2008 | title = Phylogeny, taxonomy, and evolution of Neotropical cichlids (Teleostei: Cichlidae: Cichlinae) | url = http://static1.squarespace.com/static/54a3679de4b0d88dbda40971/t/54a3aa48e4b01142025f09fc/1420012104511/20_SmithetalCichlinae.pdf | jour...« 6690398 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Astronotus|Astronotini |parent=Cichlinae |refs={{cite journal | author1 = Wm. Leo Smith | author2 = Prosanta Chakrabarty | author3 = John S. Sparks | year=2008 | title = Phylogeny, taxonomy, and evolution of Neotropical cichlids (Teleostei: Cichlidae: Cichlinae) | url = http://static1.squarespace.com/static/54a3679de4b0d88dbda40971/t/54a3aa48e4b01142025f09fc/1420012104511/20_SmithetalCichlinae.pdf | journal = Cladistics | volume = 24 | issue = 5 | pages = 624–641}} }} 26ka4yt5l998gum814trd1oapn6y3vf Cichliformes 0 604275 6690412 2026-06-16T17:35:35Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Short description|Order of fishes}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|48|0|[[Srednji eocen]] do recentno}} | image = Pholidichthys leucotaenia 1.jpg | image_caption = ''[[Pholidichthys leucotaenia]]'', the convict blenny | image2 = Freshwater angelfish biodome.jpg | image2_caption = ''[[Pterophyllum scalare]]'', the freshwater angelfish, a [[cichlid]] | taxon = Cichliformes | authority = [[Ricardo Betancur-R|R. Betancur-R]] ''et al.'' 2013 | typ...« 6690412 wikitext text/x-wiki {{Short description|Order of fishes}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|48|0|[[Srednji eocen]] do recentno}} | image = Pholidichthys leucotaenia 1.jpg | image_caption = ''[[Pholidichthys leucotaenia]]'', the convict blenny | image2 = Freshwater angelfish biodome.jpg | image2_caption = ''[[Pterophyllum scalare]]'', the freshwater angelfish, a [[cichlid]] | taxon = Cichliformes | authority = [[Ricardo Betancur-R|R. Betancur-R]] ''et al.'' 2013 | type_species = ''[[Cichla ocellaris]]'' | type_species_authority = Bloch & Schneider, 1801 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = * [[Polycentridae]] * [[Pholidichthyidae]] * [[Cichlidae]] }} '''Cichliformes''' je [[Red (biologija)|red]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. Njegove člane so v preteklosti uvrščali v red [[Ostrižnjaki|ostrižnjakov]] (Perciformes), vendar jih danes mnogi strokovnjaki obravnavajo kot samostojen red. Najstarejši fosili so znani iz [[Eocen|eocena]].<ref>{{Cite journal |last=Murray |first=Alison M. |date=2022 |title=Cenozoic Cichlids of Africa (Cichlidae: Pseudocrenilabrinae) With the Description of a New Species From the Oligocene of Somalia |journal=Frontiers in Earth Science |volume=10 |doi=10.3389/feart.2022.892301 |doi-access=free |bibcode=2022FrEaS..10.2301M |issn=2296-6463}}</ref> ==Taksonomija== Glede na [[Eschmeyer's Catalog of Fishes|Catalog of Fishes]] (2025) red vsebuje naslednje tri družine:<ref name=":1">{{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> * [[Polycentridae]] <small>[[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1858</small> (leaffishes) * [[Pholidichthyidae]] <small>[[David Starr Jordan|D.S. Jordan]], 1896</small><ref name="WoRMSP">{{cite WoRMS|title=Pholidichthyidae Jordan, 1896|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2017}}</ref> (convict blennies) * [[Cichlidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> <ref name="WoRMSC">{{cite WoRMS|title=Cichlidae Bonaparte, 1835|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2015}}</ref> (ostrižniki) Med temi tremi družinami so [[Polycentridae]] majhna družina, ki jo sestavljajo štirje [[Rod (biologija)|rodovi]] in pet [[Vrsta (biologija)|vrst]], [[Pholidichthyidae]] so prav tako majhna družina z enim samim rodom in dvema vrstama, medtem ko so [[ostrižniki]] ena največjih družin vretenčarjev z več kot 202 rodovoma in več kot 1700 opisanimi vrstami. Te družine se med seboj fizično razlikujejo, le molekularni podatki razkrivajo njihovo tesno sorodstvo.<ref name="Nelson5">{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2018-11-05 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q35134269}} [[Category:Cichliformes| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Rodovi rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] gk2uh91otfyisav0bnta5kd55q91bl8 6690413 6690412 2026-06-16T17:36:55Z Pinky sl 2932 sl 6690413 wikitext text/x-wiki {{Short description|Order of fishes}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|48|0|[[Srednji eocen]] do recentno}} | image = Pholidichthys leucotaenia 1.jpg | image_caption = ''[[Pholidichthys leucotaenia]]'', the convict blenny | image2 = Freshwater angelfish biodome.jpg | image2_caption = ''[[Pterophyllum scalare]]'', the freshwater angelfish, a [[cichlid]] | taxon = Cichliformes | authority = [[Ricardo Betancur-R|R. Betancur-R]] ''et al.'' 2013 | type_species = ''[[Cichla ocellaris]]'' | type_species_authority = Bloch & Schneider, 1801 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = * [[Polycentridae]] * [[Pholidichthyidae]] * [[Cichlidae]] }} '''Cichliformes''' je [[Red (biologija)|red]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. Njegove člane so v preteklosti uvrščali v red [[Ostrižnjaki|ostrižnjakov]] (Perciformes), vendar jih danes mnogi strokovnjaki obravnavajo kot samostojen red. Najstarejši fosili so znani iz [[Eocen|eocena]].<ref>{{Cite journal |last=Murray |first=Alison M. |date=2022 |title=Cenozoic Cichlids of Africa (Cichlidae: Pseudocrenilabrinae) With the Description of a New Species From the Oligocene of Somalia |journal=Frontiers in Earth Science |volume=10 |doi=10.3389/feart.2022.892301 |doi-access=free |bibcode=2022FrEaS..10.2301M |issn=2296-6463}}</ref> ==Taksonomija== Glede na [[Eschmeyer's Catalog of Fishes|Catalog of Fishes]] (2025) red vsebuje naslednje tri družine:<ref name=":1">{{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> * [[Polycentridae]] <small>[[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1858</small> * [[Pholidichthyidae]] <small>[[David Starr Jordan|D.S. Jordan]], 1896</small><ref name="WoRMSP">{{cite WoRMS|title=Pholidichthyidae Jordan, 1896|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2017}}</ref> * [[Cichlidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> <ref name="WoRMSC">{{cite WoRMS|title=Cichlidae Bonaparte, 1835|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2015}}</ref> (ostrižniki) Med temi tremi družinami so [[Polycentridae]] majhna družina, ki jo sestavljajo štirje [[Rod (biologija)|rodovi]] in pet [[Vrsta (biologija)|vrst]], [[Pholidichthyidae]] so prav tako majhna družina z enim samim rodom in dvema vrstama, medtem ko so [[ostrižniki]] ena največjih družin vretenčarjev z več kot 202 rodovoma in več kot 1700 opisanimi vrstami. Te družine se med seboj fizično razlikujejo, le molekularni podatki razkrivajo njihovo tesno sorodstvo.<ref name="Nelson5">{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2018-11-05 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q35134269}} [[Category:Cichliformes| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Rodovi rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] 9552rduj1cb6ru7zbms5e3d3y6rryyh 6690415 6690413 2026-06-16T17:38:48Z Pinky sl 2932 sl. 6690415 wikitext text/x-wiki {{Short description|Order of fishes}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|48|0|[[Srednji eocen]] do recentno}} | image = Pholidichthys leucotaenia 1.jpg | image_caption = ''[[Pholidichthys leucotaenia]]'' | image2 = Freshwater angelfish biodome.jpg | image2_caption = ''[[Pterophyllum scalare]]'', skalarka ali listarka | taxon = Cichliformes | authority = [[Ricardo Betancur-R|R. Betancur-R]] ''et al.'' 2013 | type_species = ''[[Cichla ocellaris]]'' | type_species_authority = Bloch & Schneider, 1801 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = * [[Polycentridae]] * [[Pholidichthyidae]] * [[Cichlidae]] }} '''Cichliformes''' je [[Red (biologija)|red]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. Njegove člane so v preteklosti uvrščali v red [[Ostrižnjaki|ostrižnjakov]] (Perciformes), vendar jih danes mnogi strokovnjaki obravnavajo kot samostojen red. Najstarejši fosili so znani iz [[Eocen|eocena]].<ref>{{Cite journal |last=Murray |first=Alison M. |date=2022 |title=Cenozoic Cichlids of Africa (Cichlidae: Pseudocrenilabrinae) With the Description of a New Species From the Oligocene of Somalia |journal=Frontiers in Earth Science |volume=10 |doi=10.3389/feart.2022.892301 |doi-access=free |bibcode=2022FrEaS..10.2301M |issn=2296-6463}}</ref> ==Taksonomija== Glede na [[Eschmeyer's Catalog of Fishes|Catalog of Fishes]] (2025) red vsebuje naslednje tri družine:<ref name=":1">{{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> * [[Polycentridae]] <small>[[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1858</small> * [[Pholidichthyidae]] <small>[[David Starr Jordan|D.S. Jordan]], 1896</small><ref name="WoRMSP">{{cite WoRMS|title=Pholidichthyidae Jordan, 1896|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2017}}</ref> * [[Cichlidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> <ref name="WoRMSC">{{cite WoRMS|title=Cichlidae Bonaparte, 1835|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2015}}</ref> (ostrižniki) Med temi tremi družinami so [[Polycentridae]] majhna družina, ki jo sestavljajo štirje [[Rod (biologija)|rodovi]] in pet [[Vrsta (biologija)|vrst]], [[Pholidichthyidae]] so prav tako majhna družina z enim samim rodom in dvema vrstama, medtem ko so [[ostrižniki]] ena največjih družin vretenčarjev z več kot 202 rodovoma in več kot 1700 opisanimi vrstami. Te družine se med seboj fizično razlikujejo, le molekularni podatki razkrivajo njihovo tesno sorodstvo.<ref name="Nelson5">{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2018-11-05 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q35134269}} [[Category:Cichliformes| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Rodovi rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] 9haomxnlhjhxp8pv32hlbzyi8bpiwq8 6690416 6690415 2026-06-16T17:39:12Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Rodovi rib]]; dodal [[Kategorija:Redovi rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690416 wikitext text/x-wiki {{Short description|Order of fishes}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|48|0|[[Srednji eocen]] do recentno}} | image = Pholidichthys leucotaenia 1.jpg | image_caption = ''[[Pholidichthys leucotaenia]]'' | image2 = Freshwater angelfish biodome.jpg | image2_caption = ''[[Pterophyllum scalare]]'', skalarka ali listarka | taxon = Cichliformes | authority = [[Ricardo Betancur-R|R. Betancur-R]] ''et al.'' 2013 | type_species = ''[[Cichla ocellaris]]'' | type_species_authority = Bloch & Schneider, 1801 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = * [[Polycentridae]] * [[Pholidichthyidae]] * [[Cichlidae]] }} '''Cichliformes''' je [[Red (biologija)|red]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. Njegove člane so v preteklosti uvrščali v red [[Ostrižnjaki|ostrižnjakov]] (Perciformes), vendar jih danes mnogi strokovnjaki obravnavajo kot samostojen red. Najstarejši fosili so znani iz [[Eocen|eocena]].<ref>{{Cite journal |last=Murray |first=Alison M. |date=2022 |title=Cenozoic Cichlids of Africa (Cichlidae: Pseudocrenilabrinae) With the Description of a New Species From the Oligocene of Somalia |journal=Frontiers in Earth Science |volume=10 |doi=10.3389/feart.2022.892301 |doi-access=free |bibcode=2022FrEaS..10.2301M |issn=2296-6463}}</ref> ==Taksonomija== Glede na [[Eschmeyer's Catalog of Fishes|Catalog of Fishes]] (2025) red vsebuje naslednje tri družine:<ref name=":1">{{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> * [[Polycentridae]] <small>[[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1858</small> * [[Pholidichthyidae]] <small>[[David Starr Jordan|D.S. Jordan]], 1896</small><ref name="WoRMSP">{{cite WoRMS|title=Pholidichthyidae Jordan, 1896|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2017}}</ref> * [[Cichlidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> <ref name="WoRMSC">{{cite WoRMS|title=Cichlidae Bonaparte, 1835|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2015}}</ref> (ostrižniki) Med temi tremi družinami so [[Polycentridae]] majhna družina, ki jo sestavljajo štirje [[Rod (biologija)|rodovi]] in pet [[Vrsta (biologija)|vrst]], [[Pholidichthyidae]] so prav tako majhna družina z enim samim rodom in dvema vrstama, medtem ko so [[ostrižniki]] ena največjih družin vretenčarjev z več kot 202 rodovoma in več kot 1700 opisanimi vrstami. Te družine se med seboj fizično razlikujejo, le molekularni podatki razkrivajo njihovo tesno sorodstvo.<ref name="Nelson5">{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2018-11-05 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q35134269}} [[Category:Cichliformes| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Redovi rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] ptv7yxggkiqwpic09edkkzkw66uz9ef 6690456 6690416 2026-06-16T18:37:28Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Redovi rib]]; dodal [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6690456 wikitext text/x-wiki {{Short description|Order of fishes}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|48|0|[[Srednji eocen]] do recentno}} | image = Pholidichthys leucotaenia 1.jpg | image_caption = ''[[Pholidichthys leucotaenia]]'' | image2 = Freshwater angelfish biodome.jpg | image2_caption = ''[[Pterophyllum scalare]]'', skalarka ali listarka | taxon = Cichliformes | authority = [[Ricardo Betancur-R|R. Betancur-R]] ''et al.'' 2013 | type_species = ''[[Cichla ocellaris]]'' | type_species_authority = Bloch & Schneider, 1801 | subdivision_ranks = Družine | subdivision = * [[Polycentridae]] * [[Pholidichthyidae]] * [[Cichlidae]] }} '''Cichliformes''' je [[Red (biologija)|red]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. Njegove člane so v preteklosti uvrščali v red [[Ostrižnjaki|ostrižnjakov]] (Perciformes), vendar jih danes mnogi strokovnjaki obravnavajo kot samostojen red. Najstarejši fosili so znani iz [[Eocen|eocena]].<ref>{{Cite journal |last=Murray |first=Alison M. |date=2022 |title=Cenozoic Cichlids of Africa (Cichlidae: Pseudocrenilabrinae) With the Description of a New Species From the Oligocene of Somalia |journal=Frontiers in Earth Science |volume=10 |doi=10.3389/feart.2022.892301 |doi-access=free |bibcode=2022FrEaS..10.2301M |issn=2296-6463}}</ref> ==Taksonomija== Glede na [[Eschmeyer's Catalog of Fishes|Catalog of Fishes]] (2025) red vsebuje naslednje tri družine:<ref name=":1">{{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}</ref> * [[Polycentridae]] <small>[[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1858</small> * [[Pholidichthyidae]] <small>[[David Starr Jordan|D.S. Jordan]], 1896</small><ref name="WoRMSP">{{cite WoRMS|title=Pholidichthyidae Jordan, 1896|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2017}}</ref> * [[Cichlidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> <ref name="WoRMSC">{{cite WoRMS|title=Cichlidae Bonaparte, 1835|id=267027|access-date=5 November 2018|db=FishBase|year=2015}}</ref> (ostrižniki) Med temi tremi družinami so [[Polycentridae]] majhna družina, ki jo sestavljajo štirje [[Rod (biologija)|rodovi]] in pet [[Vrsta (biologija)|vrst]], [[Pholidichthyidae]] so prav tako majhna družina z enim samim rodom in dvema vrstama, medtem ko so [[ostrižniki]] ena največjih družin vretenčarjev z več kot 202 rodovoma in več kot 1700 opisanimi vrstami. Te družine se med seboj fizično razlikujejo, le molekularni podatki razkrivajo njihovo tesno sorodstvo.<ref name="Nelson5">{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2018-11-05 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q35134269}} [[Category:Cichliformes| ]] [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] [[Kategorija:Redovi žarkoplavutaric]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] hb8okf3xhgsnabo6mwsaltf57ozo7w3 Predloga:Taksonomija/Mugilidae 10 604278 6690425 2026-06-16T18:08:57Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Ciplji|Mugilidae |parent=Mugiliformes |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6690425 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Ciplji|Mugilidae |parent=Mugiliformes |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} eqnywmg8cgqrk5073kg5umu9xc710q9 Predloga:Taksonomija/Mugiliformes 10 604279 6690426 2026-06-16T18:09:27Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Mugiliformes |parent=Ovalentaria |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}}}« 6690426 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Mugiliformes |parent=Ovalentaria |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}}} r3gxcmp2kskovtkv2jtv28ev4y64wuv Matija III. Čak 0 604280 6690428 2026-06-16T18:11:33Z SirFranzPaul 189873 preusmeritev na [[Matija Čak Trenčinski]] 6690428 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Matija Čak Trenčinski]] inz1jgpm1c9g8phnxnh6132w8myoa0n Kategorija:Mugiliformes 14 604281 6690441 2026-06-16T18:28:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Ta red vsebuje ribe, ki so znanstveno in poljudno znane kot ciplji. [[Kategorija:Žarkoplavutarice]]« 6690441 wikitext text/x-wiki Ta red vsebuje ribe, ki so znanstveno in poljudno znane kot ciplji. [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] 77xdomegymbulbminiymi1dwur63gap Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje 14 604282 6690450 2026-06-16T18:32:44Z Romanm 13 nova stran z vsebino: »{{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Karmelska Mati Božja|Karmelski Materi Božji]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Karmelska Mati Božja]] [[Kategorija:Cerkve Matere Božje|Karmelska Mati Božja]] [[Kategorija:Karmelska Mati Božja]]« 6690450 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|cerkvah, ki so posvečene [[Karmelska Mati Božja|Karmelski Materi Božji]]}} [[Kategorija:Cerkve po patrociniju|Karmelska Mati Božja]] [[Kategorija:Cerkve Matere Božje|Karmelska Mati Božja]] [[Kategorija:Karmelska Mati Božja]] qegk2wshyrqfvkcot8wyccyvw7rou2b Semirečje 0 604283 6690453 2026-06-16T18:34:43Z Octopus 13285 infopolje 6690453 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Semirečje | native_name = Žemisu (kazaško) | alternate_name = Sedmorečje | image = | imagealttext = | caption = | map_type = Kazahstan | map_alt = | map_caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana | map_size = 300px | relief = yes | latd = 45.39845 | latm = | lats = | latNS = N | longd = 78.046875 | longm = | longs = | longEW = E | coordinates_display = inline, title | location = {{zastava|Kazahstan}} | region = | type = | part_of = | length = okoli 500 km | width = okoli 270 km | area = | height = 340 – 1000 m | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kazahstan]] gvn7p616s1iplw60ifced04is55hroz 6690469 6690453 2026-06-16T19:06:13Z Octopus 13285 uvod 6690469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Semirečje | native_name = Žemisu (kazaško) | alternate_name = Sedmorečje | image = | imagealttext = | caption = | map_type = Kazahstan | map_alt = | map_caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana | map_size = 300px | relief = yes | latd = 45.39845 | latm = | lats = | latNS = N | longd = 78.046875 | longm = | longs = | longEW = E | coordinates_display = inline, title | location = {{zastava|Kazahstan}} | region = | type = | part_of = | length = okoli 500 km | width = okoli 270 km | area = | height = 340 – 1000 m | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Semirečje''' ([[Ruščina|rusko]]: Семиречье, Semirečje, [[Kazaščina|kazaško]]: Жетісу, Žetisu,<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC|title=Traditions of Heroic and Epic Poetry: Characteristics and techniques|date=1989|quote=Jeti-suu |editor=J. B. Hainsworth, Arthur Thomas Hatto|page=[https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC&pg=PA87 87]|isbn=978-0-947623-19-7}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ|title=Movement, Power and Place in Central Asia and Beyond: Contested Trajectories|date=2012|editor=Madeleine Reeves|isbn=978-0-415-50353-2|page=[https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ&pg=PA134 134]|publisher=Routledge }}</ref> [[Kirgiščina|kirgiško]]: Жети-Суу, Žeti-Suu, [[Ujgurščina|ujgursko]]; Йәттису, Jettisu) je zgodovinska regija v Srednji Aziji, ki ustreza jugovzhodnemu delu sedanjega [[Kazahstan]]a. ==Ime== Ime regije izvira iz kazaškega izraza 'sedem rek', vendar pomeni 'obilje vode', v nasprotju s suhimi stepami vzhodno od [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]]. Ime dolguje rekam, ki tečejo z jugovzhoda v Balhaško jezero. Večina Semirečja spada v današnji kazahstanski regiji [[Žetisu]] in Almati, nekaj tudi v druge regije Kzahstana, nekaj pa v [[Kirgizistan]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kazahstan]] 997kgg9c5vwxnxb4i0nu73yst4nmxbp 6690558 6690469 2026-06-17T07:36:25Z Octopus 13285 /* Ime */ Geografija 6690558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Semirečje | native_name = Žemisu (kazaško) | alternate_name = Sedmorečje | image = | imagealttext = | caption = | map_type = Kazahstan | map_alt = | map_caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana | map_size = 300px | relief = yes | latd = 45.39845 | latm = | lats = | latNS = N | longd = 78.046875 | longm = | longs = | longEW = E | coordinates_display = inline, title | location = {{zastava|Kazahstan}} | region = | type = | part_of = | length = okoli 500 km | width = okoli 270 km | area = | height = 340 – 1000 m | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Semirečje''' ([[Ruščina|rusko]]: Семиречье, Semirečje, [[Kazaščina|kazaško]]: Жетісу, Žetisu,<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC|title=Traditions of Heroic and Epic Poetry: Characteristics and techniques|date=1989|quote=Jeti-suu |editor=J. B. Hainsworth, Arthur Thomas Hatto|page=[https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC&pg=PA87 87]|isbn=978-0-947623-19-7}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ|title=Movement, Power and Place in Central Asia and Beyond: Contested Trajectories|date=2012|editor=Madeleine Reeves|isbn=978-0-415-50353-2|page=[https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ&pg=PA134 134]|publisher=Routledge }}</ref> [[Kirgiščina|kirgiško]]: Жети-Суу, Žeti-Suu, [[Ujgurščina|ujgursko]]; Йәттису, Jettisu) je zgodovinska regija v Srednji Aziji, ki ustreza jugovzhodnemu delu sedanjega [[Kazahstan]]a. ==Ime== Ime regije izvira iz kazaškega izraza 'sedem rek', vendar pomeni 'obilje vode', v nasprotju s suhimi stepami vzhodno od [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]]. Ime dolguje rekam, ki tečejo z jugovzhoda v Balhaško jezero. Večina Semirečja spada v današnji kazahstanski regiji [[Žetisu]] in Almati, nekaj tudi v druge regije Kazahstana, nekaj pa v severni [[Kirgizistan]]. ==Geografija== [[Slika:Lakebalkhashbasinmap.png|thumb|300px|Reke, ki se še stekajo v Balhaško jezero]] V 19. stoletju je Semireška oblast obsegala stepe južno od Balhaškega jezera in dele gorovja Tjanšan okoli jezera [[Isik Kul]]. Oblast je imela površino 147.300 km² in je na severu mejila na Semipalatinsko oblast, na vzhodu in jugu na Kitajsko ([[Šindžjang]]) in na zahodu na nekdanje Fergansko, Sirdarsko in Akmolinsko oblast. Gorovje Džungarski Altau, ki ločuje Semirečje od kitajske regije Kuldža, se razteza proti jugozahodu proti reki Ili. Povprečna nadmorska višina gorovja je 2700 m, več osamljenih, s snegom odetih vrhov, pa doseže od 3400 do 4300 m. Na jugu regija objema zapleten sistem gorovij Alatau in Tjanšan. Dve verigi Altauskega gorovja, Transilski Alatau in Terski Alatau, se raztezata vzdolž severne obale jezera Isik Kul. Visoki sta od 3000 do 4600 m in obe delno zasneženi. Južno od jezera se v isto smer raztezata dve verigi Tjanšana, ločeni z dolino Narina. Vrhovi so visoki od 1800 in 2400 m. Zahodno od jezera se v nekdanjo Sirdarsko oblast zajeda Aleksandrova veriga s strmimi pobočji, visoka od 2700 do 3000 m in z nekaj vrhovi preko 4000 m. Drug gorski kompleks z veliko nižjo nadmorsko višino se razteza proti severozahodu od Zailijskega Alataua proti južnemu koncu Balhaškega jezera. Na severu, kjer je provinca mejila na Semipalatinsko oblast, je obsegala zahodne dele gorovja Tarbagataj, katerega vrhovi niso stalno zasnežćeni. Preostanek province je tvorila rodovitna stepa na severovzhodu (Sergiopol) in prostrane nenaseljive peščene stepe na jugu Balhaškega jezera. Južno od teh step so ob vznožju gora in na vhodih v doline obsežna območja rodovitne zemlje. ===Podnebje=== [[Slika:IMG 9366-Kaindy.jpg|thumb|left|250px|Jezero Kaindi]] Podnebje v Semirečju je izrazito celinsko. V stepah so zime zelo mrzle. Temperature padejo na povprečnih -11 °C in Balhaško jezero vsako leto zamrzne. V stepah okoli Ala Kula vetrovi odpihujejo sneg. Prehod iz zime v pomlad je zelo hitra in stepe hitro ozelenijo, a jih kmalu ožge sonce. Povprečne temperature v [[Almati]]ju (733 m) so: letna 8 °C, januarska -8 °C in julijska 23 °C. Temperature v Prževalsku (1660 m) so: letna 2,5 °C, januarska -5 °C in julijska 17 °C. Še višje v gorah je pri Narinu (2100 m) povprečna letna temperatura le 6,5 °C, januarska −17 °C in julijska 18 °C. ===Vodne površine=== [[Slika:E8405-Bishkek-Almaty-hwy.jpg|thumb|Hribi med [[Biškek]]om in [[Almati]]jem]] Najpomembnejša reka je Ili, ki izvira v Tjanšanu v kitajski avtonomni prefekturi Ili Kazah v severnem Šindžjangu. Dolga je 250 km. V Tajanšanu izvira tudi reka Ču, ki teče proti severozahodu skozi nekdanjo Akmolinsko oblast. Reka Narin teče proti jugozahodu po eni od dolin Tjanšana v [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], kjer se izliva v [[Sir Darja|Sir Darjo]]. Največji jezeri v Semirečju sta Balhaško (ali Dengiško) jezero in Ala Kul, ki je bilo v obdobju po pliocenu povezano z Balkaškom jezerom, zdaj pa leži nekaj sto metrov višje in je z verigo manjših jezer povezano s Sisik Kulom, jezerom Isik Kul ter gorskima jezeroma Son Kul in Čatir Kul. ==Prebivalstvo== Konec keta 1906 je bilo število prebivalcev ocenjeno na 1.080.700. [[Kazahi]] so predstavljali 76 % prebivalstva, [[Rusi]] 14 % in Taranči ([[Ujguri]]) 5,7 %. ==Zgodovina in uprava== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kazahstan]] b5683juyder32czmzggqwusuxvktlia 6690612 6690558 2026-06-17T09:13:05Z Octopus 13285 /* Zgodovina in uprava */ zgodovina 6690612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Semirečje | native_name = Žemisu (kazaško) | alternate_name = Sedmorečje | image = | imagealttext = | caption = | map_type = Kazahstan | map_alt = | map_caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana | map_size = 300px | relief = yes | latd = 45.39845 | latm = | lats = | latNS = N | longd = 78.046875 | longm = | longs = | longEW = E | coordinates_display = inline, title | location = {{zastava|Kazahstan}} | region = | type = | part_of = | length = okoli 500 km | width = okoli 270 km | area = | height = 340 – 1000 m | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Semirečje''' ([[Ruščina|rusko]]: Семиречье, Semirečje, [[Kazaščina|kazaško]]: Жетісу, Žetisu,<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC|title=Traditions of Heroic and Epic Poetry: Characteristics and techniques|date=1989|quote=Jeti-suu |editor=J. B. Hainsworth, Arthur Thomas Hatto|page=[https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC&pg=PA87 87]|isbn=978-0-947623-19-7}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ|title=Movement, Power and Place in Central Asia and Beyond: Contested Trajectories|date=2012|editor=Madeleine Reeves|isbn=978-0-415-50353-2|page=[https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ&pg=PA134 134]|publisher=Routledge }}</ref> [[Kirgiščina|kirgiško]]: Жети-Суу, Žeti-Suu, [[Ujgurščina|ujgursko]]; Йәттису, Jettisu) je zgodovinska regija v Srednji Aziji, ki ustreza jugovzhodnemu delu sedanjega [[Kazahstan]]a. ==Ime== Ime regije izvira iz kazaškega izraza 'sedem rek', vendar pomeni 'obilje vode', v nasprotju s suhimi stepami vzhodno od [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]]. Ime dolguje rekam, ki tečejo z jugovzhoda v Balhaško jezero. Večina Semirečja spada v današnji kazahstanski regiji [[Žetisu]] in Almati, nekaj tudi v druge regije Kazahstana, nekaj pa v severni [[Kirgizistan]]. ==Geografija== [[Slika:Lakebalkhashbasinmap.png|thumb|300px|Reke, ki se še stekajo v Balhaško jezero]] V 19. stoletju je Semireška oblast obsegala stepe južno od Balhaškega jezera in dele gorovja Tjanšan okoli jezera [[Isik Kul]]. Oblast je imela površino 147.300 km² in je na severu mejila na Semipalatinsko oblast, na vzhodu in jugu na Kitajsko ([[Šindžjang]]) in na zahodu na nekdanje Fergansko, Sirdarsko in Akmolinsko oblast. Gorovje Džungarski Altau, ki ločuje Semirečje od kitajske regije Kuldža, se razteza proti jugozahodu proti reki Ili. Povprečna nadmorska višina gorovja je 2700 m, več osamljenih, s snegom odetih vrhov, pa doseže od 3400 do 4300 m. Na jugu regija objema zapleten sistem gorovij Alatau in Tjanšan. Dve verigi Altauskega gorovja, Transilski Alatau in Terski Alatau, se raztezata vzdolž severne obale jezera Isik Kul. Visoki sta od 3000 do 4600 m in obe delno zasneženi. Južno od jezera se v isto smer raztezata dve verigi Tjanšana, ločeni z dolino Narina. Vrhovi so visoki od 1800 in 2400 m. Zahodno od jezera se v nekdanjo Sirdarsko oblast zajeda Aleksandrova veriga s strmimi pobočji, visoka od 2700 do 3000 m in z nekaj vrhovi preko 4000 m. Drug gorski kompleks z veliko nižjo nadmorsko višino se razteza proti severozahodu od Zailijskega Alataua proti južnemu koncu Balhaškega jezera. Na severu, kjer je provinca mejila na Semipalatinsko oblast, je obsegala zahodne dele gorovja Tarbagataj, katerega vrhovi niso stalno zasnežćeni. Preostanek province je tvorila rodovitna stepa na severovzhodu (Sergiopol) in prostrane nenaseljive peščene stepe na jugu Balhaškega jezera. Južno od teh step so ob vznožju gora in na vhodih v doline obsežna območja rodovitne zemlje. ===Podnebje=== [[Slika:IMG 9366-Kaindy.jpg|thumb|left|250px|Jezero Kaindi]] Podnebje v Semirečju je izrazito celinsko. V stepah so zime zelo mrzle. Temperature padejo na povprečnih -11 °C in Balhaško jezero vsako leto zamrzne. V stepah okoli Ala Kula vetrovi odpihujejo sneg. Prehod iz zime v pomlad je zelo hitra in stepe hitro ozelenijo, a jih kmalu ožge sonce. Povprečne temperature v [[Almati]]ju (733 m) so: letna 8 °C, januarska -8 °C in julijska 23 °C. Temperature v Prževalsku (1660 m) so: letna 2,5 °C, januarska -5 °C in julijska 17 °C. Še višje v gorah je pri Narinu (2100 m) povprečna letna temperatura le 6,5 °C, januarska −17 °C in julijska 18 °C. ===Vodne površine=== [[Slika:E8405-Bishkek-Almaty-hwy.jpg|thumb|Hribi med [[Biškek]]om in [[Almati]]jem]] Najpomembnejša reka je Ili, ki izvira v Tjanšanu v kitajski avtonomni prefekturi Ili Kazah v severnem Šindžjangu. Dolga je 250 km. V Tajanšanu izvira tudi reka Ču, ki teče proti severozahodu skozi nekdanjo Akmolinsko oblast. Reka Narin teče proti jugozahodu po eni od dolin Tjanšana v [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], kjer se izliva v [[Sir Darja|Sir Darjo]]. Največji jezeri v Semirečju sta Balhaško (ali Dengiško) jezero in Ala Kul, ki je bilo v obdobju po pliocenu povezano z Balkaškom jezerom, zdaj pa leži nekaj sto metrov višje in je z verigo manjših jezer povezano s Sisik Kulom, jezerom Isik Kul ter gorskima jezeroma Son Kul in Čatir Kul. ==Prebivalstvo== Konec keta 1906 je bilo število prebivalcev ocenjeno na 1.080.700. [[Kazahi]] so predstavljali 76 % prebivalstva, [[Rusi]] 14 % in Taranči ([[Ujguri]]) 5,7 %. ==Zgodovina in uprava== Zgodovina osrednje semireške stepe je tesno povezana s številnimi ljudstvi, ki so živela na tem območju. V obdobju od 6. do 3. stoletja pr. n. št. so [[iran]]ski [[Saki]] ustanovili svojo prvo državo, katere središče je bilo v Semirečju.<ref>{{cite web|url=http://kazembro.kz/?kazakhstantype=history&lang=en |title=History |website=kazembro.kz}}</ref> Sredi 6. stoletja n. št. so Semirečje, osrednji [[Kazahstan]] in [[Horezm]] zasedla [[turška ljudstva]].<ref>{{cite web|url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=43:history-of-states-on-the-territory-of-kazakhstan&catid=5:2&Itemid=27|title=HISTORY OF STATES ON THE TERRITORY OF KAZAKHSTAN|last=Administrator|website=www.scientificfund.kz|access-date=2018-06-27|archive-date=2018-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180628015541/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=43:history-of-states-on-the-territory-of-kazakhstan&catid=5:2&Itemid=27|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Семиреченская область 1900.svg|thumb|left|Semireška oblast leta 1900]] [[Slika:Zakaukazie-Turkestan1903-Semirechye.jpg|thumb|left|Poljski zemljevid iz leta 1903; kot Sedmorečje ([[Poljščina|poljsko]]: Siedmiorzecze) je označena mnogo manjša pokrajina jugovzhodno od Balhaškega jezera]] Semirečje je v 17. stoletju pripadalo [[Džungarski kanat|Džungarskemu kanatu]]. Ko je Džungarski kanat leta 1755 osvojila [[dinastija Čing]], je območje postalo del dinastije Čing pod neposredno oblastjo generala Ilija ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伊犁將軍, Yīlí jiāngjūn), s sedežem v utrdbi Huijuan, takrat bolj znani kot Ili ali Nova Kuldža,<ref>{{citation |last= |first= |contribution=[[:s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Ili]] |title=[[:s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition|Encyclopaedia Britannica]] |edition=9th |volume=XII |date=1881 |publisher= |location= |page= }}.</ref> približno 30 km zahodno od Jininga. Leta 1854 je večino kitajskega Semirečja pred izbruhom [[Krimska vojna|krimske vojne]] priključilo [[Ruski imperij|Rusko carstvo]].<ref>{{cite book|title=Historical Atlas of the 19th Century World, 1783-1914|year=1998|publisher=Barnes & Noble Books|isbn=978-0-7607-3203-8|page=5.19}}</ref> Vojna je preprečila nadaljenje prodiranje Rusov proti jugu. Ozemeljsko spremembo je potrdil [[Tarbagatajski sporazum]], s katerim je Rusija na račun kitajskega Šindžjanga pridobila okoli 900.000 km² ozemlja.<ref>{{cite book |first=S. C. M. |last=Paine |title=Imperial Rivals: China, Russia, and Their Disputed Frontier |url=https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain |url-access=registration |year=1996 |publisher=M. E. Sharpep=29|isbn=978-1-56324-724-8 }}</ref> Na mestih nekdanjih kokandskih trdnjav na stepski meji sta bili leta 1854 ustanovljeni dve glavni trdnjavi in garniziji v regiji, Verni ([[Almati]]) in Pišpek ([[Biškek]]). Od leta 1867 do 1884 je bilo Semirečje del ruskega [[Turkestan]]a, potem pa je do leta 1899 spadalo v Generalno gubernijo step. Tisto leto je bilo vrnjeno v Turkestan. Gubernija je bila razdeljena na šest okrožij, katerih glavna mesta so bila Verni (Almati, glavno mesto), Jarkent, Kopal (Kapal), Pišpek (Biškek), Prževalsk (Karakol) in Sergiopol (Ajagoz). Pred [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je bila glavna dejavnost Rusov, Ujgurov in Džungarjev, delno tudi Kazahov, kmetijstvo. Najpomembnejši pridelki so bili pšenica, ječmen, oves, proso, riž in krompir. Gojili so različne oljnice in krmne rastline, pa tudi bombaž, konopljo, lan in mak. Kazahi so se zelo intenzivno ukvarjali z živinorejo, in sicer s konji, govedom, ovcami, kamelami, kozami in prašiči. Dobro razvito je bilo sadjarstvo. Carska krona je vzdrževala dva vzorčna vrta. Zelo razširjeno je bilo čebelarstvo. Med proizvodne obrate so spadali mlini, destilarne, usnjarne in tobačne tovarne. Veliko nomadskih Kazahov in stalnih naseljencev se je ukvarjalo z domačimi obrtmi, vključno s tkanjem preprog in izdelavo filca ter sedlarskih in kovinskih izdelkov. Vrednost trgovine s Kitajsko je bila leta 1911 ocenjena na malo manj kot pol milijona funtov. Po [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] leta 1905 in izgradnji [[Transaralska železnica|Transaralske železnice]] se je močno povečalo priseljevanje ruskega prebivalstva, ki ga je vodil Oddelek za migracije (rusko: Переселенческое Управление) v [[Sankt Peterburg]]u. Pokrajino je do boljševiškega prevzema oblasti leta 1921 upravljal Vasile Balabanov, podrejen generalu Aleksandru Dutovu. Dutov in Balabanov sta po prihodu boljševikov pobegnila na Kitajsko. Po srednjeazijski vstaji leta 1916 in ruski revoluciji leta 1917 se je oblast začasne vlade v regiji sesula. Kazahi naj bi v nasilju, ki je sledilo v Semirečju, ubili približno 2500 ruskih naseljencev, temu pa so sledili enako krvavi povračilni ukrepi proti nomadskemu prebivalstvu, ki so jih vodili delavsko-vojaški sovjeti v Taškentu in Verniju. Boljševiška oblast je bila ponovno vzpostavljena v letih 1918–1921 v nizu kampanj, ki jih je vodil [[Mihail Frunze]], po katerem je bilo preimenovano mesto Pišpek. Leta 1924 je nova [[Sovjetska zveza]] Semirečju priključila južni del nove Kazahstanske ASSR. Leta 1931 je Kazahstanska republika postala polnopravna sovjetska republika in nominalno neodvisna od Rusije. Leta 1936 je postala sovjetska republika tudi Kirgiška ASSR z južnim delom Semirečja. Konec leta 1991 sta obe republiki razglasili neodvisnost od Sovjetske zveze in ustanovili novi državi [[Kazahstan]] oziroma [[Kirgizistan]]. == Podobna imena== Ime okrožja Onsu (Vensu) v bližnji prefekturi Aksu v Šindžjangu na Kitajskem v ujgurščini in drugih turških jezikih pomeni 'deset voda'. Obe imeni sta sestavljeni iz številke 'deset', ki ji sledi beseda 'su', ki pomeni reko ali vodo.<ref name="wszf_温宿县人">{{Cite web | title = 温宿县人民政府 领导致词| trans-title = Wensu County People's Government - Address by the Leaders| publisher = 温宿县人民政府| date = 2019-03-22| access-date = 30 November 2019| url = http://www.wszf.gov.cn/zjws/ldzc/index.html| language = zh| archive-date = 2020-04-07| archive-url = https://web.archive.org/web/20200407001512/http://www.wszf.gov.cn/zjws/ldzc/index.html| url-status = dead}}</ref> Krajevno ime Aksu v bližnji prefekturi Aksu je turško in pomeni 'bela voda'.<ref>{{cite web|url=http://www.akss.gov.cn/gkxx/index.html|script-title=zh:阿克苏市概况|access-date=18 May 2020|script-website=zh:阿克苏市人民政府|language=zh-hans|quote={{lang|zh-hans|阿克苏市，维吾尔语意为"白水城"，}}|archive-date=26 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626083018/http://www.akss.gov.cn/gkxx/index.html|url-status=dead}}</ref> Ime reke Kizilsu in bližnje prefekture v Šindžjangu pomeni 'rdeča voda' (kitajsko: 克孜勒苏河).<ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/throughunknownp00olufgoog/|title=Through the Unknown Pamirs|author=Ole Olufsen|author-link=|year=1904|via=Internet Archive|publisher=William Heinemann|page=[https://archive.org/details/throughunknownp00olufgoog/page/n31/ 5]}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kazahstan]] 5ubmgwju042ed26g4c0v8jekappucib 6690614 6690612 2026-06-17T09:19:32Z Octopus 13285 /* Zgodovina in uprava */ sliki 6690614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Semirečje | native_name = Žemisu (kazaško) | alternate_name = Sedmorečje | image = | imagealttext = | caption = | map_type = Kazahstan | map_alt = | map_caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana | map_size = 300px | relief = yes | latd = 45.39845 | latm = | lats = | latNS = N | longd = 78.046875 | longm = | longs = | longEW = E | coordinates_display = inline, title | location = {{zastava|Kazahstan}} | region = | type = | part_of = | length = okoli 500 km | width = okoli 270 km | area = | height = 340 – 1000 m | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Semirečje''' ([[Ruščina|rusko]]: Семиречье, Semirečje, [[Kazaščina|kazaško]]: Жетісу, Žetisu,<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC|title=Traditions of Heroic and Epic Poetry: Characteristics and techniques|date=1989|quote=Jeti-suu |editor=J. B. Hainsworth, Arthur Thomas Hatto|page=[https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC&pg=PA87 87]|isbn=978-0-947623-19-7}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ|title=Movement, Power and Place in Central Asia and Beyond: Contested Trajectories|date=2012|editor=Madeleine Reeves|isbn=978-0-415-50353-2|page=[https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ&pg=PA134 134]|publisher=Routledge }}</ref> [[Kirgiščina|kirgiško]]: Жети-Суу, Žeti-Suu, [[Ujgurščina|ujgursko]]; Йәттису, Jettisu) je zgodovinska regija v Srednji Aziji, ki ustreza jugovzhodnemu delu sedanjega [[Kazahstan]]a. ==Ime== Ime regije izvira iz kazaškega izraza 'sedem rek', vendar pomeni 'obilje vode', v nasprotju s suhimi stepami vzhodno od [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]]. Ime dolguje rekam, ki tečejo z jugovzhoda v Balhaško jezero. Večina Semirečja spada v današnji kazahstanski regiji [[Žetisu]] in Almati, nekaj tudi v druge regije Kazahstana, nekaj pa v severni [[Kirgizistan]]. ==Geografija== [[Slika:Lakebalkhashbasinmap.png|thumb|300px|Reke, ki se še stekajo v Balhaško jezero]] V 19. stoletju je Semireška oblast obsegala stepe južno od Balhaškega jezera in dele gorovja Tjanšan okoli jezera [[Isik Kul]]. Oblast je imela površino 147.300 km² in je na severu mejila na Semipalatinsko oblast, na vzhodu in jugu na Kitajsko ([[Šindžjang]]) in na zahodu na nekdanje Fergansko, Sirdarsko in Akmolinsko oblast. Gorovje Džungarski Altau, ki ločuje Semirečje od kitajske regije Kuldža, se razteza proti jugozahodu proti reki Ili. Povprečna nadmorska višina gorovja je 2700 m, več osamljenih, s snegom odetih vrhov, pa doseže od 3400 do 4300 m. Na jugu regija objema zapleten sistem gorovij Alatau in Tjanšan. Dve verigi Altauskega gorovja, Transilski Alatau in Terski Alatau, se raztezata vzdolž severne obale jezera Isik Kul. Visoki sta od 3000 do 4600 m in obe delno zasneženi. Južno od jezera se v isto smer raztezata dve verigi Tjanšana, ločeni z dolino Narina. Vrhovi so visoki od 1800 in 2400 m. Zahodno od jezera se v nekdanjo Sirdarsko oblast zajeda Aleksandrova veriga s strmimi pobočji, visoka od 2700 do 3000 m in z nekaj vrhovi preko 4000 m. Drug gorski kompleks z veliko nižjo nadmorsko višino se razteza proti severozahodu od Zailijskega Alataua proti južnemu koncu Balhaškega jezera. Na severu, kjer je provinca mejila na Semipalatinsko oblast, je obsegala zahodne dele gorovja Tarbagataj, katerega vrhovi niso stalno zasnežćeni. Preostanek province je tvorila rodovitna stepa na severovzhodu (Sergiopol) in prostrane nenaseljive peščene stepe na jugu Balhaškega jezera. Južno od teh step so ob vznožju gora in na vhodih v doline obsežna območja rodovitne zemlje. ===Podnebje=== [[Slika:IMG 9366-Kaindy.jpg|thumb|left|250px|Jezero Kaindi]] Podnebje v Semirečju je izrazito celinsko. V stepah so zime zelo mrzle. Temperature padejo na povprečnih -11 °C in Balhaško jezero vsako leto zamrzne. V stepah okoli Ala Kula vetrovi odpihujejo sneg. Prehod iz zime v pomlad je zelo hitra in stepe hitro ozelenijo, a jih kmalu ožge sonce. Povprečne temperature v [[Almati]]ju (733 m) so: letna 8 °C, januarska -8 °C in julijska 23 °C. Temperature v Prževalsku (1660 m) so: letna 2,5 °C, januarska -5 °C in julijska 17 °C. Še višje v gorah je pri Narinu (2100 m) povprečna letna temperatura le 6,5 °C, januarska −17 °C in julijska 18 °C. ===Vodne površine=== [[Slika:E8405-Bishkek-Almaty-hwy.jpg|thumb|Hribi med [[Biškek]]om in [[Almati]]jem]] Najpomembnejša reka je Ili, ki izvira v Tjanšanu v kitajski avtonomni prefekturi Ili Kazah v severnem Šindžjangu. Dolga je 250 km. V Tajanšanu izvira tudi reka Ču, ki teče proti severozahodu skozi nekdanjo Akmolinsko oblast. Reka Narin teče proti jugozahodu po eni od dolin Tjanšana v [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], kjer se izliva v [[Sir Darja|Sir Darjo]]. Največji jezeri v Semirečju sta Balhaško (ali Dengiško) jezero in Ala Kul, ki je bilo v obdobju po pliocenu povezano z Balkaškom jezerom, zdaj pa leži nekaj sto metrov višje in je z verigo manjših jezer povezano s Sisik Kulom, jezerom Isik Kul ter gorskima jezeroma Son Kul in Čatir Kul. ==Prebivalstvo== Konec keta 1906 je bilo število prebivalcev ocenjeno na 1.080.700. [[Kazahi]] so predstavljali 76 % prebivalstva, [[Rusi]] 14 % in Taranči ([[Ujguri]]) 5,7 %. ==Zgodovina in uprava== Zgodovina osrednje semireške stepe je tesno povezana s številnimi ljudstvi, ki so živela na tem območju. V obdobju od 6. do 3. stoletja pr. n. št. so [[iran]]ski [[Saki]] ustanovili svojo prvo državo, katere središče je bilo v Semirečju.<ref>{{cite web|url=http://kazembro.kz/?kazakhstantype=history&lang=en |title=History |website=kazembro.kz}}</ref> Sredi 6. stoletja n. št. so Semirečje, osrednji [[Kazahstan]] in [[Horezm]] zasedla [[turška ljudstva]].<ref>{{cite web|url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=43:history-of-states-on-the-territory-of-kazakhstan&catid=5:2&Itemid=27|title=HISTORY OF STATES ON THE TERRITORY OF KAZAKHSTAN|last=Administrator|website=www.scientificfund.kz|access-date=2018-06-27|archive-date=2018-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180628015541/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=43:history-of-states-on-the-territory-of-kazakhstan&catid=5:2&Itemid=27|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Семиреченская область 1900.svg|thumb|left|Semireška oblast leta 1900]] [[Slika:Zakaukazie-Turkestan1903-Semirechye.jpg|thumb|left|Poljski zemljevid iz leta 1903; kot Sedmorečje ([[Poljščina|poljsko]]: Siedmiorzecze) je označena mnogo manjša pokrajina jugovzhodno od Balhaškega jezera]] Semirečje je v 17. stoletju pripadalo [[Džungarski kanat|Džungarskemu kanatu]]. Ko je Džungarski kanat leta 1755 osvojila [[dinastija Čing]], je območje postalo del dinastije Čing pod neposredno oblastjo generala Ilija ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伊犁將軍, Yīlí jiāngjūn), s sedežem v utrdbi Huijuan, takrat bolj znani kot Ili ali Nova Kuldža,<ref>{{citation |last= |first= |contribution=[[:s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Ili]] |title=[[:s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition|Encyclopaedia Britannica]] |edition=9th |volume=XII |date=1881 |publisher= |location= |page= }}.</ref> približno 30 km zahodno od Jininga. Leta 1854 je večino kitajskega Semirečja pred izbruhom [[Krimska vojna|krimske vojne]] priključilo [[Ruski imperij|Rusko carstvo]].<ref>{{cite book|title=Historical Atlas of the 19th Century World, 1783-1914|year=1998|publisher=Barnes & Noble Books|isbn=978-0-7607-3203-8|page=5.19}}</ref> Vojna je preprečila nadaljenje prodiranje Rusov proti jugu. Ozemeljsko spremembo je potrdil [[Tarbagatajski sporazum]], s katerim je Rusija na račun kitajskega Šindžjanga pridobila okoli 900.000 km² ozemlja.<ref>{{cite book |first=S. C. M. |last=Paine |title=Imperial Rivals: China, Russia, and Their Disputed Frontier |url=https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain |url-access=registration |year=1996 |publisher=M. E. Sharpep=29|isbn=978-1-56324-724-8 }}</ref> Na mestih nekdanjih kokandskih trdnjav na stepski meji sta bili leta 1854 ustanovljeni dve glavni trdnjavi in garniziji v regiji, Verni ([[Almati]]) in Pišpek ([[Biškek]]). Od leta 1867 do 1884 je bilo Semirečje del ruskega [[Turkestan]]a, potem pa je do leta 1899 spadalo v Generalno gubernijo step. Tisto leto je bilo vrnjeno v Turkestan. Gubernija je bila razdeljena na šest okrožij, katerih glavna mesta so bila Verni (Almati, glavno mesto), Jarkent, Kopal (Kapal), Pišpek (Biškek), Prževalsk (Karakol) in Sergiopol (Ajagoz). Pred [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je bila glavna dejavnost Rusov, Ujgurov in Džungarjev, delno tudi Kazahov, kmetijstvo. Najpomembnejši pridelki so bili pšenica, ječmen, oves, proso, riž in krompir. Gojili so različne oljnice in krmne rastline, pa tudi bombaž, konopljo, lan in mak. Kazahi so se zelo intenzivno ukvarjali z živinorejo, in sicer s konji, govedom, ovcami, kamelami, kozami in prašiči. Dobro razvito je bilo sadjarstvo. Carska krona je vzdrževala dva vzorčna vrta. Zelo razširjeno je bilo čebelarstvo. Med proizvodne obrate so spadali mlini, destilarne, usnjarne in tobačne tovarne. Veliko nomadskih Kazahov in stalnih naseljencev se je ukvarjalo z domačimi obrtmi, vključno s tkanjem preprog in izdelavo filca ter sedlarskih in kovinskih izdelkov. Vrednost trgovine s Kitajsko je bila leta 1911 ocenjena na malo manj kot pol milijona funtov. Po [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] leta 1905 in izgradnji [[Transaralska železnica|Transaralske železnice]] se je močno povečalo priseljevanje ruskega prebivalstva, ki ga je vodil Oddelek za migracije (rusko: Переселенческое Управление) v [[Sankt Peterburg]]u. Pokrajino je do boljševiškega prevzema oblasti leta 1921 upravljal Vasile Balabanov, podrejen generalu Aleksandru Dutovu. Dutov in Balabanov sta po prihodu boljševikov pobegnila na Kitajsko. [[Slika:Magasin kupza Gabdulwakijewa.jpeg|thumb|Trgovina v Almatiju v 19. stoletju]] [[Slika:E8476-Almaty-Ascension-Cathedral.jpg|thumb|Stolnica Vnebovzetja v Almatiju]] Po srednjeazijski vstaji leta 1916 in ruski revoluciji leta 1917 se je oblast začasne vlade v regiji sesula. Kazahi naj bi v nasilju, ki je sledilo v Semirečju, ubili približno 2500 ruskih naseljencev, temu pa so sledili enako krvavi povračilni ukrepi proti nomadskemu prebivalstvu, ki so jih vodili delavsko-vojaški sovjeti v Taškentu in Verniju. Boljševiška oblast je bila ponovno vzpostavljena v letih 1918–1921 v nizu kampanj, ki jih je vodil [[Mihail Frunze]], po katerem je bilo preimenovano mesto Pišpek. Leta 1924 je nova [[Sovjetska zveza]] Semirečju priključila južni del nove Kazahstanske ASSR. Leta 1931 je Kazahstanska republika postala polnopravna sovjetska republika in nominalno neodvisna od Rusije. Leta 1936 je postala sovjetska republika tudi Kirgiška ASSR z južnim delom Semirečja. Konec leta 1991 sta obe republiki razglasili neodvisnost od Sovjetske zveze in ustanovili novi državi [[Kazahstan]] oziroma [[Kirgizistan]]. == Podobna imena== Ime okrožja Onsu (Vensu) v bližnji prefekturi Aksu v Šindžjangu na Kitajskem v ujgurščini in drugih turških jezikih pomeni 'deset voda'. Obe imeni sta sestavljeni iz številke 'deset', ki ji sledi beseda 'su', ki pomeni reko ali vodo.<ref name="wszf_温宿县人">{{Cite web | title = 温宿县人民政府 领导致词| trans-title = Wensu County People's Government - Address by the Leaders| publisher = 温宿县人民政府| date = 2019-03-22| access-date = 30 November 2019| url = http://www.wszf.gov.cn/zjws/ldzc/index.html| language = zh| archive-date = 2020-04-07| archive-url = https://web.archive.org/web/20200407001512/http://www.wszf.gov.cn/zjws/ldzc/index.html| url-status = dead}}</ref> Krajevno ime Aksu v bližnji prefekturi Aksu je turško in pomeni 'bela voda'.<ref>{{cite web|url=http://www.akss.gov.cn/gkxx/index.html|script-title=zh:阿克苏市概况|access-date=18 May 2020|script-website=zh:阿克苏市人民政府|language=zh-hans|quote={{lang|zh-hans|阿克苏市，维吾尔语意为"白水城"，}}|archive-date=26 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626083018/http://www.akss.gov.cn/gkxx/index.html|url-status=dead}}</ref> Ime reke Kizilsu in bližnje prefekture v Šindžjangu pomeni 'rdeča voda' (kitajsko: 克孜勒苏河).<ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/throughunknownp00olufgoog/|title=Through the Unknown Pamirs|author=Ole Olufsen|author-link=|year=1904|via=Internet Archive|publisher=William Heinemann|page=[https://archive.org/details/throughunknownp00olufgoog/page/n31/ 5]}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kazahstan]] jygn1kk3ndbwmltaptc5j6m9zmt077h 6690617 6690614 2026-06-17T09:22:38Z Octopus 13285 /* Viri */ 6690617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Semirečje | native_name = Žemisu (kazaško) | alternate_name = Sedmorečje | image = | imagealttext = | caption = | map_type = Kazahstan | map_alt = | map_caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana | map_size = 300px | relief = yes | latd = 45.39845 | latm = | lats = | latNS = N | longd = 78.046875 | longm = | longs = | longEW = E | coordinates_display = inline, title | location = {{zastava|Kazahstan}} | region = | type = | part_of = | length = okoli 500 km | width = okoli 270 km | area = | height = 340 – 1000 m | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Semirečje''' ([[Ruščina|rusko]]: Семиречье, Semirečje, [[Kazaščina|kazaško]]: Жетісу, Žetisu,<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC|title=Traditions of Heroic and Epic Poetry: Characteristics and techniques|date=1989|quote=Jeti-suu |editor=J. B. Hainsworth, Arthur Thomas Hatto|page=[https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC&pg=PA87 87]|isbn=978-0-947623-19-7}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ|title=Movement, Power and Place in Central Asia and Beyond: Contested Trajectories|date=2012|editor=Madeleine Reeves|isbn=978-0-415-50353-2|page=[https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ&pg=PA134 134]|publisher=Routledge }}</ref> [[Kirgiščina|kirgiško]]: Жети-Суу, Žeti-Suu, [[Ujgurščina|ujgursko]]; Йәттису, Jettisu) je zgodovinska regija v Srednji Aziji, ki ustreza jugovzhodnemu delu sedanjega [[Kazahstan]]a. ==Ime== Ime regije izvira iz kazaškega izraza 'sedem rek', vendar pomeni 'obilje vode', v nasprotju s suhimi stepami vzhodno od [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]]. Ime dolguje rekam, ki tečejo z jugovzhoda v Balhaško jezero. Večina Semirečja spada v današnji kazahstanski regiji [[Žetisu]] in Almati, nekaj tudi v druge regije Kazahstana, nekaj pa v severni [[Kirgizistan]]. ==Geografija== [[Slika:Lakebalkhashbasinmap.png|thumb|300px|Reke, ki se še stekajo v Balhaško jezero]] V 19. stoletju je Semireška oblast obsegala stepe južno od Balhaškega jezera in dele gorovja Tjanšan okoli jezera [[Isik Kul]]. Oblast je imela površino 147.300 km² in je na severu mejila na Semipalatinsko oblast, na vzhodu in jugu na Kitajsko ([[Šindžjang]]) in na zahodu na nekdanje Fergansko, Sirdarsko in Akmolinsko oblast. Gorovje Džungarski Altau, ki ločuje Semirečje od kitajske regije Kuldža, se razteza proti jugozahodu proti reki Ili. Povprečna nadmorska višina gorovja je 2700 m, več osamljenih, s snegom odetih vrhov, pa doseže od 3400 do 4300 m. Na jugu regija objema zapleten sistem gorovij Alatau in Tjanšan. Dve verigi Altauskega gorovja, Transilski Alatau in Terski Alatau, se raztezata vzdolž severne obale jezera Isik Kul. Visoki sta od 3000 do 4600 m in obe delno zasneženi. Južno od jezera se v isto smer raztezata dve verigi Tjanšana, ločeni z dolino Narina. Vrhovi so visoki od 1800 in 2400 m. Zahodno od jezera se v nekdanjo Sirdarsko oblast zajeda Aleksandrova veriga s strmimi pobočji, visoka od 2700 do 3000 m in z nekaj vrhovi preko 4000 m. Drug gorski kompleks z veliko nižjo nadmorsko višino se razteza proti severozahodu od Zailijskega Alataua proti južnemu koncu Balhaškega jezera. Na severu, kjer je provinca mejila na Semipalatinsko oblast, je obsegala zahodne dele gorovja Tarbagataj, katerega vrhovi niso stalno zasnežćeni. Preostanek province je tvorila rodovitna stepa na severovzhodu (Sergiopol) in prostrane nenaseljive peščene stepe na jugu Balhaškega jezera. Južno od teh step so ob vznožju gora in na vhodih v doline obsežna območja rodovitne zemlje. ===Podnebje=== [[Slika:IMG 9366-Kaindy.jpg|thumb|left|250px|Jezero Kaindi]] Podnebje v Semirečju je izrazito celinsko. V stepah so zime zelo mrzle. Temperature padejo na povprečnih -11 °C in Balhaško jezero vsako leto zamrzne. V stepah okoli Ala Kula vetrovi odpihujejo sneg. Prehod iz zime v pomlad je zelo hitra in stepe hitro ozelenijo, a jih kmalu ožge sonce. Povprečne temperature v [[Almati]]ju (733 m) so: letna 8 °C, januarska -8 °C in julijska 23 °C. Temperature v Prževalsku (1660 m) so: letna 2,5 °C, januarska -5 °C in julijska 17 °C. Še višje v gorah je pri Narinu (2100 m) povprečna letna temperatura le 6,5 °C, januarska −17 °C in julijska 18 °C. ===Vodne površine=== [[Slika:E8405-Bishkek-Almaty-hwy.jpg|thumb|Hribi med [[Biškek]]om in [[Almati]]jem]] Najpomembnejša reka je Ili, ki izvira v Tjanšanu v kitajski avtonomni prefekturi Ili Kazah v severnem Šindžjangu. Dolga je 250 km. V Tajanšanu izvira tudi reka Ču, ki teče proti severozahodu skozi nekdanjo Akmolinsko oblast. Reka Narin teče proti jugozahodu po eni od dolin Tjanšana v [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], kjer se izliva v [[Sir Darja|Sir Darjo]]. Največji jezeri v Semirečju sta Balhaško (ali Dengiško) jezero in Ala Kul, ki je bilo v obdobju po pliocenu povezano z Balkaškom jezerom, zdaj pa leži nekaj sto metrov višje in je z verigo manjših jezer povezano s Sisik Kulom, jezerom Isik Kul ter gorskima jezeroma Son Kul in Čatir Kul. ==Prebivalstvo== Konec keta 1906 je bilo število prebivalcev ocenjeno na 1.080.700. [[Kazahi]] so predstavljali 76 % prebivalstva, [[Rusi]] 14 % in Taranči ([[Ujguri]]) 5,7 %. ==Zgodovina in uprava== Zgodovina osrednje semireške stepe je tesno povezana s številnimi ljudstvi, ki so živela na tem območju. V obdobju od 6. do 3. stoletja pr. n. št. so [[iran]]ski [[Saki]] ustanovili svojo prvo državo, katere središče je bilo v Semirečju.<ref>{{cite web|url=http://kazembro.kz/?kazakhstantype=history&lang=en |title=History |website=kazembro.kz}}</ref> Sredi 6. stoletja n. št. so Semirečje, osrednji [[Kazahstan]] in [[Horezm]] zasedla [[turška ljudstva]].<ref>{{cite web|url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=43:history-of-states-on-the-territory-of-kazakhstan&catid=5:2&Itemid=27|title=HISTORY OF STATES ON THE TERRITORY OF KAZAKHSTAN|last=Administrator|website=www.scientificfund.kz|access-date=2018-06-27|archive-date=2018-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180628015541/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=43:history-of-states-on-the-territory-of-kazakhstan&catid=5:2&Itemid=27|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Семиреченская область 1900.svg|thumb|left|Semireška oblast leta 1900]] [[Slika:Zakaukazie-Turkestan1903-Semirechye.jpg|thumb|left|Poljski zemljevid iz leta 1903; kot Sedmorečje ([[Poljščina|poljsko]]: Siedmiorzecze) je označena mnogo manjša pokrajina jugovzhodno od Balhaškega jezera]] Semirečje je v 17. stoletju pripadalo [[Džungarski kanat|Džungarskemu kanatu]]. Ko je Džungarski kanat leta 1755 osvojila [[dinastija Čing]], je območje postalo del dinastije Čing pod neposredno oblastjo generala Ilija ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伊犁將軍, Yīlí jiāngjūn), s sedežem v utrdbi Huijuan, takrat bolj znani kot Ili ali Nova Kuldža,<ref>{{citation |last= |first= |contribution=[[:s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Ili]] |title=[[:s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition|Encyclopaedia Britannica]] |edition=9th |volume=XII |date=1881 |publisher= |location= |page= }}.</ref> približno 30 km zahodno od Jininga. Leta 1854 je večino kitajskega Semirečja pred izbruhom [[Krimska vojna|krimske vojne]] priključilo [[Ruski imperij|Rusko carstvo]].<ref>{{cite book|title=Historical Atlas of the 19th Century World, 1783-1914|year=1998|publisher=Barnes & Noble Books|isbn=978-0-7607-3203-8|page=5.19}}</ref> Vojna je preprečila nadaljenje prodiranje Rusov proti jugu. Ozemeljsko spremembo je potrdil [[Tarbagatajski sporazum]], s katerim je Rusija na račun kitajskega Šindžjanga pridobila okoli 900.000 km² ozemlja.<ref>{{cite book |first=S. C. M. |last=Paine |title=Imperial Rivals: China, Russia, and Their Disputed Frontier |url=https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain |url-access=registration |year=1996 |publisher=M. E. Sharpep=29|isbn=978-1-56324-724-8 }}</ref> Na mestih nekdanjih kokandskih trdnjav na stepski meji sta bili leta 1854 ustanovljeni dve glavni trdnjavi in garniziji v regiji, Verni ([[Almati]]) in Pišpek ([[Biškek]]). Od leta 1867 do 1884 je bilo Semirečje del ruskega [[Turkestan]]a, potem pa je do leta 1899 spadalo v Generalno gubernijo step. Tisto leto je bilo vrnjeno v Turkestan. Gubernija je bila razdeljena na šest okrožij, katerih glavna mesta so bila Verni (Almati, glavno mesto), Jarkent, Kopal (Kapal), Pišpek (Biškek), Prževalsk (Karakol) in Sergiopol (Ajagoz). Pred [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je bila glavna dejavnost Rusov, Ujgurov in Džungarjev, delno tudi Kazahov, kmetijstvo. Najpomembnejši pridelki so bili pšenica, ječmen, oves, proso, riž in krompir. Gojili so različne oljnice in krmne rastline, pa tudi bombaž, konopljo, lan in mak. Kazahi so se zelo intenzivno ukvarjali z živinorejo, in sicer s konji, govedom, ovcami, kamelami, kozami in prašiči. Dobro razvito je bilo sadjarstvo. Carska krona je vzdrževala dva vzorčna vrta. Zelo razširjeno je bilo čebelarstvo. Med proizvodne obrate so spadali mlini, destilarne, usnjarne in tobačne tovarne. Veliko nomadskih Kazahov in stalnih naseljencev se je ukvarjalo z domačimi obrtmi, vključno s tkanjem preprog in izdelavo filca ter sedlarskih in kovinskih izdelkov. Vrednost trgovine s Kitajsko je bila leta 1911 ocenjena na malo manj kot pol milijona funtov. Po [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] leta 1905 in izgradnji [[Transaralska železnica|Transaralske železnice]] se je močno povečalo priseljevanje ruskega prebivalstva, ki ga je vodil Oddelek za migracije (rusko: Переселенческое Управление) v [[Sankt Peterburg]]u. Pokrajino je do boljševiškega prevzema oblasti leta 1921 upravljal Vasile Balabanov, podrejen generalu Aleksandru Dutovu. Dutov in Balabanov sta po prihodu boljševikov pobegnila na Kitajsko. [[Slika:Magasin kupza Gabdulwakijewa.jpeg|thumb|Trgovina v Almatiju v 19. stoletju]] [[Slika:E8476-Almaty-Ascension-Cathedral.jpg|thumb|Stolnica Vnebovzetja v Almatiju]] Po srednjeazijski vstaji leta 1916 in ruski revoluciji leta 1917 se je oblast začasne vlade v regiji sesula. Kazahi naj bi v nasilju, ki je sledilo v Semirečju, ubili približno 2500 ruskih naseljencev, temu pa so sledili enako krvavi povračilni ukrepi proti nomadskemu prebivalstvu, ki so jih vodili delavsko-vojaški sovjeti v Taškentu in Verniju. Boljševiška oblast je bila ponovno vzpostavljena v letih 1918–1921 v nizu kampanj, ki jih je vodil [[Mihail Frunze]], po katerem je bilo preimenovano mesto Pišpek. Leta 1924 je nova [[Sovjetska zveza]] Semirečju priključila južni del nove Kazahstanske ASSR. Leta 1931 je Kazahstanska republika postala polnopravna sovjetska republika in nominalno neodvisna od Rusije. Leta 1936 je postala sovjetska republika tudi Kirgiška ASSR z južnim delom Semirečja. Konec leta 1991 sta obe republiki razglasili neodvisnost od Sovjetske zveze in ustanovili novi državi [[Kazahstan]] oziroma [[Kirgizistan]]. == Podobna imena== Ime okrožja Onsu (Vensu) v bližnji prefekturi Aksu v Šindžjangu na Kitajskem v ujgurščini in drugih turških jezikih pomeni 'deset voda'. Obe imeni sta sestavljeni iz številke 'deset', ki ji sledi beseda 'su', ki pomeni reko ali vodo.<ref name="wszf_温宿县人">{{Cite web | title = 温宿县人民政府 领导致词| trans-title = Wensu County People's Government - Address by the Leaders| publisher = 温宿县人民政府| date = 2019-03-22| access-date = 30 November 2019| url = http://www.wszf.gov.cn/zjws/ldzc/index.html| language = zh| archive-date = 2020-04-07| archive-url = https://web.archive.org/web/20200407001512/http://www.wszf.gov.cn/zjws/ldzc/index.html| url-status = dead}}</ref> Krajevno ime Aksu v bližnji prefekturi Aksu je turško in pomeni 'bela voda'.<ref>{{cite web|url=http://www.akss.gov.cn/gkxx/index.html|script-title=zh:阿克苏市概况|access-date=18 May 2020|script-website=zh:阿克苏市人民政府|language=zh-hans|quote={{lang|zh-hans|阿克苏市，维吾尔语意为"白水城"，}}|archive-date=26 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626083018/http://www.akss.gov.cn/gkxx/index.html|url-status=dead}}</ref> Ime reke Kizilsu in bližnje prefekture v Šindžjangu pomeni 'rdeča voda' (kitajsko: 克孜勒苏河).<ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/throughunknownp00olufgoog/|title=Through the Unknown Pamirs|author=Ole Olufsen|author-link=|year=1904|via=Internet Archive|publisher=William Heinemann|page=[https://archive.org/details/throughunknownp00olufgoog/page/n31/ 5]}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kazahstan]] [[Kategorija:Kirgizistan]] ff8oznvcbpje9niqahnfa0tytyxtutq 6690619 6690617 2026-06-17T09:23:58Z Octopus 13285 6690619 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Semirečje | native_name = Žemisu (kazaško) | alternate_name = Sedmorečje | image = | imagealttext = | caption = | map_type = Kazahstan | map_alt = | map_caption = Semirečje na zemljevidu Kazahstana | map_size = 300px | relief = yes | latd = 45.39845 | latm = | lats = | latNS = N | longd = 78.046875 | longm = | longs = | longEW = E | coordinates_display = inline, title | location = {{zastava|Kazahstan}} | region = | type = | part_of = | length = okoli 500 km | width = okoli 270 km | area = | height = 340 – 1000 m | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = | today = hhh }} '''Semirečje''' ([[Ruščina|rusko]]: Семиречье, Semirečje, [[Kazaščina|kazaško]]: Жетісу, Žetisu,<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC|title=Traditions of Heroic and Epic Poetry: Characteristics and techniques|date=1989|quote=Jeti-suu |editor=J. B. Hainsworth, Arthur Thomas Hatto|page=[https://books.google.com/books?id=Kk54H8aHzEIC&pg=PA87 87]|isbn=978-0-947623-19-7}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ|title=Movement, Power and Place in Central Asia and Beyond: Contested Trajectories|date=2012|editor=Madeleine Reeves|isbn=978-0-415-50353-2|page=[https://books.google.com/books?id=_VLdAAAAQBAJ&pg=PA134 134]|publisher=Routledge }}</ref> [[Kirgiščina|kirgiško]]: Жети-Суу, Žeti-Suu, [[Ujgurščina|ujgursko]]; Йәттису, Jettisu) je zgodovinska regija v Srednji Aziji, ki ustreza jugovzhodnemu delu sedanjega [[Kazahstan]]a. ==Ime== Ime regije izvira iz kazaškega izraza 'sedem rek', vendar pomeni 'obilje vode', v nasprotju s suhimi stepami vzhodno od [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]]. Ime dolguje rekam, ki tečejo z jugovzhoda v Balhaško jezero. Večina Semirečja spada v današnji kazahstanski regiji [[Žetisu]] in Almati, nekaj tudi v druge regije Kazahstana, nekaj pa v severni [[Kirgizistan]]. ==Geografija== [[Slika:Lakebalkhashbasinmap.png|thumb|300px|Reke, ki se še stekajo v Balhaško jezero]] V 19. stoletju je Semireška oblast obsegala stepe južno od Balhaškega jezera in dele gorovja Tjanšan okoli jezera [[Isik Kul]]. Oblast je imela površino 147.300 km² in je na severu mejila na Semipalatinsko oblast, na vzhodu in jugu na Kitajsko ([[Šindžjang]]) in na zahodu na nekdanje Fergansko, Sirdarsko in Akmolinsko oblast. Gorovje Džungarski Altau, ki ločuje Semirečje od kitajske regije Kuldža, se razteza proti jugozahodu proti reki Ili. Povprečna nadmorska višina gorovja je 2700 m, več osamljenih, s snegom odetih vrhov, pa doseže od 3400 do 4300 m. Na jugu regija objema zapleten sistem gorovij Alatau in Tjanšan. Dve verigi Altauskega gorovja, Transilski Alatau in Terski Alatau, se raztezata vzdolž severne obale jezera Isik Kul. Visoki sta od 3000 do 4600 m in obe delno zasneženi. Južno od jezera se v isto smer raztezata dve verigi Tjanšana, ločeni z dolino Narina. Vrhovi so visoki od 1800 in 2400 m. Zahodno od jezera se v nekdanjo Sirdarsko oblast zajeda Aleksandrova veriga s strmimi pobočji, visoka od 2700 do 3000 m in z nekaj vrhovi preko 4000 m. Drug gorski kompleks z veliko nižjo nadmorsko višino se razteza proti severozahodu od Zailijskega Alataua proti južnemu koncu Balhaškega jezera. Na severu, kjer je provinca mejila na Semipalatinsko oblast, je obsegala zahodne dele gorovja Tarbagataj, katerega vrhovi niso stalno zasnežćeni. Preostanek province je tvorila rodovitna stepa na severovzhodu (Sergiopol) in prostrane nenaseljive peščene stepe na jugu Balhaškega jezera. Južno od teh step so ob vznožju gora in na vhodih v doline obsežna območja rodovitne zemlje. ===Podnebje=== [[Slika:IMG 9366-Kaindy.jpg|thumb|left|250px|Jezero Kaindi]] Podnebje v Semirečju je izrazito celinsko. V stepah so zime zelo mrzle. Temperature padejo na povprečnih -11 °C in Balhaško jezero vsako leto zamrzne. V stepah okoli Ala Kula vetrovi odpihujejo sneg. Prehod iz zime v pomlad je zelo hitra in stepe hitro ozelenijo, a jih kmalu ožge sonce. Povprečne temperature v [[Almati]]ju (733 m) so: letna 8 °C, januarska -8 °C in julijska 23 °C. Temperature v Prževalsku (1660 m) so: letna 2,5 °C, januarska -5 °C in julijska 17 °C. Še višje v gorah je pri Narinu (2100 m) povprečna letna temperatura le 6,5 °C, januarska −17 °C in julijska 18 °C. ===Vodne površine=== [[Slika:E8405-Bishkek-Almaty-hwy.jpg|thumb|Hribi med [[Biškek]]om in [[Almati]]jem]] Najpomembnejša reka je Ili, ki izvira v Tjanšanu v kitajski avtonomni prefekturi Ili Kazah v severnem Šindžjangu. Dolga je 250 km. V Tajanšanu izvira tudi reka Ču, ki teče proti severozahodu skozi nekdanjo Akmolinsko oblast. Reka Narin teče proti jugozahodu po eni od dolin Tjanšana v [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], kjer se izliva v [[Sir Darja|Sir Darjo]]. Največji jezeri v Semirečju sta Balhaško (ali Dengiško) jezero in Ala Kul, ki je bilo v obdobju po pliocenu povezano z Balkaškom jezerom, zdaj pa leži nekaj sto metrov višje in je z verigo manjših jezer povezano s Sisik Kulom, jezerom Isik Kul ter gorskima jezeroma Son Kul in Čatir Kul. ==Prebivalstvo== Konec keta 1906 je bilo število prebivalcev ocenjeno na 1.080.700. [[Kazahi]] so predstavljali 76 % prebivalstva, [[Rusi]] 14 % in Taranči ([[Ujguri]]) 5,7 %. ==Zgodovina in uprava== Zgodovina osrednje semireške stepe je tesno povezana s številnimi ljudstvi, ki so živela na tem območju. V obdobju od 6. do 3. stoletja pr. n. št. so [[iran]]ski [[Saki]] ustanovili svojo prvo državo, katere središče je bilo v Semirečju.<ref>{{cite web|url=http://kazembro.kz/?kazakhstantype=history&lang=en |title=History |website=kazembro.kz}}</ref> Sredi 6. stoletja n. št. so Semirečje, osrednji [[Kazahstan]] in [[Horezm]] zasedla [[turška ljudstva]].<ref>{{cite web|url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=43:history-of-states-on-the-territory-of-kazakhstan&catid=5:2&Itemid=27|title=HISTORY OF STATES ON THE TERRITORY OF KAZAKHSTAN|last=Administrator|website=www.scientificfund.kz|access-date=2018-06-27|archive-date=2018-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180628015541/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=43:history-of-states-on-the-territory-of-kazakhstan&catid=5:2&Itemid=27|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Семиреченская область 1900.svg|thumb|left|Semireška oblast leta 1900]] [[Slika:Zakaukazie-Turkestan1903-Semirechye.jpg|thumb|left|Poljski zemljevid iz leta 1903; kot Sedmorečje ([[Poljščina|poljsko]]: Siedmiorzecze) je označena mnogo manjša pokrajina jugovzhodno od Balhaškega jezera]] Semirečje je v 17. stoletju pripadalo [[Džungarski kanat|Džungarskemu kanatu]]. Ko je Džungarski kanat leta 1755 osvojila [[dinastija Čing]], je območje postalo del dinastije Čing pod neposredno oblastjo generala Ilija ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伊犁將軍, Yīlí jiāngjūn), s sedežem v utrdbi Huijuan, takrat bolj znani kot Ili ali Nova Kuldža,<ref>{{citation |last= |first= |contribution=[[:s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Ili]] |title=[[:s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition|Encyclopaedia Britannica]] |edition=9th |volume=XII |date=1881 |publisher= |location= |page= }}.</ref> približno 30 km zahodno od Jininga. Leta 1854 je večino kitajskega Semirečja pred izbruhom [[Krimska vojna|krimske vojne]] priključilo [[Ruski imperij|Rusko carstvo]].<ref>{{cite book|title=Historical Atlas of the 19th Century World, 1783-1914|year=1998|publisher=Barnes & Noble Books|isbn=978-0-7607-3203-8|page=5.19}}</ref> Vojna je preprečila nadaljenje prodiranje Rusov proti jugu. Ozemeljsko spremembo je potrdil [[Tarbagatajski sporazum]], s katerim je Rusija na račun kitajskega Šindžjanga pridobila okoli 900.000 km² ozemlja.<ref>{{cite book |first=S. C. M. |last=Paine |title=Imperial Rivals: China, Russia, and Their Disputed Frontier |url=https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain |url-access=registration |year=1996 |publisher=M. E. Sharpep=29|isbn=978-1-56324-724-8 }}</ref> Na mestih nekdanjih kokandskih trdnjav na stepski meji sta bili leta 1854 ustanovljeni dve glavni trdnjavi in garniziji v regiji, Verni ([[Almati]]) in Pišpek ([[Biškek]]). Od leta 1867 do 1884 je bilo Semirečje del ruskega [[Turkestan]]a, potem pa je do leta 1899 spadalo v Generalno gubernijo step. Tisto leto je bilo vrnjeno v Turkestan. Gubernija je bila razdeljena na šest okrožij, katerih glavna mesta so bila Verni (Almati, glavno mesto), Jarkent, Kopal (Kapal), Pišpek (Biškek), Prževalsk (Karakol) in Sergiopol (Ajagoz). Pred [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je bila glavna dejavnost Rusov, Ujgurov in Džungarjev, delno tudi Kazahov, kmetijstvo. Najpomembnejši pridelki so bili pšenica, ječmen, oves, proso, riž in krompir. Gojili so različne oljnice in krmne rastline, pa tudi bombaž, konopljo, lan in mak. Kazahi so se zelo intenzivno ukvarjali z živinorejo, in sicer s konji, govedom, ovcami, kamelami, kozami in prašiči. Dobro razvito je bilo sadjarstvo. Carska krona je vzdrževala dva vzorčna vrta. Zelo razširjeno je bilo čebelarstvo. Med proizvodne obrate so spadali mlini, destilarne, usnjarne in tobačne tovarne. Veliko nomadskih Kazahov in stalnih naseljencev se je ukvarjalo z domačimi obrtmi, vključno s tkanjem preprog in izdelavo filca ter sedlarskih in kovinskih izdelkov. Vrednost trgovine s Kitajsko je bila leta 1911 ocenjena na malo manj kot pol milijona funtov. Po [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] leta 1905 in izgradnji [[Transaralska železnica|Transaralske železnice]] se je močno povečalo priseljevanje ruskega prebivalstva, ki ga je vodil Oddelek za migracije (rusko: Переселенческое Управление) v [[Sankt Peterburg]]u. Pokrajino je do boljševiškega prevzema oblasti leta 1921 upravljal Vasile Balabanov, podrejen generalu Aleksandru Dutovu. Dutov in Balabanov sta po prihodu boljševikov pobegnila na Kitajsko. [[Slika:Magasin kupza Gabdulwakijewa.jpeg|thumb|Trgovina v Almatiju v 19. stoletju]] [[Slika:E8476-Almaty-Ascension-Cathedral.jpg|thumb|Stolnica Vnebovzetja v Almatiju]] Po srednjeazijski vstaji leta 1916 in ruski revoluciji leta 1917 se je oblast začasne vlade v regiji sesula. Kazahi naj bi v nasilju, ki je sledilo v Semirečju, ubili približno 2500 ruskih naseljencev, temu pa so sledili enako krvavi povračilni ukrepi proti nomadskemu prebivalstvu, ki so jih vodili delavsko-vojaški sovjeti v Taškentu in Verniju. Boljševiška oblast je bila ponovno vzpostavljena v letih 1918–1921 v nizu kampanj, ki jih je vodil [[Mihail Frunze]], po katerem je bilo preimenovano mesto Pišpek. Leta 1924 je nova [[Sovjetska zveza]] Semirečju priključila južni del nove Kazahstanske ASSR. Leta 1931 je Kazahstanska republika postala polnopravna sovjetska republika in nominalno neodvisna od Rusije. Leta 1936 je postala sovjetska republika tudi Kirgiška ASSR z južnim delom Semirečja. Konec leta 1991 sta obe republiki razglasili neodvisnost od Sovjetske zveze in ustanovili novi državi [[Kazahstan]] oziroma [[Kirgizistan]]. == Podobna imena== Ime okrožja Onsu (Vensu) v bližnji prefekturi Aksu v Šindžjangu na Kitajskem v ujgurščini in drugih turških jezikih pomeni 'deset voda'. Obe imeni sta sestavljeni iz številke 'deset', ki ji sledi beseda 'su', ki pomeni reko ali vodo.<ref name="wszf_温宿县人">{{Cite web | title = 温宿县人民政府 领导致词| trans-title = Wensu County People's Government - Address by the Leaders| publisher = 温宿县人民政府| date = 2019-03-22| access-date = 30 November 2019| url = http://www.wszf.gov.cn/zjws/ldzc/index.html| language = zh| archive-date = 2020-04-07| archive-url = https://web.archive.org/web/20200407001512/http://www.wszf.gov.cn/zjws/ldzc/index.html| url-status = dead}}</ref> Krajevno ime Aksu v bližnji prefekturi Aksu je turško in pomeni 'bela voda'.<ref>{{cite web|url=http://www.akss.gov.cn/gkxx/index.html|script-title=zh:阿克苏市概况|access-date=18 May 2020|script-website=zh:阿克苏市人民政府|language=zh-hans|quote={{lang|zh-hans|阿克苏市，维吾尔语意为"白水城"，}}|archive-date=26 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626083018/http://www.akss.gov.cn/gkxx/index.html|url-status=dead}}</ref> Ime reke Kizilsu in bližnje prefekture v Šindžjangu pomeni 'rdeča voda' (kitajsko: 克孜勒苏河).<ref>{{cite book|url=https://archive.org/details/throughunknownp00olufgoog/|title=Through the Unknown Pamirs|author=Ole Olufsen|author-link=|year=1904|via=Internet Archive|publisher=William Heinemann|page=[https://archive.org/details/throughunknownp00olufgoog/page/n31/ 5]}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kazahstan]] [[Kategorija:Kirgizistan]] pl073czn824d8k1sa0o49rkqc08qyve Kategorija:Redovi žarkoplavutaric 14 604284 6690455 2026-06-16T18:36:28Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Taksoni žarkoplavutaric|Redovi]] [[Kategorija:Redovi rib]]« 6690455 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Taksoni žarkoplavutaric|Redovi]] [[Kategorija:Redovi rib]] 9oqwuqvnhq45ekgpnt3fbv7fwozx1va Robinija 0 604285 6690457 2026-06-16T18:37:48Z TadejM 738 preusmeritev na [[Navadna robinija]] 6690457 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Navadna robinija]] 6cnbvj4pqdd8s1j0gy6ygkdhvaydvq0 Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric 14 604286 6690461 2026-06-16T18:43:11Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »*'''{{C|Rodovi rib|rodovi}} {{C|Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric}}'''. {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Taksoni žarkoplavutaric|Rodovi]] [[Kategorija:Rodovi rib]]« 6690461 wikitext text/x-wiki *'''{{C|Rodovi rib|rodovi}} {{C|Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric}}'''. {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Taksoni žarkoplavutaric|Rodovi]] [[Kategorija:Rodovi rib]] eee4m1m3siy38ifi3pgky9kazn1zv2w Navadna soja 0 604289 6690480 2026-06-16T19:41:13Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Navadna soja]] na [[Soja]] prek preusmeritve: do nadaljnjega 6690480 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Soja]] 8qnxmkvzut0izsjfkjbx6npdyrz39vr Pogovor:Navadna soja 1 604290 6690482 2026-06-16T19:41:13Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Navadna soja]] na [[Pogovor:Soja]] prek preusmeritve: do nadaljnjega 6690482 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Soja]] sv08r9m3iohh81yuipg6w0skxhrtywm Navadna čičerika 0 604291 6690492 2026-06-16T20:02:55Z TadejM 738 preusmeritev na [[Čičerika]] 6690492 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Čičerika]] 3von26jxrsekx8dvvxjwmg4lciq1lqv Predloga:Taksonomija/Mugil 10 604292 6690554 2026-06-17T07:31:35Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Mugil |parent=Mugilidae }}« 6690554 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Mugil |parent=Mugilidae }} 8qmw3r7h6lmnrs56ltn3mahp77s5sv5 Predloga:Taksonomija/Engraulis 10 604293 6690559 2026-06-17T07:38:53Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Engraulis |parent=Engraulinae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Cof family|family=Engraulidae|access-date=18 November 2024}} }}« 6690559 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Engraulis |parent=Engraulinae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Cof family|family=Engraulidae|access-date=18 November 2024}} }} ewz97171aezzf9vga5tvcce709s14wr Predloga:Taksonomija/Engraulinae 10 604294 6690560 2026-06-17T07:39:26Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Engraulinae |parent=Engraulidae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cof family|family=Engraulidae|access-date=17 November 2024}} }}« 6690560 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Engraulinae |parent=Engraulidae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cof family|family=Engraulidae|access-date=17 November 2024}} }} b7rhjob87r0yq671fk3d3ovt48mdsgz Predloga:Taksonomija/Engraulidae 10 604295 6690561 2026-06-17T07:40:04Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Inčuni|Engraulidae |parent=Engrauloidea |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=17 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} <br /> {{Cite journal |last1=Capobianco |first1=...« 6690561 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Inčuni|Engraulidae |parent=Engrauloidea |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=17 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} <br /> {{Cite journal |last1=Capobianco |first1=Alessio |last2=Beckett |first2=Hermione T. |last3=Steurbaut |first3=Etienne |last4=Gingerich |first4=Philip D. |last5=Carnevale |first5=Giorgio |last6=Friedman |first6=Matt |date=2020 |title=Large-bodied sabre-toothed anchovies reveal unanticipated ecological diversity in early Palaeogene teleosts |journal=Royal Society Open Science |language=en |volume=7 |issue=5 |article-number=192260 |bibcode=2020RSOS....792260C |doi=10.1098/rsos.192260 |doi-access=free|issn=2054-5703 |pmc=7277248 |pmid=32537214}} }} mn9byk0rpha1nzd949rqkw245n90aig Predloga:Taksonomija/Engrauloidea 10 604296 6690562 2026-06-17T07:40:44Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superfamilia |link=Inčuni|Engrauloidea |parent=Clupeoidei |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cite journal |last1=Capobianco |first1=Alessio |last2=Beckett |first2=Hermione T. |last3=Steurbaut |first3=Etienne |last4=Gingerich |first4=Philip D. |last5=Carnevale |first5=Giorgio |last6=Friedman |first6=Matt |date=2020 |title=Large-bodied sabre-toothed anc...« 6690562 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superfamilia |link=Inčuni|Engrauloidea |parent=Clupeoidei |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{Cite journal |last1=Capobianco |first1=Alessio |last2=Beckett |first2=Hermione T. |last3=Steurbaut |first3=Etienne |last4=Gingerich |first4=Philip D. |last5=Carnevale |first5=Giorgio |last6=Friedman |first6=Matt |date=2020 |title=Large-bodied sabre-toothed anchovies reveal unanticipated ecological diversity in early Palaeogene teleosts |journal=Royal Society Open Science |language=en |volume=7 |issue=5 |article-number=192260 |bibcode=2020RSOS....792260C |doi=10.1098/rsos.192260 |doi-access=free|issn=2054-5703 |pmc=7277248 |pmid=32537214}} <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} jhkmtuq21431wj58v8pbkrkoidg3pkz Predloga:Taksonomija/Clupeoidei 10 604297 6690563 2026-06-17T07:41:18Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Clupeoidei |parent=Clupeiformes |refs= {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=16 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6690563 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Clupeoidei |parent=Clupeiformes |refs= {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=16 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 3a0l2guihpd9ibz3docidywivf5gpxt Predloga:Taksonomija/Clupeiformes 10 604298 6690565 2026-06-17T07:41:59Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Clupeiformes |parent=Clupeomorpha |refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |url=https://books.google.com/books?id=Yqw7CwAAQBAJ&pg=PA752 |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=164-165 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10....« 6690565 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Clupeiformes |parent=Clupeomorpha |refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |url=https://books.google.com/books?id=Yqw7CwAAQBAJ&pg=PA752 |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=164-165 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} nkspjsdh3bm1amjqc5xnet4a8ttfp4m Predloga:Taksonomija/Clupeomorpha 10 604299 6690566 2026-06-17T07:42:33Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superordo |link=Clupeomorpha |parent=Otocephala |refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |url=https://books.google.com/books?id=Yqw7CwAAQBAJ&pg=PA752 |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=162-163 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=...« 6690566 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superordo |link=Clupeomorpha |parent=Otocephala |refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |url=https://books.google.com/books?id=Yqw7CwAAQBAJ&pg=PA752 |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=162-163 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} 7cvwdqg2f8kvux8f5o6iul21l494wuf Uporabniški pogovor:~2026-35545-28 3 604302 6690577 2026-06-17T07:50:11Z Yerpo 8417 ! 6690577 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:50, 17. junij 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} neybf6mmzalbx3hhiisjzjbqv3ivwxo Predloga:Taksonomija/Limnothrissa 10 604303 6690584 2026-06-17T07:57:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Limnothrissa |parent=Dorosomatidae |extinct= |refs= {{Cof family|family=Dorosomatidae|access-date=21 November 2024}} }}« 6690584 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Limnothrissa |parent=Dorosomatidae |extinct= |refs= {{Cof family|family=Dorosomatidae|access-date=21 November 2024}} }} tvj8dj6qqisao95f9nd2ph6xi329cb6 Predloga:Taksonomija/Dorosomatidae 10 604304 6690586 2026-06-17T07:58:09Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Dorosomatidae |parent=Clupeoidei |extinct=<!--leave blank for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=20 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6690586 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Dorosomatidae |parent=Clupeoidei |extinct=<!--leave blank for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=20 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 21fkeggz9pguq1apcxasxgh65zq2pga Kategorija:Dorosomatidae 14 604305 6690590 2026-06-17T08:04:15Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Category main article}} [[Kategorija:Clupeiformes]]« 6690590 wikitext text/x-wiki {{Category main article}} [[Kategorija:Clupeiformes]] bfaleesisu3u1ernovop6rwuiucpqtu Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič 3 604306 6690626 2026-06-17T09:57:19Z A09 188929 pozdrav 6690626 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST) horrb10sc9g63d4o6bvn2yyk24786e5 Uporabniški pogovor:Lara.kramer 3 604307 6690627 2026-06-17T09:57:34Z A09 188929 pozdrav 6690627 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:57, 17. junij 2026 (CEST) horrb10sc9g63d4o6bvn2yyk24786e5 Slika:Grb Ajdovščina.jpg 6 604308 6690633 2026-06-17T10:31:56Z Janezdrilc 3152 == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Grb [[Občina Ajdovščina|Občine Ajdovščina]] | Vir = [https://www.ajdovscina.si/medijsko_sredisce/simboli_ajdovscine/ Ajdovscina.si] | Datum = pridobljeno 17. junij 2026 | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{logo|Slike grbov občin v Sloveniji|članek=Občina Ajdovščina}} [[Kategorija:Občina Ajdovščina]] 6690633 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Grb [[Občina Ajdovščina|Občine Ajdovščina]] | Vir = [https://www.ajdovscina.si/medijsko_sredisce/simboli_ajdovscine/ Ajdovscina.si] | Datum = pridobljeno 17. junij 2026 | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{logo|Slike grbov občin v Sloveniji|članek=Občina Ajdovščina}} [[Kategorija:Občina Ajdovščina]] 7avc9d9564h5fsz88g2ntmljhbsafrl Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/slike grbov 10 604309 6690638 2026-06-17T10:44:34Z Janezdrilc 3152 N po [[Predloga:Uporabnik iz občine]] 6690638 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} | Ajdovščina = Grb Ajdovščina.jpg | Ankaran = Ankaran Grb - Coat of Arms.svg | Apače = Grb Apače.png | Beltinci = Beltinci.png | Benedikt = Benedikt.png | Bistrica ob Sotli = Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg | Bled = Coat of arms of Bled.png | Bloke = Bloke.png | Bohinj = Coat of arms of Bohinj.png | Borovnica = Coat of Arms of Borovnica.png | Bovec = Coat of arms of Bovec.png | Braslovče = Grb Braslovče.png | Brda = Grb Brda.png | Brezovica = Coat of arms of Brezovica.png | Brežice = BreziceGRB.png | Cankova = Grb Cankova.png | <!-- Mestna -->občina Celje = Coat of arm of Celje.png | Cerklje na Gorenjskem = Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png | Cerknica = Grb Občine Cerknica.gif | Cerkno = Grb Cerkno.png | Cerkvenjak = Coat of arms of Cerkvenjak.png | Cirkulane = Grb Občine Cirkulane.png | Črenšovci = Črenšovci CoA.png | Črna na Koroškem = Grb Črna na Koroškem.png | Črnomelj = Coat of arms of Črnomelj (since 2021).svg | Destrnik = Destrnik.png | Divača = Wappen Divaca.jpg | Dobje = DobjeGrb.png | Dobrepolje = Dobrepolje.png | Dobrna = Coat of arms of Dobrna.png | Dobrova - Polhov Gradec | Dobrova-Polhov Gradec = Grb Dobrova - Polhov Gradec.gif | Dobrovnik = Grb Občine Dobrovnik.jpg | Dol pri Ljubljani = Grb Dol pri Ljubljani.png | Dolenjske Toplice = Grb Dolenjske Toplice.png | Domžale = Domžale.png | Dornava = Grb Dornava.png | Dravograd = Grb Dravograd.png | Duplek = Grb Duplek.png | Gorenja vas - Poljane | Gorenja vas-Poljane = Coat of Arm of Gorenja vas-Poljane.png | Gorišnica = Grb Gorišnica.png | Gorje = Coat of Arm of Gorje.png | Gornja Radgona = Grb Gornja Radgona.png | Gornji Grad = Grb Gornji Grad.png | Gornji Petrovci = Grb Gornji Petrovci.png | Grad = Coat of arms of Občina Grad.png | Grosuplje = Grb Grosuplje.png | Hajdina = Hajdina.png | Hoče - Slivnica | Hoče-Slivnica = Coat of arms of Hoče-Slivnica.png | Hodoš = Hodoš grb.png | Horjul = Grb Horjul.png | Hrastnik = Coat of arms of Hrastnik.svg | Hrpelje - Kozina | Hrpelje-Kozina = Grb Hrpelje - Kozina.png | Idrija = Coat of arms of Idrija.png | Ig = Grb občine Ig (2015).png | Ilirska Bistrica = COA-Ilirska Bistrica.gif | Ivančna Gorica = Grb Občine Ivančna Gorica.jpg | Izola = Coat of arms of Izola.svg | Jesenice = Coat of arms of Jesenice.gif | Jezersko = Coat of arms of Jezersko.png | Juršinci = Grb Juršinci.png | Kamnik = Coat of arms of Kamnik.png | Kanal ob Soči = Grb Kanal ob Soči.png | Kidričevo = Grb Občine Kidričevo.png | Kobarid = Grb Kobarid.png | Kobilje = Kobilje.png | Kočevje = COA-Kočevje.gif | Komen = Coat of Arms of Komen.gif | Komenda = Komenda.png | <!-- Mestna -->občina Koper = Grb Koper.png | Kostanjevica na Krki = Grb Občine Kostanjevica na Krki.png | Kostel = Kostel.png | Kozje = Grb Kozje.png | <!-- Mestna -->občina Kranj = SredinskiMOK – kopija.png | Kranjska Gora = Coat of arms of Kranjska Gora.png | Križevci = Cropped-grb-krizevci-512-300x300.png | <!-- Mestna -->občina Krško = Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg | Kungota = Grb Občine Kungota.jpg | Kuzma = Grb Kuzma.png | Laško = Coat of arms of Laško.png | Lenart = Coat of arms of Lenart.png | Lendava = Grb Lendava.png | Litija = Grb Občine Litija.jpg | <!-- Mestna -->občina Ljubljana = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg | Ljubno = Grb Ljubno.png | Ljutomer = Grb Občine Ljutomer.jpg | Log - Dragomer | Log-Dragomer = Log-Dragomer.wappen.png | Logatec = Grb Občine Logatec.png | Loška dolina = COA-Loška Dolina.gif | Loški Potok | Loški potok = COA-Loški Potok.gif | Lovrenc na Pohorju = COA-Lovrenc na Pohorju.gif | Luče = Luce grb.png | Lukovica = Grb Lukovica.png | Majšperk = COA-Majšperk.gif | Makole = COA-Makole.gif | <!-- Mestna -->občina Maribor = Coat of arms of Maribor.svg | Markovci = COA-Markovci.gif | Medvode = Grb Medvode.jpg | Mengeš = Grb Občine Mengeš.png | Metlika = Grb Občine Metlika.jpg | Mežica = Grb Mežica.png | Miklavž na Dravskem polju = Miklavž na Dravskem polju.png | Miren - Kostanjevica | Miren-Kostanjevica = Miren-Kostanjevica.png | Mirna = Coat of arms of Municipality of Mirna.svg | Mirna Peč = Coat of Arms of Municipality of Mirna Peč.svg | Mislinja = Grb Mislinja.png | Mokronog - Trebelno | Mokronog-Trebelno = COA - Grb obcine mokronog trebelno.jpg | Moravče = Grb Moravče.png | Moravske Toplice = Moravske Toplice grb.gif | Mozirje = Coat of arms of Mozirje.png | <!-- Mestna -->občina Murska Sobota = MS seal.svg | Muta = Grb Občine Muta.png | Naklo = Coat of arm of Naklo.gif | Nazarje = Grb Nazarje.png | <!-- Mestna -->občina Nova Gorica = Grb Mestne občine Nova Gorica.jpg | <!-- Mestna -->občina Novo mesto = COA-Novo mesto.gif | Odranci = Odranci.png | Oplotnica = Oplotnica.png | Ormož = Ormož.png | Osilnica = Coat of arms of Osilnica.png | Pesnica = Grb Pesnica.png | Piran = Coat of arms of Piran.svg | Pivka = Grb Pivka.png | Podčetrtek = Grb Podčetrtek.png | Podlehnik = Podlehnik.png | Podvelka = Grb Podvelka.png | Poljčane = Grb Poljčane.png | Polzela = Grb Polzela.gif | Postojna = COA-Postojna.gif | Prebold = Coat of arms of Prebold.png | Preddvor = Grb Preddvor.png | Prevalje = COA-Prevalje.gif | <!-- Mestna -->občina Ptuj = Ptuj-grb.png | Puconci = Coat of arms of Puconci.png | Rače - Fram | Rače-Fram = Coat of arms of Rače-Fram.png | Radeče = Wappen Radeče.png | Radenci = Grb Radenci.png | Radlje ob Dravi = COA-Radlje ob Dravi.gif | Radovljica = Coat of arms of Radovljica.png | Ravne na Koroškem = Grb Ravne na Koroškem.png | Razkrižje = Grb Občine Razkrižje.jpg | Rečica ob Savinji = Grb Rečica ob Savinji.png | Renče - Vogrsko | Renče-Vogrsko = Grb Renče - Vogrsko.png | Ribnica = Grb občine Ribnica.png | Ribnica na Pohorju = Ribnica na Pohorju.png | Rogaška Slatina = Grb Rogaška Slatina.jpg | Rogašovci = Rogašovci.png | Rogatec = Grb Občine Rogatec.jpg | Ruše = Grb Ruše.png | Selnica ob Dravi = Selnica ob Dravi.png | Semič = Semič.png | Sevnica = Grb logotip obcina sevnica.png | Sežana = Coat of Arms of Sezana.png | <!-- Mestna -->občina Slovenj Gradec = Grb Slovenj Gradec.gif | Slovenska Bistrica = Slovenska Bistrica.png | Slovenske Konjice = Slovenske Konjice grb.gif | Sodražica = Sodražica-grb-novi.png | Solčava = Grb Solčava.png | Središče ob Dravi = Središče ob Dravi.png | Starše = Grb Starše.png | Straža = Grb Občine Straža.jpg | Sveta Ana = Sveta Ana.png | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = Grb Sveta Trojica v Slovenskih goricah.png | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = Grb Sveti Andraž v Slovenskih goricah.gif | Sveti Jurij ob Ščavnici = Grb Sveti Jurij ob Ščavnici.png | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png | Sveti Tomaž = Grb Sveti Tomaž.png | Šalovci = Šalovci.png | Šempeter - Vrtojba | Šempeter-Vrtojba = Grb Šempeter - Vrtojba.png | Šenčur = Grb Občine Šenčur.png | Šentilj = Grb Šentilj.png | Šentjernej = Šentjernej.png | Šentjur = Grb Občine Šentjur.png | Šentrupert = Grb občine Šentrupert coat of arms of Šentrupert.png | Škocjan = Škocjan.png | Škofja Loka = Grb Škofja Loka.png | Škofljica = Škofljica.png | Šmarje pri Jelšah = Šmarje pri Jelšah.png | Šmarješke Toplice = Šmarješke Toplice.png | Šmartno pri Litiji = Šmartno pri Litiji.png | Šmartno ob Paki = Grb Šmartno ob Paki.png | Šoštanj = Grb Šoštanj.png | Štore = Grb Štore.png | Tabor = Grb Tabor.png | Tišina = Tišina.png | Tolmin = COA-Tolmin.gif | Trbovlje = Trbovlje.png | Trebnje = Grb Občine Trebnje.jpg | Trnovska vas = Trnovska vas.png | Trzin = Trzin.png | Tržič = Coat of arms of Tržič.png | Turnišče = Turnišče.png | <!-- Mestna -->občina Velenje = Coat of arms of Velenje.png | Velika Polana = Velika Polana.png | Velike Lašče = Grb Velike Lašče.png | Veržej = Coat of arms of Veržej.png | Videm = Videm.png | Vipava = Grb Vipava.png | Vitanje = Vitanje.png | Vodice = Grb Vodice.png | Vojnik = Grb Vojnik.png | Vransko = Grb Vransko.png | Vrhnika = Vrhnika.png | Vuzenica = Grb Vuzenica.png | Zagorje ob Savi = Coat of arms of Zagorje ob Savi.png | Zavrč = Grb Zavrč.png | Zreče = Zreče.png | Žalec = Občina Žalec grb.gif | Železniki = Grb Železniki.png | Žetale = COA-Žetale.gif | Žiri = Grb Žiri.png | Žirovnica = Grb Žirovnica.png | Žužemberk = Coat of arms of Žužemberk.png }} 8tjbnxnyxkjda4dqj7f7z4tzak2iw6x 6690655 6690638 2026-06-17T11:24:08Z Janezdrilc 3152 slike iz [[Uporabnik:Upwinxp/peskovnik]] 6690655 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{Remove first word|{{PAGENAME}}}} | Ajdovščina = Grb Občine Ajdovščina.png | Ankaran = Coat of arms of Ankaran.svg | Apače = Grb Apače.png | Beltinci = Coat of arms of Beltinci.svg | Benedikt = Grb Občine Benedikt.gif | Bistrica ob Sotli = Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg | Bled = Coat of arms of Bled.svg | Bloke = Coat of arms of Bloke.svg | Bohinj = Coat of arms of Bohinj.svg | Borovnica = Coat of Arms of Borovnica.png | Bovec = Grb Občine Bovec.jpg | Braslovče = Logo of Braslovce.svg | Brda = Grb Občine Brda.png | Brezovica = Coat of arms of Brezovica.png | Brežice = Grb Občine Brežice.png | Cankova = Coat of arms Cankova.svg | <!-- Mestna -->občina Celje = Coat of arms of Celje.svg | Cerklje na Gorenjskem = Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png | Cerknica = Coat of arms of Cerknica.svg | Cerkno = Grb Občine Cerkno.png | Cerkvenjak = Coat of arms of Cerkvenjak.png | Cirkulane = Grb Občine Cirkulane.png | Črenšovci = Grb Občine Črenšovci.png | Črna na Koroškem = Grb Občine Črna na Koroškem.png | Črnomelj = Coat of arms of Črnomelj (since 2021).svg | Destrnik = Grb Občine Destrnik.png | Divača = Wappen Divaca.jpg | Dobje = Občina Dobje grb.gif | Dobrepolje = Grb Občine Dobrepolje.png | Dobrna = Coat of arms of Dobrna.png | Dobrova - Polhov Gradec = Grb Občine Dobrova - Polhov Gradec.png | Dobrovnik = Grb Občine Dobrovnik.jpg | Dol pri Ljubljani = Grb Občine Dol pri Ljubljani.png | Dolenjske Toplice = Coat of arms of Dolenjske Toplice.svg | Domžale = Coat of arms of Domžale.svg | Dornava = Grb Občine Dornava.png | Dravograd = Grb Občine Dravograd.png | Duplek = Coat of arms of Duplek.svg | Gorenja vas - Poljane = Coat of arms of Gorenja vas - Poljane.svg | Gorišnica = Grb Občine Gorišnica.png | Gorje = Coat of Arm of Gorje.png | Gornja Radgona = Coat of arms of Gornja Radgona.svg | Gornji Grad = Grb Občine Gornji Grad.png | Gornji Petrovci = Grb gornji-petrovci.svg | Grad = Coat of arms of Grad.svg | Grosuplje = Coat of arms of Grosuplje.svg | Hajdina = Grb Občine Hajdina.png | Hoče - Slivnica = Coat of arms of Hoče-Slivnica.svg | Hodoš = Hodoš grb.png | Horjul = Grb Občine Horjul.png | Hrastnik = Coat of arms of Hrastnik.svg | Hrpelje - Kozina = Coat of arms of Hrpelje-Kozina.svg | Idrija = Coat of arms of Idrija.svg | Ig = Grb občine Ig (2015).png | Ilirska Bistrica = COA-Ilirska Bistrica.gif | Ivančna Gorica = Grb Občine Ivančna Gorica.jpg | Izola = Coat of arms of Izola.svg | Jesenice = Coat of arms of Jesenice.svg | Jezersko = Coat of arms of Jezersko.svg | Juršinci = Grb Občine Juršinci.png | Kamnik = Grb Kamnika.svg | Kanal = Grb Občine Kanal.png | Kidričevo = Grb Občine Kidričevo.png | Kobarid = Grb Občine Kobarid.png | Kobilje = Coat of arms of Kobilje.svg | Kočevje = Coat of arms of Kočevje.svg | Komen = Coat of Arms of Komen.gif | Komenda = Grb Občine Komenda.png | <!-- Mestna -->občina Koper = Coa Koper.grb.svg | Kostanjevica na Krki = Grb Občine Kostanjevica na Krki.png | Kostel = Grb Občine Kostel.png | Kozje = Grb Občine Kozje.png | <!-- Mestna -->občina Kranj = Coat of arms of Kranj.svg | Kranjska Gora = Coat of arms of Kranjska Gora.png | Križevci = Cropped-grb-krizevci-512-300x300.png | <!-- Mestna -->občina Krško = Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg | Kungota = Grb Občine Kungota.jpg | Kuzma = Obcine kuzma grb.svg | Laško = Coat of arms of Laško.svg | Lenart = Coat of Arms of Lenart.svg | Lendava = Grb Občine Lendava.png | Litija = Grb Občine Litija.jpg | <!-- Mestna -->občina Ljubljana = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg | Ljubno = Grb Občine Ljubno.png | Ljutomer = Grb Občine Ljutomer.jpg | Log - Dragomer = Coat of arms of Log-Dragomer.svg | Logatec = Grb Občine Logatec.png | Loška dolina = COA-Loška Dolina.gif | Loški potok = COA-Loški Potok.gif | Lovrenc na Pohorju = Coat of arms of Lovrenc na Pohorju (municipality).svg | Luče = Luce grb.png | Lukovica = Grb Občine Lukovica.png | Majšperk = Coat of arms of Majšperk.svg | Makole = Grb Občine Makole.jpg | <!-- Mestna -->občina Maribor = Coat of arms of Maribor (2020).svg | Markovci = Coat of arms of Markovci.svg | Medvode = Coat of arms of Medvode.svg | Mengeš = Grb Občine Mengeš.png | Metlika = Grb Občine Metlika.jpg | Mežica = Grb Občine Mežica.jpg | Miklavž na Dravskem polju = Miklavž na Dravskem polju.png | Miren - Kostanjevica = Grb Občine Miren - Kostanjevica.png | Mirna = Coat of arms of Municipality of Mirna.svg | Mirna Peč = Coat of Arms of Municipality of Mirna Peč.svg | Mislinja = Grb Občine Mislinja.png | Mokronog - Trebelno = Grb Občine Mokronog-Trebelno.png | Moravče = Grb Občine Moravče.png | Moravske Toplice = Moravske Toplice grb.gif | Mozirje = Coat of arms of Mozirje.png | <!-- Mestna -->občina Murska Sobota = Coat of arms of Murska Sobota.svg | Muta = Grb Občine Muta.png | Naklo = Coat of arms of Naklo.svg | Nazarje = Grb Občine Nazarje.png | <!-- Mestna -->občina Nova Gorica = COA-Nova Gorica.svg | <!-- Mestna -->občina Novo mesto = Coat of arms of Novo Mesto.svg | Odranci = Odranci.png | Oplotnica = Oplotnica.png | Ormož = Ormož.png | Osilnica = Grb Občine Osilnica.jpg | Pesnica = Grb Občine Pesnica.png | Piran = Wappen piran.svg | Pivka = Grb Občine Pivka.png | Podčetrtek = Grb Občine Podčetrtek.png | Podlehnik = Coat of arms of Podlehnik.svg | Podvelka = Grb Občine Podvelka.png | Poljčane = Coat of arms of Poljčane.svg | Polzela = Grb Občine Polzela.png | Postojna = Coat of arms of Postojna.svg | Prebold = Grb Občine Prebold.png | Preddvor = Grb Občine Preddvor.png | Prevalje = COA-Prevalje.gif | <!-- Mestna -->občina Ptuj = Coat of arms of Ptuj.svg | Puconci = Coat of arms of Puconci.png | Rače - Fram = Coat of arms of Rače-Fram.png | Radeče = Coat of arms of Radeče.svg | Radenci = Grb Občine Radenci.png | Radlje ob Dravi = COA-Radlje ob Dravi.gif | Radovljica = Grb Občine Radovljica.png | Ravne na Koroškem = Grb Občine Ravne na Koroškem.jpg | Razkrižje = Grb Občine Razkrižje.jpg | Rečica ob Savinji = Grb Občine Rečica ob Savinji.gif | Renče - Vogrsko = Grb Občine Renče - Vogrsko.svg | Ribnica = Coat of arms of Ribnica.svg | Ribnica na Pohorju = Grb Občine Ribnica na Pohorju.png | Rogaška Slatina = Coat of arms of Rogaška Slatina.svg | Rogašovci = Grb občine Rogašovci.png | Rogatec = Grb Občine Rogatec.jpg | Ruše = Coat of arms of Ruše.svg | Selnica ob Dravi = Selnica ob Dravi.png | Semič = Coat of arms of Semič.svg | Sevnica = Coat of arms of Sevnica.svg | Sežana = Coat of arms of Sežana.svg | <!-- Mestna -->občina Slovenj Gradec = Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png | Slovenska Bistrica = Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg | Slovenske Konjice = Slovenske Konjice grb.gif | Sodražica = Sodražica-grb-novi.png | Solčava = Grb Občine Solčava.png | Središče ob Dravi = Grb Občine Središče ob Dravi.png | Starše = Občine Starše grb.png | Straža = Grb Občine Straža.jpg | Sveta Ana = Grb Občine Sveta Ana.png | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = Coat of arms of Sveta Trojica.svg | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = Grb Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.png | Sveti Jurij ob Ščavnici = Grb občine Sveti Jurij ob Ščavnici.jpg | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png | Sveti Tomaž = Grb Občine Sveti Tomaž.png | Šalovci = Coat of arms of Šalovci.svg | Šempeter - Vrtojba = Grb Občine Šempeter - Vrtojba.png | Šenčur = Grb Občine Šenčur.png | Šentilj = Grb Občine Šentilj.png | Šentjernej = Šentjernej.png | Šentjur = Coat of arms of Šentjur.svg | Šentrupert = Coat of arms of Šentrupert.svg | Škocjan = Grb Občine Škocjan.png | Škofja Loka = Coat of arms of Škofja Loka.svg | Škofljica = Grb Občine Škofljica.png | Šmarje pri Jelšah = Grb Občine Šmarje pri Jelšah.png | Šmarješke Toplice = Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg | Šmartno ob Paki = Coat of arms of Šmartno ob Paki.svg | Šmartno pri Litiji = Grb Občine Šmartno pri Litiji.png | Šoštanj = Grb Občine Šoštanj.png | Štore = Grb Občine Štore.png | Tabor = Grb Občine Tabor.svg | Tišina = Tišina.png | Tolmin = Coat of arms of Tolmin.svg | Trbovlje = Trbovlje.svg | Trebnje = Grb Občine Trebnje.png | Trnovska vas = Grb Občine Trnovska vas.png | Trzin = Grb Občine Trzin.png | Tržič = Grb Občine Tržič.png | Turnišče = Coat of arms of Turnišče.svg | <!-- Mestna -->občina Velenje = Coat of arms of Velenje.svg | Velika Polana = Coat of arms of Velika Polana.svg | Velike Lašče = Grb Občine Velike Lašče.png | Veržej = Coat of arms of Veržej.png | Videm = Videm.png | Vipava = Grb Občine Vipava.png | Vitanje = Grb Občine Vitanje.jpg | Vodice = Grb Občine Vodice.png | Vojnik = Grb Občine Vojnik.png | Vransko = Grb Občine Vransko.png | Vrhnika = ObcinaVrhnika.png | Vuzenica = Grb Občine Vuzenica.png | Zagorje ob Savi = Coat of arms of Zagorje ob Savi.png | Zavrč = Grb Občine Zavrč.png | Zreče = Zreče.png | Žalec = Občina Žalec grb.gif | Železniki = Grb Občine Železniki.png | Žetale = COA-Žetale.gif | Žiri = Coat of arms of Žiri.svg | Žirovnica = Coat of arms of Žirovnica.svg | Žužemberk = Obcina Zuzemberk grb.png }} 9gbgt6j3lk0d60iptanwlqmk8udrw5h 6690658 6690655 2026-06-17T11:29:03Z Janezdrilc 3152 pp 6690658 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{{1|}}} | Ajdovščina = Grb Občine Ajdovščina.png | Ankaran = Coat of arms of Ankaran.svg | Apače = Grb Apače.png | Beltinci = Coat of arms of Beltinci.svg | Benedikt = Grb Občine Benedikt.gif | Bistrica ob Sotli = Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg | Bled = Coat of arms of Bled.svg | Bloke = Coat of arms of Bloke.svg | Bohinj = Coat of arms of Bohinj.svg | Borovnica = Coat of Arms of Borovnica.png | Bovec = Grb Občine Bovec.jpg | Braslovče = Logo of Braslovce.svg | Brda = Grb Občine Brda.png | Brezovica = Coat of arms of Brezovica.png | Brežice = Grb Občine Brežice.png | Cankova = Coat of arms Cankova.svg | Celje = Coat of arms of Celje.svg | Cerklje na Gorenjskem = Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png | Cerknica = Coat of arms of Cerknica.svg | Cerkno = Grb Občine Cerkno.png | Cerkvenjak = Coat of arms of Cerkvenjak.png | Cirkulane = Grb Občine Cirkulane.png | Črenšovci = Grb Občine Črenšovci.png | Črna na Koroškem = Grb Občine Črna na Koroškem.png | Črnomelj = Coat of arms of Črnomelj (since 2021).svg | Destrnik = Grb Občine Destrnik.png | Divača = Wappen Divaca.jpg | Dobje = Občina Dobje grb.gif | Dobrepolje = Grb Občine Dobrepolje.png | Dobrna = Coat of arms of Dobrna.png | Dobrova - Polhov Gradec = Grb Občine Dobrova - Polhov Gradec.png | Dobrovnik = Grb Občine Dobrovnik.jpg | Dol pri Ljubljani = Grb Občine Dol pri Ljubljani.png | Dolenjske Toplice = Coat of arms of Dolenjske Toplice.svg | Domžale = Coat of arms of Domžale.svg | Dornava = Grb Občine Dornava.png | Dravograd = Grb Občine Dravograd.png | Duplek = Coat of arms of Duplek.svg | Gorenja vas - Poljane = Coat of arms of Gorenja vas - Poljane.svg | Gorišnica = Grb Občine Gorišnica.png | Gorje = Coat of Arm of Gorje.png | Gornja Radgona = Coat of arms of Gornja Radgona.svg | Gornji Grad = Grb Občine Gornji Grad.png | Gornji Petrovci = Grb gornji-petrovci.svg | Grad = Coat of arms of Grad.svg | Grosuplje = Coat of arms of Grosuplje.svg | Hajdina = Grb Občine Hajdina.png | Hoče - Slivnica = Coat of arms of Hoče-Slivnica.svg | Hodoš = Hodoš grb.png | Horjul = Grb Občine Horjul.png | Hrastnik = Coat of arms of Hrastnik.svg | Hrpelje - Kozina = Coat of arms of Hrpelje-Kozina.svg | Idrija = Coat of arms of Idrija.svg | Ig = Grb občine Ig (2015).png | Ilirska Bistrica = COA-Ilirska Bistrica.gif | Ivančna Gorica = Grb Občine Ivančna Gorica.jpg | Izola = Coat of arms of Izola.svg | Jesenice = Coat of arms of Jesenice.svg | Jezersko = Coat of arms of Jezersko.svg | Juršinci = Grb Občine Juršinci.png | Kamnik = Grb Kamnika.svg | Kanal = Grb Občine Kanal.png | Kidričevo = Grb Občine Kidričevo.png | Kobarid = Grb Občine Kobarid.png | Kobilje = Coat of arms of Kobilje.svg | Kočevje = Coat of arms of Kočevje.svg | Komen = Coat of Arms of Komen.gif | Komenda = Grb Občine Komenda.png | Koper = Coa Koper.grb.svg | Kostanjevica na Krki = Grb Občine Kostanjevica na Krki.png | Kostel = Grb Občine Kostel.png | Kozje = Grb Občine Kozje.png | Kranj = Coat of arms of Kranj.svg | Kranjska Gora = Coat of arms of Kranjska Gora.png | Križevci = Cropped-grb-krizevci-512-300x300.png | Krško = Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg | Kungota = Grb Občine Kungota.jpg | Kuzma = Obcine kuzma grb.svg | Laško = Coat of arms of Laško.svg | Lenart = Coat of Arms of Lenart.svg | Lendava = Grb Občine Lendava.png | Litija = Grb Občine Litija.jpg | Ljubljana = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg | Ljubno = Grb Občine Ljubno.png | Ljutomer = Grb Občine Ljutomer.jpg | Log - Dragomer = Coat of arms of Log-Dragomer.svg | Logatec = Grb Občine Logatec.png | Loška dolina = COA-Loška Dolina.gif | Loški potok = COA-Loški Potok.gif | Lovrenc na Pohorju = Coat of arms of Lovrenc na Pohorju (municipality).svg | Luče = Luce grb.png | Lukovica = Grb Občine Lukovica.png | Majšperk = Coat of arms of Majšperk.svg | Makole = Grb Občine Makole.jpg | Maribor = Coat of arms of Maribor (2020).svg | Markovci = Coat of arms of Markovci.svg | Medvode = Coat of arms of Medvode.svg | Mengeš = Grb Občine Mengeš.png | Metlika = Grb Občine Metlika.jpg | Mežica = Grb Občine Mežica.jpg | Miklavž na Dravskem polju = Miklavž na Dravskem polju.png | Miren - Kostanjevica = Grb Občine Miren - Kostanjevica.png | Mirna = Coat of arms of Municipality of Mirna.svg | Mirna Peč = Coat of Arms of Municipality of Mirna Peč.svg | Mislinja = Grb Občine Mislinja.png | Mokronog - Trebelno = Grb Občine Mokronog-Trebelno.png | Moravče = Grb Občine Moravče.png | Moravske Toplice = Moravske Toplice grb.gif | Mozirje = Coat of arms of Mozirje.png | Murska Sobota = Coat of arms of Murska Sobota.svg | Muta = Grb Občine Muta.png | Naklo = Coat of arms of Naklo.svg | Nazarje = Grb Občine Nazarje.png | Nova Gorica = COA-Nova Gorica.svg | Novo mesto = Coat of arms of Novo Mesto.svg | Odranci = Odranci.png | Oplotnica = Oplotnica.png | Ormož = Ormož.png | Osilnica = Grb Občine Osilnica.jpg | Pesnica = Grb Občine Pesnica.png | Piran = Wappen piran.svg | Pivka = Grb Občine Pivka.png | Podčetrtek = Grb Občine Podčetrtek.png | Podlehnik = Coat of arms of Podlehnik.svg | Podvelka = Grb Občine Podvelka.png | Poljčane = Coat of arms of Poljčane.svg | Polzela = Grb Občine Polzela.png | Postojna = Coat of arms of Postojna.svg | Prebold = Grb Občine Prebold.png | Preddvor = Grb Občine Preddvor.png | Prevalje = COA-Prevalje.gif | Ptuj = Coat of arms of Ptuj.svg | Puconci = Coat of arms of Puconci.png | Rače - Fram = Coat of arms of Rače-Fram.png | Radeče = Coat of arms of Radeče.svg | Radenci = Grb Občine Radenci.png | Radlje ob Dravi = COA-Radlje ob Dravi.gif | Radovljica = Grb Občine Radovljica.png | Ravne na Koroškem = Grb Občine Ravne na Koroškem.jpg | Razkrižje = Grb Občine Razkrižje.jpg | Rečica ob Savinji = Grb Občine Rečica ob Savinji.gif | Renče - Vogrsko = Grb Občine Renče - Vogrsko.svg | Ribnica = Coat of arms of Ribnica.svg | Ribnica na Pohorju = Grb Občine Ribnica na Pohorju.png | Rogaška Slatina = Coat of arms of Rogaška Slatina.svg | Rogašovci = Grb občine Rogašovci.png | Rogatec = Grb Občine Rogatec.jpg | Ruše = Coat of arms of Ruše.svg | Selnica ob Dravi = Selnica ob Dravi.png | Semič = Coat of arms of Semič.svg | Sevnica = Coat of arms of Sevnica.svg | Sežana = Coat of arms of Sežana.svg | Slovenj Gradec = Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png | Slovenska Bistrica = Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg | Slovenske Konjice = Slovenske Konjice grb.gif | Sodražica = Sodražica-grb-novi.png | Solčava = Grb Občine Solčava.png | Središče ob Dravi = Grb Občine Središče ob Dravi.png | Starše = Občine Starše grb.png | Straža = Grb Občine Straža.jpg | Sveta Ana = Grb Občine Sveta Ana.png | Sveta Trojica v Slovenskih goricah = Coat of arms of Sveta Trojica.svg | Sveti Andraž v Slovenskih goricah = Grb Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.png | Sveti Jurij ob Ščavnici = Grb občine Sveti Jurij ob Ščavnici.jpg | Sveti Jurij v Slovenskih goricah = Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png | Sveti Tomaž = Grb Občine Sveti Tomaž.png | Šalovci = Coat of arms of Šalovci.svg | Šempeter - Vrtojba = Grb Občine Šempeter - Vrtojba.png | Šenčur = Grb Občine Šenčur.png | Šentilj = Grb Občine Šentilj.png | Šentjernej = Šentjernej.png | Šentjur = Coat of arms of Šentjur.svg | Šentrupert = Coat of arms of Šentrupert.svg | Škocjan = Grb Občine Škocjan.png | Škofja Loka = Coat of arms of Škofja Loka.svg | Škofljica = Grb Občine Škofljica.png | Šmarje pri Jelšah = Grb Občine Šmarje pri Jelšah.png | Šmarješke Toplice = Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg | Šmartno ob Paki = Coat of arms of Šmartno ob Paki.svg | Šmartno pri Litiji = Grb Občine Šmartno pri Litiji.png | Šoštanj = Grb Občine Šoštanj.png | Štore = Grb Občine Štore.png | Tabor = Grb Občine Tabor.svg | Tišina = Tišina.png | Tolmin = Coat of arms of Tolmin.svg | Trbovlje = Trbovlje.svg | Trebnje = Grb Občine Trebnje.png | Trnovska vas = Grb Občine Trnovska vas.png | Trzin = Grb Občine Trzin.png | Tržič = Grb Občine Tržič.png | Turnišče = Coat of arms of Turnišče.svg | Velenje = Coat of arms of Velenje.svg | Velika Polana = Coat of arms of Velika Polana.svg | Velike Lašče = Grb Občine Velike Lašče.png | Veržej = Coat of arms of Veržej.png | Videm = Videm.png | Vipava = Grb Občine Vipava.png | Vitanje = Grb Občine Vitanje.jpg | Vodice = Grb Občine Vodice.png | Vojnik = Grb Občine Vojnik.png | Vransko = Grb Občine Vransko.png | Vrhnika = ObcinaVrhnika.png | Vuzenica = Grb Občine Vuzenica.png | Zagorje ob Savi = Coat of arms of Zagorje ob Savi.png | Zavrč = Grb Občine Zavrč.png | Zreče = Zreče.png | Žalec = Občina Žalec grb.gif | Železniki = Grb Občine Železniki.png | Žetale = COA-Žetale.gif | Žiri = Coat of arms of Žiri.svg | Žirovnica = Coat of arms of Žirovnica.svg | Žužemberk = Obcina Zuzemberk grb.png }} kxhfvb2e800sdzlufqrcbz7p45acimz