Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 1652 223778 218891 2026-04-14T05:06:59Z ~2026-22956-49 10550 223778 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Soči}} {{naslov | prejšnji= Ti veselo poj! | naslednji= Slovo in naročilo(Ig. Gruntarju) | naslov= Soči | poglavje= [[Poezije_1]] | avtor= Simon Gregorčič |licenca=javna last | opombe= }} {{wikipedija|Soči (Gregorčič)}} [[File:Msw011 20 soci gregorcic tg.flac|thumb|Soči (zvočni posnetek)]] <poem> Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti — krasna si, hči planin! Tvoj tek je živ in je legak ko hod deklet s planine; in jasna si ko gorski zrak in glasna si, kot spev krepak planinske je mladine — krasna si, hči planin! Rad gledam ti v valove bodre, valove te zelenomodre: temna zelen planinskih trav in vedra višnjevost višav lepo se v njih je zlila; na rosah sinjega neba, na rosah zelenih gora lepoto to si pila — krasna si, hči planin! Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prišumiš dobrav, od doma se mi zdiš poslanka, nesoča mnog mi ljub pozdrav — Bog sprimi te tu sred planjav! Kako glasno, ljubo šumljaš, kako čvrsto, krepko skakljaš, ko sred gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine, zakaj te živa radost mine? Kaj trudno lezeš in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribov, zibélke tvojega valovja? Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? Obojno bol pač tu trpiš, V tej boli tožna in počasna, ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza - krasna! Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte divje srd ne moti! Pa oh, siroti tebi žuga vihar grozán, vihar strašán; prihrumel z gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga — gorjé, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo obok, krog tebe pa svinčena toča in dež krvav in solz potok in blisk in grom — oh, bitva vroča! Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo! Takrat se spomni, bistra Soča, kar gorko ti srce naroča: Kar bode shranjenih voda v oblakih tvojega neba, kar vode v tvojih bo planinah, kar bode v cvetnih je ravninah, tačas pridrvi vse na dan, narasti, vzkipi v tok strašán! Ne stiskaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi ter tujce, zemlje lačne, vtopi na dno razpenjenih valov! </poem> [[Kategorija:Pesmi (Gregorčič)]] ifp411e5qbox82j7z0qenma78t2cvf8